Došlo 19. XII. 1930 krat, _ prilog. Stev. 21. Letnik LXXI. (Šol. leto 7930/31) l/čiiel ris _ , , - , Uredništvo in upravo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 61. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranth pj»«m Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana StaSSai: mi mm Prava slika med učiteljskimi prejemki in dolžnostmi prej in sedaj. Izgleda da bo moralo učiteljstvo preho- katere jih je prenesla država, je bila ukinje» diti prav vse postaje namenjenega pota v p» na učiteljstvu državna stanarina. To pa iz gleduueiteljskih stanarin in poviška prejem* vzrOka, ker je bila državna stanarina v znesku kov ter mu ne bo prihranjena niti ena ura 29,000 000 Din črtana iz državnega budžeta. trpljenja in skrbi. Jugoslovenskemu učitelju Učiteljstvo je izgubilo državno stanarino, kar je treba nujne gospodarske pomoči, da bo je značilo za vsakega učitelja mesečno od 100 mogel z mspehom zmagovati in uspešno vršiti do 150 Din manj od gori navedenih vsot. naložene naloge. Velika bi bila škoda če bi Poviški so torej taktično padli ter znašali: omagal |ter bi bila temu vzrok le njegova fi» v Beogradu in Zagrebu..... 350 Din, žična izčrpanost, iker ni imel toliko, da bi v mestih z nad 50.000 prebivalci . 250 „ potrebam odgovarjajoče prehranil sebe in v mestih s 30.000 do 50.000 preb. . 200 „ svojo družino. v mestih izpod 30 000 prebivalci 150 „ Čitali smo zakone s katerimi so prejeli v trgih (ni kuriva)......50 „ vsi uradniki I. kategorije doklade na plače, v vaseh (kolikor je kurivo) ... 150 „ in zakone /s katerimi so tudi uradniki III. ka» Znižali so se pa še z odtegljaji na davke, tegorije dobili doklade na plače^ ki SQ znašali do 25 iDin mesečno, tako da je Prav iv -zadnjem času smo čitali. da so zaradi tega faktično stanarina, oziroma naj* bile zopet določene 'nekaterim skupinam sle* višje predvideni povišek, ki pride za Dravsko deče doklade: banovino v poštev, II. kategorija- 1 padel od 400 Din na 225 Din. To pa |e Sn konec! v 1. skupini ... 600 Din, golski upraviteIji na deželi so pri nas v . , " ••• 4du „ imeli še po starih zakonih pravico do natu» v x in 4. ,, ... 35U „ ralnega stanovanja, po ičl. 39. uradniškega za« v " ••• „ ko'na pa pravico do razlike med ocenjenim III. kategorija: stanovanjem in državno stanarino. To je zna* . . šalo povprečno do 100 Din mesečno. Sedaj v 1. skupini .... 5-0 Din, jjm je Gdtegnjena celotna državna stana* v » .... 300 ., rjna y znesku 150 Din in so s tem znižani do» v " .... 250 „ sedanji prejemki, ker od občine ne dobe raz» v " .... 200 „ jj,jce -j»ako so se na deželi Dočim so prejšnje doklade znašale za celo znižali prejemki šolskih upraviteljev za ca. 100 Din mesečno. I. kategorija: Edini plus, ki ga imajo, je kurivo v ko» v 3. in 4. a skupini . . . 1200 Din, ijkor tudi istega niso že prej prejemali, kjer v 4., 5. in 6. ., ... 920 „ so ga prostovoljno dajale občine. v " ... 520 „ ^ mnogo ostalega učiteljstva ima še v " ... -00 ,. danes manjše prejemke kakor prej, ker jim Potreba je bila, da so se plače zvišale, je bila državna .stanarina ukinjena, a od ob» kajti življenske razmere so narasle več kot čim sploh ne dobe ne stanarine in ne kuriva, znašajo ti poviški in ne oporekamo poviškom Ti prejemajo danes ostalih strok državnega uradništva, ker je vse p0 Qjn manj to zvišanje bilo nujno potrebno. Opozoriti p 5 pa moramo na težlke razmere v katerih živi, " j5q in je ostalo še vedno učiteljstvo. i neg0 so prcje'man prej mesečno. v Z zakonom o narodnih šolah so bile do» Nerazpoloženje, ki je nastalo med ob» ločene kot predviedm poviški stanarine po 5inami in narodom do šole in učiteljstva, je sledečem ključu: pa stvari nep0pisno škodovalo. Beograd in Zagreb po..... 500 Din, Z merodajnih mest se je zagotavljalo, da mesta z nad 50 000 prebivalci po . 400 „ se bo izvršila regulacija učiteljskih prejem» mesta s 30 000 do 50.000 preb. po . 350 „ kov z novim uradniškim zakonom. Dasi so mesta izpod 30.000 prebivalci . . 300 „ občine dobile v zadnjem času polno drugih trgi............ 200 „ novih dolžnosti in bremen, je največji odpor vasi............150 „ le proti učiteljskim stanarinam in kurivu. Za vasi je predvideno po dosedanjih dis» To so posebno lahko videli gg. ministri, pozicijah še mesečno 1'5 m3 drv, kar se da ko so prišli med narod. Zato ni čuda če je računati povprečno po lokalnih razmerah z vlada izdala med drugimi sledeči ukrep za vsoto 150 Din mesečno. razbremenitev občin. Vsa javnost je mislila, da so plače učite» ljem s tem znatno zvišane ter znašajo me» »VIII. Prosvetno ministrstvo. za" mesta......od 300 do 500 Dm, G°Sp<)d minister za pr0Svet° naj: za trge . . . 1........ 200 „ 1. z zakonom in administrativnimi mera» za vasi s kurivom vred..... 300 „ mi razbremeni občine na ta način, da zniža več nego prej. stanarino za učitelje, ki jo morajo plačevati Toda ni bilo tako! Še pTeden je učitelj» občine, na 150 do 400 Din od dosedanjih 200 stvo prejelo gornje stanarine od občin na do 500 Din mesečno; Naši prosvetni domovi. Kral/eviča Petra narodna šola v Devici Mariji v Polju pri Ljubljani. Dograjena je bila šola leta 1930. Ing. arhi» tekt E. Navinšek je napravil osnutek za šolo, ing. arhitekt Valentinčič pa detajlne načrte. V pritličju je zelo obsežna avla z velikim hodnikom, 3 učne sobe. kabinet za knjižnico, pisarna krajevnega šolskega odbora. V prvem nadstropju so tri učne sobe, upraviteljeva pi» sama, soba za učila, v drugem nadstropju pa zbornica in kabinet za učila. V prizemlju so prostori določeni za obrtno » nadaljevalno šolo, za izobraževalne tečaje papirnega delav» stva v Vevčah in za gospodinjsko šolo; eden teh prostorov se bode uporabil za telovadni» co in tudi lahko zd šolske prireditve. Šola je 6razrednica s 7 vzporednicami. Poučuje z upraviteljem vred 15 učnih moči in ■2 ka'teheta. Poleg .550 šoloobveznih učencev je 80 učencev obrtno=nadaljevalne šole — ki se» stoji iz treh deških oddelkov in iz enega de» kliškega oddelka, V otroški vrtec, ki se namerava tudi kmalu otvoriti, je vpisanih 70 učencev. Takoj spomladi se prične s prezidava» njem starega šolskega poslopja, kjer se bode nadzidalo še eno nadstropje, ter spravilo zu» nanjost istega v sklad z 'novim šolskim poslopjem. Ta velik skupen objekt bo imel dovolj prostora za vse razrede in za učitelj« ska stanovanja. , Prvi pouk na enorazrednici se je pričel 14. novembra 1862. leta. Prvi šolski upra» vitelj je bil Blaž Kuhar. 18. septembra 1878. je bila šola razširjena v dvorazrednico. Upra» vitelj Blaž Kuhar je umrl leta 1883. Njegov naslednik je bil )še živeči šolski upravitelj v pokoju Franc Kavčič, ki je ¡služboval na šoli od 7. decembra 1883. do 30. junija leta (1910. Od 16. januarja 1911. dalje upravlja šolo upravitelj Viktor Mihelič. Obrtno»nadaljevalna šola se je ustanovila 1. decembra 1921. Notranja oprema je moderna, zelo eno» stavna, vkljub temu zelo uporabna in lična. Notranja oprema stane do 150 000 Din. Ka» tedri, omare, klopi iz smrekovine — ter laki» rane na hrastovo obliko. Šola je stala 1,800.000 Din. Občina šteje 6000 prebivalcev. 2. obvezna dobava kurjave za šole in šol» ske upravitelje s strani občin naj se olajša na ta način, da morejo občine, ki nimajo svo» jih gozdov, dobiti potrebni les po Težijski ceni in iz državnih gozdov, ali pa dati name» sto drv premog.« To se pravi: v vaseh ostane isto, v trgih se zniža za 50 Din v mestih od 50 do 100 Din in Ibo znašal povišek 50 do 250 sDin faktično višjih prejemkov. Pri tem pa ni odštet od» tegljaj na davkih. Učiteljstvo je samo želelo. d i se razore» mene občine glede dajatev učiteljskih sta» narin. Ne smemo pa pozabiti, da se je zvi|ala zahteva predizobrazbe za vstop v učiteljišče na ¡4 leta meščanske ali srednje šole in še pri tem pridejo samo odlično ocenjeni dijaki v poštev. Šolanje na učiteljišču se je zvišalo n-i 5 ilet, tako da znaša študij učiteljstva sedaj 9 let, napram ostalemu uradništvu II. kate» gorije z Šletno študijsko dobo. Povišale so s"e tudi službene dolžnosti uči» teljstva v šoli posebno pa izven nje ter so bile učiteljstvu uradno naložene obsežne na» loge tudi v izvenučnem času. Poleg priprave na pouk in korektur, ki jih mora izvršiti v izvenučnem času, ima še polno drugih nalog. Delokrog dela v izvenučnem času pa se razteza še ;na sledeče: LISTEK. JOŽE (ŽUPANČIČ iz Litije: Pevski zbor UJU v zelenem Posavju. Na vse zgodaj na praznik ¡8. decembra: — Črne Trbovlje so zavite v jutranji mrak in meglo; — dolina spi; — le sempatja brne v zgodnji uri budilke, hip nato glasno trka» nje in butanje po vratih, koder spe člani UPZ, kmalu zatem pa drče od zgornjega konca ozke doline trebušasti avti, ki z zategnjenim hupanjem materinsko kličejo pod raznimi krovi razkropljene člane pevske čete. Gustelj šuligoj pa zopet z imenikom v roki ne izpusti nikogar; kakor z rešetom jih zbira pod svoje okrilje in jih prevaža na ko» lodvor. Dobro došli!... V udobnem, novem Pullmannu I. razreda se potegne vsa tovarišija do Brežic koder jih nekaj pred deseto pričaka predsednik zbora tov. Drago Supančič, brežiški sprejemni odbor na čelu z mestnim žu» panom g. Supanom, precej tovarišev, posebno pridna sta se izkazala tov. )B e r » n e t i č , član UPZ n. r.. ter tov. S a n c i n , ki je od tam preko, pa je pred tremi meseci našel med brati gostoljubno streho. »Dobrodošli!« je številno pevsko četo prisrčno pozdravljal g župan. Z dvakratno dobrodošlico: kot občinski načelnik metro» pole zelenega Posavja in kot tovariš! — G. Supan je namreč učitelj v pokoju. Z veselimi obrazi so prispeli člani v me» sto, eni v avtih, drugi peš: izvrstno se prileže dopoldanski sprehod od Zakota, kjer je po» staja, pa do 2 km oddaljenih Brežic. Nauži» ješ se po poti mehkega posavskega zraka in dobre volje, zlasti Iker se obeta jasen, solnčni dan. V Narodnem domu, pa brž v garderobo, nato pa v vsej naglici, kaj za pod zob. Vmes pa z domačini na kratko brbljanje ... »Razprodano!... Vse razprodano!« »Kako pa kaj z vstopnicami?« — »Imenitno!« de prvi. »Večina razpro» dano!« — pripoveduje domačin. — »Kaj še!« ga popravlja drugi. — »Naravnost sijajno ... Vse razproda» no!« ... dostavlja ves v zadovoljstvu. — 'In pojasnjuje eden domačinov: »Ta» kega zanimanja med našim občinstvom že dolgo sem ni bilo. Vse vstopnice so že raz» grabljene. Kaj bo šele popoldne, ko bo priti» snila okolica?« Dosti prijateljev imamo v Brežicah, ki so se pobrigali za tak lep sprejem. Poleg že orne» njenega vrlega g. župana Supana, tovarišev Bernetiča in Sancina, še zobozdravnik g dr. Niko Sever, g. dr. Drnovšek, g. dr. Zdolšek, g. dr. Justin, g. ravnatelj Mikulič, in drugi; kdo jih ne bi med toliko množico nekaj izgu» bil iz spomina. Poudarjam pa: nehote! Vsem pa za ves trud: srčna hvala! Zatem se je zbral ves zbor k raportu. To in ono je bilo treba objaviti; sto drobnih stvari: kje je matineja, kdaj kosilo, kam po» poldne na skušnjo itd. — In ko je dejal čiča Drago: »Ob 11. v meščanski šoli!« — ise je družina razkropila . . . Matineja. > Lepa je brežiška meščanska šola, marši» kateremu kraju bi bila v ponos; no, zaved» nim brežiškim narodnjakom pa je nje zida» nje povzročalo sive lase. Kakopak tudi ne! Saj so jo pričeli graditi leta 1912. »Schulve» reinci«, bolj zaradi nemškutarskih ciljev kot pa iz šolskih nagibov. Zdaj pa je šola pod ravnateljstvom g. Mikuliča vzoren naroden tabor: po hodnikih se vrste slike naših vel» mož, ki jih je prinašal »Ljubljanski Zvon«. Sicer pa je ves zavod: !!!! Telovadnica pa še posebej hvale vredna. Sicer ne vem, če ima stalen oder, prostrana pa je tako, da so se zgrnile vanjo ne samo vse brežiške: osnovna, meščanstva in obrtna šola, med svoje stene je sprejela telovadnica tudi podjetne okoliške otroke, ki so priko» rakali v Brežice pod vodstvom svojih uči» teljev. Z Dobove — tov. Kokot in dobrodušni čika Lojze Peterlin — Batog, s Čateža tov. Črnač in Prinčič, z Globokega tov. Gorjup. In seveda z vsakim četa otrok. K mladinski pevski prireditvi pa se je nabralo tudi precej uglednih meščanskih družin. Za popoldne namreč ob času koncerta jih je klicala pije» tetna dolžnost v — Kostanjevico na pogreb blagopokojne ge. Severjeve, matere brežiške» ga zdrav,nika dr. Severja, ki je tako prijatelj» sko — kot predsednik domačega pevskega zbora pripravljal našo pot v Brežice. . ♦ 1 Mladina uživa. Ko je na znak dirigenta tov. Srečka Kumra zadonel prvi akord, je zastal dih ma» lim poslušalcem, od katerih so se najbolj vneti povzpeli celo na bradlje, lestve in dru» go orodje. Le škoda, da nisem imel seboj aparata. Ob koncu pesmi pa: halo! Neumor» no ploskanje. Prav tako tudi po vsaki na» slednji pesmi. Drobiž je seveda najbolj uži» val ob veselih, poskočnih melodijah, in je prav lahko 'sledil jasnemu izgovarjanju pev» cev. Da so jih užgali živahni Kroparji, Žabe in: Potrkan ples... najbolj, ne bom navajal posebej. V premorih pa: cvetje in deputacije. Mladina se zahvaljuje učiteljem»pevcem. Za» hvaljuje in prosi, naj pridejo še! Nad vse srčkano pa pove mala Šepčeva — če sem isi prav zapomnil njeno ime. »... in prosimo Vas, da razveselite z na» šimi lepimi pesmicami tudi naše male bratce: Srbe in Hrvate ...« Vsa dvorana pa se zlije nato v en, mo» gočen« živijoooooo!!! Prav tako ob drugi deputaciji brežiškega drobiža, ki je prinesla krasen šopek krvavo rdečih nageljnov z lepim spominskim trakom. Res, ne vem več, koliko govornikov je nastopilo. Vsem pa je — sklepati po njih be» sedah — bila prireditev všeč, močno všeč! In so o tem tudi pričale njih razigrane oči. Te so govorile o zadovoljstvu in zahvali! Ko se je izlilo jezero publike iz meščan» ske šole, pa je v navdušenju hitel pripovedo» vati eden mladih domačinov s*oji spremlje» valki: »Ali si videla s kako strastjo dirigira Kumar. Stal sem ob strani in sem ga ves čas z užitkom opazoval. Ko bi bil gluh, vem, da bi občutil vso lepoto skladbe, tako doživlja dirigent, ko vodi svoj zbor!« — To sem čul mimogrede, ko sem špičil svoja žejna ušesa... In nimam k izjavi navdušenega Brežičana prav ničesar pripomniti. Zakon zahteva, da se šola in učiteljstvo udejstvujeta v nastopnem: 1. Pri občem narodnem in gospodarskem izobraževanju; 1 2. pogozdovanju in nasajanju; 3. širjenju pismenosti; 4. organiziranju kulturnega napredka in naprav; 5. podpiranju in ustanavljanju kmetij» skih zadrug; 6. čuvanje narodnega zdravja, telesna vzgoja pri Sokolu; 7. pobijanju alkoholizma; 8. delu na književnosti, predvsem šolski; 9. organiziranju narodnega edinstva in verske strpnosti; 10. zbiranju statističnih podatkov o na« rodnem izobraževanju. V to svrho predvideva za narodno izobraževanje .sledeče naprave: 1. Ustanavljanje šol in tečajev v svrho narodnega in gospodarskega izobraževanja; 2. gospodinjskih šol in tečajev, celo za odrastle nepismene; 3. gospodarsko«zadružnih tečajev; 4. analfabetskih tečajev; i 5. kmetij.skih šol za lokalne potrebe; 6. strokovnih šol za lokalne potrebe; 7. v službo narodnega izobraževanja po» stavlja tudi šolski vrt in šolsko kuhinjo; 8. šolske gaje za pogozdovanje in nasa< janje; 9. oskrbovališča in zavetišča vseh vrst; 10. knjižnice za odrastle pri narodnih šolah; 11. javne šolske prireditve in slovesnosti: 12. tečaje za strokovno izobraževanje učiteljstva v isvrho usposabljanja za sistematič« no in smotreno delo na polju narodnega iz« obraževanja (obisk s strani učiteljstva); 13. roditeljske sestanke; 14. šolske odre in igre (lutkovo gledali* šče); 15. bioskope (skioptikone in sem spada tudi šoLski radio); 16. narodna vseučilišča; 17. higijenske 'tečaje; 18 sodelovanje pri humanih, prosvetnih, patriotskih, pevskih, viteških, profesionalnih (strokovnih in stanovskih) društvih, pred-vsem pri Sokolu; 19. sodelovanje pri občem narodnem iz» obraževanju. Nismo pa pri tem omenili še izgube upra» viteljskih funkcijskih doklad ki so bile pri« znane s starimi šolskimi zakoni in ne izgube 321etne službene dobe. Iz vsega gori navedenega je razvidno, da je 'povsem upravičena zahteva učiteljstva, naj se ga do izida novega uradniškega zakona vsaj izenači glede doklad z ostalimi urad« niki II. in IIII kategorije in se tudi učiteljem, pripadajočim tem kategorijam, prizna takoj v II. kategoriji: 1. skupini mesečna doklada . 600 Din, 2. „ ., ., . 450 „ 3. in 4. ,. „ ., . 350 „ 5. „ ., „ . 200 „ III. kategoriji: 1. skupini mesečna doklada 520 Din, 2. „ ,. ., 300 „ 3- „ ,. „ 250 „ 4. „ „• „ 200 „ kakor to že prejemajo druge .skupine urad» ništva. Odpomoč učiteljstvu je nujna, ker uči» teljistvo ne toži in ne kliče brez potreeb. Občni zbor društva učiteljic v Mariboru. Kalkor je tovarišicam že znano — bodisi iz zadnjih člankov v »Tovarišu« ali s sej — je bila že nekaj let sem težnja članic ljubljan« skega in mariborskega Društva učiteljic, da se obe društvi združita v eno s sedežem v Ljubljani ter pritegneta k sodelovanju čim več učiteljic iz vse Dravske banovine. Zadnji občni zbor mariborskega društva (v nedeljo 14. t. m.) se je vršil torej v znamenju združitve. Udeležba je bila prav dobra. Posebno iz mesta je prišlo veliko tovarišic, podežel« ske je oviralo najbrže .slabo vreme. Zelo v lepem številu so bile zastopane tudi meščan» skošolske učiteljice, ki v Mariboru prav slož« no delujejo z osnovnošolskimi. Zlasti prijetno me je presenetilo veliko število gojenk obeh učiteljišč, ki so se tudi udeležile občnega zbora. Ker je bila predsednica vsled družinskih razmer zadržana, je otvorila in vodila občni zbor tajnica tov. Levstikova. V svojem poro« čilu je na konkretnih slučajih, v katerih so se učiteljice obračale na društvo, pokazovala na smoter društva: ščititi učiteljico kot ženo in čuvati njene interese ter kulturno delo za ženo. Ker je to težnja vseh učiteljic, so čla« niče mariborskega društva kmalu spoznale potrebo združitve vseh učiteljic Slovenije, oziroma sedanje Dravske banovine ter na več sestankih razpravljale o tej možnosti z zastopnicami ljubljanskega društva učiteljic. Z obeh strani .se je misel z veseljem pozdrav« ljala in na občnem zboru imajo vse članiče priložnost, da se odločijo za skupno delo. Navzoče tovarišice so predlog z odobra« vanj cm sprejele Posebno jih je navdušila to« varišica Vita Zupančičeva, ki je pozdravila občni zbor v imenu onih pijonirk, ki so orale ledino v delu za pravice učiteljic. Opozarjala je tovarišice, da morajo nad svojimi interesi .same bdeti ter spominjala na vzrok, zakaj se je društvo učiteljic ustanovilo pred 32 leti. Tovariši sami so predlagali, naj se učiteljem priznajo višji prejemki nego učiteljicam.* Takrat so učiteljice spoznale, da morajo samfe ščititi .svoje koristi. Od tedaj so se učiteljice vedno obračale na društvo — seveda navad« no kot posameznice — in društvo se je vedno zavzemalo zanje, bodisi posredno ali nepo« sredno. Pa tudi sicer ima društvo važne na« loge in se uveljavlja predvsem kot ženska kulturna organizacija. Če bi društvo prene« halo. bi .se sigurno takoj zopet pojavila po« treba po njegovi ustanovitvi. Govornica je zaključila z željo, da bi mogla vliti tovariši« cam ono navdušenje za društvo, ki je navda« jalo njo in njene vrstnice ob negovi ustano« vitvi. O možnosti združitve obeh društev sem govorila na poziv mariborskih tovarišic jaz: za združitev ni dana samo možnost, ampak tudi potreba, ki je utemeljena v skupnih inte» resih in skupnih nalogah, ki jih vidim v za« ščiti učiteljice kot žene, v .samovzgoji za delo v /skupni organizaciji, v samoizobrazbi, v kulturnem in socialnem delu med najširšimi plastmi ženstva. Ta smoter sem obširneje utemeljila že ponovno v »Učit. Tovarišu« in tudi zadnja številka je prinesla približno isto, zato mislim, da so tovarišice zadostno infor« mirane o naših stremljenjih. Sledil je razgovor o podrobnem delovnem načrtu, ki ga bomo končnoveljavno določile na občnem zboru v Ljubljani ter o njem obvestile vse tovarišice. Dalje smo se razgovarjale o obliki skup« nega dela in se je sklenilo, da se za Maribor določi ena poverjenica in ena namestnica, ki jima bo pomagala po e.na tovarišica iz vsake šole. 'Istotako se bo skušalo organizirati po vseh srezih. — Sprejeti ¡so bili še nekateri predlogi, nakar je bil občni zbor zaključen z likvidiranjem .društva — Popoldne smo imele prijateljski sestanek, kjer .smo se bližje seznanile in SDopirjateljile. Odšli sva z naj» ugodnejšim vtisom. A. Vode. * Ta razlog pa danes več ne drži, ker se ni v enem slučaju ne more dokazati, da bi or« ganizacija stremela za tem. — Op. pov. Splošna vesti. — Odbor voditeljic gospodinjskosnada* ljevalnih šol je imel dne 8. decembra v Celju prvo sejo. Iste se je udeležil tudi referent ban« ske uprave g. prof. Krošl, ki je podal svoje poročilo. Na dnevnem redu so se obravna« vale točke: 1. Učni načrt. 2. Učna snov. 3. In« ventar, katerega po možnosti preskrbi ban« ska uprava. 4. Slučajnosti. Določene so bile med drugim tudi poverjenice za posamezne sreze gospodinjsko«nadaljevalnih šol, do ka« terih naj bi se obračale tovarišice v vseh pe« rečih vprašanjih. Vsa natančna navodila pa prejmejo voditeljice gospodinjsko«nadalje« valnih šol v posebni okrožnici. — L. Kovič» Plevel jeva. — Šolske maše, posebno ob državnih praznikih. va nek*' ra vprašanja odgovar« jamo. 1. Biniranje (dve maši) je dovoljeno samo ob nedeljah in zapovedanih cerkvenih praznikih. 2. Glede šolskih maš ob državnih praznikih in drugih slovesnih prilikah je izdal knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani na« stopno navodilo: »Gg. župniki in veroučitelji naj se ravnajo glede šolske maše, ki je po šolskih predpisih obvezna za vse učence in učitelje, kakor bi bila to nedeljska maša. Da bo mogoče opraviti šolsko mašo tam, kjer je samo en duhovnik, naj se tisti dan opusti zornična pogrebna ali kakršnakoli druga maša. Glede ure, ob kateri naj se vrši šolska maša, naj se župni uradi dogoVore s šolskim upraviteljstvom. V nobenem slučaju naj ne bo šolska maša pred časom, ko se začenja do« poldanski šolski pouk.« Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. — Izreden književni dar učiteljstvu in šolam. Vsak učitelj in učiteljica in vsaka šola ima izredno priliko, da do 31. januarja 1931. lahko nabavi v Učiteljski knjigarni vse knji« ge lastne založbe po polovični ceni, t. j. s 50% popustom. Cene .so naravnost bagatelne in so razvidne iz lističa ki je priložen današ« nji številki »Učiteljskega Tovariša«. Učitelj« ske in šolarske knjižnice imajo sedaj zelo lepo priliko, da si za mal denar izpopolnijo knjižnice. — Koledarček »Učiteljske tiskarne« je priložen današnji številki »Učiteljskega To» variša«. — Naknadna naroiifila 1. številke »Na« šega roda«. Pri naročilih druge in tretje šte« viilke »Našega roda« nam je prirspclo toliko naknadnih naročil za prvo številko, da zad« njih ne moremo več upoštevati, če hočemo obdržati za vsako eventualnost še neko že« lezno rezervo izvodov. Sporočamo zato na tem mestu, da ne moremo več dostavljati prve številke. Da bi pa taki naknadni naroč« niki ne izgubili pravice do prejema knjig Mladinske Matice, ker .se brez lastne krivde ne morejo naročiti na celoten letnik »Našega roda«, prosimo vse poverjenike, da naj v sličnih slučajih pobero za prvi mesec (okto« ber) pri naknadnih naročnikih samo po 1 Din, kot prispevek za Mladinsko Matico in nam nakažejo. Ta izjema velja seveda pa samo za prvo številko, kajti druga in tretja številka ■se še vedno lahko naknadno naročita. —- Učitelji se naprošajo, da naroče in so« delujejo pri listu »Jutranja zarja« v Celju, mesečnik !za treznostno akcijo in trezno mla« dino v Dravski banovini. — Vsem šolskim upraviteljstvom. Po po> ročilu iz Beograda je ministrstvo prosvete odredilo, da se ima v novem letu gojiti na vseh osnovnih šolah tudi čebelarstvo. Za praktične vaje bo morala imeti vsaka šola šolslki čebelnjak. Ker je praktično čebelar« .stvo v tesni zvezi s teoretičnim znanjem, priporoča Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani vsem šolam, da se naroče na edini Ugodna prilika! Uprava UJU pov. Ljubljana razprodaja svojo zalogo Zvončka in Popotnika Predvojni „Zvonček" letnik (nevezan) a Din 5—. Povojni „Zvonček" do leta 1928. 29. a Din 10 -. „Popotnik" do leta 1928./29. letnik a Din 15 —. (Brez poštnine). Možnost nakupa le do 15. jan. 1931. Ne zamudite te ugodne prilike! slovenski strokovni čebelarski list »Slov. če« belar«, ki izhaja v Ljubljani in velja letno 40 Din. Enako priporočamo tudi nakup sta« rih letnikov, ki jih odda Čebelarsko društvo po 20 Din za kompletni letnik. Posebno pri» poročamo isledeče letnike, ki obravnavajo važne čebelarske zadeve: 1921., 1922., 1923., 1925., 1926., 1927., 1928. Naročbe je nasloviti na Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljub« ljani. * OBLACILNICA ZA SLOVENIJO LJUBLJANA, MikloSUeva cesta 7 priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga prvovrstnih čeških, nemških in angleških tovarn. Driini niroefitnci dobe b'ago tudi m obroke proti predložitvi leoitimecij. — Koledarček »Kraljevič Marko« za ieto 1931. je izšel. Priznani mladinski pisatelji in pesniki: Fr. Milčinski, A. Hren, Fr. Ločniš« kar, ¡Anica Černejeva, Mara Lamutova, risar J. Vokač jamčijo za zanipiivo vsebino. Kole« darček ima žepno obliko, je vezan in stane le 6 Din. — U iiteljskemu domu v Mariboru je po« slala tovarišica Vreček ij Mežice znesek 120 Din. kateri je bil nabran pri odhodnici tov. Feiniga iz Mežice v Maribor. Mnogo tovarišev in tovarišic je bilo v zadnjem času premeščenih in vsaj nekaterim so bile prire« jene odhodnice a le Mcžica se je spomnila ob taki priliki Učiteljskega doma! Zato: Ži« vela! LJUBLJANA «¡■■■■iS Naš pravi domači izdelek! Popoldanski koncert. Napoved: ob 15. v dvorani Narodnega doma, ljubkem podeželskem Talijinem hra» mu, kamor se zbirajo Posavci k igram. Dom je last Hranilnice. Ze pred 15. uro dvorana — zasedena. Okolica je pritisnila prav razveseljivo. Čatež, Dobova, Velika dolina, Videm Krško, Cerk« lje, Krška vas, Kostanjevica, da, celo Sevnica in daljni Zagreb, od koder so prihiteli znanci in prijatelji prof. Kumra. Ob vhodu pa so pošle najprej nežigosane vstopnice, pozneje pa so prodajali za vstopnice kar programe. Seveda vse pod budnim nadzorstvom zastop« nika finančne kontrole. Tovarnar g. Marijan Treppo pa je »stis« nil« v kuverti — petsto Din. Res! Pri moji veri! Ko se je dvignil temnordeč žametast za« štor in se je pojavil zbor pred natlačeno dvo« rano, publika pa .si je še v predsobi na mizah zgradila galerije, je zavalovil iskren pozdrav. Prvič so pozdravili Posavci v svoji sredi gg-Adamiča Kumra in učitelje«pevce. Prijatelj Emil je podvzel besedo: pred« stavil je UPZ, očrtal delo učiteljstva na po« lju pevske umetnosti. Interesantno pa je bilo njegovo izvajanje o .skladbah, ki jih ima na sporedu naš zbor. Kaj pravi skladatelj g. Adamič o sporedu UPZ. Polovico sporeda UPZ nosi Anton La« jovic: pregnanten situacijo in takst točno ilustrira« joč glasbeni izraz, prevladovanje groteska in humorja, odlično vodstvo glaisov, jasna forma, izpiljenost tako, da v njegovih skladbah vsaka nota neomajno sedi, vsaka linija, vsak akord jc kot izklesan. Prva skladba »Bolest kovač« izredno silno ilustrira bolest v ostro disonančnih harmoničnih zvezah, težko ko« vanje bolesti po srcu. Pomladni spev je čudovito razgibana pesem polna mehke po« mladne lirike in hrepenenja, Pastirčki ljubeznivo poveden spev pogumnih pastir« č:kov, ki se vesele sedmih dobrih let, saj so korajžno preživeli sedem težkih, ne da bi kdo le »joj« dejal. VKroparjih Lajovic na humomo«grotesken način ilustrira cokljače in štorkljače Kroparje tako, da jih kar vidiš pred seboj vse smešne in nerodne. Nekaj posebnega so »Ž a b e«. Silno težak ženski zbor, ki so mu kos le najboljše pevke. Ime« nitni, duhoviti Zupančičev tekst je našel v komponistu adekvatnega ilustratorja. Poslu« šajte le ta izvrstno posrečen poizkus imiti« ranja kvakanja, te humorja polne žabje diso« nance, te globoke alte naših pevk. lin nato isledi živahni, ravno take židane volje polni Medved z medom v obliki pristne narodne izpraševalnice. Lajovic je danes prvi med prvimi, tako rekoč že slovenski glasbeni klasik. Istotako v cerkveno muziko štejemo mnogoglasen zbor .»Z glasnim šumom s kora«, Marijin slavospev prerano umrle« ga seniorja naših komponistov cecilijanskega reformatorja cerkvene glasbe, komponista priljubljene .slovenske opere »Gorenjski slav« ček«, sivolasega Antona Foersterja. Ta njego« va himnična pesem je ena najlepših sloven« ¿kih cerkvenih Marijinih skladb. Matej Hubad, oče slovenskih pevcev, ni le slavljen bivši pevovodja pevskega zbora Glasbene Matice, je tudi spreten in srečen prireditelj narodnih pesmi. Te priredbe se odlikujejo po izklesani formi po široki in duhoviti razpredenosti glasov, po lepem bla« gozvočju. včasih po iskrenem liričnem izra« zu, a tudi po šegavosti, kakršno nam bo po« kazal danes njegov »Po t r k a n ples«. Na programu so tudi tri moje stvari. »Zabúcale gore«, kanon na znani napev slovaške narodne pesmi »Teče voda«, druga široko epkna. dramatična balada »Vrago« v a nevesta«, s himničnim koncem, tretja z objestne, razposajene strani zajet »Potrkan ples«. O sebi ne znam govoriti, naj govore moja dela zame. Koncert sklepa .srbski vokalni klasik St. Mokranjac z deseto rukovetjo srbskih narod« nih pesmi, ki tvori eno izmed glavnih točk železnega repertoarja vseh jugoslovenskih mešanih pevskih zborov. Evo razlage programa: Besedo imajo pe« vovodja in njegovi pevci! Skladatelju g. Adamiču se je publika za njegove besede hvaležno zahvaljevala Zatem pa je pričel zbor z izvajanjem sporeda. Pro« gram je bil domala isti kakor v Trbovljah in sem ga že navedel v zadnjem »Učit. Tova» rišu«. odpadle so le skladbe s spremljevanjem klavirja, ker ni bilo na razpolago zadovoljive« ga instrumenta, Zbor pa je zato dodal nekaj Zgančevih: »Jedna majka umrla, »Dil, dil, duda...«. Ob instvo se zahvaljuje. Kako je sprejelo in .spremljalo občinstvo zborovo izvajanje? Hočem uporabljati zopet pohvale? Po« hvale? v superlativih? To bi zaslužili! To so zaslužili! O tem je bila edina vsa dvorana, in so ta« ko že povedali v dnevnikih tudi kritiki. V tem smislu je pozdravil zbor na odprtem odru mestni župan g. Supan, ki je vabil uči« telje, naj še pridejo med Posavce. Prvi Ikon« cert je dostojno utrl pot UPZ v njegovo mesto. Simpatičen je bil tudi nastop predsednic ka brežiškega UJU tov. Janka Knapiča, ki je istotako naslovil na odprtem odru na pev» ski zbor svojih tovarišev iskren nagovor. Med drugim je dejal tudi nekako naslednje: »Drage tovarišice pevke in tovariši pevci! Prvič prihajate k nam na zeleno Posavje. S pesmijo prihajate tja koder je slovenska pe« sem odjelkala že pred stoletji... in med dru: gim: Toplo Vas sprejemamo zlasti učitelji brežiškega okraja. Danes smo ponosni: Vaš uspeh je naš — uspeh ... Sprejmite od nas za ves Vaš trud našo iskreno hvaležnost!« Vsa dvorana je. zavalovila v ognju na« vdušenja, ko sta si segla predsednik tov. Janko in dirigent tov. Srečko v roke. Brezi« ško UJU pa je izročilo zboru, krasen venec s spominskim trakom. Kakor že običajno: nekaj »šlagerjev« so morali ponoviti, v iskrenem razpoloženju, ko se je zastor ne vem že kolikrat dvignil in je publika še vedno nazdravljala pevcem, so mo«= rali nato pevci na vlak. Skoro brez vsakega oddiha. V avtobusih so švignili na postajo. Ob 18. jih je sprejel zopet udobni Pullmann, in hajdi domov. (Za to uslugo železniške uprave zasluži železnica iskreno zahvalo). Turneja je bila končana! Izmučeni od tridnevnega prepevanja — v soboto so imeli celodncvno vajo — so vrli člani popadali na — sveže Iavorike ... Zaslužili so jih! S > ) Učiteljski pevski zbor UJU. —pev. Pevski zbor I učiteljstva UJU v jjubljani ima tečaj za mešani zbor 27., 28., 29. in 30. decembra. Pričetek 27. decembra ob 9. uri v Glasbeni iMatici. Ker je turneja po gumuniji perfektna in je naš odposlanec ze odpotoval v Rumunijo, da uredi vse potreb» no. je udeležba za vse strogo obvezna, Zadr» žani naj se opravičijo vnaprej. — Odbor. —pev. Zahvala. Pevski zbor učiteljstva UJU v Ljubljani se vsem trboveljskim lnbre» žiškim stanovskim tovarišem in tovarisicam najiskreneje zahvaljuje za požrtvovalno na» klonjenost, skrb in trud ob priliki naših kon» certov. — Odbor. Mladinska Matica. —mm Iz uprave: Opozarjamo vse cenje» ne poverjenike(ice), da bomo v soboto 20. t m. odposlali tretjo številko »Našega roda« na vse šole, kojih naročila .smo prejeli do in» klusive 18. t. m. )Če so med temi točnimi na» ročniki tudi šole, ki imajo poštni urad v dru» gem kraju, naj pošljejo brez druzega iskat pošiljko v torek 23. t. m., da jo lahko razdele med naročnike še pred božičnimi počitnicami. — Za pozneje došla naročila, seveda, ne ve» lja pričujoči poziv. Stanovska organizacija UJU Iz društev: Poročila: + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MA» RENBERŠKI OKRAJ je zborovalo -v sredo dne 22. oktobra 1930. ob 8. uri v gostilniških prostorih na Mostu v Marenbergu. Statistika: Rednih članov 27, navzočih 21, t. j. 7777%. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega zboro» vanja. 2. Dopisi. 3. Poročilo o pokrajinski skupščini (tov. Lešnik). 4. Poročilo blagajni» čarke. 5. Življenske in gospodarske prilike v marenberškem okraju (tov. Miklavec). 6. Go» spodarska in kulturna slika v marenberškem okraju (tov. Terčak). 7. Slučajnosti. Predsednik pozdravi navzoče ter jih po» živa k resnemu organizatoričnemu in kultur» nemu delu, zlasti na meji, da izpolnimo tako naše poslanstvo. Društvo naj smotreno dela na gospodarskem programu, ki si ga je za» črtalo. — Ob priliki obletnice koroškega ple» biscita se spominja izgubljene Koroške in v zvezi s tem oriše današnje razmerje z ozirom na vpliv nemštva v obmejnih krajih. Ad 1. Zapisnik zadnjega zborovanja se je prečital in odobril. Ad 2. Prečitalo se je dopise, došle v času od zadnjega zborovanja: a) Dopis poverjeništva UJU — Ljublja» na v zadevi informacij o sporu na državni skupščini in zapisnik o sestanku poverjeni» štev na Zidanem mostu. Ker je po zadnjih poročilih spor že likvi» diran, je članstvo vzelo dopis na znanje. b) Dopis in knjiga dr. Turne o pomenu in razvoju alpinizma in toponomastična kar» ta. — Predsednik predlaga, da knjigo nabavi učiteljsko društvo za sresko učiteljsko knjiž» nico. — Predlog je bil soglasno sprejet. Ad 3. Tovariš Lešnik poroča o letošnji pokrajinski skupščini, katere se je udeležil kot delegat tukajšnjega društva. Ad 4. Blagajničarka poroča o stanju dru» štvene blagajne. — člani, ki bi ne poravnali zaostale članarine s ponovnim opominom, bo članarina istih izterjana potom odvetnika. — Z ozirom na sklep pokrajinske skupščine se je članstvo izreklo za upravno leto z 10 me» seci. Člani bodo plačevali članarino v 10 me» sečnih obrokih v iznosu 20 Din — s 1. janu» ar jem 1931. — V ostalem je dobila blagajni» čarka pooblastilo za izterjanje članarine. Ad 5. Predavatelj, tov. ¡Miklavec, raz» pravlja o splošni vladajoči gospodarski krizi in o vzrokih te krize, specijelno kmetske. Naglaša, da je treba kmetu predvsem iz» obrazbe. da svoje delo vsestransko racijona» lizira, da sc spozna s tehnologijo zeialjcde!» skega dela ter s strukturo svetovnega eko» nomskega položaja, kar tvori temelje izbolj» šanja kmetskega gospodarstva. Obširno je razpravljal o življenskih in gospodarskih pri» likah v marenberškem okraju ter o splošnem gospodarskem stanju ter podal smernice kako to stanje izboljšati. Ad 6. Predavatelj tov. Terčak poda v svojem referatu potrebno sliko splošnega go» spodarstva s statističnimi podatki marenber» škega okraja. V kulturni sliki razkriva raz» merje med gospodarstvom in kulturo ter vzroke kulturnega in gospodarskega padca po 'germanizaciji. Tov Cibic predlaga, da se referat v celoti objavi v stanovskem ali kakem drugem listu, ker podatki osvetljujejo širši javnosti dose» daj gotovo še neznana dejstva. Ad 7 Predsednik opozarja na domoslov» ni materijal, ki naj se zbere v okraju, da te vrednote ne zapadejo pozabljenju. — Frea» la«a da društveni odbor stopi v stike s pre» valjskim učiteljskim društvom zaradi skup» nega delovanja. — Šolam, odnosno učiteljem, ki danes še ne prejemajo stanarine po zakonu o narodnih šolah, je dal potrebna pojasnila. — Priporoča, da se po možnosti na vsaki soli ustanovi kmetska nadaljevalna šola, da tako pomagamo dvigniti kulturni in gmotni polo» žaj našega prebivalstva. . Terčak St., t. č. preds. Miklavec F., t. c. tajnik. =.• OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SLOVENJEBISTRIŠKI OKRAJ je zbo» rovalo v soboto dne 15. novembra t. 1. v Slov. Bistrici. Udeležba je bila prav častna. Vse učiteljstvo, po številu 61 v okraju, je vela» njeno v UJU. Od teh je bilo pri zborovanju navzočih 52. Od 9 nenavzočih je 7 svojo od» sotnost opravičilo. Tov. predsednik Miloš Tajnik pozdravi navzoče, posebno še novopristopivšo tova» rišico Sabati, častita tov. Veri Vodenikovi k njeni poroki in tovarišem, ki odhajajo na nova službena mesta. Podal je nato izčrpno poročilo o pokra» jinski skupščini v Novem mestu ter o glavni skupščini v Beogradu. Z zanimanijem je uči» teljstvo sledilo njegovemu poročilu o boju organizacije za učiteljske pravice posebno z ozirom na novi šolski, oziroma uradniški zskon Ponovno je poudarjal potrebo večje sta» novske zavednosti, aktivnosti in predvsem enotnosti in sloge, ker le v njej je moč. Proč z osebnostmi, malenkostnimi nesporazum» Ijenji, kajti sile rabimo za strnjeno delo v važnejših vprašanjih, ki so za vsakega posa; meznika eminentne važnosti. Posebno živahno je sledilo članstvo po» ročilu o regulaciji plač, z željo, da se iste kmalu uresničijo. Poda še nato poročilo o seji širjega so» sveta v Ljubljani, iz kojega je bilo razvidno, da stoji naše poverjeništvo budno na brani» ku za interese naše organizacije in našega članstva. Z zadovoljstvom so se vzeli na zna= nje od članstva vsi sklepi, koji so bili stor» jeni na tej seji ter gledamo z zaupanjem v nadaljnji razvoj njihovega delovanja. Sledila so nato poročila funcijonarjev društva, iz katerih sledi, da je izmed 61 uči» tejev(ic) v okraju včlanjenih v društvu vseh 61. Društvo je imelo v preteklem letu 6 zbo» rovanj s 6 predavanji pedagoško, stanovsko» gospodarsko osamosvojitvenega značaja Bla» gajniško poročilo izkazuje 5168 Din prebitka in kar je še posebno razveseljivo da so v preteklem poslovnem letu vsi člani točno po» ravnali svojo članarino. (Tako naj bi bilo povsod in bi potem izostale tozadevne nepri» jetne debate-na raznih skupščinah). — Knjiž» ni.arka poroča o učiteljski knjižnici, koja ima preko 800 knjig in si je v zadnjem času nabavila najmodernejša pedagoška dela od tu» in inozemskih pedagogov. Sledila je volitev nove uprave. Izvoljeni so bili: predsednik Miloš Tajnik, namestnik Janžekovič Matko, blagajničarka Feigel Oti» lija, tajnica Logar Nita, vsi iz Slov. Bistrice ter odborniki: Štrigelj Anton, Crešnjevec, Zivko Janko, Studenice, Logar Franc in Fra» nja, Laporje, Vari Ludovik. Poljčane, Rajner Josip, Zgornja Polskava ter pregledovalci ra» čunov: Vendramin Franjo in Krajnc Alojzij. Po daljši debati se sklene mesečna članarina 15 Din, a z učitelji poročene učitcljicc 8 Din. RADIJSKA ODDAJNA POSTAJA LJUBLJANA Pripravili smo za Vas tak RADIO, kot si ga želite, namreč visok v kvaliteti in nizek v ceni. Naša reklamna prodaja, ki traja od 10. novembra do 30. decembra 1930., obsega sledeče radijske sprejemne naprave: etektorskih aparatov, kompletnih, z vsemi potrebščinami, ki so za poslušanje potrebne, za naplačilo..........Din 80* — ter petkratno mesečno plačilo po . ........Din 45*— noelektronskih aparatov, kompletnih, z elektronko, baterijami, antenskim materialom ter eno slušalko, za naplačilo .... Din 100*— ter osemkratno mesečno plačilo po.........Din 75*— roelektronskih aparatov „Reinartz", kompletnih, z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt, finim zvočnikom ter antenskim materialom, za naplačilo ... ......Din 240*— ter desetkratno mesečno plačilo po.........Din 180'— tirielektronskih aparatov „Reinartz" z visokofrekvenčno elektronko z zamreženo anodo ter akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt, izbornim angleškim zvočnikom Amplion AC 27 ter antenskim materialom, za naplačilo 380 Din ter dvanajstkratno mesečno plačilo po 280 Din. Poslužite se ugodne prilike ter si naročite takoj Vaš aparat. 400 D 300 E 200 T 100 ■v S Ljubljana Miklošičeva c. 5 Radio Ljubljen Maribor Aleksandrova 44 Sledilo je predavanje tov. Logarja o ro» kotvomem tečaju, ki se je vršil med počitni» cami v Mariboru. Podal je kratek izčrpen pregled o programu delovanja v tečaju in na» vodila, kako se naj to uporablja na naših šo» lah. Z mnogimi vzorci je pokazal, kako se na prav priprost način dado izdelovati prav lepi predmeti z učenci. Pri slučajnostih je bil umesten predlog tov. Koprive,- da bi se naj vršili večkrat se» stanki upraviteljev iz vsega sreza, kjer bi se medsebojno večkrat pojasnjevala in razmo» trfvala razna upravna vprašanja Predsednik priporoča, da naj se vse šole oklenejo z vso vnemo za agitacijo mladin» skega tiska Mladinske Matice, oziroma »Na» šega roda«. Prihodnje zborovanje se bo vršilo v Slo» venski Bistrici tekom meseca januarja. Tajnik Miloš, preds, Čeh Branko, tajnik. DRAGO GORUP & Co. LJUBLJANA _ /a| MIKLOŠIČEVA CESTA 14/11. 4 sy En gros. En detail. Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno Nove kniige. —k Novi načrt Ljubljane s seznamom ulic. Lični in vseskozi natančni ter najnovej» šemu stanju odgovarjajoči načrt stolnega mesta Ljubljane, ki sta ga sestavila M. Černe m M. Tomšič in ki ga je izdal Mestni grad» beni urad je nedavno izšel v založbi Jugoslo» vanske knjigarne v Ljubljani. Tisk v petih barvah je vse hvale vredno oskrbela Jugoslo» vanska tiskarna S tem delom smo naposle^ dobili zanesljiv in obenem na višku sodobne kartografske tehnike stoječ načrt. V seznamu ulic, ki je izšel kot posebna, lična brošura na 24 straneh večjega formata, so pojasnila pri» pisana slehernemu imenu, tako da je iskanje sila enostavno. Pojasnila se raztezajo tudi na Moste, Vič in Zgornjo Šiško. Nadalje vse» buje seznam pod posebnimi naslovi točen pregled javnih poslopij in uradov, cerkva, knjižnic, konzulatov, hotelov, vojaških ura» dov in vojašnic, denarnih zavodov in zavaro» valnic v lastnih poslopjih, šol in dijaških za» vodov, bolnic, spomenikov športnih in zabav» nih organizacij, oziroma prostorov, z označ» bami kje jih je treba po načrtu ¡poiskati ter z navedbo ulice in kraja. Cene so sledeče: Sam seznam 5 Din. .Načrt v 5 barvah s se» znamom 20 Din, načrt nalepljen na karton s seznamom 35 Din, nalepljen na platno v žep» ni obliki s seznamom \i5 Din, na platnu s pa» licami s .seznamom 55 Din. Za one. ki so na» črt sami že kupili, pa je sedaj seznam na raz» polago za 5 Din. —k Almanah kraljevine Jugoslavije. Prvi zvezek. Zgodovinska kronologija jugosloven» skih zemlja. Ureja prof. St. Stanojevič. Se» stavila Vera Stojič. Vsebina: Rodovnik kra» Ijeviskega doma. Zgodovinska kronologija jugoslov. zemlja: Od VI. do XVIII. veka, XVIII. in XIX. vek. vodja Karadorde. XIX. vek Aleksander Karadordevič. XIX. vek Ob» renoviči do /kongresa v Berlinu, XIX. vek Peter Karadordevič, XX. vek udeležba Srbije in Črne gore v svetovni vojni XX. vek konec svetovne vojne in postanek Kraljevine Jugo* slavije, XX. vek november 1918. ujedinjenje. Važnejši zgodovinski dogodki iz državne zgo» dovine: Proglas ujedinjenja, manifest kralja Aleksandra leta 1921. in 6. januarja 192!3. Zgodovinske ilustracije. Slovani v svetu. MAU OGIASI 11'I.HI—H» I II II II ■IIHIM» ■ l _■!■[—J—J—11— Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanjSi znesek Din 5'—. 18 Din likanje moške, damske oblek*« Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanj«, čiščenje, popravljanje tudi obračanja gasd* 'obe priporoča: Wallet Express, Ljubljana Stari trg 19. MM DRtHlJA kupile najbolje pri Fr. P. ZAJEC, «tik - LJubljana — Stari trg 9. Zelo primerna BOŽIČNA DARILA! Največja izbira! * Oglejte si naše izložbe! A. & E. SKABERNE LJUBLJANA VELLTRGOVLV 4 F. König n Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov. irajie in širite iko latico! Olje proll prahu, pisalna kreda, morske gobe, slikarske potrebSCIne nabavile ugodno pri firmi CENTRALA V LJUBLJANI MEDIČ-ZANKL TOVARNE OLJA, FIRNEŽA, LAKOV IN BARV Domači proizvodi: Laneno olje, firnež, od najbolj pre-I imj>D PRHKIH urnir o Prost'h do najfinejših lakov, emajno-lakastih in olj-LhjIII H IIU IIJU MLUll • natih barv vseh vrst in nijanc. Kemično čiste, prstene ——— in olepšane suhe barve, steklarski klej, čopiče itd. TOVARN K LJUBLJANA - JIEI»T«1»E - DOMŽALE. PODRUŽNICE IN S K L A 1» I S 5— III. zv. vez. Din 30—. Zoreč: Pomenki. Din 5—. B. Dramatika. Beneli Sem-Gradnik: Okrutna šala. Broš. Din 12—. Gangl: Dolina solz. Broš. Din 3—, Gangl: Sfinga. Vez. Din 6—. Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 11—, Gaspari: Divji mož. Broš. Din 6—. Kosem: Morje. Din 6—. Kraigher: Umetnikova trilogija. Broš. Din 7-50 Maeterlinck-Bernot: Modra ptica. Broš. Din o— Vidic: Ave Patria! Broš. Din 4—. C. Poučne in znanstvene knjige. Bele: Sadjarstvo. Vez. Din 26—. Bučar: Slovenski inetuljar. Broš. Din 6—. Grobming-Lesica-Mole: Srbsko-hrvatski-slovenski slovar. Vez. Din 25-—. Kabaj: Cerkniško jezero in njega okolica. Vez. Din 18— Kunaver: Na planine! Vez. Din 14—. Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 16—. Rus: Zdravje mladine. Broš. Din 20—, vez. Din 22-50. Rus: Prva pomoč. Broš. Din 16—, vez. Din 18—. Sič: Slovenske narodne noše. Broš. Din 21 — Veber: Etika. Din 40—. Zor: Solnčenje. Broš. Din 6-—. Flere: Zakon o narodnih šolah s kratko razlago in stvarnim kazalom ter z dodatkom predpisov drugih zakonov, ki so v zvezi z zakonom o narodnih šolah: zakonom za srednje šole, zakonom o učiteljiščih, zakonom o učbenikih za narodne, meščanske, učiteljske in srednje šole ter podatki iz upravnih zakonov: o banski upravi, o organizaciji obče uprave in zakonom o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije. Broš. Din 11—. Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji. I. zvezek (od prevrata do konca 1. 1920.) broš. Din 2-50, II. zvezek (za 1. 1921.) broš. Din 3-50, III. zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 4—, IV. zvezek (od 1. I. 1923. do 30. VI. 1924.) broš. Din 7—. Hribski: Šolski upravitelj. Broš. Din 14—, vez. Din 17—. Novak: Risanje s podrobnim učnim načrtom in navodilom za prvih osem šolskih let. Din 250—. Rus: Glavni statistični podaci o državi SHS 1. 1920. Broš. Din 1-50. Wester: Pravila o nižjem in višjem teč. izpitu. Din 2-50. Wester: Pravila o izpitih na meščanskih šolah. Din 1—. D. Slike. Sič: I. Kmečka soba na Gorenjskem. — II. Kmečka hiša na Gorenjskem. Vel. 30-3 X 90-5 cm. Slika a Din 10—. Šantel: Serija razglednic Stara Ljubljana. Din 3—. Gaspari: Slovenska umetnost. Serija razglednic: Lepa Vida, Slovenec, Slovenka, Pomlad, Kmetska svatba, Mlada Breda. Din 3—. Šolarska knjižnica. Adamič: Otroške pesmi. Broš. Din 20—. Anatole le Braz: Islandska velika noč in druge povesti. Vez. Din 12—. Baukart: Marko Senjanin, slovenski Robinzon. Broš. Din 4—, vez. Din 6—, De Amicis: Srce. Vez. Din 27—. Dimnik: Kralj Peter I. Vez. Din 9—. Dimnik: Kralj Aleksander I. Vez. Din 15—. Erjavec: Afriške narodne pripovedke. Vez. Din 10—. Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 10—. Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 11-—. Erjavec-Flere: Fran Erjavec, Izbrani spisi za mladino. Vez. Din 20—. Erjavec-Flere: Matija Valjavec, Izbrani spisi za mladino. Vezano Din 18—. Erjavec-Flere: Fran Levstik, Izbrani spisi za mladino. Vez. Din 13—. Erjavec-Flere: Josip Stritar, Izbrani spisi za mladino. Vez. Din 23—. Erjavec-Flere: Simon Jenko, Izbrani spisi za mladino. Vez. Din 14—. Erjavec-Flere: A. M. Slomšek, Izbrani spisi za mladino. Vez. Din 20 —. Erjavec-Flere: Janko Kersnik, Izbrani spisi za mladino. Vez. Din 23—. Erjavec-Flere: Starejše pesnice in pisateljice, Izbrani spisi za mladino. Vez. Din 30—. Evvald-Holeček: Mati narava pripoveduje. Vez. Din 13—. Evvald-Holeček: Tiho jezero in druge povesti. Vez. Din 13—. Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 5—. Flere: Slike iz živalstva. Vez. Din 12—. Flere: Pripovedne slovenske narodne pesmi. Vez. Din 12—. • i Gangl: Zbrani spisi. II., V. in VI. zv. vez. a Din 5—, eleg. vez. a Din 6—; VII. zv. vez. Din 9—, eleg. vez. Din 10-—. Gaspari-Košir: Sijaj, sijaj, solnčece! Vez. Din 4-—. Karafiat-Bradač: Kresničice. Vez. Din 9—. Komanova: Narodne pravljice in legende. Vez. Din 8—, Korban: Vitomilova železnica. Vez. Din 7-—. Korban: Iz mojih temnih dni. Vez. Din 14—. Kosem: Ej prijateljčki! Vez. Din 7—. Krasnohorska-Podkrajšek: Pripovedka o vetru. Vez. Din 10-—. Lah: Češke pravljice. Vez. Din 6—. Meško: Našim malim. Vez. Din 7-50. Moderndorfer: Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Vez. Din 12-—. Račič: Belokranjske otroške pesmi. Vez. Din 4—. Rape: Mladini. VII. zv. vez. Din 6—, VIII. zv. vez. Din 7-50. Rape: Tisoč in ena noč. Vez. Din 14—. ftiha-Pribil: Povest o svatbi kralja Jana. Vez. Din 8—. Robida: Da ste mi zdravi, dragi otroci! Broš. Din 1-50. Svvift-Flere: Guliverjeva potovanja. Vez. Din 21—. Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 12—. Tille-Pribil: V kraljestvu sanj, Broš. Din 3—. Trošt: Moja setev. I. in II. vez. a Din 5—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 4—. VVaštetova: Mejaši. Vez.. Din 12—.