V vartsvo izročeno blago
Oče Primož je bil pobožen, uii prileten kmet. Iroel je zelč bogaboječo ženo in dva sinova, ki sta bila ujegovo največje veselje in podpora t sivej etarosti. Necega dnš odpotuje v daljni kraj, da obiSče svoje scr6dnike. Y tem, da g& nij bilo doma, razsajala je v njegovem kraji zeM hnda kužna bolezen. Oba njegova sinova, čvrata in zdrava, nmna iii bogaboječa, izbolela sta na tej holczni in naglo umrla istega dne. ko se o{e domčv povrae. Mati dene oba mrliča v stransko sobo in ju pogrue z belo odejo. Zvečer pride stari Primož domčv. ,,Kjc sta smova ?" bilo je njegovo prvo vpraSanje, ko prijazno pozdravi svojo dobro ženo. ,,Ali sta iz d6ma ? Pokliči ju, da ju pozdravim in Uagoslovim!" — ,,Nijsta daleiS a hiSe," odgovori žena m mn prinese ve-čeijo aa roizo. Primož je bil nocoj dobre voije; ves čas je pripovedovai ženi, kako dobro je bil sprejet od svojib. aor6dnikov, katerih nže dalj Casa nij bil obiskal. Ko se po večerji t gorefiej molitvi zahvali dobremu Bogii za vae, kar mu je dal uživati (e.z dan, stopi žena k njemn, rekoč: ,,ljubi moj Primož! dovoli mi, da te nekaj vprašam." — ,,To sme5, kadar koli se ti poljubi," od-govori mož. — ,,GJej." nadaljuje žena, ,,pred nckaj dnevi mi je izroffl ime-niten gospod najdražje blago v varstvo in zdaj hoče imeti to blagi zopet nazaj. Kaj praviš, ali nra ga dam ?" — „1 preljnba žena, ue umejem te, kako go-voriš danes. Ali ne veš, da to nij naša svojiua, kar nam kdo izroči v varstvo, ter je treba lastniku izročeno blag6 nazaj dati, kadar ga zahteva V" — ,,To dobro vem, dragi moj Primož, a hotela sein vendar že poprej tebe vprašati o tem."   To rekši, prime moža za roko,  peJje ga v stransko sobo in odgrne
miliča. •— „0 Bog I" zavpije oče ves iz sebe, ,,to sta moja dobra sinova------
moje jedino veselje in toiažba na stare dni! Z veliko skrbjo in težavo aem ju »a noge spravil iu njiju odgojii mi jp bila vedao pv?n. gkrb. In sinova sta mi hila tudJ hvaležna; poyraoevala aia mJ moj trad z zfentobo ia Jjubezaijo." — Mati zagme svoj cbraz v zastor in joka. Naposled prime moža y.a roko, prijazno govorčč: ,.]jul)i Primož, ali nijsi ravno poprej rekel, da v varstvo iz-ročeno blag6 je treba liistniku vrniti. kadar ga zaliteva od nas ? Glej. Gospod je dal, Gospod je vzel, kakor se je Gospodn dopadlo, tako se je zgodilo. Im6
Gospodovo bodi SeiSfeno!"------nIrne Goapodovo bodi fežiieno."' pritrdi st&ri
Prmiož ter objauit piakajočo žeuo, žalostuo maier umiiih otrok.
1CT
Blagor ctrokom, ki imajo poliožao mater. in možu, ki iaia bogaboječo In plemenito ženo. Ona je najdražji biser v hiSi. Kad&r treba, govori z mo-drostjo ter nema drnzega na jeziku nego bJaiene nauke ia lolažiint besede y yseh aadJogah dloveSlega žirljenja.                                                       F.