185
Zmes.
fLipava ne Vipava ali Ipava). Po moji misli je bolj prav Lipava, kakor Ipava in po nemškutarsko Wippach, ali kakor nekteri, ki terdo neukretno izreko ljubijo, pišejo Wipbach, kar je vsa spakedrana beseda. In ker si slovenšina močno na noge pomaga, nam je skerbeti, de bomo tudi spakedrane imena mest, tergov, vasi i. t. d. olikali in od nemškutarije opilili, zakaj kolikor imen je s končnico — ah, postavim Wippach, Vel-lach, GOrjach, Seirach i. t. d. so od nemčanov popačene. V Lipavskim tergu, od kteriga je tudi vsa dolina sploh ime dobila, so gotovo že od nekdaj Slovenci prebivali, torej  so mu tudi slovensko ime dali.    Kaj pa
pomeni beseda Ipava ali Wippach? — jez ne vem, in niende nihče ne prav. In gotovo pervi tukajsni pre-bivavci svoje selo niso tako imenovali, ampak narberžej: Lipava, kakor Gorenci še zdaj sploh pravijo: Lipav-ski terg, Lipava, Lipavsko vino, Lipavci. Le to popolnama slovensko ime so bili svojimu selu dali: ali od Slovencam svetiga drevesa lipa, morde jih je dosti tam rastlo (J)rez kterih še zdaj ni) ali pa od reke, kteri se se zdaj tudi Ipava pravi, ktera ravno v tergu na več krajih iz pod Nanosa izvira , in zna biti, de so nekdaj le tem izvirkam Lipe rekli, saj en majhen iz-virk se se zdej Lip ica imenuje. Kako se je pa iz besede Lipava L zgubil in Ipava postala, lahko razkažem. Slovenci so imeli, in se imajo navado, ne le na koncu ampak dostikrat tudi v začetku besede čerko 1 kakor v izrekvati, tako postavim pravijo marši k ter i namesti Loka — Voka, namesti Luka — Vuka, namesti Ljubljana — Vibla na — Iblana, namesti Ione — vonc, in tako so tudi zrekli namest Lipava ~ Vipava? Slovenc pa ljubi gladko tekoče govorjenje. Ce ga je kdo vprašal: kje si bil, ali kam greš? bi mu bil mogel odgovoriti: sim bil v Vipavi, ali grem v Vipavo; to de drugi v mu je že preterdo jezik vezal, zatorej je le rekel: v Ipavi, v Ipavo in tako so se navadili; čerki 1. in v pa ste se zgubile.
V pisarnicah pri gosposki se je pisalo veči del le po nemško , zatorej so si nemškutarji prizadevali, tudi slovenske imena, kolikor mogoče, ponemčiti. Tako je nemčon tukaj vprašal (če je še znal prav barati?): kako se v tem tergu i. t. d., tukaj pravi, in so mu odgovorili namesti v Lipah ali pri Lipah so rekli v Vipah, in berž je začečkal Wip pach, in kar je kancelija povzela, je bilo, kakor z žebljem perbito. Je prišel nemčon kam drugam, ali kak drug, je spet vprašal: kako se pravi tukaj? in zaslišal je: postavim v Zirih,also, je djal, Seirah; — v zgornjih Gorjah — also: Ober-gorj ach; — v Javor j ah — also — Afferjach i. t. d. Take gerde nemškutarske popake nam je tedej pri slovenskih imenih opiliti, in čiste, gladke spet v navado vpeljati.                                                J. Podrebernicki.