// .A" OGLASI KARO inženiring d.o.o. Mengeš tel: 01 / 723-09-86; 723-09-87 Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš fax: 01 / 723-80-15 www.karo.si GSM: 041/ 635-172 PRODAMO Stanovanja: - Trzin - Ljubljanska, enosobno, 40,82 m2, V stran, 1. nadstropje, nizek blok, dvigalo, l. 2002, svetlo in ohranjeno. V hodniku je vgrajena nova, večnamenska omara, ki po dogovoru ostane v stanovanju, opremljena kuhinja. Plinsko etažno ogrevanje, samostojni priključki, lastniško parkirno mesto v garažni kleti. Cena: 117.000,00 EUR - Domžale - Bistra, l. 2005, dvosobno, 68,29 m2, 1/5 nad., velik zaprt balkon, izredno ohranjeno, opremljena kuhinja, lastniški garažni box v kleti. Cena: 159.000,00 EUR - Ljubljana - Linhartov dvor, garsonjera, 34 m2 skupaj s kletjo, odprt pogled, francoski balkon, ohranjeno in vzdrževano, zgrajeno l. 2001, 2. nadstropje od petih, dvigalo, urejen blok, vsi priključki, bližina centra, mirna lokacija, lastniško parkirno mesto v skupni garaži. Cena: 120.000,00 EUR - Grosuplje - center, enosobno, v petstanovanjski stavbi, mansar-dno, 31 m2, adaptirano l. 1999, bivalna kuhinja, ločena spalnica, lepo vzdrževano, pripadajoča shramba v kleti, solastniški delež zemljišča, nova streha, vpis etaže v teku. Cena: 66.000,00 EUR - Ljubljana - Zalog, v dvostanovanjski hiši, l.1968, zgornja etaža, dvosobno z dvema balkonoma, 74 m2, s pripadajočo garažo in pomožnim prostorom v kleti 16 m2, podstrešjem 36 m2 in zemljiščem 127 m2. Stanovanji imata ločena vhoda s stopnišča. Cena: 115.000 EUR Hiši: - Kamnik - Šmarca, prodamo samostojno enodružinsko hišo, 178m2 z garažo, P + 1 N + podstreha, l. 1977, 755m2 zemljišča. Hiša je kvalitetno grajena in zelo ohranjena. Objektu je prizidana podkletena delavnica (mirna obrt) s samostojnimi priključki in vhodom, tlorisni gabarit 48 m2, možnost preureditve v bivalne namene. Zgornji del prizidka je samostojna enota z lastnim vhodom, veliko sobo s kuhinjo, balkonom in prehodom v hišo. Na dvorišču je nadstrešek za 4 os. avtomobile, za hišo vrtna uta. Objekt je končen, odprt pogled. Cena: 330.000,00 EUR - Radomlje, v bližini Arboretuma Volčji potok in golf igrišča prodamo samostojno hišo, neto tlorisna površina 240 m2, gabarit: delno K + P + 1 N. V kleti se nahaja kotlovnica in večnamenski prostor, v pritličju vhodni vetrolov, kuhinja, dnevna soba z izhodom na teraso cca. 27 m2, kabinet, shramba, kopalnica z WC-jem, v 1. nad. tri sobe, večja kopalnica, balkon. Hiša je bila nadzidana in prizidana l. 1971 in 1984. Na zemljišču 946 m2 je prizidana garaža za dva osebna avtomobila in vrtna uta. Naselje ni strnjeno, odprt pogled, zelena okolica, vredno ogleda. Cena: 360.000,00 EUR Zemljišča: - Mengeš - atraktivna lokacija, JZ obrobje, zazidljiva zemljišča, 21 parcel za gradnjo enodružinskih hiš v izmerah od 558 m2 - 1826 m2 in 16 parcel za pozidavo dvojčkov, velikosti od 330 m2 - 402 m2. Cena: 230 EUR/m2 + sofinanciranje sorazmernega deleža komunalne opreme. Podrobnejše informacije na spletni strani www.karo.si - Kamnik - Godič, zazidljiva parcela, 1.188 m2, ravna, urejen dostop, komunalni vodi ob parceli, lepa lokacija. Cena: 140 EUR/m2 - Dol pri Ljubljani - Vinje, zazidljivo zemljišče, 1000 m2, ob javni cesti, cca. 500 m nadmorske višine, področje je redko poseljeno, lep razgled, neokrnjena narava, ni javnega vodovoda. Cena: 70 EUR/m2 - Dol pri Ljubljani - Podgora, zazidljivo zemljišče v izmeri 1.251 m2 (skrajni južni del kmetijsko) s pripadajočim deležem dostopne poti, komunalni vodi na, oz. ob parceli, sončna lega, mirna lokacija, bližina gozda, prodamo. Cena: 150.000 EUR ODDAMO Poslovni prostor: - Domžale - Oddamo poslovni prostor, 57 m, razdeljen na dva ločena prostora, prvi pri vhodu 12 m2, drugi 45 m2 + sanitarije. Prostor je lepo vzdrževan, svetel, primeren za skladiščno dejavnost ali mirno obrt. Višina stropov 2,70 m, leto zgradbe 1988. Dovoz in parkiranje urejeno. Cena: 5 EUR/m2 neto. Vikend: - Šenturška gora, bivalni vikend, novogradnja na lepi lokaciji, v izmeri cca. 80 m2, v dveh etažah v pritličju so bivalni deli, v mansardi pa trije spalni prostori. Popolnoma opremljen, ogrevanje na trda goriva - kamin. Oddamo v dolgoročni večletni najem. Cena: cca 630,00 EUR/mesec za daljši najem možnost popusta. KARO INŽENIRING D.O.O. MENGEŠ ^àTigoAvto prod. BURNIK Mengeš, Prešernova cesta 3 tel.: 01/729-68-70 E-pošta: menges.2485@trgoavto.si Del. čas: 8.00-18.00, sobota: 8.00-12.00 NOVO : HITRI SERVIS KOLES, MENJAVA ZRAČNIC, PLAŠČEV, NASTAVITEV ZAVOR IN PRESTAV, MENJAVA VERIGE... AKCIJA : KOLESARSKA DODATNA OPREMA MERIDA - 30 % SKUTER SYM ORBIT 4T - 2 leti garancije - 1190,00 EUR TOMOS FLEXER 25 km/h,vožnja brez izpita - 850,00 EUR ŽENSKO KOLO ESPERIA, 28 col, 6 prestav - 169,90 EUR OTROŠKO KOLO BMX 16 - 109,90 EUR DEKLIŠKO KOLO HELLO KITTY 20 - 139,90 EUR ROT. KOSILNICA CG R534, širina reza 51 cm, moč motorja 4 KM - 235,00 EUR MOTORNA KOSA GT 27, 0,7 kw - 99,90 EUR AKUMULATOR ZA SKUTER 12V 4ah - 21,00 EUR MOŽEN NAKUP NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. fll I i fll £i/l£fž£/. dne 30.6, 14.7, 28.7. 2009 ob 19.00 uri pričnemo BREZPLAČNI tečaj CPP VABLJENI!!!!! lïl.: Û1 Í 7Í9 iO se hi: OJ ïTÎÛ 10 3T Íím: C4Í J TT es 0Í í mlUi .»TtoialKtS fmiiliAD m Mlp.'V NWW-HHSt.ll UVODNIK Spoštovani občani, dragi bralci! Tokrat bi v uvodniku malo več pozornosti namenil času. Kakšen teden ali dva nazaj sem se namreč preko računalnika »pogovarjal« s svojo bivšo sošolko iz osnovne šole, ko sva ugotovila, da letos mineva (že) deset let, odkar sva končala osnovno šolo. Kar nisem mogel verjeti, saj so spomini na tisto obdobje mojega življenja še zelo živi. Res je, čas mineva izredno hitro. S tem bi se verjetno strinjali tako nogometaši, godbeniki, folklorniki kot tudi vzgojiteljice in otroci vrtca Sonček, ki so prejšnji mesec praznovali visoke jubileje. Kar 125 let godbeniki z igranjem navdušujejo množice, kar 80 let nogometaši brcajo žogo, kar 35 let folklorniki plešejo in kar 40 let se otroke vzgaja v prostorih Sončka. Pohvalno! Kaj pa sploh je čas? V leksikonu lahko preberemo, da je čas nepovratno sosledje dogajanja, ki ga doživljamo kot preteklost, sedanjost ali prihodnost ob nastajanju in minevanju stvari. Prav nepovratno sosledje dogajanja je tisto, kar čas dela to, kar je. Ta njegova lastnost je po eni strani več kot dobrodošla, predvsem takrat, ko nam v življenju ne gre vse po načrtih in si želimo, da bi bili neljubi dogodki čimprej mimo. Po drugi strani pa povsem nepotrebna ob prijetnih trenutkih, ko si želimo, da bi ti trajali večno. V zvezi s časom poznamo kar nekaj pregovorov, kot npr. »Čas celi vse rane«, »Čas je denar«. Hja, če dobro premislimo, vidimo, da je to povsem res. Verjetno je vsak od nas v najstniških letih doživel kakšno neuslišano ljubezen, zaradi katere smo bili potrti, slabe volje ipd. Potrebno je bilo kar nekaj časa, da smo se smejali svoji naivnosti. Prav tako smo najbrž vsi že izgubili ljubljeno osebo, kar nam je zarezalo močne notranje rane. Edina stvar, ki je naše rane bolj ali manj uspešno pozdravila, pa je bil čas. Sčasoma smo se postavili na noge in sčasoma smo začeli živeti kolikor toliko normalno življenje. V 21. stoletju je tempo življenja izredno hiter, zaradi česar čas postaja dobrina, ki nam je kronično primanjkuje. Prav tako nam, predvsem zdaj v recesiji, za zadovoljevanje naših potreb vedno bolj primanjkuje denarja. V tem pogledu sta si čas in denar enaka. Zato je pomembno, da si znamo tako čas kot denar ustrezno porazdeliti med stvari, ki jih počnemo dan za dnem. Pri tem pa se moramo zavedati, da ni vse pomembno, čemur namenjamo svoj čas in ni vse nujno, za kar zapravljamo denar. Velikokrat si tega ne priznamo in mislimo, da je vse, kar počnemo in kar kupimo, samo po sebi pomembno. Ni. S časom se namreč staramo, s časom tudi umremo. Včeraj smo šli v prvi razred osnovne šole, jutri gremo v penzijo, tako hitro minevajo leta našega življenje. Bo že držalo, da čas teče, nič ne reče. In res, številka pred vami je že moja peta, odkar opravljam funkcijo odgovornega urednika. V njej smo zopet nekaj več pozornosti posvetili preteklim jubilejem ter tudi potovalnim dogodivščinam naših dveh občanov, del smo za pokušino objavili v majski številki, ki vas bodo morda navdihnili za načrtovanje letošnjega poletnega dopusta. No, pa smo spet pri času in denarju. Vseeno se imejte radi in uživajte, kot se le da, drugače bo življenje prehitro šlo mimo vas. Lep sončen pozdrav, Urban Ropotar VSEBINA Občinska uprava 4 Dogodki meseca 6 Novice iz sosednjih občin 14 Tema meseca......................... .............15 Intervju............................................ .............16 Društva............................................ 18 Obrazi................................................. .............22 Vzgoja in izobraževanje................. .............23 Na potepu.................................... .............25 Politične stranke............... 26 Kultura.............................................. .............28 Šport.................................................... .............30 Športni portret 31 Razvedrilo.................................... .............32 Pisma bralcev........................ 33 Obvestila........................................ 34 Zahvale............................................. .............35 SPOROČILO DOPISOVALCEM Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom, priimkom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR-prispevki se ne honorirajo. Prispevke je potrebno oddati v elektronski obliki doc- ali txt- formatih, brez vnesenih fotografij. Prispevkov, natisnjenih na papir, ne sprejemamo, razen v izjemnih primerih, ki so že vnaprej dogovorjeni z urednikom. Digitalne fotografije pošiljajte kot samostojne datoteke in jih ne vključujte v wordove dokumente; znotraj besedila naj bo le označeno, kaj posamezna priložena fotografija predstavlja ter ime njenega avtorja. Fotografije naj bodo zapisane v jpg-, tiff- ali pdf- formatu, izvorne resolucije vsaj 300 dpi. Ostalo slikovno grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po roku za oddajo, v tekoči številki ne bomo objavili, razen v izjemnih primerih, ki so že vnaprej dogovorjeni z urednikom. MENGSAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Odgovorni urednik: Urban Ropotar, e-pošta: urednistvo.mengsan@gmail.com, mengsan@menges.si Uredniški svet: Peter Škrlep, Janja Verbančič, Smiljana Škofic, Andreja Polanec Kolenc, Andraž Rožman, Silva Dolinšek Uredniški odbor: Nataša Vrhovnik Jerič, Branko Lipar, Barbara Osterman, Luka Ropotar, Mojca Volkar, Tina Železnik Naslovnica: 40 let Sončka, foto: Luka Ropotar Lektorski popravki: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Tisk: Set, d.d., Ljubljana, Vevška cesta 52, Ljubljana, tel: (1) 587 44 11, fax: 528 24 74, e-pošta: tiskarna@set.si Distribucija: Primož Kržan, tel: (1) 723 72 96 Trženje in zahvale: Občina Mengeš, Irena Podboršek, tel. (1) 724 71 06, e-pošta: irena.podborsek@menges.si Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, (1) 724 71 06 Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je četrtek, 16. julij 2009, do 12. ure. OBČINSKA UPRAVA UVODNIK Spoštovane občanke in občani! Prvi vroči dnevi napovedujejo prihod poletja in s tem za mnoge nekaj prostih trenutkov, ki jih je na žalost vse manj. Konec maja in začetek junija, ko praznujemo občinski praznik, nam je postregel z obilico športnih in kulturnih dogodkov. Nogometaši, godbeniki in folkloristi so ob svojih obletnicah pripravili odlične prireditve, ki so ime Mengša ponesle po vsej Sloveniji in preko meja. Več kot trideset različnih prireditev je dokaz, da ima kraj dušo in veliko sposobnih ljudi, ki svoj prosti čas namenjajo delovanju v društvih. Izpostavil bi prireditev Šport treh generacij, pod okriljem OŠ Mengeš, ki je imela jasno sporočilo z željo po izgradnji nove športne dvorane. Staro in mlado je zaploskalo ideji, ki kaže realno možnost po izgradnji v naslednjem mandatu. Nekaj skrbi in slabe volje so v ta čas prinesle odločbe o sprejemu otrok v vrtce. Kar 69 malčkov je bilo zavrnjenih zaradi pomanjkanja prostih mest. V Občinski upravi smo se na problem odzvali takoj in že iščemo rešitve, da priskrbimo varstvo za vse. V Sončku bomo dogradili eno enoto, do konca leta bo narejen prizidek k Gobici s 3 do 4 enotami, razpisali pa bomo tudi razpis za podelitev koncesije zasebnemu vrtcu. Na komunalnem področju se je začela izgradnja kolektorja z obnovo Prešernove ceste in Šolske ulice. Prometni režim je spremenjen, zato prosim za potrpežljivost, saj gre za veliko pridobitev kraja. Ne smem pozabiti devetošolcev, ki so ob zaključku šolanja pripravili prijeten program v kulturnem domu. Glede na število priznanj, ki so jih prejeli na vseh področjih, se za prihodnost ni bati. Vsem želim, da bi se lahko vpisali v programe, ki ste jih izbrali in uspešno nadaljevali šolanje. Ob dnevu državnosti vam čestitam z željo, da preživite prijetne in dolge počitnice, da si napolnimo telo z energijo za naslednje podvige. Aleš Janežič, podžupan DAN DRŽAVNOSTI V OBČINI MENGEŠ OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI BO V SREDO, 24. JUNIJA 2009, OB 18. URI, NA DOBENU - PRI BLAŽEJU, NA DOBENU 18. PO SLOVESNOSTI IN KULTURNEM PROGRAMU BO ODPRTJE CESTE. VABLJENI! OBČINA MENGEŠ ŽUPAN FRANC JERIČ OBČINSKA UPRAVA IZGRADNJA KANALIZACIJE V MENGŠU SE JE PRIČELA Skladno s terminskim planom se je, v sklopu ureditve Prešernove ceste, v Mengšu pričelo z izgradnjo kanalizacije. Trenutno poteka izgradnja na delu Prešernove ceste. Dela se bodo pričela tudi na Šolski ulici, takoj po zaključku šolskega leta, in sicer predvidoma od 29. 6. 2009. Ulica bo nekaj dni zaprta, obvoz bo označen. Dela izvajata izvajalca CP Ljubljana in SCT Ljubljana. Dela se bodo izvajala do konca septembra 2009. Andrej Urbanc Občinska uprava Vkopavanje (z razsipanjem) glavne kanalizacijske cevi na Prešernovi cesti Uradne ure Občine Mengeš: PONEDELJEK od 8.00 - 12.00 in od 13.00 - 15.00 SREDA od 8.00 - 12.00 in od 13.00 - 17.00 PETEK od 8.00 - 13.00. Zupanove ure za občanke in občane so vsako sredo od 14.00 do 16.00. Termin si rezervirajte v tajništvu pri ga. Marti Kuret na telefonu 01 723 70 81. SPREMENJEN PROMETNI REŽIM V POLETNIH MESECIH V MENGŠU Od 16. junija do predvidoma 30. septembra bo zaradi modernizacije državnih cest, ki vodijo skozi Mengeš, zaprta Prešernova cesta, v delu od križišča pri gostišču Pavovec (v smeri proti Kranju) do mostu čez Pšato. Obvoz bo urejen po državni cesti Mengeš-Duplica-Križ-Moste. Hkrati bo zaradi urejanja kanalizacije delno zaprt del Glavnega trga (nasproti Doma počitka Mengeš) in Šolska ulica. Nosilec projekta je Občina Mengeš, ki je za izgradnjo kanalizacije pridobila evropska nepovratna sredstva, projekt modernizacije cest skozi Mengeš pa občina pripravlja skupaj z Ministrstvom za promet (DRSC) ter ostalimi podjetji, ki bodo soinvestitorji komunalne infrastrukture. Urad župana Dela na razširitvi hodnika za pešce na mostu so se tudi pričela OBČINA MENGEŠ - telefonske številke, elektronski naslovi Delovno mesto/področje Telekom GSM Elektronski naslov Zupan 01 723 70 81 040 852 350 franc.jeric@menges.si, zupan@menges.si Splošne zadeve, vložišče, tajništvo župana in uprave 01 723 70 81 01 724 71 00 040 852 352 marta.kuret@menges.si Direktor občinske uprave 01 724 71 02 040 852 360 marija.kos@menges.si Občinski svet 01 724 71 06 040 852 355 irena.podborsek@menges.si Pravna služba 01 724 71 06 040 852 356 urban.kolar1@menges.si Investicije, okolje 01 724 71 04 040 852 357 andrej.urbanc@menges.si Prostor, lokacije, zazidljivost, zemljišče 01 724 71 09 040 852 359 robert.spenko@menges.si Vzdrževanje, nadzor 01 724 71 01 01 724 71 05 040 852 353 040 852 354 boris.kavcic@menges.si mitja.dolinšek@menges.si Računovodstvo, finance 01 724 71 08 / / Družbene dejavnosti 01 724 71 07 040 852 356 erika.lavric@menges.si Podžupanska pisarna 01 724 71 03 / ales.janezic@menges.si joze.vahtar@menges.si DOGODKI MESECA SLAVNOSTNA SEJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE MENGEŠ Tako kot vsako leto, smo tudi letos 29. maja, s slavnostno sejo, obeležili spomin na rojstvo nekdanjega Mengšana, Janeza Trdine. Ob tej priložnosti je Občina Mengeš podelila priznanja najbolj zaslužnim občankam in občanom, ki so s svojim preteklim delom pomembno zaznamovali življenje v občini. Rdeča nit proslave so bili recitali Trdinovih del, ki so popestrili celotno dogajanje. Za uvod v slavnostno sejo so poskrbeli mengeški godbeniki, ki so s fanfarami zaigrali Mengeško himno »Mihael«, čemur je sledila Zdravljica. Povezovalec seje, Niko Robavs, je z uvodnimi mislimi na oder povabil slavnega govorca, župana Franca Jeriča, ki je v svojem govoru med drugim poudaril, da ima naša občina izjemno društveno življenje. Vsem letošnjim nagrajencem je čestital ter se jim zahvalil za velik prispevek k občini, tako na družbenem, kulturnem kot športnem področju. Temu je sledil recital v izvedbi Nataše Vrhovnik Jerič in se nadaljeval pred vsako podelitvijo sklopa priznanj. Za začetek je župan najprej podelil posebna županova priznanja, ki so romala v roke Veri Vrhovnik -za njeno 35-letno požrtvovalnost in delo na Onkološkem inštitutu, Francu Aicholzerju, ki kot zamejski Slovenec že vrsto let sodeluje s KD Mihaelov sejem, in Francu Dimcu, za katerega lahko rečemo, da živi za Loko in njeno dušo. Gasilska zveza Mengeš je priznanje dobila za Skupinska slika vseh nagrajencev z županom humanitarno poslanstvo, ki se odraža v prostovoljni skrbi, požrtvovalnosti in solidarnosti do ljudi v stiski, pri čemer se še posebej izkazuje njihovo znanje, pogum in vztrajnost, Aljaž Praznik pa zaradi odličnih rezultatov v smučarskem teku, v katerem je dokazal, da je pred njim še zelo svetla športna prihodnost. Županovim priznanjem je sledila podelitev Trdinovega priznanja, ki ga je tokrat prejel Viljem Marjan Hribar - za svoje diplomsko delo z naslovom Med dvema ognjema. V njem je skušal prikazati, kako in v kakšni meri je religija na konfucionističnem kitajskem dvoru vplivala na delo in družbeno vlogo »kitajskih« jezuitskih misijonarjev. V nadaljevanju seje sta predsednik Komisije za podeljevanje občinskih priznanj, Branko Lipar, ter župan podelila še tri bronasta, dve srebrni ter eno zlato priznanje. Bronasta priznanja so prejeli Zorka Požar, Ludvik Mikola ter Štefan Kovač. Srebrni priznanji sta dobila Vinko Sitar ter Janez Galjot, zlato občinsko priznanje pa je tokrat dobil Franc Zabret iz Topol. S tem je bila slavnostna seja zaključena uradno zaključena, sledilo je še skupinsko fotografiranje nagrajencev, nato pa je povezovalec prisotne povabil na otvoritev razstave Mengeške godbe v avli Kulturnega doma. Tekst: Urban Ropotar Foto: Vido Repanšek, www.menges.si Povezovalec prireditve Niko Robavs Za uvod mengeška himna s fanfarami Predsednik komisije Branko Lipar ter slavnostni govornik, župan Franc Jerič dobitniki občinskih priznanj za leto 2009 Zlato priznanje: FRANC ZABRET je s svojim delom v PGD Topole nedvomno veliko pripomogel k vsestranskemu napredku društva in kraja. Osem let je tako opravljal funkcijo tajnika ter veliko prispeval k gradnji gasilskega doma, saj je prostovoljno opravil vsa potrebna električna dela. V letu 2007 je sodeloval pri odpravljanju posledic vodne ujme, lani pa pri ponovnem prekrivanju streh kot posledice neurja. Je tudi član upravnega odbora društva in član tekmovalne enote veteranov. Prav tako ga že od nekdaj zanima fotografija, zato pridno beleži vse dogodke, ki so povezane s krajem Topole. Sodeloval je tudi pri gradnji prve avtobusne postaje v Topolah, pri obnovi vaškega studenca in pri postavitvi kapelice Svete Lucije pod Plešo. Srebrno priznanje: JANEZ GALJOT že 28 let skrbi za cerkev sv. Primoža in Felicijana; od fizičnega dela v in zunaj cerkve, krašenja in čiščenja sakralnega objekta do zvonjenja in priprave svetih maš. Prav tako je član KD Antona Lobode, že 47 let aktivni član PGD Loka ter tekmovalne ekipe loških veteranov. Vedno je pripravljen pomagati sočloveku in širši skupnosti, kjerkoli je potrebno. Pred leti je bil s svojim tovornim vozilom vedno na voljo gasilskemu društvu, medtem ko je ne dolgo nazaj s svojim traktorjem pomagal zrušiti star gasilski dom. VINKO SITAR se je že v rani mladosti zapisal glasbi in Mengeški godbi, katere član je še danes. Vrsto let je igral v ansamblu Alpski kvintet ter s tem promoviral Mengeš in Slovenijo izven njenih meja. Sedaj je že 10 let uspešen kapelnik godbe sekcije »veterani 50+«. Poleg tega je tudi uspešni skladatelj in aranžer, saj se je že nekajkrat uspešno javil na razpis Festival koračnic. Po ocenah strokovne komisije je leta 2007 s svojimi skladbami dosegel 2. mesto, lani pa je bil tretji, kar je za amaterskega glasbenika visoko priznanje. DOGODKI MESECA Bronasto priznanje: ZORKA POŽAR je vsesplošni kulturni delavec: častna članica Mengeške godbe, članica KD Mihaelov sejem in njegovega izvršnega odbora. Prav tako je predsednica Turističnega društva in kjerkoli se ta pojavi, poskrbi za kulinarične dobrote iz njene kuhinje. Skrbi tudi za cvetlične aranžmaje, tako v godbenem domu kot tudi na večjih prireditvah. LUDVIK MIKOLA je že leta 1985 pomagal pri gradnji balinišča, naslednje leto pa je postal član Balinarske sekcije. V tem času je bil 8 let podpredsednik, od leta 2003 pa je njen predsednik. Je zelo prizadeven član, saj je v teh letih naredil veliko, da na balinišču vse poteka tako, kot mora. Poleg tega skrbi tudi za uspešno delovanje prve ekipe in ekipe veteranov. ŠTEFAN KOVAČ st. je član Balinarske sekcije od leta 1987. Najprej je igral v ekipi Fit-Topa, potem pa od leta 1992 do 1998 zelo uspešno v prvi ekipi Mengša. Ko se je upokojil, se je pridružil ekipi veteranov. Vmes je bil 8 let hišnik, a je moral to delo zaradi bolezni prenehati opravljati. Še pred tem je vedno pomagal pri vseh delih, ki so potekala na balinišču. Iz obrazložitev povzel Urban Ropotar SLAVNOSTNI KONCERT OB 125-LETNICI GODBE MENGEŠ Godba Mengeš, ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk Mengša, kot se je izrazil slavnostni govornik in dolgoletni predsednik Mengeške godbe, Lado Kosec, je v petek, 29. maja, Mengšane zopet razveseljevala z raznolikim glasbenim repertoarjem. Zelo dobro obiskan koncert so pripravili v počastitev 125-letnice delovanja. Kljub častitljivi starosti se je slavljenka izkazala kot poskočno, živahno in energije polno dekle v najboljših letih, ki ji je dodatnega zagona dal dirigent prav takšnega kova; dolgoletni godbenik in mojster klarineta Dimitrij Lederer. S svojimi duhovitimi domislicami je glasbeni večer popestril izkušeni radijski voditelj in odličen povezovalec programa Niko Robavs. Kot se za takšna praznovanja spodobi, so se podelila tudi priznanja najbolj zaslužnim članom godbe, priložnost pa je izkoristil tudi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, ki je podelil Galusova priznanja za posebne dosežke na glasbenem področju. Fantje, dekleta in možje so za svoj glasbeni doprinos prejeli 25 zlatih, 15 srebrnih in 5 bronastih priznanj. Z Mengeško godbo je tesno povezana tudi najslavnejša mengeška prireditev Pod mengeško marelo, katere so se spomnili na razstavi z naslovom Scene na Mengeških marelah, ki je bila na ogled postavljena v preddverju Kulturnega doma. Da so se uresničile napovedi godbenikov, ki so pred začetkom praznovanja sklenili, »da fešta bo in da bo tako, kot je treba«, kot nam je zaupal predsednik Lado Kosec, se je po koncertu veselje nadaljevalo in okrepilo pod šotorom pred banko, kjer so razposajeno množico glasbenih navdušencev še pozno v noč na nogah držali Mambo Kings. Ali so se nočne zabave udeležili tudi župani Franc Jerič, Tone Peršak Toni Dragar, ki so prišli na koncert in očitno uživali v večeru, nam žal ni uspelo izvedeti. Tekst: Mojca Volkar Foto: www.menges.si Nasmejani predsednik godbe Lado Kosec Mambo Kings Godba v akciji ZAHVALE SPONZORJEM IN POKROVITELJEM OBČINA MENGEŠ, CPL Ljubljana, TRENDY - prodaja vozil Mercedes iz Mengša, NLB, POŠTA SLOVENIJE, ZORA MENGEŠ, FILC MENGEŠ, JAGODIC - REZANJE BETONA VODICE, PREVOZI SLAPAR MENGEŠ, OBČINA TRZIN, GARDENIA LJUBLJANA, GLASO (Ručigaj Robert) TRZIN, SNEMALNI STUDIO JANEZ REPNIK MENGEŠ, CIRILA ULES - ZA POKLON ZAVI-JAČKE, SPONZORJEM, KI ŽELIJO OSTATI NEIMENOVANI POSEBNE ZAHVALE: PDG MENGEŠ, KD MIHAELOV SEJEM, POLICIJSKA POSTAJA DOMŽALE (svoje delo so opravili brezplačno), JSKD Domžale, RP DESIGN (Slavo Pišek) Mengeš, POSTAVLJALCEM RAZSTAVE OB 125-LETNICI: Mihu Požarju, Petru Krušniku inTonetu Bendi, VSEM UDELEŽENCEM POVORKE, VSEM, KI STE DAROVALI ZA DOBITKE NA SREČOLOVU. DOGODKI MESECA SLAVNOSTNA POVORKA OB ZAKLJUČKU PRAZNOVANJA MENGEŠKE GODBE V nedeljo, 31. maja, je Mengeška godba svoje letošnje praznovanje kronala s slavnostno povorko in promenadnimi koncerti domačih in tujih godb. V povorki s preko 800 udeleženci so sodelovali narodne noše, društva iz Občine Mengeš in folklorniki iz Srbije, poleg domače godbe pa so nastopile tudi godbe iz Domžal, Moravč, Vodic, Kamnika in Metlike ter Militamusik Karenten iz Avstrije, Kiskoros Brass Band z Madžarske in Puhački orkestar Sveti Lovreć s Hrvaške. To je zelo prijetno srečanje, tu sem bil že pred petimi leti. Menim, da so taka srečanja godb zelo v redu; imamo jih tudi na Hrvaškem. Take obletnice obeležujemo podobno tudi pri nas in v goste povabimo prijateljske godbe, tudi Mengeško godbo, s katero sodelujemo že kar nekaj let. VLADO MATUŠEVIĆ, Hrvaška Takšna prireditev je dobrodošla za domači kraj in tudi za druge godbe, ki se na takih prireditvah srečajo in pokažejo, kaj znajo. V Metliki organiziramo Vinsko vigred, kamor povabimo pet ali šest godb, ki se nam predstavijo, z njimi pa navezujemo tudi prijateljske stike. Z Mengšani prijateljujemo že kar nekaj let, naslednje leto bomo praznovali 160-letnico in z veseljem jih bomo povabili na praznovanje. MIRKO DOKL, Godba Metlika Tu zelo uživamo, se zabavamo in se imamo lepo. Prav prisrčno je tu, v tem malem mestu. Prihajamo z Madžarske. Škoda, ker je naš obisk zelo kratek; prišli smo včeraj, zvečer pa že odhajamo domov. Včeraj smo nastopili na koncertu, danes pa smo sodelovali v povorki. Tu smo prvič, z Mengeško godbo smo se srečali v Španiji in povabili so nas na praznovanje. Povabila smo zelo veseli. DORINA PIVACSI, Madžarska Tu smo srečali zelo prijazne ljudi, všeč mi je na prireditvi. Vse je prijetno. Rad imam tovrstno glasbo in take prireditve. Zadnje čase precej potujem po Evropi in Mengeš bi uvrstil med najljubših pet mest. ATILA FUCHS, Madžarska: Mengeška godba je središče mengeškega dogajanja, njeni člani so bili odlični dirigenti in glasbeniki, ki so glas Mengša ponesli po celem svetu. To praznovanje je zelo velik projekt, zato jim dajem velik kompliment, še zlati njihovemu predsedniku Ladu Koscu. Sam imam v Mengeški godbi veliko prijateljev, z njimi sodelujem že 25 let in sem z njimi zelo povezan. Ta prireditev je resnično praznik glasbe in Mengeš je na to lahko ponosen. FRANC PESTOTNIK, Podokničar Tudi Godba Domžale je prejšnji teden praznovala 125-letnico in z veseljem smo se odzvali na povabilo naših prijateljev iz Mengša. Ravnokar smo odigrali promenadni koncert. Vzdušje je fantastično. Vedno je lepo, ko se srečamo z drugimi godbami, zato je vsaka taka prireditev zelo dobrodošla. MATEJ PRIMOŽIČ, Godba Domžale Tekst in foto: Nataša Vrhovnik Jerič 13. FESTIVAL KORAČNIC Del letošnjih praznovanj v Občini Mengeš je bil tudi 13. Festival koračnic, ki ga je v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti organiziralo KD Mihaelov sejem, pod vodstvom Štefana Borina in idejnim vodjem Janezom Perom. Na festivalu se je predstavilo osem godb iz vse Slovenije ter sedem različnih skladateljev. Tekst: N.V.J., foto: www.menges.si Zmagovalni Pihalni orkester Zarja Šoštanj Koračnice so bile organizirane 13. po vrsti, za organizacijo je potrebno veliko truda. Letos je sodelovalo osem godb. Pomembno je poudariti, da je to srečanje in ne tekmovanje, iščemo pravzaprav koračnice iz arhiva, npr. Učakarjeve ali Štrucijeve skladbe, ki so bile založene in prihajajo na dan. To so zelo lepe skladbe, slovenskega značaja. Zraven povabimo tudi nove avtorje z novimi skladbami, mengeška skladatelja Primož Kosec in Vinko Sitar sta dosegla zelo visok nivo. Letos nagrajena skladba bo naslednje leto obvezna skladba za sodelujoče godbe. Zelo sem zadovoljen, da slovenska javnost pozna festival in je seznanjena z delom, ki ga opravlja organizator. Prireditev je bila v redu, želeli smo skupni nastop vseh udeleženih godb, kar nam ni uspelo, ker so imele nekatere godbe že nove obveznosti. Ogromno pa je vloženega dela; razpis je bil že lani oktobra, komisija je izbrala pet novih skladb, vojaška godba jih je preigrala in komisija je potem odločila, katera skladba bo v programu. Letos je bila to skladba Primoža Kosca. Želimo, da se prireditev nadaljuje še naprej, zahteva pa ogromno dela. ŠTEFAN BORIN, predsednik KD Mihaelov sejem DOGODKI MESECA 2. MEDNARODNI FILOZOFSKI SIMPOZIJ MIKLAVŽA OCEPKA V sredo, 3. junija, se je v Kulturnem domu Mengeš začel štiridnevni mednarodni simpozij, poimenovan po našem rojaku - pokojnemu Mengšanu Miklavžu Ocepku. Udeleženci simpozija smo se najprej zbrali ob njegovem grobu ter se poklonili njegovemu spominu. Župnik gospod Janez Avsenik je udeležencem predstavil mengeško cerkev, zgodovino in predvsem izredno delo mojstra arhitekta Jožeta Plečnika, krstilnico in spovednico. Pesnik Iztok Osojnik V nadaljevanju se je simpozij pričel s slavnostno otvoritvijo, v kateri je sodeloval Ženski nonet Vigred. Uvodne misli je predstavil dr. Primož Repar, udeležence simpozija je pozdravil župan Franc Jerič, v imenu organizatorja pa Jože Vahtar. V glavnem delu prvega dne simpozija je najprej nastopila doc. dr. Valentina Hribar Sorčan s Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je orisala Ocepkovo delo Zapuščeni svet in vpliv njegovega razmišljanja na razvoj filozofske misli v našem narodu. V nadalje-vanjunam je fraktalno - kaotično razmišljanje, na temo ekonomije in kulture, na svoj značilen način pripovedoval mag. Iztok Osojnik, filozof, pesnik, pisatelj in alpinist. Njegov pogled zaznamujejo kritičen pogled dogajanj v svetu, tudi skozi perspektivo današnje krize in odnosa, ki je izgubljen v sami kulturi izražanja in dejstev. Kot tretji predavatelj je nastopil inovator svetovnega formata, Andrej Detela, zaposlen na Inštitutu Jožef Stefan. Njegova inovatorska dela so robotski motorji, ki jih je odkupilo Japonsko podjetje in je vrh svetovne inovacije, ter nov motor za električne avtomobile, ki je revulucionarna inovacija za prihodnost. Njegov prispevek je bil v naslovu kulturni in etični vidiki na poti do inovacij. V zaključku rednega dela simpozija je razgovor z vsemi tremi predavatelji vodil dr. Janko Rožič. Poslušalci smo Nonet vigred na otvoritvi simpozija dobili spoznanje širine pomena izražanja filozofske misli v sedanjem času, ki mora priti do vsakega posameznika, da se zave pomembnosti filozofske misli. Udeleženci simpozija smo prvi dan zaključili z večerjo na Mengeški koči, kjer nam je gostilničar Jure Repanšek pripravil okusno večerjo. Pa to ni bila navadna večerja, saj se je prepletala s besedo, sliko in zvokom. Besedo je s pesmijo orisal Iztok Osojnik, ki je prebral pesem, ki jo je namenil pokojnemu Miklavžu. Veliko emocij in vprašanj je v tej njegovi stvaritvi. Sliko - grafiko slovaških mojstrov - nam je predstavil dr. Peter Michalovič s Filozofske fakultete Univerze Ko-menskega iz Bratislave. Glasba je dopolnila večer z orglličarji Kosci, pod vodstvom Marjana Urbanije. Bil je res lep zaključek našega druženja, predvsem tudi s spoznanjem, koliko v svetu pomeni filozofska misel Miklavža Ocepka - našega rojaka, domačina. Na koncu naj se v imenu organizatorja zahvalim Občini Mengeš in podjetju Pulmodata d.o.o. za sredstva pri organizaciji dogodka. Zbornik vseh predavanj na 2. mednarodnem simpoziju bo izšel v začetku oktobra 2009. Kdor ima željo po poglobljenem pogledu na svet, tudi s stališča, ki sem ga predstavil v sestavku, se lahko obrne na založbo Apokalipsa, lahko pa pokliče tudi avtorja tega poročila. Jože Vahtar 36. SREČANJE SLOVENSKIH LOVSKIH PEVSKIH ZBOROV IN ROGISTOV 13. junija smo v Občini Mengeš, v okviru vseslovenskega srečanja, gostili pevce in ro-giste na gradu Jablje, in sicer del skupin, štiri pevske zbore in šest rogističnih skupin. Ostale skupine so ob istem času sodelovale še na treh prizoriščih: v Moravčah, Lukovici - Šentvidu in Trzinu. Navzoče v dvorani na jabelj-skem gradu je najprej z dvema lovskima pesmima pozdravil domači komorni moški zbor Mengeški zvon. V imenu Občine Mengeš je pozdravil nav- zoče podžupan in starešina LD Mengeš, Jože Vahtar, prireditev pa je vodila Urška Vahtar. Igranje na lovske rogove je posebna umetnost, kot tudi lovska pesem, ki je prisotnim približala to zvrst. Posebno mesto so imeli tudi rogisti - dve skupini s Hrvaške in rogisti in zbori od Prekmurja do Primorja. Na koncu je skupna pesem pevcev in glasba rogistov zazvenela še v atriju gradu, v sproščenem vzdušju in navdušujočem zvoku prostora. Ko smo nastopajočim pogasili žejo in malo lakote, so se ti napo- tili v Domžale, kjer je bilo zaključno srečanje vseh skupin. Preko 450 nastopajočih, z Domžalsko godbo na čelu, je pripravilo izredno vzdušje z lovsko glasbo. V imenu organizatorja se je vsem zahvalil domžalski župan Toni Dragar, v imenu Lovske zveze Slovenije pa njen predsednik, Srečko Feliks Krope. Organizatorji v vseh naštetih občinah smo prejeli priznanje LZS. Tekst: Jože Vahtar Voditeljica Urška in Domžalski rogisti DOGODKI MESECA SONČKOV ROJSTNI DAN Letos je poleg obletnic nogometašev, godbenikov in folklornikov svojo obletnico praznoval tudi Vrtec Mengeš, natančneje enota Sonček, in sicer svoj 40. rojstni dan. Vsekakor je takšen jubilej potrebno proslaviti, poleg tega pa smo lahko na Sonček še kako ponosni, saj so bile v njem vzgojene številne uspešne generacije otrok, ki zdaj na najrazličnejših pomembnih in odločilnih mestih predstavljajo našo državo. Na praznovanju obletnice se je zbrala številna množica obiskovalcev. Na samem začetku je prisotne pozdravila ravnateljica Vrtca Mengeš, Mojca Novinec Babič, ki je v svojem nagovoru posebno poudarila spreminjanje odnosa do otroka skozi vsa ta leta. Kot je povedala, se je najbolj spremenilo ravno to, da je v ospredje sedaj postavljen celotni razvoj otroka, pri čemer ne gre več zgolj za varstvo, na kar se je v preteklosti dajalo največ poudarka. Seveda se je posebej zahvalila tudi vsem vzgojiteljicam, brez katerih tako pozitivnega vzdušja v vrctu prav gotovo ne bi bilo. Zbrane je s pozdravnim govorom nagovoril tudi župan Franc Jerič, ki je ob tej priložnosti zagotovil, da si občina prizadeva za nov oddelek v vrtcu, ki bi rešil problem prostorske stiske varstva predšolskih otrok v naši občini. Med samimi govori ter tudi kasneje so program popestrili otroci, ki so zaplesali in zapeli najrazličnejše ljudske in otroške pesmi, kot sta »Črni kos« in »Ob bistrem potoku ...«, najstarejše Sovice pa so navdušile z zabavnim plesom »Pouštr tanc«. Obiskovalce je prijetno presenetil tudi pevski zbor vzgojiteljic, ki so na ta način dokazale, da so usklajene oz. dober tim. Povsem na koncu pa je program z nastopom popestrila glasbena skupina Nepridiprav, ki je s svojo izvirno glasbo navdušila gledalce, ki jih je po zaključku programa čakala torta, ki so jo seveda najtežje pričakovali prav najmlajši. Poleg torte so se lahko obiskovalci posladkali Številni obiskovalci ob Sončkovem rojstnem dnevu Skupni ples otrok in vzgojiteljic in okrepčali na stojnicah pred vrtcem, ki so bile polne različnih domačih dobrot. S proslavo ob obletnici Sončka so vsi zaposleni in otroci jasno pokazali, kako veliko jim vrtec pomeni, zato je pomembno, da svoj prispevek k temu daje tako Občina kot tudi družba na splošno, saj so, kot pogosto radi rečemo, otroci naše največje bogastvo. Tekst in foto: Luka Ropotar in pevski zbor vzgojiteljic ZAHVALA OB 40-LETNICI ENOTE SONČEK Vsem sedanjim in nekdanjim zaposlenim v našem vrtcu hvala za prizadevno in predano delo, staršem za podporo, pomoč in sodelovanje pri organizaciji prireditve ter otrokom za pesmi, ples in dobro voljo. Zahvala tudi sponzorjem: Občini Mengeš, Plesni šoli Miki, podjetju Vistra, podjetju Kalušnik R. Karo, Vesni Mislej, Beli Szomi Kralju, Ljubljanskim mlekarnam, Pomurskim mlekarnam, podjetju za sadje in zelenjavo AGROMRKAC, mesarstvu Likozar ter družini Burgar za podarjena glasbila, Mladinski knjigi ter podjetju Silvest nova za knjige in donacijo za knjižne kotičke, našim gasilcem, čebelarjem in Mengeški godbi hvala za dobro sodelovanje. Ob tej priložnosti bi se zahvalila tudi dedkom in babicam, ki skozi leta prihajajo v naš vrtec in nam predajajo ljudsko izročilo ter skrbijo za vnučke v času, ko so starši v službi. Vsem skupaj želim sončnih počitnic in veliko lepih doživetij. Mojca Novinec Babič, ravnateljica DOGODKI MESECA ODPRTI DAN OSNOVNE SOLE MENGEŠ: ŠPORTANJE TREH GENERACIJ 6. junija so površine v okolici šole zaživele kot že dolgo ne. Zbrali smo se učenci, učitelji, starši in stari starši, da bi se družili v športanju. Tekme so potekale v nogometu, odbojki, košarki, med dvema ognjema, tee ballu, štafetnih igrah, lovu na zaklad, vlečenju vrvi ^ Gobavica je ponudila svoje poti za hojo in tek po njenih poteh. V sodelovanju s Turističnim društvom je ta dan zaživela Trdinova učna pot, kjer so učenci z igranimi prizori na posameznih točkah predstavili življenje in delo Janeza Trdine ter življenje Mengšanov v Trdinovih časih. Učenci in učitelji smo poskrbeli za spremljevalne dejavnosti na stojnicah, kjer smo se lahko seznanili z delom eko šole, ki zares živi, tako med učenci, učitelji kot starši. V tem šolskem letu smo s skupnimi močmi zbrali več kot 74 ton starega papirja, velike količine pokrovčkov, odpadnih baterij, vestno ločujemo odpadke in skrbimo za urejeno okolico. Zdrava šola je obiskovalcem sporočala, da je potrebno poskrbeti za veliko gibanja na svežem zraku, vendar zaščiteni pred sončnim sevanjem, ki je v med enajsto in petnajsto uro tako nevarno, da je najbolje poiskati senco. Obiskovalcem smo razdelili zajetno število zloženk z omenjeno vsebino. Z zanimivo stojnico so se predstavili člani planinskega krožka, ki s svojo raznoliko dejavnostjo vabijo v svoje vrste. Ta dan smo se lahko opremili tudi z znanjem o klopih, kako ga odstraniti, če ga dobimo, kakšne so posledice in kako ravnati v tem primeru. Obiskovalci so si lahko izmerili krvni tlak in se podučili o postopku oživljanja in uporabi defilibratorja. Veliko pozornost je pritegnila stojnica Za novo športno dvorano, kjer so se zbirale prijave za Trdinov tek trojk za novo športno dvorano, ki si je vsi tako zelo želimo. Udeležilo se ga je 74 trojk in veliko posameznikov, skupaj več kot tristo ljudi. Da novo športno dvorano zares potrebujemo, so lahko udeleženci razbrali s fotografij, ki so prikazovale posnetek sedanje telovadnice, ki je zares že dotrajana, predvsem pa premajhna. Program Športanje treh generacij smo začeli in zaključili s kulturnim programom. Ne nazadnje velja omeniti tudi stojnici s hrano, kjer so se lahko vsi zbrani podprli z okusnim ričetom. Vsi zaposleni na OŠ Mengeš smo ponosni na odprti dan šole, tudi zato, ker smo od udeležencev prejeli toliko spodbudnih pohval. Nasvidenje v naslednjem maju? Bernarda Pinter, koordinatorica prireditve VALETA NA OŠ MENGEŠ Niti ena generacija učencev se ne poslovi od osnovnošolskih klopi brez valete. Tako je bilo tudi tokrat. V Kulturnem domu Mengeš so učenci zaključnih razredov Osnovne šole Mengeš 12. junija pripravili posebno slovo od osnovnošolskih dni. Skupaj so zaplesali in zapeli ter se spomnili, kako je bilo, ko so prvič sedli v šolske klopi. Sedaj že odrasli, nič več otroci, stopajo po novih poteh. Lepi spomini na osnovnošolske dni, preživete v šolskih klopeh, prve ocene in prve simpatije, bodo ostali za vedno. Ob tej priložnosti je vse učence zaključnih razredov pozdravil ravnatelj Milan Burkeljca. Zaželel jim je Zaključne razrede je pozdravil tudi ravnatelj Milan Burkeljca. veliko lepih trenutkov v prihodnosti, sreče, uspehov in dobrih ljudi okrog sebe. Posebno pohvalo je namenil tudi staršem in učiteljem, ki so ves ta čas spremljali otroke in jim bili v podporo. Na samem zaključku prireditve je tudi podelil Nobelove nagrade najboljšim učencem in učenkam za posebne dosežke. Katarina Karlovšek Foto: RTA Tako so zaplesali slavnostno četvorko. DOGODKI MESECA LETNI KONCERT MePZ SVOBODA MENGEŠ »Bravo, bravo,« je bilo slišati ob koncu koncerta, ki smo ga 12. junija pripravili skupaj s MePZ Musica viva iz Kranja in skupno dirigentko Nano Weber. Oba zbora sta v tej sezoni dokazala svojo kakovost na mednarodnih festivalih - MePZ Svoboda s srebrnim priznanjem v Pragi in MePZ Musica viva v Bratislavi z zlatim in srebrnim odličjem. Prvi del koncerta je bil resnejši in zahtevnejši, po odmoru pa smo se sprostili v lahkotnejših in živahnejših ritmih. Da petje v zboru ni več samo »stati in peti«, smo dokazali v skladbi Insalata italiana. V tej parodiji na opero smo dodali duhovito koreografijo - uprizorili smo pravo predstavo s tragičnim koncem. Oba zbora sta zapela po eno krstno skladbo mladega in obetavnega skladatelja prof. Drejca Pogačnika. MePZ Svoboda bo skupaj z dirigentko v prihodnji sezoni, med drugimi pomembnimi nalogami, »diplomiral« na Akademiji za glasbo. Podžupan občine Mengeš, Jože Vahtar, ni skrival navdušenja, ko nam je čestital za uspešno izveden koncert in poudaril, da smo zanj »diplomirali« že nocoj. Hvala! Zahvala velja številnim obisko- Misa ultra brevis in skladatelj prof. Drejc Pogačnik valcem, ki so si vzeli čas in prišli na naš koncert, kajti glasba ima svoj smisel šele, ko gane tudi poslušalce. Olga Pavlin V OBJEMU PRIMOZEVEGA VEČERA Jubilejni, petnajsti Primožev večer, namenjen loškima zavetnikoma in priprošnjikoma, sv. Primožu in Felicijanu, smo mengeški farani in okoličani, še prav posebno pa Ločani, ob njunem godovnem dnevu praznovali v soboto, 6. junija. Kulturno društvo Antona Lobode in Župnija Mengeš smo družno pripravili bogat program, v katerem je vsak od udeležencev našel nekaj zase. Najprej so se oglasili in nas razveseljevali loški zvonovi, ko so v polurnem programu pritrkovalke in pritrkovalci izvabljali iz njih kar najlepše melodije. Nato je bila sveta maša, ki jo je v čast in slavo naših dveh svetnikov daroval mengeški župnik Janez Avsenik, pevsko pa obogatil loški pevski zbor. Po sveti daritvi je bil še slavnostni koncert, na katerem sta svoje pevske in glasbene sposobnosti pred polnim svetiščem obiskovalcev predstavila dekliška vokalna skupina Flora, pod taktirko Marije Čuk iz Šinkovega Turna, in vsem dobro znani umetnik na citrah Tomaž Plahutnik iz Stranj pod Kamniškimi planinami. Program je bil skrbno izbran in kakovostno izveden. Dekliška vokalna skupina Flora se nam je predstavila v zelo lepi luči, in to v štirih dejanjih: v prvem smo prisluhnili evharističnim skladbam Ave Jezus, Panis angelicus in Biser, v drugem Marijinim pesmim: Marijino rojstvo, V gredi je rožmarin in Ave Marija, v tretjem črnskim duhovnim skladbam; Why Have You Choosen Me, Deep River in Somebody's Knocking, v zadnjem, četrtem dejanju pa skupaj s Tomažem in citrami v pesmih: Roža na vrtu, Mati pokliče in Kje so tiste stezice. V srednjem delu koncerta je naš dragi gost Tomaž Plahutnik nastopil solistično. Njegove štiri skladbe: Scarfov Preludij, Habetova Nostalgija, Venček narodnih in Kodrova Cvetje v jeseni so izzvenele kot vrhunec večera. Veličastno, ni kaj! Besede na papirju za nastop naših gostov povedo premalo, to je treba doživeti. Vse skupaj je v prelep večerni šopek povezala voditeljica Urška Testen. Zadnje dejanje slavnostnega večera so nam pod krošnjami dišeče lipe pripravile loške gospodinje z okusnim pecivom in sokom, kjer smo se vsi udeleženci v prijetnem in sproščenem pogovoru zadržali pozno v noč. Jože Brojan ZVONARIJADA 2009 Kot vsako leto, smo se tudi letos, 16. maja, zbrali pevski zbori z imenom Zvon na že 11. srečanju, tokrat v dolini zlata - v Šempetru v Savinjski dolini. Navada gostiteljev pa je, da nam razkažejo znamenitosti v svoji okolici. Prispeli smo pred kraško jamo Pekel, kjer smo bili deležni sprejema hmeljarskega starešine, v spremstvu Kraljice hmelja. Ogled jame nas je dodobra ohladil, a se v soparnem dnevu kar prileže. V Šempetru smo si ogledali rimsko nekropolo, staro skoraj 2000 let, ter cerkev sv. Petra iz leta 1256 in že prenovljeno v 18. stol. Šempeter je tudi rojstno mesto skladatelja Friderika Širce - Rista Savina. Koncert smo imeli v dvorani kulturnega doma. Tokrat se je Zvonariade udeležilo šest zborov, a prihodnje leto se bo število zborov še povečalo. Po nastopu je sledilo še prijateljsko srečanje dolgo v noč. Ta tradicionalna prireditev pa nas že čaka naslednje leto, v drugem kraju Slovenije. Milan Kralj MKZ Mengeški zvon DOGODKI MESECA ŠOLA SPRETNOSTNE VOŽNJE V okviru občinskega praznika so člani AMD Mengeš ter Moto kluba Mengeš 30. maja organizirali sedaj že tradicionalno šolo varne vožnje. Šola je namenjena vsem voznikom in ljubiteljem motorjev, istočasno pa je to odlična priložnost za medsebojno druženje tako udeležencev kot tudi ostalih obiskovalcev oz. navijačev. Lepo sončno vreme je privabilo veliko obiskovalcev ter pospremilo 33 tekmovalcev, da so prikazali svoje znanje vožnje z motorjem. Zaradi velikega števila udeležencev so te razdelili v dve skupini oz. kategoriji, in sicer do 16 let in nad 16 let. Tekmovalci so se znotraj skupine med seboj pomerili v premagovanju cestnih ovir ter prenašanju teniških žogic z ene lokacije na drugo. Najhitreje je s »progo« v prvi kategoriji opravil Matic Osolnik, ki sta mu sledila Stefan Zarić in Dejan Osolnik. V drugi kategoriji je bil najhitrejši Matej Zijal, drugo mesto je osvojil Blaž Osolnik, tretji pa je bil Simon Ko-zelj. Prvi trije iz vsake skupine so prejeli tudi lične pokale. Seveda Mengeški župnik, g. Avsenik je pokazal svoje spretnosti. pa organizatorji niso pozabili na hrano in pijačo, saj so se vsi obiskovalci in tekmovalci lahko okrepčali s slastnimi čevapčiči in hladno pijačo. Prav tako je tudi letos motor in vso potrebno zaščitno opremo odstopila avtošola Retos. Prireditev je bila Pokal zmagovalcu iz rok predsednika AMD Mengeš. poučna in zabavna ter je popolnoma uspela. Za to so zasluženi aktivni člani AMD Mengeš ter Moto kluba Mengeš, ki so se zopet volontersko izkazali. Se vidimo naslednje leto! Tekst in foto: Jasna Osolnik TURNIR IN PIKNIK ZA UDELEŽENCE TENIŠKE ŠOLE IN NJIHOVE STARŠE Teniška sekcija Mengeš je v soboto, 23. maja, organizirala 3. tradicionalni turnir in piknik za udeležence teniške šole in njihove starše. Mladi tenisači so se podali na igrišča že ob deveti uri, ob igriščih pa so jih s stisnjenimi pestmi spremljali njihovi starši, bratci in sestrice. Igralci so tekmovali v štirih skupinah, glede na njihovo starost in po sistemu vsak z vsakim. Seštevek vseh dobljenih iger vsakega tekmovalca je na koncu dal vrstni red. Dvoboji v vseh skupinah so bili napeti in izenačeni, mladi tenisači pa so pokazali izjemen napredek, veliko volje in pozitivne tekmovalnosti. Po končanem turnirju smo se pogostili ob dobrotah z žara, nato pa je sledila težko pričakovana podelitev priznanj in nagrad. Sproščeni in z novimi močmi so se nato nekateri otroci na teniška igrišča podali še v paru z enim od staršev in se bolj za zabavo kot zares z nasprotniki Skupina do 14 let Rezultati (do 8 let) 1. Lucijan Štempelj, 2. Rok Glavan, 3. Ana Banožič; (do 12 let) 1. Tina Banožič, 2. Nejc Majcen, Andraž Pezdirc, 3. Ana Glvan; (do 14 let) 1. Gašper Hren, 2. Jure Reven, 3. Vid Maunaga, 4. Luka Maver; (do 16 let) 1. Tim Janežič, 2. Liza Mušič. je namen takšnih srečanj tudi druženje in zabava, kar vsekakor prispeva k večji motivaciji otrok. Mislim, da nam je tudi letos dobro uspelo. Mladim tenisačem Skupina do 8 let čestitamo za odlično igro in požrtvovalno borbo na igriščih! Teja Jenčič Teniška sekcija Mengeš LOVSKA STRELSKA TEKMA V LD MENGEŠ Skupina do 16 let pomerili še v dvojicah. Poleg tega, da otroci pokažejo, kaj so se naučili v enem teniškem letu in se izkažejo tudi na tekmah, Lovci LD Mengeš smo po daljšem premoru organizirali lovsko strelsko tekmo z malokalibrskimi puškami v lovskih disciplinah po evropskem modelu, in sicer v strelu na tarčo srnjaka, gamsa, merjasca in lisice. Tekma je bila v soboto, 13. junija. Tekmovalci so tekmovali za pokale (tekma je bila v okviru prireditev ob občinskem prazniku) in praktične nagrade. Glavna nagrada je bil možen odstrel trofejnega srnjaka v LD Mengeš. Tekmovalo se je v dveh kategorijah, in sicer člani in veterani (starost nad 55 let). Rezultati Veterani: 1. Andrijašič Rajko (Medvode), 2. Barbič Franc (Šmarna gora), 3. Knific Rajko (Medvode), 4. Vahtar Jože (Mengeš), Člani: 1. Sadar Klemen (Trebnje), 2. Vrankar Zdravko (Kamnik), 3. Flis Peter (Trebnje) Jože Vahtar NOVICE IZ SOSEDNJIH OBČIN 4. SREČANJE UREDNIKOV IN NOVINARJEV PODJETJE REGIJE Študentski klub Domžale KOPALKANJE '09 Novinarji, dopisniki in odgovorni uredniki, ki delujejo in so aktivni na področju občin Kamnik, Domžale, Komenda, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče, tako imenovane Podjetje regije, se redno srečujejo na delovnih srečanjih. Srečanje je načeloma vedno v drugi občini, tokrat jih je v začetku meseca julija gostila Občina Lukovica, srečanje pa je bilo malce drugačno kot sicer. V soorganizaciji Občine Lukovica in Društva za ohranjanje kulturne dediščine Skrinjica so se šli potepati po Občini Lukovica. Ogled je vodil turistični vodič Evgen Ličen, ogledali so si številne znamenitosti občine ter se seznanili z njeno zgodovino. Kljub temu, da Občino Lukovica novinarji in dopisniki že zaradi svojega dela zelo dobro poznajo, so bili vsi prijetno presenečeni, koliko lepot in zanimivosti se še skriva v Črnem grabnu. Da je Občina Lukovica pravi turistični potencial, pa so si bili enotni vsi, ko so navdušeni zaključevali potep po občini. Turističnega potepa se je udeležil tudi lukoviški župan Matej Kotnik, ki je prav vsakega posebej presenetil z res velikim poznavanjem zgodovine in kulturne dediščine Občine Lukovica. Katarina Karlovšek Turistčno društvo Jarše-Rodica med je hrana, zdravilo in darilo Čebela je simbol reda, marljivosti, čistosti in je usodno predana naravi. TD Jarše-Rodica je v sodelovanju s Čebelarskim društvom Mengeš 25. in 26. aprila priredilo prireditev in razstavo z naslovom Med je hrana, zdravilo in darilo. Namen prireditve je prebuditi ljudi o pomenu čebele na naše življenje. Opozoriti želimo, da bi izginotje čebele imelo uničujoč učinek na človeštvo. Čebele spadajo med socialne žuželke, ki žive v velikih skupinah, družinah, nekateri jim pravijo žuželčje države. Toda podobnost s človeško državo je Skorajšnji konec šole, izpitnega obdobja in neporavnanih računov iz šolskih klopi napoveduje nič drugega kot ... poletje. Z odprtimi rokami ga čakamo, četudi se bodo telesa spet potila v neznosni vročini asfaltne vročice, pogrešali bomo veter in hladno pijačo v roki. A vse to imamo mi in boste imeli vi, če le pridete na domžalski bazen. Trije poletni petki, super hladna scena ob in v bazenu, elektronska glasba in še boljša družba je le nekaj tistih adutov, ki jih skriva mini poletni festival Kopalkanje '09! Večeri elektronske glasbe na domžalskem bazenu se bodo letos zgodili trikrat! Tridelna nora saga Kopalkanj tudi to pot ne bo razočarala s programom, saj bo v vsakem večeru razkrita tančica čarobnega vzdušja! House večer, oldies goldies in še nori žur RdyoDjs obljubljajo tri nepozabne večere! Zato ne manjkaj, a še prej počekiraj spletno stran www.kopalkanje. com, kjer te čakajo prav vse potrebne informacije! Se vidimo! Junija, julija in avgusta! Ana Strnad Dogajanje na lanskem Kopalkanju samo v imenu, saj čebelja država ne pozna konfliktov in nasilja, kar temelji na biološki evoluciji. Čebele nam dajejo neprecenljivo uslugo, saj z opraševanjem zagotavljajo človeštvu vsaj dve tretjini vse potrebne hrane. Ljudje se že dolgo zavedajo pomena čebel za predelavo hrane, zaradi česar so te, še posebej domača čebela -kranjska sivka, trdno zasidrane v mitologiji, regiji in kulturi. V antičnih kulturah ob Egejskem morju in na Bližnjem vzhodu so imeli čebele za svete živali, ki povezujejo naravni svet s podzemljem. Čebelarjenje se je začelo razvijati na Slovenskem že v 13.stoletju, ko so obsežne površine pokrivala ajdova polja. Že Janez V. Valvazor je v Slavi vojvodine Kranjske pisal o panjih in končnicah. Čebelarja je narava bogato obdarila. Dala mu je medonosno čebelo. Slovenci smo ponosni na našo kranjsko sivko. Za Slovence sta torej slovenski med in cvetni prah najbolj primerna, ker vsebujeta cvetni prah rastlin, ki rastejo na našem območju. Za zelo dobro obiskano prireditev se zahvaljujemo vsem nastopajočim: Romanu Končarju, plesni baletni skupni Balerina Mengeš, OŠ Rodica, OŠ Mengeš, g. Medveščku, Marini Lenček, Francu Kublju, Tadeji Capuder, ČD Domžale, vsem čebelarskim društvom, ansamblu Jureta Svetlina, ansamblu Gamsi, ČZ Slovenije, g. Noču ter ČD Mengeš, g. Boštjančiču in g. Pavriču, za res veliko pomoč in prizadevanje pri izvedbi in pripravi same prireditve. Prihodnost je v dobrih ljudeh, da bomo lahko še v bodoče popestrili in sporočali naše poslanstvo. »Več nas je, bolj smo močni.« Vida Strajnar TEMA MESECA JAVNE SLUŽBE V vsakdanjem življenju se ljudje dnevno srečujemo s takšnimi in drugačnimi javnimi dobrinami, ki nam jih zagotavlja država na nacionalni ali lokalni ravni. V družbi namreč ni mogoče zadovoljevanje vseh naših potreb in ustvarjanje dobrin prepustiti zgolj trgu. Oblast je morala zato bolj ali manj vedno opravljati določene dejavnosti, ki so bile v javnem interesu. Tem dejavnostim rečemo javne službe. Unicef je za Svetovni dan javnih služb (angl. Public service day) določil 23. junij, kar je kot nalašč za to, da se v tokratni temi meseca z javnimi službami malo bolj pobližje spoznamo. Kot lahko preberemo v strokovni literaturi (npr. Vlaj 1998), pojem javnih služb označuje vsebino dejavnosti, ki se izvaja v javnem interesu in zato terja določene posebne značilnosti, ki se razlikujejo v primerjavi z dejavnostmi v zasebnem sektorju. To se kaže tako glede pogojev kot tudi oblik izvajanja. V svetu poznamo tri tipe izvajanja javnih služb, čeprav v praksi prihaja tudi do takšnih, ki se med seboj prepletajo. Prvi tip je izvajanje javne službe v »lastni režiji«, torej samostojno. Pri tem država ali občina izvaja javno službo neposredno preko svojih organov ali pa v ta namen ustanavlja režijske obrate, zavode, podjetja, agencije ipd. Skratka, na voljo je kar nekaj organizacijskih oblik. Drugi tip je podeljevanje koncesij, kjer država ali občina (naročnik) podeljuje pravico opravljati posamezno javno službo zasebniku-koncesi-onarju. Naročnik oz. koncedent določi pogoje, pod katerimi se javna služba izvaja, istočasno pa izvajanje tudi nadzira. To je zelo pomembno, saj javno službo s podelitvijo koncesije opravlja nekdo, ki je bil ustanovljen z namenom ustvarjanja dobička. Slednjega koncedent izvajalcu tudi zagotavlja, vendar je ta ponavadi nižji od tistega, ki bi bil v danem trenutku dosežen na trgu. To je logično, saj si izvajalec s podpisom koncesijske pogodbe zagotovi razmeroma stabilen posel za obdobje, za katero je bila pogodba sklenjena. Od tega nima koristi le izvajalec, temveč tudi naročnik. Seveda ne v ustvarjanju dobička na račun javnih služb, temveč, v skladu z načelom gospodarnosti, v nižanju stroškov zagotavljanja javnih dobrin, saj država in občina nenazadnje razpolagata z davkoplačevalskim denarjem. Največkrat se koncesionarja izbira z javnim razpisom. Tretji tip izvajanja javne službe je vlaganje državnega ali občinskega denarja v dejavnost oseb zasebnega prava. Slednji na ta način v okviru svoje dejavnosti proizvajajo dobrine in storitve, ki so predmet določene javne službe. Bistvena razlika med tem tipom ter podelitvijo koncesije je v tem, da za izvajanje koncesijske javne službe svoja sredstva vlaga izvajalec (koncesionar), medtem ko v ta tip, kot rečeno, sredstva vlaga država oz. občina. Poleg načinov oz tipov izvajanja javnih služb pa te delimo tudi na vrsto, in sicer na gospodarske in negospodarske (družbene) javne službe. Prve so tiste, ki se seveda odvijajo na področju gospodarstva ter uporabnikom zagotavljajo dobrine, za katere ta tudi plača (običajno preko mesečnih položnic). To pomeni, da država ali občina ne financira gospodarskih javnih služb neposredno, temveč le posredno za npr. pokrivanje izgub ali subvencioniranje storitev. Področja, ki spadajo v to vrsto, so komunala, energetika, promet in zveze, vodno gospodarstvo, varstvo okolja ipd. Glede na to, da (u) porabniki dobrin gospodarskih javnih služb neposredno plačajo, se te izvajajo tudi profitno, čeprav naj to ne bi bil primaren cilj, saj gre nenazadnje še vedno za javne dobrine. Prav to pa je ena bistvenih razlik v primerjavi z negospodarskimi (družbenimi) javnimi službami, saj se te v glavnem odvijajo neprofitno. Sem tako spada zdravstvo, šolstvo oz. izobraževanje, socialno varstvo, raziskovalna dejavnost, delno kultura ter mejne javne službe (živinoreja, lekarništvo, veterina). Dejavnosti z omenjenih področij načeloma niso tržne, so pa možne nekatere izjeme, kot npr. visoko šolstvo, lekarniška dejavnost, zaposlovanje. Negospodarske javne službe se bolj ali manj financirajo iz javnih sredstev, le v manjšem delu s plačili uporabnikov. Javno financiranje poteka iz državnega oz. občinskega proračuna K ali drugih javnih sredstev (npr. Zavod za zdravstveno zavarovanje, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ipd). Kot vidimo, so javne službe izredno pomembne v našem vsakdanjem življenju, saj se z njimi srečujemo praktično na vsakem koraku. Prav zaradi tega jim je potrebno posvečati dovolj pozornosti, saj je od načina izvajanja javnih služb odvisna naša kvaliteta življenja oz., kot radi rečemo, »blaginja«. Urban Ropotar Gospodarska javna služba odvoza smeti (komunala) 'kosila 'jedi po naročilu 'zakliučenc^m^ (poroke obletnic^' 'Catering {' Vabljeni v gostilno Dobenski hram na Dobenu, kjer vam sedaj vsak dan nudimo enolončnice, jedi po naročilu in več vrst kosil! Med tednom vam postrežemo kosila po samo 6 evrov! Prenovili smo jedilni list, na katerem boste sedaj našli tudi testenine, ribe, vegetarijanske jedi, solatne krožnike _ Vsak dan vam nudimo tudi več vrst domačih sladic, sladoled, sadne kupe, ledeno kavo, kar vam postrežemo na senčnem vrtu ali v klimatizirani restavraciji. Za otroke smo uredili gsm:041 673 653 Dobeno 7,1234 Mengeš ^^^ .belentin@telemach.nel otroško igrišče z gugalnico in drugimi igrali. Še posebej pa se vam priporočamo za organizacijo raznih praznovanj (obletnice, rojstni dnevi, ohceti in poslovnih srečanj! Pripravimo in postrežemo vam naše dobrote tudi na vašem domu ali v podjetju ob različnih priložnostih! Vabljeni torej v gostilno Dobenski hram, le 10 minut vožnje iz Mengša, kjer vas pričakujemo v prelepem ambientu! Vabljeni tudi na ogled spletne strani www.dobenski-hram.si. INTERVJU INTERVJU Z MOJCO NOVINEC BABIČ, ravnateljico Vrtca Mengeš Prostorska stiska v Vrtcu Mengeš je v naši občini ena od najbolj perečih tem letošnjega leta, saj je kar 134 otrok iz Mengša in okolice, ki so zaprosili za prosto mesto, ostalo pred vrati vrtca. O možnih rešitvah in o malce bolj prijetnih temah smo se pogovarjali z ravnateljico mengeškega vrtca, gospo Mojco Novinec Babič, ki ima že skoraj trideset let izkušenj z delom v vrtcu. Pred tremi leti, ko ste ravno začenjali z delom v mengeškem vrtcu, ste izrazili veliko veselje nad podporo kraja in sodelavcev ter bili navdušeni nad prijetno okolico vrtca. Kako se počutite sedaj? V teh treh letih se je veliko zgodilo, bilo je zelo raznoliko. Še vedno sem zelo navdušena nad prelepo okolico, v kateri se nahajata obe enoti Vrtca Mengeš. Tu sem zelo rada. Kot vsak direktor pa se tudi jaz srečujem z različnimi ljudmi in težavami. Moja naloga je pripeljati skupaj različne poglede in najti dobre rešitve, kar pa ni vedno lahko, včasih prizadevanja niso uspešna. Samo z dogovorom ne gre vedno, zato je treba včasih biti tudi bolj odločen in postaviti jasne zahteve in pričakovanja. Se vrtec v Mengšu kaj razlikuje od tistih v glavnem mestu? Mengeš je mesto, ki je zelo živo. Ljudje se med seboj poznajo in sodelujejo, niso tako odtujeni kot v večjih mestih. Zanimivo je, da mengeški otroci hodijo domov povprečno 2 uri prej! Deluje tudi veliko število društev, v katera so občani vpeti, in to se pozna tudi v našem vrtcu. Okolje se z njim zelo povezuje, zato je mengeški vrtec skupnostno naravnan vrtec. Vrtec je javni zavod, ki dela za in v interesu ljudi. Zato mora z mestom sodelovati in z njim graditi trden odnos, ki temelji na zaupanju. Kakšno je to sodelovanje? Vrtec z mestom zelo dobro sodeluje in obratno. Skušamo pritegniti čim več društev, ki bi bila pripravljena deliti svoje znanje in izkušnje z našimi otroki. To nam trenutno zelo dobro uspeva, saj sodelujemo s čebelarji, gasilci, godbo. Ogledamo si tudi razstave, ki se pripravljajo v muzeju. Tudi ljudsko izročilo in pesem sta v Mengšu zelo močno prisotna, kar vrtec s pridom izkorišča in vključuje v svoj program. Skratka, okolje se zelo odziva na naše prošnje po sodelovanju. Upam, da bomo s tem v prihodnje nadaljevali, saj je tega vedno lahko še več. Kako pa sodelujete z občinsko upravo in županom? Mislim, da je vzpostavljeno obojestransko zaupanje. Vsaka stvar pač potrebuje čas. Pred tremi leti sem bila glede tega zelo previdna, negotova, iskala sem poti. Gotovo je vsem v interesu, da vrtec dobro dela, še posebej občinski upravi in županu, zato se iščejo informacije. Ker so ljudje zelo povezani med seboj, krožijo tudi najrazličnejše informacije, ki lahko postanejo dezinformacije. Zgodilo se je, da informacij niso preverili pri meni, ampak so verjeli govoricam. To je povsem naraven proces, saj vsak prišlek potrebuje čas, da ga ljudje sprejmejo. Če pokažeš, da misliš resno in da delaš dobro, te okolje hitreje sprejme in ti lažje zaupa. Omenili ste ljudsko izročilo, ki ga praviloma poznajo in naprej predajajo predvsem starejši občani. Mar to pomeni tudi tesno sodelovanje z njimi? Tako je, pripravljamo pogovore s starejšimi ljudmi, tudi dedki in babicami naših otrok, ki nas obiščejo v vrtcu in nam ljudsko izročilo predajajo v obliki besede, glasbe, slike, obrti. Moja želja je, da bi šli še bolj konkretno v smer medgeneracijskega sodelovanja. Že zdaj sodelujemo z Domom počitka, kamor gremo vsako leto nekajkrat na obisk in poskušamo razveseliti starejše ljudi z našimi nastopi. V prihodnje bi želela, da bi starejši občani prišli v vrtec in z nami preživeli cel dan in na ta način z nami delili modrost, izkušnje in znanje. Še ne dolgo tega so bili malčki v glavnem zaupani v varstvo starih staršev in ostalih starejših članov razširjene družine. Zdaj vedno več otrok obiskuje vrtec že v najzgodnejših letih. Lahko vrtec v zadostni meri nadomesti vzgojo starih staršev? Vrtec nikoli ne more čisto nadomestiti ožje niti širše družine, se pravi vzgoje staršev ali starih staršev. Lahko pa to dopolni, otrokom da znanja, veščine in spretnosti za sodelovanje in skupno življenje, jih socializira. Koliko tega dobijo, je odvisno od vzgojitelja. Tu pa smo že pri osebnosti vzgojitelja, ki je ključna. Seveda so tudi vzgojitelji, tako kot vsi ljudje, različni. Vsak od njih v svojo skupino vnaša kompetetnost za delo (kar poleg strokovnosti vsebuje tudi človeški del) na sebi lasten način. Moram pa povedati, da se v Mengšu stari straši veliko vključujejo v varstvo in pomoč pri vzgoji otrok, kar je velike vrednosti, ni pa vedno lahko. Kakšna oseba pa mora biti vzgojitelj? Ključnega pomena je, da se oseba počuti poklicana za vzgojitelja. Dober vzgojitelj je radoveden, včasih dvomi, ves čas se uči, uči se tudi od otrok. Vesel je, ko gleda otroke pri igri, in je vedno pripravljen za delo z otroki. Lahko se tudi zgodi, da nekdo, ki dela v vrtcu, v sebi ne začuti poklicanosti. Jaz si prizadevam vključevati tiste, ki si želijo opravljati ta poklic, in verjamem v to, da bodo za seboj potegnili tudi druge. Tako bi tudi ti začutili, da morajo storiti nekaj več. Vesela sem, da je tudi v našem vrtcu precej takšnih ljudi, ki so predani, ki delajo z veseljem. Kako pa se spopadate z gradnjo odnosov med zaposlenimi v vrtcu in težavami, ki nastanejo pri tem? Temelj našega dela je odnos. Ta se gradi postopoma, začeti moraš pri osnovnih dogovorih. Ko sem prišla v Mengeš, so bili odnosi med zaposlenimi že trdno zgrajeni in prepleteni. In ni bilo vse samo dobro. Tako kot povsod, so bili prisotni problemi in konflikti in so še sedaj. Pomembno je, da konflikt vzameš kot učno izkušnjo, lahko pa ga pestuješ in stopnjuješ v neskončnost. Glede tega moram priznati, da mi ni bilo vedno lahko. Moje posredovanje, ukrepi in trud, vložen v reševanje konfliktov, niso vedno obrodili sadov. Večkrat sem morala stopiti korak nazaj in počakati, da so se stvari umirile in se zjasnile same od sebe. Vendar sem še vedno prepričana, da je bilo v preteklosti marsikaj narejeno dobro, zato s tem nadaljujemo. Kar pa je bilo slabo oziroma ne dovolj dobro, se trudimo spremeniti. Vsak prispeva svoj vidik in svoje delo in v tem je čar skupnosti. Mi lahko poveste, kaj dejansko storite za to, da se odnosi med zaposlenimi, otroki in starši krepijo? Že leto in pol temeljito delamo na poslanstvu in viziji našega vrtca. Znotraj tega smo imeli 10 delavnic, na katerih smo predelali svoj vrednostni sistem. Skozi proces smo upoštevali vse nivoje vrtca (to pomeni zaposleni med seboj, otroci-zaposleni, starši-zaposleni, INTERVJU zaposleni-okolje) ter znotraj tega opredelili svoje poslanstvo - kaj je pomembno, kaj je za nas vrednota. To poslanstvo smo nato tudi zapisali, da ga bomo konkretizirali v naslednjih treh letih. Glede tega nismo izjema v slovenskem prostoru. Tudi drugi vrtci dajejo čedalje večji poudarek na pretok informacij, medsebojno povezovanje in razvoj odgovornosti. Se vam zdi, da starši dovolj zaupajo vrtcu? Vsako leto delamo anketo, kjer preverjamo zadovoljstvo staršev s strokovnim delom, prehrano, vodstvom, skratka vse segmente našega dela. Prvo leto smo dobili vrnjenih 23 % anket, lansko leto pa že 57 %. Moj cilj je, da dobimo vsaj 90-odstotni odziv, da bi večina staršev začutila, da si prizadevamo za zmanjševanje vrzeli med pričakovanji in realnimi možnostmi. Od teh, ki so ankete izpolnili in vrnili, jih je 95 % zadovoljnih. Tu se postavi vprašanje, kaj menijo tisti, ki ankete ne vrnejo. Po občutku in vsakodnevnih izkušnjah s starši bi rekla, da je večina zadovoljnih. Zaupanje je pač stvar procesa. Ta lahko traja en mesec, pol leta, včasih celo leto ali več. Na tem je potrebno delati. Mi moramo dati staršem čas, da nam zaupajo, oni pa nam priložnost, da se izkažemo. Brez tega ne gre. Kakšen pristop se vam zdi najboljši za delo z otroki? V slovenskem prostoru bi bilo dobro uporabiti več različnih pristopov, vedeti moramo, da univerzalnega pristopa ni. Naš vrtec se začenja spoznavati in delati s pristopom Reggio Emilia, ki je zelo podoben našemu temeljnemu kurikulu. V letošnjem letu pa so nekatere strokovne delavke spoznale tudi aktivno učenje, v katerem je otrokova vloga aktivna, vzgojitelj je opazovalec, vzpodbu-jevalec in koordinator vzgojnega procesa. Noben pristop ni neposredno prenosljiv, vedno je potrebno upoštevati širši družbeni kontekst in otroka kot posameznika. In na čem temelji pedagoški koncept Reggio Emilia? Na pojmovanju, da je otrok kompetenten, ima velikanske ustvarjalne zmožnosti ter moč za odkrivanje in raziskovanje sveta, ki ga obdaja. Recimo, da se v kotu igralnice pojavijo mravlje. Po današnjih varnostnih in higienskih standardih bi jih morali čim prej odstraniti. Po sistemu Reggio Emilia pa otroci skupaj z vzgojiteljem mravlje pogledajo, opazujejo in sprejmejo edini dogovor, da jih ne smejo ubiti. To je precej bolj raziskovalno in življenjsko. Eden od ciljev predšolske vzgoje je, da ohranjamo radovednost in raziskovalno noto, zato so elementi programa primerni tudi za naš prostor. Sama sem vsekakor naklonjena različnim pristopom znotraj našega sistema, odprta pa sem tudi za takšne, bolj raziskovalne. Ob tem bi posebej poudarila, da je temelj našega dela ponavljajoča rutina in rituali ter jasni okvirji, kaj se sme in kaj ne. Dobro je, da to otroci spoznajo in ponotranjijo, kajti šele takrat se odpre prostor za raziskovanje. Kljub temu, da ima mengeški vrtec dve enoti in še dva oddelka v OŠ Mengeš, se tudi v naši občini borimo s prostorsko stisko. Kaj lahko storite kot ravnateljica? Prostorska stiska v vrtcu je problem vseh primestnih občin in tukaj bi morala ukrepati tudi država. Moja naloga je, da opozarjam na temeljne predpise, na normative o prostorskih standardih v zvezi s prostorom, opremo in številom otrok. To naredim vsakič, ko je to potrebno. Nagovarjam k iskanju trajnih oz. dolgoročnih rešitev, ne rešitev za eno leto. Bila bi vesela, če bi z Občino prišli do skupne strategije razvoja. Verjamem, da si vsak prizadeva narediti vse, kar je v njegovi moči - tako vrtec kot tudi župan in občinska uprava. Na žalost te stvari niso preproste, vse pa je povezano z denarjem, ki ga je vedno premalo. Kakšna je trenutna slika? Zunaj je trenutno 134 otrok, od tega 67 iz Mengša in 67 iz drugih občin. Odprl se bo nov oddelek v avli vrtca Sonček, delal pa se bo tudi prizidek h Gobici, kjer smo že pridobili gradbeno dovoljenje in se uskladili z arhitektom. Toda v OŠ Mengeš bomo kmalu izgubili 2 oddelka, saj jih bo šola potrebovala zase, saj se vpis v prvi razred spet povečuje. Po mojih predvidevanjih bi že letos potrebovali še najmanj 5 do 6 novih oddelkov. 8 ali 9 novih oddelkov bi za naslednjih 10 let rešilo situacijo. Kakšna je torej po vašem mnenju trajna rešitev prostorske stiske v vrtcu? Edina trajna rešitev bi bila nov vrtec, vendar je to ogromna investicija. Potrebno je pridobiti vsa dovoljenja in opraviti arheološka sondiranja, kar traja. Treba se je odločati modro in strateško. Če postavimo nov vrtec, pa ga čez pet let ne bomo več potrebovali, je dobro v naprej predvideti, kako bi lahko izkoristili prostor. Sama sem bolj za to, da k obstoječemu dodamo prizidek. Iskati je treba alternative, tudi s podpiranjem zasebnih vrtcev in vrtcev s koncesijo. Slišati je pripombe, da so v mengeškem vrtcu otroci, ki ne prihajajo iz mengeške občine. Je na tem kaj resnice? To so govorice. Mi imamo zbrane vse potrebne podatke otrok in zagotavljam, da vsi ustrezajo pogoju, da ima vsaj eden od staršev stalno bivališče v Mengšu. Vsak starš ob vpisu izpolni obrazec in podpiše izjavo, da so vsi podatki resnični in je dolžan sporočiti spremembe - je kazensko odgovoren. V februarju preverjamo podatke in če slučajno pride do sprememb, morajo pridobiti ustrezna potrdila. Ne moremo pa dejansko preverjati, kje in kako živijo ljudje. Pravno-formalno zadostuje uradno potrdilo o prebivališču, statusu študenta ... Ljudje pač preizkušajo učinek določenih besed in informacij, iščejo bližnjice. Jaz zelo razumem starše in njihovo stisko, sprejeli bi vse, če bi se dalo. V čem je naš vrtec boljši od drugih vrtcev? S čim se lahko pohvali? Prav gotovo je na prvem mestu bogato ljudsko izročilo (običaji, tradicija, ples, glasba, izštevanke, umetnost) okolja, iz katerega vrtec črpa vsebine in teme. Potem je tu tesna povezanost s skupnostjo in njenimi dejavnostmi (društva, Občina) in čudovita naravna okolica vrtca. Glede strokovnosti in pristopa napredujemo in smo odprti za strokovno rast. Naš vrtec je tudi ekovrtec. Kaj pomeni biti ekovrtec? Ekovrtec je način življenja, je celosten pristop, znotraj katerega, se vsi udeleženci vzgojnega procesa zavedajo soodvisnosti z naravo, z ljudmi in okoljem, v katerem živimo. Tako imamo v vrtcu zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov. Starši so sodelovali na delavnici izdelovanja igrač iz odpadnih materialov, kjer so se zelo izkazali in ustvarili fantastične stvari. Te »eko igrače« smo tudi razstavili. Poudarjamo tudi ugašanje luči, zapiranje vode in recikliranje. Zbirali smo papir, katerega izkupiček je šel za štipendije fundacije Odprta srca. Ekologijo smo razširili tudi na medosebno raven, saj je to otrokom zelo blizu, ker so iskreni in odprti. Pomembna se nam zdi t. i. »ekologija odnosov«, katere vrednote izhajajo iz etike. Ponavadi imamo odrasli probleme s »higieno« v odnosih (smeh). Kako ste obeležili 40-letnico vrtca Sonček? K praznovanju smo povabili naše sodelavce, starše, občino in vsi so se prijazno odzvali. V enoti Gobica smo v popoldanskih urah pripravili razstavo izdelkov iz odpadnih materialov, dramska skupina staršev otrok je v Sončku za malčke odigrala igrico, osrednja prireditev pa je bila 26. maja: otroci so pokazali svoje znanje, vzgojitelji svoje delo, zapel je naš zborček. Izšla je tudi publikacija z naslovom Naš Sonček, ki prikazuje razvoj vrtca Sonček in delo ter umetnine otrok. Za prireditev smo sami spekli kruh in pripravili namaze, starši pa so napekli ogromno peciva. To, da čim več izdelamo skupaj in pripravimo sami, je naša vrednota. Mojca Volkar DRUŠTVA MENGEŠKA SEKCIJA ZVVS ČESTITA OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN SE ZAHVALJUJE SVOJIM PODPORNIKOM Slovenska skupščina je 25. junija 1991 razglasila neodvisnost Slovenije in prevzela nadzor nad svojimi mejami. Jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti. Kmalu za tem so se začeli oboroženi spopadi med jugoslovanskimi enotami ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo. V podporo vojski in policiji so delovale tudi druge strukture civilne obrambe, za zaščito civilnega prebivalstva pa je skrbel sistem zaščite in reševanja. Slovenska skupščina je 25. junija 1991 razglasila neodvisnost Slovenije in prevzela nadzor nad svojimi mejami. Jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti. Kmalu za tem so se začeli oboroženi spopadi med jugoslovanskimi enotami ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo. V podporo vojski in policiji so delovale tudi druge strukture civilne obrambe, za zaščito civilnega prebivalstva pa je skrbel sistem zaščite in reševanja. Slovenska vojska in policija sta v nekaj dneh zaustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa blokirali v vojašnicah. Intervencija je bila končana 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati. Na dan razglasitve neodvisnosti naše države praznujemo najpomembnejši slovenski državni praznik - dan državnosti. Seveda se je slovenska država začela graditi že veliko prej, in sicer z organiziranjem maneverske strukture narodne zaščite, dejansko pa je postala samostojna v oktobru 1991, ko je slovensko ozemlje zapustil zadnji jugoslovanski vojak. Za ohranjanje spomina na te zgodovinske dni je bila kmalu po osamosvojitveni vojni ustanovljena Zveza veteranov vojne za Slovenijo - ZVVS. ZVVS je domoljubna, samostojna, nestrankarska, nepridobitna in nevladna organizacija, ki združuje tiste, ki so, ne glede na njihova politična in svetovna prepričanja, aktivno sodelovali v pripravah oziroma neposrednih obrambnih aktivnostih v vojni za obranitev samostojne in neodvisne Republike Slovenije. Organizacija pod vodstvom Vlada Skoka aktivno deluje tudi v Občini Mengeš. Mengeška sekcija je iz leta v leto številčnejša in boljše organizirana ter vestno skrbi, da tudi v Mengšu živi spomin na čase, ko smo Slovenke in Slovenci prvič v zgodovini dobili svojo državo. Sekcija sodeluje na prireditvah, ki ohranjajo spomin na osamosvojitveno vojno, ter sodeluje pri domovinski vzgoji naših šolarjev. V svojem prostoru v občinski stavbi ima stalno razstavo iz osamosvojitvenega obdobja, letos pa je v sodelovanju z območno organizacijo v Kulturnem domu Mengeš pripravila tudi razstavo o generalu Rudolfu Maistru, ki je branil slovensko ozemlje že na začetku prejšnjega stoletja. Za uspešno delovanje so poleg številčnih članov zveze zaslužne tudi organizacije in posamezniki, ki z donacijami prispevajo k obstoju in delovanju Mengeške sekcije, in sicer: Občina Mengeš, Matevž Dolinšek, Marjan Ocepek, Franc Hribar, Karo d.o.o., Jure Repanšek, Jure Hrovat, Mibis d.o.o, Mesing bar, Notar Jože Rožman in Primož Rajter. V času, ko praznujemo dan državnosti, se Mengeška sekcija ZVVS zahvaljuje vsem navedenim donatorjem in podpornikom naše organizacije, ki pomembno prispevajo k našemu delovanju. Ob prazniku čestitamo tudi vsem občankam in občanom Mengša. Peter Gubanc, član ZVVS Mengeš Mengeški veterani vojne za Slovenijo s svojim praporom NOVICE IZ LIKOVNEGA DRUŠTVA MENGEŠ ALTERNATIVNE METODE LIKOVNEGA USTVARJANJA KD Stoji učilna, Likovno društvo Mengeš in OŠ Mengeš smo v sklopu občinskega praznika priredili razstavo likovnih del članov LDM in prireditev s kulturnim programom. Likovna dela so nastajala na tečaju Alternativne metode likovnega ustvarjanja, ki ga je vodil Lojze Kalinšek, slikar in likovni pedagog. Tečaj smo člani LDM množično obiskovali. Prvič smo se srečali z alternativnimi pristopi izdelave risbe in tako pripravili materiale za razstavo. OŠ Mengeš nam je omogočila, da razstavo realiziramo v šolski knjižnici, KD Stoji učilna, ki deluje v šoli, pa je ob odprtju razstave priredilo bogat kulturni program. Razstavo si je bilo možno ogledati vsak dan pouka na šoli in v času občinskega praznika Občine Mengeš. ZLATA PALETA SLOVENIJE -SLIKARSTVO REALIZEM 2009 Razstavo sta pripravili Zveza likovnih društev Slovenije Ljubljana in KDLU Zgornja Savinjska dolina GAL - Rečica ob Savinji. Razstava je bila na ogled v galeriji Mozirje, Osrednja knjižnica Mozirje, v času od 29. maja do 22. junija. Na natečaju je sodelovalo 17 likovnih društev iz Slovenije, s 156 slikami. Za razstavo je bilo izbranih 51 slik. Iz LDM smo poslali manjše število slik, kot ga pošiljamo običajno. Razstave, ki jih organizira ZLDS, v povezavi s krajevnimi likovnimi društvi Slovenije, se vrstijo v prvem polletju vsak mesec, od marca do junija. V marcu smo sodelovali na razstavi ZP Risba, v aprilu ZP Grafika, tokrat ZP Slikarstvo realizem, v juniju pa nas čaka še razstava ZP Abstraktno slikarstvo. Tako strnjeno dogajanje, ob vseh krajevnih in medkrajevnih razstavah, zahteva kar precejšnjo angažiranost društev in posameznih avtorjev, kot tudi ekonomsko breme. Za prijavo na natečaj ZPS plača vsak udeleženec za posamezno delo tri evre, platna in druge materiale, barve, grafične instrumente ter še uokvirjenje slik. Prevoze likovnih del na razstave in nazaj plačamo iz računa LD. Ni potrebno poudarjati, da moramo v času recesije dobro premisliti, kam namenjamo denar, oziroma je zbiranje sredstev okrnjeno. Na ustvarjalnem področju je s tem tudi manj možnosti udeležbe na novih projektih, a se še vedno najde kaj posebno vabljivega, da se lahko posameznik oziroma manjše število članov odzove ponudbi. Tako DRUŠTVA se na vabila odzivamo različno, množično oziroma v manjšem številu. Na natečaj za ZP - Slikarstvo realizma je slike poslalo pet avtorjev. Na razstavo sta se uvrstili in prejeli priznanja Milica Tomšič, s sliko BAMBUS, pastel in Ana Pavla Kramar, s sliko MUHA, tempera. MAOČA 2009 - MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA ZAVIDOVIČI Na mednarodni koloniji, ki se je odvijala od 4. do 7. maja v Maoči - Zavidoviči, v Bosni in Hercegovini, se je zbralo 60 slikarjev iz petih držav, predvsem iz nekdanje Jugoslavije: Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Slovenije, Srbije in iz Nemčije. Slovenija je bila udeležena s petimi slikarji, med temi je bil tudi član LDM, Miloš Dekić, in mentor LDM Lojze Kalinšek. Vsak avtor je oddal najmanj tri slike, za kar je prejel plaketo kot zahvalo za sodelovanje ter manjše spominsko darilo - majico z znakom kolonije. Sodelovanje na mednarodnih kolonijah je vsekakor odlična izkušnja, ki bogati posameznika, kot tudi njegovo de- lovno okolje. Vabil na mednarodne slikarske kolonije je vse več, vabljiva so, vendar se naše likovno društvo opredeljuje odvisno od svojih finančnih in ostalih zmožnosti. Vsekakor pa posamezni člani društva, ki se odzivajo na vabilo, prezentirajo svojo državo in svoje likovno društvo. V tekočem letu se nam obeta tudi izkušnja z likovno kolonijo v Afriki, na katero se je prijavila ena članica društva. Za LD Mengeš Barbara Rabič KRATKE NOVIČKE IZ TURISTIČNEGA DRUŠTVA MENGEŠ Društvo si je začrtalo program dejavnosti na občnem zboru. Takoj je pričelo z uresničevanjem in v prvem polletju izvedlo naslednje akcije. ČISTILNA AKCIJA, 4. april V mesecu aprilu smo bili skupaj z Občino Mengeš soorganizator čistilne akcije. 4. aprila smo se zbrali na parkirišču pod Go-bavico. Razdelili smo se v tri skupine. Dve skupini sta očistili in popravili Trim stezo, ena skupina pa je očistila teren na južni strani Gobavice, v smeri Cegvenški bajer. Akcijo smo zaključili na Mengeški koči. ARBORETUM VOLČJI POTOK, 27. april V času prvomajskih praznikov je TD Mengeš pripravilo predstavitev Občine Mengeš v Arboretumu Volčji Potok. Koncept predstavitve je bil Trkamo na vrata dediščine. Vsaka občina se je lahko predstavila z eno od domačih obrti. Naše društvo je povabilo svojo članico Cirilo Ules, izdelovalko narodnih noš, ki je prikazala, kako s svojimi spretnimi rokami pri njenih 80 letih izdeluje čudovite narodne noše. Za prijetnejše vzdušje smo k sodelovanju povabili orgelčarski ansambel Kosci, ki ohranja dediščino znanega mengeškega glasbenega pedagoga, prof. Pavla Kosca. Obiskovalcem smo ponudili propagandni material in informacije o našem kraju, pa tudi kulinarične dobrote, ki smo jih pripravile članice društva. Zaradi slabega vremena je bilo letos, žal, manj obiskovalcev kot prejšnja leta. FLORJANOV SEJEM TRZIN, 10. maj V začetku maja smo sodelovali na Florja-novem sejmu v Trzinu. Naša stojnica je bila zelo obiskovana, saj je bila dobro založena s kulinaričnimi dobrotami. K prijetnemu vzdušju je pripomogel tudi harmonikar Klemen Stopar. Posebno pozornost vselej pritegnejo narodne noše, ki so prisotne na vsaki naši predstavitvi, tako v Sloveniji kot v tujini. LIKOVNIKI, 16. maj Likovno društvo Mengeš nas je povabilo k sodelovanju na likovnem srečanju Pozdrav iz Mengša 2009, ki je bilo 16. maja v Mengšu. Zbranim likovnikom iz različnih krajev Slovenije je spregovoril tudi podpredsednik našega društva, Franc Zabret, in na kratko opisal turistične zanimivosti in zgodovino našega kraja. Ob koncu smo članice TD pred gasilsko-godbenim domom pripravile pogostitev s tradicionalnim Trdinovim biz-gecem - ričetom. Slike, ki so jih izdelali likovniki na tem srečanju, so bile podarjene našemu društvu v zahvalo za pomoč pri organizaciji. rojaka, pisatelja Janeza Trdine, ki jih je preživel v Mengšu. Pot je potekala od spomenika Janeza Trdine na Mengeško kočo, kjer smo udeležence pohoda člani našega društva pogostili s flancati in pijačo. VSI NA TRIM, 7. junij Tradicionalno akcijo Vsi na trim naše društvo organizira že od leta 1981. Letos smo jo pripravili v nedeljo, 7. junija, med 8. in 12. uro. Odločili smo se za nekaj novosti pri spremljanju udeležbe pri obisku akcije. Pripravili smo simbolične nagrade za najmlajše in najstarejše udeležence, najštevilčnejše skupine ter udeležence iz oddaljenejših krajev. Žal smo morali akcijo zaradi močnega naliva po dveh urah zaključiti. Vseeno smo veseli, da smo v tako kratkem času zabeležili čez petdeset udeležencev trima. Povedali so nam, da so s trim stezo zadovoljni. Nekateri prihajajo na trim vsak dan, drugi večkrat tedensko, nekateri ob vikendih. Največ jih je prišlo iz Mengša in okoliških krajev, nekaj pa tudi iz drugih občin in iz Ljubljane ter njene okolice. GODBA MENGEŠ, 29. - 31. maj Mengeška godba letos praznuje 125. obletnico svojega delovanja. Konec maja je godba organizirala veliko praznovanje ob tej obletnici, pri kateri je sodelovalo tudi naše društvo. TRDINOVA POT, 6. junij Osnovna šola Mengeš je tudi letos pripravila Trdinovo pot. Pri njeni izvedbi je sodelovalo tudi naše društvo. Na tej poti so učenci obudili spomin na mladostna leta našega Vsem, ki ste pomagali pri akcijah, hvala za pomoč! Tekst: Zorka Požar, predsednica Turističnega društva Mengeš, Foto: Milica Tomšič in www.menges.si DRUŠTVA HITRE NOGE MENGEŠKE GODBE - TRETJIČ Tradicija, ki jo po poteh (nekdaj) okupirane Ljubljane, pod imenom Pot ob žici, enkrat letno gojijo prebivalci naše prestolnice, počasi postaja tudi del tradicije hitrih nog članov Mengeške godbe. Prireditve, tokratna je bila že 53. po vrsti, se je že tretjič udeležila tudi neustrašna tekaška trojka naših godbenikov. Kapelnik Mengeške godbe, Dimitirj Lederer, je prepričan, da bi se prav gotovo še dalo izboljšati pravočasnost prihoda na vaje, zato še naprej spodbuja svoje glasbenike k hitrejšim športnim disciplinam. In ker je najboljši nauk vzgled, teče tudi sam. Poleg tekmovanja v čim hitrejšem prihodu na torkove in četrtkove vaje so se letos namenili že tretjič spopasti tudi z drugimi tekači, ki trenirajo kar tako, brez posebnega namena. Letošnji glasbeno tekaški trio pa je postregel z veliko kadrovsko spremembo. Ob že omenjenem dirigentu, Dimitriju Ledererju, in godbeniku Primožu Peru je trojko kot substitutka zaokrožila U rška Sedevčič, s tekaškim nadimkom Letalka. Bolj primernega nadimka si tekačica resnično ne bi mogla izbrati, saj je tekla kot za stavo, kaj tekla - letela! Oba prava godbena člana trojke sta morala priznati, da Urška pri teku ni pokazala, da bi bila pripadnica šibkejšega spola. Se mi je zapisalo šibkejšega?! Pri naši Letalki tega pridevnika ni v športnem besednjaku. Tekačica se je izkazala tudi v poznavanju glasbenega izrazoslovja, saj je odlično razumela vsa dirigentova pojasnila o načinu teka (ves čas allegro vivo, na koncu pa accelerando do fine). Spet se je izkazalo staro reklo, da je treba pri glasbi in teku vedno imeti glavo na pravem mestu. Tekači Mengeške godbe so bili že na prejšnjih dveh tekaških preizkušnjah zelo uspešni, odkod torej ideja za menjavo člana trojke? Žal je bila rošada v postavi letos nujna. Stalnega člana tria hitrih nog Godbe Mengeš, klarinetista Roberta Požarja, je namreč prehuda vestnost upoštevanja dirigentovih navodil (treningi za najhitrejši prihod na vaje ...) stala športne poškodbe, tako da se je moral tokrat zadovoljiti samo z navijanjem za našo trojko. Navijal pa je, in to forte fortissimo in ves čas v crescendu. Tekaški trio je tako letos padel v kategorijo mešanih trojk. 12-kilometrsko traso prek Golovca so opravili z vrhunskim rezultatom 54 minut in 15 sekund in žal prav za kanček zgrešili bronasto medaljo. Ob upoštevanju dejstva, da je bilo v tej kategoriji 449 trojk (vseh skupaj pa 1182), je četrto mesto res briljanten dosežek naših godbenikov. Hitre bodo letos glasbeniki še hitrejši in točnejši pri prihodu na vaje. No, nekateri pa upamo tudi, da bodo enako hitri tudi pri prihodu z vaj domov. A.H. Slovarček manj znanih izrazov za negodbeni-ke: allegro vivo - veselo živahno, zelo hitro; accelerando - vedno hitreje; forte fortissimo - zelo zelo glasno; crescendo - naraščajoče; presto prestissimo - kot je le mogoče hitro. noge Mengeške godbe še niso nikoli tekle tako presto prestissimo! V intervjuju s tekaško trojko po koncu teka po poti okupirane Ljubljane so se nakazali novi smeli cilji. Tekaški tercet razmišlja o napadu na novo, bolj epsko preizkušnjo - mami jih 28-kilometrska trasa. Oba člana stare tekaške postave pa upata, da se ob letu osorej ob njun bok postavi tudi ozdravljeni Robert, obenem pa sta zelo hvaležna Urški za tekaško pomoč. Dirigent je izrazil tudi željo po še večji zastopanosti Mengeške godbe na tej prireditvi, saj tek krepi telo in pljuča (ne pozabimo, da so v zasedbi godbe predvsem »zračni« instrumenti), moštveni duh trojk pa povezanost ekipe, kar pa Mengeška godba gotovo je - ekipa, da ji ni para. Nedvomno AIA SE PREDSTAVLJA V Mengšu je 26. maja zaživelo novo društvo AIA, društvo za izboljšanje kvalitete življenja. Namen mladega društva je delovati na vseh področjih, ki bogatijo življenje. Področje delovanja društva je zelo široko, od umetniško-kulturne dejavnosti, glasbe, športa do aktivnega organiziranega druženja, sprostitvenih dejavnosti, ljubiteljstva do živali, varstva okolja in humanitarne dejavnosti. Temeljno načelo društva je biti odprt za nove ideje, oblike delovanja in združevanja. Cilj društva je spodbujanje aktivnega preživljanja prostega časa, krepitev pozitivnih socialnih stikov in razvoj pozitivnih vrednot. Namenjeno je vsem ljudem dobre volje, ne glede na starost, spol, narodnost, raso in ne glede na njihov pogled na svet ali veroizpoved _ V soboto, 6. junija, je društvo AIA, skupaj z glavno organizatorko prireditve, Sanjo Tomšič, organiziralo glasbeno-zabavno prireditev za mlade, ki smo jo poimenovali Žur na ful. Namen prireditve je bila promocija društva z izročilom mladim, da se lahko zelo dobro zabavajo tudi brez alkohola. Hkrati je bil namen prireditve pomagati mladim glasbenikom in DJ-jem, da se predstavijo. Prireditev je odlično uspela. Mladi so bili navdušeni in neučakano pričakujejo naslednji Žur na ful. Na prireditvi so nastopali skupina Dej, skupina Pijane neveste, DJ Alayos in DJ K(ej)e(m). Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi prireditve, in sicer: predsedniku ŠD Partizan Mengeš, Jožetu Mlakarju, Društvu Sožitje Mengeš, Partynetu - DJ Bazi, fotografoma Mihi Rekarju in Roku Prebilu ter Luki Perneku in Dejanu Von-čini iz skupine Piksne. Zahvaljujemo se tudi vsem prostovoljcem. V času od 2. do 9. avgusta bo AIA organizirala aktivne, enotedenske počitnice za srednješolce, z udeležbo na poletnem Pomurskem festivalu. Festival se dogaja pod velikim šotorom, vsak večer bodo nastopali glasbeni gostje, in sicer Siddartha, Big foot mama, Slaki _ Poleg udeležbe na festivalu se bodo čez dan dogajale tudi športne in umetniške aktivnosti. O podrobnostih se lahko pozanimate po telefonu: 031/369-584, od 15. ure dalje, ali po e-mailu drustvo.aia@ gmail.com. Prijave srednješolcev bomo zbirali do 9. julija, do 18. ure, oziroma do zapolnitve mest. Blanka Tomšič Društvo AIA DRUŠTVA I TABORNIŠKE NOVICE Ta mesec se je zgodilo veliko zanimivih stvari, med njimi tudi sedaj že tradicionalna Golažijada, starejši taborniki pa so se odpravili na Adrenalinček vikend. V sobotom, 6. junija, se je ponovila že tretja tradicionalna Golažijada. Akcija, ki je bila namenjena vsakomur, je bila uspešna, saj se je je udeležilo veliko ljudi, med njimi tudi župan Občine Mengeš Franc Jerič. Tekmovanja se je udeležilo deset ekip, ki so se trudile skuhati čim boljši golaž. Čeprav namen Golažijade ni tekmovanje, ampak druženje, je na koncu šest nepristranskih sodnikov, med njimi tudi župan, odločilo, katera ekipa je naredila najboljši golaž in sodniki so se odločili, da je to ekipa Sosedov golaž. Prav tako so morale ekipe pred ocenjevanjem rešiti golažev test, v katerem so bila različna vprašanja na temo golaža in njegove priprave. Obenem so se lahko obiskovalci in kuharji pomerili v streljanju z zračno puško, lokom ter v metanju podkev. Kljub temu, da je bilo za vikend napovedano slabo vreme, smo preživeli lep sončen dan. Rezultati: 1. Sosedov golaž, 2. MNM, 3. Od Litije do Mengša, 4. Likovno društvo Mengeš, 5. NK Mengo, 6. Mladi gasilec, 7. Kosci, 8. Gregčeva, 9. Golaš od kromperja, 10. Kuhna - ma da zmagamo. V soboto, 23. maja, se je skupinica osmih starejših članov in štirih nečlanov odpravila proti dolini reke Soče. Ko smo prispeli v kamp Korita, smo si postavili šotore, nato pa smo se odpravili do vasi Čezsoča, kjer smo prevzeli opremo za rafting. Posedli smo se v avtobus, ki nas je odpeljal do vasi Žaga ob reki Soči, kjer je bil start naše dogodivščine. Veslali, se špricali, plavali in nadvse uživali smo skoraj dve uri, kolikor je trajal spust z raftom. Po raftanju smo si privoščili zelo dobro kosilo v Bovcu, nato pa nazaj v kamp, kjer smo še dolgo v noč obujali spomine na spust z raftom. Seveda nista manjkala kitara in petje. V nedeljo smo počasi pospravili, nekateri so hitro odšli domov, nekaj pa se nas je zapeljalo še do izvira reke Soče, kjer smo opazili, da zima še ni čisto zapustila teh krajev. Čez cel vikend smo se imeli zelo lepo, za kar gre zahvala podjetju Adrenalinček, rodu in navsezadnje tudi udeležencem. Bili smo si enotnega mnenja, da bomo še kdaj zavili v ta konec ljube nam Slovenije. Kot ostali taborniki že veste, je propagandni tabor odpadel zaradi grde vremenske napovedi. Prestavili smo ga na september. Naslednji mesec bo prav tako zanimiv, saj bo poletje že v polnem razmahu. Prav tako pa se bliža konec šolskega leta in s tem tudi konec vodovih sestankov. Bliža pa se tudi poletni tabor, na katerega nestrpno čakamo. Z naravo k boljšemu človeku! Propagandist Domen Prizorišče golažijade MOČAN ŠAHOVSKI TURNIR V LOKI 27. aprila je bil v gostišču Tavčar izvrstno izpeljan močan mednarodni šahovski turnir. Udeležilo se ga je 50 šahistov, od tega kar 8 šahovskih mojstrov ter 12 mojstrskih kandidatov. Največ uspeha so imeli hrvaški šahisti, saj sta prvi dve mesti zasedla njihova šahista. Od domačih igralcev je bil najboljši Blaž Abe na 28. mestu. Sodnik Franc Poglajen je odlično odsodil turnir, tako da kljub velikemu število igralcev ni bilo zapletov. Rezultati: 1. Lončar Robert - Hrvaška, 2. Dorič Nenad - Hrvaška, 3. Črepan Marjan - Slovenija, 4. Srebrnič Vojko, 5. Muslija Idriz, 6. Mazi Leon. Nagrado za najboljšo šahistko je prejela Mengšan - junij 2009 Kristina Šolič s Hrvaške, najboljši veteran je bil Vlado Ivačič, najboljši domačin pa že prej omenjeni Blaž Abe. Uvrstitve domačih igralcev: 28. Abe Blaž, 29. Anžlovar Matjaž, 31. Ocepek Marjan ml., 34. Abe Aljaž, 36. Ocepek Marjan st. Matjaž Anžlovar, ŠD Loka Zmagovalci zaključnega turnirja KONČANA LIGA V METANJU PODKEV V Športnem parku v Loki pri Mengšu je bil 21. maja zaključek lige v metanju podkev, z zaključnim turnirjem posameznikov. Po dramatičnem zadnjem krogu je prvo mesto osvojila ekipa ŠD Loka pred ekipo Jakove Mete. Lahko bi rekli, da je bila to prava reklama za tovrstni šport. Zmagovalno ekipo ŠD Loke so zastopali: Šemso Avdić, Matjaž Anžlovar, Robert Pogačar, Franci Kocijan, Peter Frantar in Marjan Vrhovnik. Ekipa je prejela prehodni pokal in pokal za zmagovalca lige. Najboljši posamezniki so prejeli medalje, vsi ostali pa praktične nagrade. Pohvaliti je potrebno vse igralce za fair play, posebej pa gostitelje tekmovanj, sponzorje (Kovinopasarstvo Do-linšek Matevž s.p., Klimanaprave Vukšinič Bojan s.p. in Avtogen d.o.o) ter vse zveste navijače vseh ekip. Končni vrstni red po šestih krogih: 1. ŠD Loka 8 točk (10 : 8), 2. Jakova Meta 6 točk (10 : 8), 3. Teater bar 6 točk (9 : 9), 4. Bife Ilonka 4 točke (7 : 11). Najboljši posamezniki lige: Testen Rajko (6-0 Jakova Meta), Levec Robert (5-0 Teater bar) in Vrhovnik Marjan (4-2 ŠD Loka). Za zaključek sezone smo odigrali še turnir posameznikov. Nastopilo je 24 igralcev, ki so nastopali v novoustanovljeni ligi. Sistem igranja na izpadanje je poskrbel, da so se marsikateremu favoritu zatresle roke v odločilnih trenutkih (med drugim tudi Marjanu Vrhovniku, imenovanemu zlata roka). Primat najboljšega je z zmago v finalu z Robijem Levecem potrdil Rajko Testen, tretji je bil Robert Gorjup. Jeseni bomo zopet začeli z ligo, v kateri bo sodelovalo osem ekip. Vse zainteresirane igralce oz. ekipe, ki bi še želele sodelovati v ligi, pozivam, da se oglasijo v brunarici v Športnem parku v Loki ali po tel.: 041/727908 (Matjaž). Zaključni turnir si je ogledalo zelo veliko gledalcev, kar nas še posebej veseli. Po končanem turnirju nas je s svojimi specialitetami razvajal naš žar-mojster Miro. Matjaž Anžlovar, ŠD Loka OBRAZI MITJA PLANINŠEK: SVOJO USODO BOM REŠEVAL SAM! »Imate na dvorišču, v garaži, na podstrešju, na vrtu ali morda celo v hiši odpadne kovinske stvari, ki so vam že odslužile in ne veste, kam z njimi? Nimate lastnega prevoza? Ne odlašajte ...« Navedeni zapis na spletni strani, ki sicer vsebuje še precej drugih podatkov, potrebnih za običajno poslovno predstavitev, mi je vzbudil zanimanje za človeka, ki se ukvarja s tako dejavnostjo. Roko na srce: zelo malo junakov med številnimi, ki bi k svojemu imenu in priimku ponosno dodali tisti »es pe« poznam, da bi pobirali ali zbirali rabljeno in zavrženo kovinsko šaro ter jo celo brezplačno odpeljali. Kakšna je oseba, ki se ukvarja s takim poslom? Je to zgolj poslovna priložnost ali želja, da bi bila narava manj obremenjena z odpadki? Mitja Planinšek, naš »znanec iz sosednje ulice«, je mengeški občan približno toliko časa, kolikor je stara mengeška občina. Sicer pa je Ljubljančan, iz Šiške, rojen pred petinštiridesetimi leti. Tam je preživel otroška in mladostna leta. Osnovnošolsko znanje je pridobil na OŠ Valentin Vodnik, poklicno pa na litostrojski šoli. »Kakšno je bilo vaše otroštvo,« ga vprašam. Za kratek čas se zamisli, nato pa odgovori: »Dokaj lepo. Otroci smo se veliko igrali. Želel sem biti športnik, pa starši niso bili za to. Tudi želja, da bi se ukvarjal z glasbo, se ni uresničila. Zato bi rad videl, da bi to pritegnilo mojega sina. Zbiral sem razglednice, značke, znamke. V šoli ni bilo kaj posebnega, moram pa reči, da je danes vse drugače. Šole so sodobno opremljene, spremenil se je odnos do učencev. Na bolje, seveda. To vidim pri svojem otroku in mi je zelo všeč.« Po končani poklicni šoli se je zaposlil v eni od Iskrinih tovarn. »Petnajst let sem bil eden od več tisoč 'iskrašev', po stečaju tovarne pa je bilo sreče konec. Kaj sedaj? Kako dobiti drugo službo? Naj postanem socialni problem, čakam na podporo, razna nadomestila? Odločil sem se, da bom svojo usodo reševal sam. Že pogled okrog sebe mi je nakazal pot do odločitve: zbiranje odpadnih kovin. Na zasebnih in tovarniških dvoriščih, v naravi, vsepovsod je ležalo polno raznih stvari, kar je ostalo od proizvodnje ali so ljudje zavrgli: razni stroji, žlebovi, ogrodja, cevi, radiatorji, avtomobili, hladilniki, peči in še kaj. Začel sem poskusno, naredil poslovni načrt in ugotovil, da odločitev ni slaba. Odkupne cene niso bile slabe, konkurenca ni bila velika. Dalo se bo živeti, sem si mislil. Uredil sem vse potrebno za status samostojnega podjetnika. Dobro je bilo, ker nisem potreboval veliko začetnega kapitala,« je pripovedoval Mitja Planinšek. »Stranke sem si pridobival počasi. Privatnike sem klical po telefonu ter se dogovarjal za odvoz. Tudi v časopis sem dal oglas. Najbolj so mi pomagale zadovoljne stranke, ki so zame povedale drugim. Pripravil sem tudi nekaj reklamnih izdelkov, ki jih delim posameznikom ter na raznih prireditvah. Danes imam svojo dejavnost predstavljeno tudi na internetni strani, na kar sem res ponosen,« se razvedri sicer resen in zamišljen obraz mojega sogovornika. Ponovno se zresni, njegovo telo, za petinštiridesetletnika preveč zgarano, se še bolj sključi, ko ga vprašam, kako gre z dejavnostjo sedaj. »Slabše. Cene so močno padle, strank je manj, ker se z zbiranjem ukvarja več ljudi, mnogi na črno. So pa še druge stvari, ki lahko povzročijo dodatne finančne težave in stiske za preživljanje družine.« Zdelo se mi je, da misli na probleme, do katerih lahko pride, če ne poznaš dobro predpisov o finančnem poslovanju, davkih in podobno. Davki pa so lahko nevarnost, ki zlomijo močnejšega podjetnika kot je ta, ki živi od lastnih žuljev z zbiranjem odpadnih surovin _ Vendar pa tega dela ne bi opustil, pravi. Navadil se ga je, všeč mu je, kljub temu, da je težko in premalo spoštovano. »Kaj pa prosti čas,« me je zanimalo. »Saj ga skoraj ni. Vse dneve sem na terenu. Zbiram, se dogovarjam, odvažam. Ob nedeljah sem rad z družino. Včasih gremo na izlet, pa še takrat gledam, kje leži kak odpadni material, da ga bom šel iskat, pri kateri hiši menjavajo žlebove ali kaj drugega in takoj vprašam, če so za brezplačen odvoz. Gremo tudi na prireditve na prostem, nekaj zaradi sprostitve in zabave, nekaj pa zato, da delimo naše reklamne izdelke. Ne gre drugače, če hočeš preživeti. V kino grem redko; filmov z vojno in nasilno vsebino nimam rad, rad gledam komedije, tudi na televiziji. Pa križanke rad rešujem, prelistam časopise (brezplačnike).« Kaj pa knjige? »Najraje imam poučne. Nazadnje sem prebral knjigo z naslovom Učbenik življenja. Zelo mi je ostala v spominu.« Dopust? »Na žalost ne moremo na dopust. Nekaj zaradi dela, strank, pa tudi zaradi denarja. Kadar smo šli, smo najraje kampirali.« Želje? »Zdravje zase, da bom lahko še naprej delal in skrbel za družino in seveda tudi za otroka in ženo. Med ljudmi naj bi bili boljši odnosi. Mislim, da to velja tudi za Mengeš. Zdi se mi, da so se sedaj, ko smo v gospodarski krizi, odnosi še poslabšali. Na splošno se povečuje medsebojno nezaupanje, nestrpnost. Med ljudmi je manj posluha drug za drugega, pa tudi država ga nima do državljanov. Vse manj je socialna, vse bolj prevladuje kapital.« »Ste torej pesimist?« »Ne, nisem. Prej bi rekel optimist, vendar bolj dolgoročno. Saj se ne pritožujem, čeprav včasih doživim kaj neprijetnega. Ni prav, da se ljudje ocenjujejo po zunanjem videzu, po tem, kaj delaš, koliko imaš. Tudi za lepim videzom se skriva marsikaj nelepega.« To je torej Mitja Planinšek. Mož z voljo, ki mu jo je na prvi pogled težko pripisati. Vreden posnemanja, ko gre za to, da je lahko vsako delo koristno in častno. Vreden spoštovanja, ker dokazuje, da nobena težava, dokler je človek sposoben delati, ne more biti razlog, da se začneš smiliti samemu sebi in se postaviš v vrsto za prejemanje socialne pomoči. Zdi se mi, da njegov primer govori: država, pomagaj mi tako, da bom lahko delal in ne, da bom prejemal pomoč. Tekst: Branko Lipar Foto: Družinska zbirka Mitja v objemu svoje družine VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE KRATKA ZGODOVINA VRTCA V MENGŠU 1945 - Mengeš dobi svoj vrtec. Po vojni je oblast zelo pospeševala ustanavljanje otroških vrtcev, da bi s socialistično vzgojo začeli že pri najmlajših. 1951 - Vrtec zaradi premajhnega števila otrok opustijo in iz njega odpeljejo vso opremo (kronika Srečka Komatarja). 1960 - Zaživi vrtec v družbeni hiši na Kidričevi ulici, ki sprejme okoli 40 otrok. Prvo leto ga obiskuje le 7 otrok, kasneje postane premajhen za vse, ki bi ga želeli obiskovati. 1963 - Zaradi prostorske stiske je opremljena še ena igralnica v prostorih Kulturnega doma Mengeš. Sprva hrano za vrtec pripravljajo v Domu počitka, kasneje samo za vrtec na svojem domu kuha Ana Kralj, šolarji pa hrano z vozičkom vozijo v vrtec. 1965 - Mengeški vrtec se združi z Vzgojno-varstvenim zavodom Domžale. 1969 - Zgrajen je lep nov vrtec na Zoranini ulici, ki sprejme 75 otrok. Odprejo ga na občinski praznik, uradno pa začne delovati 20. avgusta. Imenuje se po mengeški pesnici Zorani. Vrtec ima lastno kuhinjo in veliko igrišče, otroci pa so razdeljeni v pet starostnih skupin. Prostore prejšnjega vrtca na Kidričevi cesti opustijo. 1985 - Zaradi vse večjega števila otrok se Mengšani odločijo z zadnjim samoprispevkom zgraditi nov vrtec na Šolski ulici pod Gobavico. 1986 - 1. septembra zaživi vrtec Kurirček, ki sprejme 134 otrok, v njem pa je zaposlenih 22 ljudi. V tej zgradbi uredijo tudi centralno kuhinjo, pralnico in večnamenski prostor. 1992 - 4. junija Skupščina Občine Domžale sprejme sklep in vrtec Kurirček preimenuje v vrtec Gobica. Obe enoti Vrtca Mengeš, Gobica in vrtec na Zoranini ulici, še vedno spadata pod domžalske vrtce. 1997 - Vzgojno-varstveni zavod Domžale se razdeli na tri nove javne zavode. 1998 - 1. januarja vrtec postane samostojni zavod. Prva ravnateljica je Marija Kavka. 2002 - Občinski možje se odločijo za nadomestno gradnjo na Zoranini ulici in po 34 letih jeseni začnejo graditi novo stavbo vrtca Sonček. 2003 - Nov vrtec Sonček jeseni že začne delovati. Sprejme okoli 100 otrok. 2004 - Vrtec Sonček ponovno postane pretesen, zato se likovna igralnica spremeni v dodatno, šesto igralnico. 2006 - Ravnateljica Marija Kavka odstopi zaradi osebnih razlogov in 1. septembra nova ravnateljica postane Mojca Novinec Babič. Enota Gobica praznuje 20. obletnico. 2009 - Vrtec Sonček praznuje 40 let. Po knjigi Mengeš in Trzin skozi čas (avtor Stane Stražar), publikaciji Naš Sonček in Kroniki Vrtca Gobica povzela in zapisala Mojca Volkar. KOLESARSKI IZPIT NA OŠ MENGEŠ Kolesarski izpit je bil v šolskem letu 2008/09 razdeljen na tri dele: teoretični del, poligon in praktično vožnjo. Teoretični del izpita je potekal po skupinah v računalniški učilnici in s pomočjo treh zgoščenk S kolesom v šolo (Učne vsebine, Vaje iz učnih vsebin, Izpit ). Zajemal je sklope varno kolo, prometni znaki, vožnja s kolesom, upoštevanje pravil, mimovožnja, prehitevanje, zavijanje v levo in desno, ravnanje kolesarja pri prehodu čez železniško progo, zunanji dejavniki varnosti v prometu in vzdrževanje kolesa. S teoretičnim delom izpita smo na šoli pričeli že meseca septembra, vsak teden so imeli učenci po skupinah eno uro v računalniški učilnici. Teoretičnega izpita tudi po tretjem preizkusu v mesecu marcu niso naredili štirje učenci iz vseh treh petih razredov (5 %). Ti štirje učenci niso vozili poligona in bodo kolesarski izpit opravljali prihodnje šolsko leto. Poligon so učenci vozili pri urah ŠVZ na šolski ploščadi. Usposabljanja na poligonu je bilo 5 ur in je zajemalo predvsem razvijanje spretnosti za vožnjo kolesa. Z vajami na poligonu smo pričeli v prvi polovici meseca aprila. Poligon so uspešno opravili vsi učenci. Skupaj je oba dela kolesarskega izpita uspešno opravilo 65 učencev (95 %). S praktično vožnjo po opisani poti smo pričeli v začetku maja. Praktična vožnja v prometu je bila organizirana s pomočjo staršev. Učenci so vozili v skupinah od 3 do 5, skupaj s starši in učiteljico, izpitno vožnjo pa je opravljal učenec sam. Vsak učenec je dobil DVD, na katerem je posneta vožnja kolesarja po opisani poti, kjer poteka tudi izpitna vožnja. Tako so učenci in starši videli, kje poteka pot, kako se pravilno vozi, pa tudi, kakšne napake se lahko naredijo. Na izpitni vožnji sta poleg učiteljic sodelovala še policistka in policist, oba s PP Domžale, ki sta nadzorovala vožnjo učencev na nevarnejših delih poti. Devet učencev (13 %) na izpitni vožnji ni bilo uspešnih. Ti učenci bodo kolesarski izpit opravljali prihodnje šolsko leto. Kljub temu, da so bile priprave na kolesarski izpit enake kot prejšnje leto, je bila vožnja učencev precej slabša. Menimo, da so nekateri prepozno in premalo vadili vožnjo po opisani poti. Če je učenec le enkrat peljal po njej, je to dosti premalo. Nekaj učencev se niti enkrat ni prijavilo na organizirano vožnjo, ker tega niso želeli ali pa so se tako odločili starši. Škoda, saj so si kolesarski izpit resnič- no želeli vsi učenci in kar nekaj joka je bilo po objavljenih rezultatih. Imeli smo tudi dva pregleda koles, ki smo ga opravile kar učiteljice same, saj je policist, zadolžen za OŠ Mengeš, zbolel. Prvi pregled, 6. maja, je bil le informativen. Učenci in starši so dobili informacije, ali je kolo primerno urejeno oziroma kaj je potrebno še urediti, da bo kolo varno. Pred izpitno vožnjo, ki smo jo opravljali 16. maja, je bil še en pregled koles za nalepko Varno kolo. Nalepko so dobili vsi, ki so imeli tehnično brezhibno urejeno kolo. Učenci, ki nalepke niso dobili, so izpit delali s šolskimi kolesi ali pa so jim ga posodili sošolci. Koles imamo sedaj pet, prav tako pa smo tudi bogatejši za kolesarske čelade, ki smo jih dobili letos. Tako učencem za poligon in vožnjo po opisani poti ni bilo potrebno vsako uro, ko smo vadili, s seboj nositi čelade. Zasluge za nove pridobitve, ki jih s pridom uporabljamo, ima gospod Tone Hribar in seveda Občina Mengeš. Za konec bi rada pohvalila gospo Ireno Podboršek, ki vsako leto poskrbi, da pravočasno dobimo nalepke in izpite, in predsednika SPV Mengeš, Toneta Hribarja, da nam je, tako kot vsako leto, priskrbel nekaj praktičnih daril za učence, ki so uspešno naredili kolesarski izpit. Razredničarke 5. razredov: Danica Frol, Dana Brank in Nada Javh VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE od državnega zbora do prekmurja Ob obilici dela in aktivnosti, ki jih v mengeški enoti Varstveno-delovnega centra INCE nikoli ne zmanjka, smo si našli čas in obiskali hram slovenske demokracije, Državni zbor, čez nekaj dni pa še »skočili« do Prekmurja. ogledom cerkev v Bogojini, katere novi del je delo arhitekta Plečnika. Še enkrat bi se zahvalili Cirilu in ženi Almi, ki sta nas tako lepo gostila v teh prelepih krajih. Samo Gabrilo Skupina naših fantov in deklet si je skupaj s strokovnimi delavci ogledala Državni zbor, kjer so nam ob vodenem ogledu predstavili zgodovino Državnega zbora, kako potekajo parlamentarne seje, pravila, ki jih morajo upoštevati vsi obiskovalci, in še kakšno zanimivost, po hodnikih pa smo srečali kar nekaj znanih poslanskih obrazov. Nekateri so si celo utrgali minutko časa in nam namenili nekaj pozdravnih besed. Še posebej bi pohvalili Zmaga Jelinčiča Plemenitega, ki nam je celo obljubil obisk v naši enoti. Bomo videli! Naslednje potepanje je bilo po Prek-murju. Po zaslugi našega dolgoletnega kooperanta, Cirila Rudolfa iz Domžal, ki si je v tej romantični pokrajini našel drugi dom, smo preživeli prekrasen dan, ki se ga bomo še dolgo spominjali. Zgodaj zjutraj smo z našim kombijem in šoferjem Milanom odrinili na pot do Prekmurja, ki je sedaj, po zaslugi avtoceste, precej bolj dostopno kot nekdaj. Sprva smo si v kraju Dobrovnik ogledali čisto pravi tropski vrt in znano plantažo orhidej. Podjetje za gojenje orhidej uspešno izkorišča toplo geotermalno vodo, ki je je v teh krajih na pretek. Pot smo nato nadaljevali v vas Filovci, kjer so nam prikazali domačo lončarsko obrt, po kateri so Filovci znani daleč naokoli. Poleg lončarstva smo si ogledali tudi muzej na prostem. Malce starejši poznamo Prekmurje predvsem po hišah s slamnato streho. Takšni hiši, ki jim domačini pravijo »cimprače«, smo pobližje spoznali tudi od znotraj. Človek kar ne more verjeti, da so še pred 25 leti ljudje živeli v njej. Ilovnata tla, črna kuhinja, hiša zgrajena iz lesa, ometana z blatom, poleg vhodnih vrat pa vrata v hlev, tako približno izgleda taka hiša. Povedali so nam tudi zanimivost, zakaj imajo cimprače tako majhna okna. Včasih je cesar pobiral davek na svetlobo v hiši, kar je pomenilo - večje okno je enako več svetlobe, zato so si ljudje večja okna privoščili samo v bivalnih prostorih (iža), medtem ko je na primer kuhinja premogla okno, ne večje od velikosti šolskega zvezka. Po obilnem kosilu smo nadaljevali potepanje po Prekmurju oziroma Goričkem z ogledom Bukovniškega jezera, okolica pa je znana po izviru zdravilne vode. Pomagala naj bi izboljšati vid. Dan smo zaključili z V tropskem gozdu Pred Državnim zborom Kaj smo naredili v šolskem letu 2008/09 na področju ekologije EKO DEJAVNOSTI NA OŠ MENGEŠ V letošnjem šolskem letu smo uspešno nadaljevali z raznimi dejavnostmi s področja ekologije in razvijanja naše zavesti za ohranjanje okolja. Uvedli smo ločevanje odpadkov pri šolski malici in kosilu ter s tem zmanjšali stroške odvoza smeti. Učenci so se odzvali zelo pozitivno in so pri delu vestni in odgovorni. Izpeljali smo tri zbiralne akcije starega papirja in presegli lanskoletno količino. Zdi se, da se učenci, starši in vsi delavci šole začenjamo zavedati, da ni samo nagrada tisto, kar nas privlači, temveč občutek zadovoljstva pri našem prispevku k ohranjanju gozdov. Lahko smo ponosni nase in na naše delo! Z denarjem bomo poizkusili realizirati idejo o postavitvi akvarija na hodniku pred šolsko knjižnico. S tem bomo pridobili zanimiv in poučen učni pripomoček in dodatno obogatili ter polepšali naše prostore. Na razredni stopnji smo organizirali akcijo za zmanjšano porabo papirnatih brisačk. Učenci vseh oddelkov so se zelo potrudili in si vsi zaslužijo veliko pohvalo. V vsako učilnico smo namestili škatlo za ločeno zbiranje papirja. Skrb za praznjenje so prevzeli posamezni učenci vsakega oddelka. Zadeva deluje! Preko likovnega natečaja smo izbrali osnutek za izdelavo šolske zelene zastave. Izbran je bil predlog Lare Janjoš in Klare Jereb. V bodoče nas čaka še končno oblikovanje, ki ga bo izpeljal naš likovni pedagog. Ob 22. aprilu - dnevu Zemlje smo uspešno zaključili fotografski natečaj Občina Mengeš skozi eko objektiv. Med prispelimi fotografijami je komisija izbrala petnajst fotografij, ki smo jih razvili in pripravili razstavo v šoli. Avtorji treh najboljših fotografij so za nagrado prejeli vrednostni bon pri fotografu. Učenci 4. a razreda so iz plastičnih zamaškov izdelali zemljevid sveta in tako sodelovali na razstavi. Ob dnevu Zemlje smo preko eko predstavnikov vnesli v vsako učilnico drobec narave. Učenci posameznega oddelka so dobili cvetočo lončnico, za katero bodo skrbeli do konca šolskega leta. Ob športnem dnevu z naslovom Šport treh generacij so predstavniki eko krožka seznanjali obiskovalce s pravilnim ločevanjem odpadkov. Delili so jim letake, na katerih je bilo zapisano, kateri odpadki sodijo v določen zabojnik in jih pozivali k skupni odgovornosti za ohranjanje narave. Pripravili smo tudi Eko stojnico, kjer so obiskovalci lahko zaužili nekaj dobrot iz ekološke pridelave, si ogledali izdelke iz odpadne embalaže (krava iz tetrapakov) in izvedeli marsikaj zanimivega o načinu ločevanja odpadkov. Z delom smo lahko zadovoljni, kar pa ne pomeni, da ne moremo biti še boljši. Trudili se bomo še naprej! Člani EKO krožka Predstavniki posameznih oddelkov SVETOVNO POTOVANJE - 2. DEL Pitcairn Island Razburkano morje, veliki valovi, Silvo ponoči pade iz postelje. Danes se zasidramo v Bounty bay in pričakujemo obisk domačinov, do katerega pa žal ni prišlo, ker je na naši ladji nekaj ljudi okuženih (rota virus), domačini pa na otoku nimajo primerne zdravniške pomoči, če bi jih okužili. Otroci gredo v šolo na Tahiti in se več ne vrnejo nazaj. Na otoku živi 48 ljudi, med seboj so vsi pomešani. Imajo samo eno cesto in en traktor, da se po strmini spusti do morja. Ljudje so odvisni od ladijskega transporta, tako smo jim tudi mi pripeljali veliko živil. Plaže ni. Okrog otoka je polno čeri. Z drugimi besedami - izgubljen otok v Pacifiku. Tahiti, Francoska Polinezija, Papeete Vroče, vroče, vroče. Ponovno obiskani Papeete, kjer pozdraviva prijatelje s prejšnjega potovanja. Sledi sprehod po tržnici in ogled gojilnice znamenitih črnih perl. Sedla sva na lokalni avtobus in se odpeljala v mesto Papara, kjer si privoščiva kavo s kokosovim mlekom. Ko hodiva po kraju, naju povabi domačinka pod kokosovo palmo in ponudi kokosov oreh. Slastno. Pravočasno sva se vrnila na ladjo, kljub velikemu požaru v trgovskem skladišču, kar je posledično pomenilo tudi kaos v prometu. Rarotonga, Cook Island Zaradi velikosti naše White lady sidramo v bližini mesta, da nas »tender boat« pripelje do obale. Za ogled otoka sva se odločila za taksi. Šoferka naju že vnaprej opozori, da je avto hrupen. Greva za njo, ona pa še kar »brrrm, brrrm«, pokaže nama avto brez vrat in zadnjih sedežev. Usedeva se na blazine in noge upreva v prve sedeže. Za kontakt je imela zvite jedilne vilice. Predlagala nama je ogled vsega otoka. Pristaneva. Vozimo po levi do čudovite Muri beach. Zaplavamo v modro laguno, kjer se potapljava in občudujeva ribe in korale, vseh velikosti in barv. To je najlepši otok, kar sva jih videla do sedaj. Smaragdne lagune, palme, mango, papaja, avokado, pomaranče, limone, lepa pokrajina, prijazni in nasmejani ljudje Po ogledu otoka nama postreže taksistka s papajo in mangom. Vrneva se na White lady. Čaka nas koktajl party (v formal dresu), na katerega nas vabi kapitan. Preplujemo mednarodno datumsko linijo. Uro smo premaknili za 24 ur naprej in tako izgubili en dan (10. februarja 2009 ni bilo). Auckland, New Zealand Državo krasijo prečudovita pokrajina, izjemno bogati gozdovi, edinstveno živalstvo in prijetna klima. Ta država je kot izrezana za počitnice v naravi in mestu, kjer se sprostimo in pozabimo na življenje doma. Novozelandska družba je raznolika, moderno usmerjena, multikulturna. Slovi po poštenosti, prijaznosti in odprtosti kivijev, kot se sami imenujejo. Velika prednost Nove Zelandije je, da je vse zelo blizu skupaj, obenem pa lahko uživaš v samoti ali tišini kot nikjer drugje na svetu. Z avtobusom sva se peljala na Mount Eden, od koder je lep razgled na mesto. Istočasno lahko opazuješ kolesarske steze, sprehajalne steze, steze za rolerje, lepe parke, dobiš občutek res urejenega mesta. Vrneva se v strogi center mesta, kjer na sky tower opazujeva sky jump, kjer iz 328-metrskega stolpa letijo 192 m - 11sekund - 75km/h. Od tu lahko skozi 33 mm debelo stekleno dno opazuješ mesto pod seboj, kjer vidiš več zelenja kot pa hiš, kljub velemestu. Kot v vseh velemestih, sva si tudi tukaj ogledala katedralo, park garden, muzeje, stari predel mesta in urejeno mesto življenje. Ulice so široke in štiripasovne, zanimiva so križišča za promet. Naenkrat se prižgejo z vseh strani rdeče luči semaforja, takrat pa je za pešce odprto križišče v vse smeri, tudi po sredini in diagonalno. Zapluli smo v Tasmanijsko morje. Tasmanija, Avstralija (Burnie) Tasmanija je najmanjša zvezna država Avstra- lije. Najbolj zanimiv v tem kraju je tasmanjski vrag, ni ne volk ne medved. Če imaš srečo, ga lahko vidiš. Všeč nama je bil Burnie park, kjer gnezdijo mali pingvini. Tam je opazovalni center. Čisto ob morju imajo gnezda z jajci, velikosti ping pong žogice. Žal pa iz morja pridejo, ko se stemni, mi pa smo ravno takrat odpluli v noč. Plujemo ob Cookovi ožini in Tasmanijskem morju. Sydney, Australia V jutranjih urah, še v temi, smo pripluli mimo Opera house, pod Harbour Bridge v pristanišče, Sydney je bil čudovito razsvetljen. Ko se je zdanilo, smo bili vezani čisto blizu centra poleg akvarija, izkrcali smo se, kot da bi bili na letališču. Kar hitro sva sedla na monorail (enotirna železnica, ki pelje nad cesto) in si ogledala mestno jedro. Nato pa bus explorer: »hop on hop off«, po double way - double pay, do 45 km oddaljene Bondi beach. Pravijo, da je najlepša plaža na svetu, kjer mrgoli kopalcev in surfarjev. Postaneva ob skalnati obali South head in se ozirava nazaj v Novo Zelandijo. Sledi še ogled mesta: St. Mary Catedrale, Sydney tower, nekaj parkov, Queen Victoria building, do slovite Opera huouse, tam se usedeva na stol Ms. MacQuairies in občudujeva najlepše mesto, peljeva se preko mosta Harbour po šestpasovnici, levo in desno pešpoti, pod mostom pa železniška proga, še nižje pa turisti po adrenalinski poti, alpinistično navezani, uživajo nepozabno avanturo. Klub temu, da sva se veliko vozila, sva danes prehodila 18 km. Izpluli smo ponoči in se zjutraj zbudili v Brisbanu - mladem mesto ob reki. Mesto izjemno ugodnih nakupov tekstila in poletnih oblačil. Odpeljeva se do rezervata koal. Naročiva kavo in že sva imela kuščarja pod nogami, papigo na mizi, spogledovala pa sva se s koalami, ki neprestano žvečijo evkaliptusove liste. Ena mi je zlezla v naročje, kot majhen otrok, nedaleč nasproti nama pa gredo že kenguruji. Preveč jih je, da bi jih preštela. Na koncu pa mi pride pod noge še kosmati vombat. (nadaljevanje naslednjič) Tekst in foto: K. R. & S. Š. Muri beach, Coock island Pingvinja gnezda v Tasmaniji Silvo in kenguru POLITIČNE STRANKE občina mengeš nujno potrebuje strategijo razvoja do leta 2015 V drugi polovici mandata ugotavljamo, da se je občina po neuspešnem obdobju v letih od 1998 do 2006 uspela konsolidirati. Uspel se je vspostaviti red na področju financ, razviden je razvoj na področju komunalne infrastrukture ter društvenih in družbenih dejavnosti, zastavljena sta najpomembnejša projekta v naslednjih letih - obvoznica in športna dvorana, sodelovanje med svetniškimi skupinami v občinskem svetu je zelo dobro, takšno sodelovanje je tudi med občinskim svetom ter županom in podžupanoma. Po našem mnenju so tako ustvarjeni pogoji za nadaljnji razvoj občine in ustvarjanje boljšh pogojev življenje za vse občanke in občane. Seveda pa navedeno samo po sebi še ne pomeni, da se bo to dejansko zgodilo. Občina se kljub ugodni »klimi« ne sme prepustiti stihiji in samozadovoljstvu, kar se nam lahko hitro maščuje in nas lahko pahne nazaj. Potrebno je narediti preboj, si pridobiti »nov veter v jadra« ter si zadati cilje razvoja za naslednje srednjeročno in dolgoročno obdobje. Po našem mnenju občina potrebuje konkretno strategijo razvoja do leta 2015 ter vizijo razvoja vse do leta 2025. V OO LDS Mengeš tako predlagamo županu ter podžupanoma, da občiska uprava v sodelovanju z občinskim svetom ter civilno družbo čimprej pristopi k izdelavi strategije razvoja Občine Mengeš. Po našem mnenju je ta projekt mogoče začeti letos jeseni, dokončati pa v letu 2010. Pri tem smo pripravljeni sodelovati s svojimi strokovnjaki in njihovim znanjem ter se takoj lotiti dela. V strategiji je najprej potrebno analizirati obstoječe stanje ter določiti področja dela. Po posameznih področjih moramo določiti potrebe, cilje ter aktivnosti, na podlagi katerih jih bomo dosegli. Ob tem pa določiti tudi konkretne roke ter odgovorne nosilce in izvajalce posameznih nalog. V OO LDS Mengeš o omenjeni problematiki razpravljamo že od začetka letošnjega leta. Po večkratnem usklajevanju, razpravah ter predlogih smo se odločili, da občinskemu svetu in županu predlagamo, da čimprej pristopimo k izdelavi strategije. Pripravljen imamo tudi koncept, kako začeti, izpeljati in končati ta projekt. Peter Gubanc, predsednik OO LDS Mengeš Vsem občankam in občankam želimo, da bi od dnevu državnosti ponovno delovali enotno, za prihodnost Slovenije in s tem Občine Mengeš. OO LDS Mengeš SLOVENIJA ZMORE VEČ Na dan zmage, Evrope in Ljubljane je imela stranka SDS 9. redni kongres, ki se ga je udeležilo skoraj 600 delegatov, med njimi dva iz Občine Mengeš - predsednik Tomaž Štebe in podpredsednica Marija Vesna Sešek. Največji kongres Slovenske demokratske stranke je potekal tudi v znamenju dogodkov iz njenih začetkov pred 20 leti. Tedaj so se »budili« narodi, padel je berlinski zid in »rodila« se je Majniška deklaracija. Po kratkem kulturnem uvodu in pozdravih gostov smo prisluhnili odločnemu govoru predsednika Janeza Janše, v katerem je najprej povzel vse uspehe stranke, poudaril njene vrednote, potem pa nemalo koga presenetil (pozitivno!) z vsebinsko napovedjo druge republike. Predlagal je deset sprememb v ustavi. K sodelovanju je povabil vse, ki menijo, da je že čas, da po skoraj dveh desetletjih nedokončane tranzicije, razbohotenega kriminala, neučinkovitega sodstva in izvršne oblasti, enoumnih medijev in sindikatov, zaostajanja univerz in sedaj še gospodarstva ustvarimo drugačno, boljšo, enakopravnejšo in strpnejšo drugo Republiko Slovenijo. Kot je dejal, to ni nič tako neuresničljivega, saj so tudi pred 20 leti bili dvomljivci glede Majniške deklaracije, ki je nato postala realnost, prav tako zato lahko pričakujemo, da se bo tudi ta pobuda udejanjila. Poudaril pa je, da »imajo državljani Slovenije v žepu manj denarja, vendar za to ni kriva samo kriza, saj so v krizi tudi druge evropske države. Kriza je neusmiljena in odpira vrsto dilem. Je globalna, domine so se začele podirati v razvitem delu sveta. Vpliva na EU in Slovenijo, zato nam ne more biti vseeno, kako se rešuje. Slovenija zmore več kot zgolj viti roke, stati ob strani in čakati. Sedanja vlada pa na krizo odgovarja na osnovi predvidevanj, da je kriza prehodna nevihta, ki bo prej ali slej minila. To je popolnoma napačna presoja. Vendar Slovenija zmore več.« V popoldanskem času smo sprejeli nov Program, Statut in za Slovenijo pomembne in razvojno naravnane Resolucije, razrešili staro ter izvolili novo vodstvo. Predsednik je postal Janez Janša, za katerega smo prepričani, da zmore popeljati Slovenijo na PRAVO POT, ker ve, da ta ZMORE VEČ! Marija Vesna Sešek, podpredsednica OO SDS Mengeš Slovenija postaja polnoletna, praznuje osemnajsto obletnico državnosti. Želimo ji mladostne svežine, zrelosti, odločnosti in sreče ob vstopanju med odgovorne do lastnega kakovostnega trajnostnega razvoja, poštenega delovanja do svojih državljanov, do zdravja ljudi, varovanja okolja in ohranjanja narave. (Za)upamo mladim in mladi državi, da se bo to zgodilo in se že dogaja. Delovanje brez občečloveških in duhovnih vrednot ter brez osebne etične in moralne odgovornosti se prej ali slej maščuje in človeka duhovno razvrednoti, družbo in državo pa pahne v krizo vrednot, tako da se v njej vedno bolj razraščajo nezaupanje, laži, prevare, neperspektivnost, malodušje _ Lepo praznujte in bodite del sprememb za varno in lepšo prihodnost! mag. Tomaž Štebe, predsednik in Marija Vesna Sešek, podpredsednica OO SDS Mengeš POLITIČNE STRANKE nova slovenija tretja najmočnejša stranka - hvala za vaš glas! Drage volivke, dragi volivci! Z vašim zaupanjem smo se uvrstili na visoko 3. mesto in dokazali, da Nova Slovenija ni pozabljena in da se še naprej močno krepi. Hvala za vaš glas in za zaupanje, ki ste ga pokazali. Obljubimo vam, da bomo vaše zaupanje upravičili, saj ostajamo blizu ljudem. OO N.Si Mengeš BIL JE DAN, KO SE SE URESNIČILE TISOČLETNE SANJE. ŽELIMO, DA S TAKIM PONOSOM IN ZAVESTJO HODIMO ŠE NAPREJ V NAŠEM ČASU. Vsem občankam in občanom voščimo ob dnevu državnosti. OO SLS Občine Mengeš Vsem občankam in občanom čestitamo ob 25. juniju, dnevu državnosti. Lista za Občino Mengeš in njen razvoj KULTURA Zmagovalec 46. mednarodnega tekmovanja harmonikarjev Klingenthal KLEMEN LEBEN Harmonikar Klemen Leben se je med 8. in 14. majem udeležil prestižnega, tokrat že 46. harmonikarskega tekmovanja na svetu: 46. Internationaler Akkordeonwet-tbewerb Klingenthal v Nemčiji. Zaradi svojih visokih programskih in umetniških zahtev, velikega števila tekmovalcev z vsega sveta, ugledne mednarodne žirije in več kot 50-letne tradicije omenjeno tekmovanje nesporno velja za najuglednejše tekmovanje na svetu, ki je namenjeno harmonikarjem. Tekmovanje je v kategoriji harmonikarjev kon-certantov brez starostne omejitve - v kateri je nastopil tudi Mengšan Klemen Leben - potekalo v treh etapah, ki so zahtevale skupno več kot 80 minut programa. Kakor se za tekmovanja na najvišjem nivoju spodobi, so bile v programskih propozicijah predpisane kar štiri obvezne skladbe, ki so 16-članski žiriji omogočile kar najobjektivnejše ocenjevanje, saj so le tako lahko natančno primerjali različne poustvaritve istih kompozicij. Zadnja etapa, v katero so uvrstijo le najboljši štirje, pa je bila izvedena ob spremljavi simfoničnega orkestra. V omenjeni „kraljevi disciplini" harmonikarjev koncertantov je v številni in močni mednarodni konkurenci (Evropa, Rusija, Kitajska, Nova Zelandija ...) Klemen Leben kot prvi Slovenec v dolgi zgodovini tega tekmovanja zmagal in prejel še posebno nagrado. Leben je žirijo, katere člani so ugledni mednarodni strokovnjaki, profesorji akademij in koncer-tanti (Argentina, Kitajska, Finska, Rusija, Francija, Nemčija, Srbija, Švica _), prepričal z izjemno točnostjo podajanja, tehnično brezhibnostjo in s suverenim glasbenim sporočilom. Za njim sta se uvrstila dva Rusa in Kitajka, če omenimo le finaliste. Kot zmagovalec je na slavnostnem koncertu nagrajencev odmevno nastopil kot solist s simfoničnim orkestrom Vogtlandphilharmonie s Pravljicami - Trojanovim koncertom za harmoniko in orkester, sledijo pa številna koncertna povabila na eminentna koncertna prizorišča na tujem. Tako ga bo pot v kratkem vodila v Srbijo, kjer bo koncertiral na Mednarodnem harmonikarskem festivalu Kragujevac, zatem pa v Bratislavo, Italijo _ Mladi harmonikar je po tekmovanju izjavil: „Po vsem tem si želim, da bi zaigral tudi s katerim od naših, slovenskih simfoničnih orkestrov. To bi mi bilo v veliko veselje in hkrati velika spodbuda mojim prizadevanjem za uveljavitev harmonike kot koncertnega instrumenta. Vse prerado se namreč dogaja, da se v „častenju tujine" pozablja na domačo kulturno ponudbo in znanje". V času tekmovanja so v mestu na drogovih plapolale zastave držav, iz katerih so prihajali udeleženci - kar lep šopek zastav. In kdo bi si mislil: tako velika zmaga je pripadla tako mali državici _ V. Š. Miha Žerjav in Lara Vrtovšek LATINSKOAMERIŠKA PLESALCA Nekdanji Mengšan Miha Žerjav je na državnem prvenstvu v latinskoameriških plesih v Ljubljani, skupaj s soplesalko Laro Vrtovšek, osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji mlajših mladincev. Pomerilo se je kar 93 plesnih parov iz cele Slovenije, v različnih starostnih kategorijah. Miha Žerjav je svojo plesno kariero začel graditi pri svojih devetih letih, v plesni šoli Miki Domžale. Za ples ga je navdušila bivša plesalka in sošolka Ema Pipp, s katero sta dosegla kar lepe rezultate. Maja 2008 je Miha svojo plesno pot nadaljeval z novo soplesalko Laro, s katero sta se z rednim in trdim delom v svoji starostni kategoriji kar hitro povzpela na sam vrh tekmovalnih stopnic. Tako sta med drugim osvojila: 1. mesto na kvalifikacijskem turnirju v Krškem, 1. mesto na kvalifikacijskem turnirju v Muti, 1. mesto na Spin Grand Prix 2008 v Zagrebu, 2. mesto na kvalifikacijskem turnirju v Sevnici in Kranju, 5. mesto na Croatia Open 2008 v Varaždinu, 1. mesto na kvalifikacijskem turnirju v Murski Soboti, 3. mesto na Rimmini Open 2009 v Rimminiju, 4. mesto na Slovenian Open v Kopru in 1. mesto na kvalifikacijskem turnirju v Kopru in Ljubljani. Za njune skupne uspehe sta prav tako zaslužna profesionalna trenerja Peter Majzelj in Maja Geršak ter Barbara Nagode Ambrož. Z. M. Barman Tomaž Fartek se odpravlja v Berlin SVETOVNO PRVENSTVO V MEŠANJU PIJAČ Mengšan Tomaž Fartek, se po osvojeni lovoriki najperspektivnejšega mladega barmana, ki mu je pripadla letos na mednarodnem prvenstvu v mešanju pijač na Bledu, sedaj opravlja še na svetovnega. V Berlinu bo od 6. do 12. avgusta na tekmovanju najboljših svetovnih barmanov zastopal Slovenijo in seveda tudi svoj rodni Mengeš. Tomaž znanje in izkušnje že šesto leto pridno nabira v hotelu Union, kjer mu je kot barman-skemu navdušencu in članu Društva barmanov Slovenije zaupana tudi priprava sezonske ponudbe koktajlov za hotelski aperitiv bar in različne priložnosti, kot so sprejemi, kongresi, pogostitve ipd. Zase pravi, da najbolj uživa takrat, ko gostom lahko pokaže ali pove kaj novega, česar še niso vedeli, ko ga od vznemirjenja preplavi val adrenalina in ko je po uspešno opravljenem delu deležen občudovanja in aplavza. Na največjem slovenskem barmanskem tekmovanju Pokal Bleda je lani nastopil prvič in le za točko zgrešil tretje mesto, na zadnjih dveh gostinsko-turističnih zborih pa je osvojil srebrno medaljo. Na predlanskem v Termah Olimia je opozoril nase z veliko ledeno skulpturo, ki jo je izdelal njegov sodelavec, kuhar Miro Rismondo. Tomaž jo je uporabil tako, da je koktajl rdeče barve v kozarec natočil skozi skozi vijačnico v ledenem bloku - vidni učinek je bil lep in še pijača se je dodatno ohladila. Katarina Karlovšek KULTURA EDO REVEN, predsednik KD Svoboda Mengeš Letos Folkolorna skupina Svoboda Mengeš praznuje 35-letnico delovanja. Z njenim predsednikom, dolgoletnim folklornikom Edom Revnom, smo ob obletnici opravili krajši pogovor. Kako dolgo se že ukvarjate s plesom? Že od rane mladosti, s folkloro 24 let, odkar sem prišel k mengeški folklori, ki jo je takrat vodila Breda Kurzweill, na harmoniki pa jo je spremljala legendarna, zdaj že pokojna Pepca Blejc. Plesali ste tudi v AFS Marolt. Katerih dogodkov se najraje spominjate? Res je, tam sem plesal 10 let. To so bila najpolnejša leta mojega življenja; na vaji si popolnoma predan, na nastopu ponosen, da si član najboljše folklorne skupine v Sloveniji. Ogromno turnej, Amerika, Argentina, Španija ... in pozitivne energije. Delati z velikanom, kot je prof. Mirko Ramovš, najboljšim raziskovalcem in poznavalcem slovenskih ljudskih plesov, je pravi užitek. On je krivec, da me je okužil in da se s folkloro ukvarjam še danes. Težko bi izpostavil samo nekaj dogodkov. Vsaka vaja in nastop sta edinstven dogodek, teh je bilo v teh letih ogromno. Kdaj ste prevzeli vodenje FS Svoboda? Pred osmimi leti in ni mi žal! Za vodenje skupine skrbi več prizadevnih ljudi, ki vsak po svojih močeh počne tisto, kar ga veseli in zna. Skupaj jo strokovno vodiva z Zoranom Jagodičem, garderobo v zadnjih dveh letih izredno lepo vodita naša plesalca Meta in Dare, »Sekcija za družabno življene« pa poskrbi za vse piknike in zabave. Letos praznujete 35-letnico delovanja. Nam lahko predstavite FS Svoboda? Osnovna naloga folklorne skupine je poustvarjanje ljudske duhovne in materialne dediščine. Že 35 let skrbimo, da izročilo ostaja živo in ne bo pozabljeno, hkrati pa omogočamo širši javnosti, da se seznani s kulturo in načinom življenja v preteklih obdobjih. Interpretiranemu pogledu na preteklost, ob primerni vsebini in izvedbi, lahko rečemo kar živi muzej, ki prikazuje prvine ljudske plesne in pevske dediščine. Folklorne skupine morajo poskrbeti, da bo izročilo, ki so nam ga zaupali naši predniki, (p)ostalo živo med ljudmi. Pred 35 leti je dala pobudo za ustanovitev folklorne skupine Štefka Mlakar, ki nam po vsakem koncertu še vedno pove nekaj toplih besed vzpodbude. Največji pečat skupini je dala Breda Kurzweill, ki je folkloro zelo stro- kovno vodila vrsto let in v program uvrščala vse več plesov. Letos se spet lahko pohvalimo z izredno kakovostno glasbeno spremljavo. Na harmoniki nas spremlja Klemen Stopar, na klarinetu njegov mlajši brat Blaž in na basu Aljaž Lukan. Naš program obsega vsa območja slovenskega narodnostnega ozemlja, z osmimi različnimi koreografijami. Skupina šteje 33 plesalk in plesalcev. Spadamo med malo starejše folklorne skupine, vendar nam starost daje še večjo pristnost na odru. Smo zelo kvalitetna skupina, v samem vrhu v Sloveniji, to priznanje sta nam dala tako prof. Ramovš kot dr. Ravnikar, na mednarodnem festivalu v Turčiji smo dobili najvišjo oceno, že vseh 35 let pa velja, da je ples eden od načinov prijetnega druženja in ohranjanja prijateljstev, hkrati pa zabava in sprostitev po napornem delavniku. Pripravili ste tudi celovečerni koncert, na katerem ste gostili goste iz Slovenije in Srbije. Tako je. Na naših koncertih predstavimo folklore drugih držav, letos so bili to gosti iz Srbije, pred tem smo na našem odru lahko videli folkloriste iz Nemčije, Avstrije in Madžarske. Na letošnjem koncertu so bile na odru vse generacije folkloristov, naši otroci, najstniki iz Srbije, naša odrasla skupina in folklora društva upokojencev iz Cerkelj. Kako je z novimi člani in zanimanjem mladih za ljudski ples? Mladih ni, kar je problem pevskih in ostalih skupin v Mengšu in tudi drugod. Če bi imeli takšno skupino, bi plesali tudi zahtevnejši program, tako pa, težko priznam, naš korak ni več tako poskočen, kot je bil pred 20 leti. Kje največ nastopate? V lanskem letu smo imeli 28 nastopov, bili smo v Bruslju, Srbiji, v oddaji Musikantensta-dl ... Tržimo komercialne nastope - plešemo tujim turistom v znanih ljubljanskih gostilnah. Veseli nas, da so naši nastopi vedno dobro obiskani. Ste zadovoljni s statusom folklorne in ostale ljubiteljske umetnosti na občinski in državni ravni? Celotna ljubiteljska kultura je v porastu, številčno in kakovostno. Vanjo je vpetih veliko zanesenjakov, v njenem delovanju je veliko srčne kulture, zato je meja kakovosti med profesionalno in ljubiteljsko kulturo marsikje že zabrisana. Ta dejavnost ni pod pritiski modnih idealov - plesalci plešejo, pojejo in igrajo sebi, drug drugemu in gledalcem v veselje, z močnim žarom in pristnostjo. Zadovoljni smo s podporo občine in ZKD Občine Mengeš. Trenutno v občini deluje 10 kulturnih društev in tako bogata razsežnost kulturnega delovanja nima primere v bližnjih občinah. Nekaj naših društev - MePZ, Folklorna skupina Svoboda in Mengeška godba je v vrhu kakovosti na svojem področju v Sloveniji - in so kakovostni promotorji občine. Letos ste postali tudi predsednik KD Svoboda Mengeš. Kakšni so vaši cilji in načrti? Naše društvo, ustanovljeno leta 1952, je od nekdaj gonilo kulturnega življenja v Mengšu. V društvu sta delovala harmonikarski orkester in izredno dejavna gledališka skupina. Najvidnejši pečat je društvu dal Slavko Pišek, ki je bil predsednik društva kar 30 let. Trenutno delujeta dve sekciji, MePZ in Folklorna skupina. Ponosni smo na izredno visoko kakovostno raven pevcev, ki pod vodstvom Nane Weber niza lepe uspehe doma in v tujini, izredno visok kakovostni nivo pa s priznanji doma in v tujini dosegajo tudi folkloristi. Trenutno se največ posvečam urejanju finančnih zadev, zamenjali smo računovodjo, urejamo društveno pisarno, delovati bo začela spletna stran našega društva _ Idej je veliko, žal verjetno finančno ne bomo zmogli vsega. Želimo si, da bi ponovno oživela dramska sekcija, razmišljamo o ustanovitvi močne vokalne in tamburaške skupine _ Z drugimi društvi v Mengšu bi radi sodelovali v skupnih projektih, kot je bilo letošnje skupno praznovanje Mengeške godbe in Folklorne skupine. Upam, da bo tega v prihodnje še več. Kako usklajujete ples, predsedovanje, delo in družinske obveznosti? Tempo je včasih res hud. Ko ti folklora zleze pod kožo, se vse uredi. Tudi moja žena je folklornica, zato nama največkrat priskočijo na pomoč moji starši, ki poskrbijo za varstvo otrok. Kaj bi želeli sporočiti bralcem Mengša-na? Povabljeni vsi tisti, ki vas zanima ples ali petje. Predvsem mlajši zberite pogum in se nam pridružite. Folkloristi in MePZ vas bomo sprejeli odprtih rok. Nataša Vrhovnik Jerič ŠPORT ZAKLJUČEK NAMIZNOHOKEJSKE SEZONE Klubsko prvenstvo smo končali 28. maja, s turnirjem ob občinskem prazniku. Po hudem boju je bil vrstni red enak kot lani. Prvo mesto je osvojil M. Škrlep, drugi je bil B. Škrlep in tretji A. Mehle, ki je po hudem boju ugnal D. Resnika. Dva dni kasneje smo se udeležili zaključnega turnirja za slovenski pokal, ki je potekal v Kranju. Na njem sta si dva člana NHK Mengeš (B. Škrlep in S. Vasiljev) priborila vozovnici za SP v namiznem hokeju, ki je sredi junija potekalo v Budimpešti. Na SP se je od Slovencev najbolje odrezal član NHK Kranj, U. Matanovič, ki je v kategoriji juniorjev zasedel 9. mesto, v Open kategoriji pa odlično 31. mesto med 130 nastopajočimi. Bernard Škrlep, NHK Mengeš Na sliki: Vsi reprezentanti Slovenije na SP v Budimpešti, skupaj s spremljevalci. Spodaj, v rumeni majici, S. Vasiljev in nad njim, v zeleni, z grbom NHK Mengeš, B. Škrlep. TENIŠKE NOVICE Lepo in toplo spomladansko vreme je na urejena teniška igrišča tudi letos privabilo večino članov in članic teniške sekcije in naključne igralce. Po programu dela teniške sekcije za leto 2009, ki ga je potrdil občni zbor sekcije, je bil 16. maja realiziran tradicionalni otvoritveni turnir v igranju dvojic, ki je imel rekordno udeležbo, saj je nastopilo kar 36 igralcev. Po treh kolih izžrebanih parov se je osem najboljših tekmovalcev uvrstilo v zaključni del in po zanimivem dvoboju sta postala zmagovalca turnirja par Matjaž Loboda in Ivan Juretič. Drugi letošnji turnir je teniška sekcija organizirala 30. maja, in sicer v počastitev občinskega praznika Občine Mengeš. Na tem turnirju sta se pomerili ekipi, ki sta bili sestavljeni iz članov sekcije, ki imajo stalno prebivališče v Mengšu, in člani sekcije, stanujoči izven Mengša. Ekipa Mengšani: Hribar Ladi, Jerič David, Jerič Leo, Kruljec Jakob, Majcen Matjaž, Maver Igor, Mušič Marjan, Planinšek Dušan, Rahne Franc, Resnik Marjan, Sitar Miha, Skok Robert, Sršen Marjan, Vrhovnik Filip, Zabret Franc Ekipa Ostali člani: Loboda Matjaž, Košir Brane, Juretič Ivan, Lednik Marko, Glinšek Matjaž, Lopatič Janez, Mahorič Iztok, Cevc, Strgar Sašo, Jagrič Roman in Kramar Leon. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz desetih iger posameznikov in petih iger dvojic. Po zanimivih in izenačenih borbah je z rezultatom 9 : 6 zmagala ekipa Mengšani, ki je prejela zaslužen pokal. Vsi nastopajoči in navijači smo se strinjali, da mora ta turnir postati tradicionalen. Leo Jerič, tajnik sekcije NK MENGO 28, SELEKCIJA U-9 V nedeljo, 31. maja 2009, se je selekcija U-9 udeležila močnega nogometnega turnirja v Grosupljem. Sodelovalo je osem ekip, in sicer domačini NK Brinje - rumeni, NK Brinje - modri, ekipe Krško, Livar Ivančna Gorica, Rudar Trbovlje, Velike Lašče, Dolomiti Polhov Gradec in NK Mengo 28. Fantje so po borbeni in srčni predstavi osvojili končno peto mesto, z izkupičkom dveh zmag, enega neodločenega izida in le enega poraza. Z malce več sreče bi se potegovali celo za tretje mesto, vendar so s prikazano igro in požrtvovalnim nastopom lahko zelo zadovoljni. Že čez teden dni se je ekipa U-9 udeležila naslednjega turnirja, in sicer v Ihanu, kjer se je NK Mengo 28 pomeril z ekipami Ihan A, Ihan B, Logatec, Dol pri Litiji, Vir, Velesovo in Komenda. Zopet so fantje pokazali, iz kakšnega testa so in osvojili odlično četrto mesto. Sicer je na koncu ostal grenak priokus, da bi lahko dosegli še mnogo več, saj so v polfinalu nesrečno izgubili za en gol, v boju za tretje mesto pa klonili šele po izvajanju kazenskih strelov. V ekipi je bilo kar nekaj žalosti, pa vendar je šport sestavljen iz zmag in porazov. Fantje, glave pokonci! Naj na koncu v imenu staršev pohvalim oba trenerja, ki s svojim pristopom do dela spodbujata mlade igralce k napredku v igri, predvsem pa je njuno delo pomembno za pozitiven odnos mladih fantov do športa na sploh in to šteje največ! Samo Gabrilo Nastopajoči ekipi - zmagovalci so v temnejših majicah. Ekipa U-9: stojijo (z leve): Simon Marjetič (pomočnik trenerja), Anže Kosar, Žiga Jerše, Domen Čebulj, Andraž Gabrilo, Clirim Ahmetaj, Štefan Kovač (trener), Gal Oražem, Denis Ljubešek, Lan Falenti, Jan Muc, Nejc Tomelj, Andraž Kosar in Žan Ogrin. ŠPORTNI PORTRET ZDAJ VEM, DA SE STARŠE SPLAČA UPOŠTEVATI IN POSLUŠATI -TINA OSTERMAN, KOŠARKAŠICA Tokrat sem na klepet povabila mlado, zelo obetavno mengeško športnico, ki je nedolgo tega podpisala svojo prvo profesionalno pogodbo v svetu ženske košarke. Prijetna sogovornica, ki vsekakor deluje zelo zrelo in odgovorno. Še en dokaz več, da se v svetu vrhunskega športa odraste hitreje. Tina, kaj v Sloveniji pomeni podpisati profesionalno pogodbo v ženski košarki? Prav gotovo čisto nekaj drugega kot v moški košarki (smeh). S podpisom te pogodbe vsekakor ne bom obogatela, omogoča pa mi, da se popolnoma posvetim športu, ki ga imam tako rada. Si lahko bolj konkretna? Podpisala sem pogodbo s Košarkarskim klubom HIT Kranjska Gora, ki mi bo za dve leti omogočilo treninge in bivanje v Kranjski Gori (stanovanje in prehrano), me oskrbelo z opremo, poleg tega pa dobim še par sto evrov žepnine na mesec. Težko torej govorimo o služenju velikih denarjev. Če me ne bi podpirala moja družina, si kaj takšnega sploh ne bi mogla privoščiti. Bi se ti bolj splačalo igrati v tujini? Prav gotovo. To je tudi moj namen, čez par let seveda, ko bom nabrala dovolj izkušenj. Rada bi igrala nekje v Evropi, v Španiji ali v Italiji, kjer se igra najbolj kakovostno žensko košarko. V Združene države Amerike pravzaprav tudi ni težko priti, lahko bi šla že zdaj. Vpišeš se na njihov kolidž, dobiš štipendijo in igraš. Ampak vprašanje je, koliko minut bi tam preživela na parketu. Poleg tega strašno rada živim v Sloveniji, doma. Že zdaj mi je težko, ko se selim samo 100 km od doma. Ampak vendar se finančni vložki v ženski košarki ne dajo primerjati s tistimi v moški. Zakaj je po tvojem mnenju tako? Drži. Gre za popolnoma drug svet. Dejstvo je, da se v ženske pravzaprav ne splača vlagati tako kot v moške. To je kruto in grdo, ampak je res. Dekleta si hitreje premislijo in velikokrat pustijo kariero profesionalne igralke takoj, ko se zaljubijo. Potem še zanosijo, in če ne prej, se njihova kariera takrat dokončno prekine. To ljudje z denarjem vedo in to je jasno tudi nam, igralkam. Zato moramo me imeti še toliko bolj jasno zastavljene cilje in točno vedeti, kaj želimo od kariere. Omenila si evropsko žensko košarko, Španijo in Italijo. Na kakšnem nivoju se tam igra v primerjavi s Slovenijo? Imaš že kakšne izkušnje s tujino? Hm, rekla bi, da je njihova 3. liga na nivoju naše 1. lige. Moja skrita želja je, da bi igrala v španski 2. ligi, morda v Barceloni, da bi enkrat lahko izkusila, kako se igra na takšnem nivoju. V tujini sem že igrala; lani sem bila na Univer-zijadi in tudi letos (v kratkem) se podajam na to tekmovanje. Pot do tu, kjer si sedaj, je bila dolga in naporna. Kako si sploh začela? Za to se imam zahvaliti svojemu očetu in mami. Naša družina namreč »živi« s košarko, odkar pomnim. Oče Martin je igral za domžalski Helios, kasneje je bil trener, zdaj pa igra v veteranski ligi. Pri 11 letih sem prišla v ŽKK Domžale in tam vztrajala do 19. leta, torej devet let. Pri 17 letih sem dobila prvega pravega trenerja, Tomaža Bernota, ki me je ogromno naučil. Zelo občudujem trenerje ženskih ekip, ker z nami res ni lahko _ (smeh). Potem sem se odločila napredovati in sem prestopila v ŽKD Ježica, ki velja za najboljši slovenski ženski košarkarski klub, saj je edini v Sloveniji igral v Evroligi. Zdaj sem že tri leta članica, letos pa sem prišla tudi v slovensko reprezentanco, s katero igram tekme v 1. slovenski ligi in za evropski pokal. Potem je prišla še pogodba za HIT. Po dolgih letih treningov se mi je letos res odprlo. Za mano je izjemno uspešna sezona. Napočil je moj čas in odprla so se mi mnoga vrata _ Kdo stoji za tabo, ko gre za resne »športne« odločitve? Za dosedanjo uspešno športno pot ima največ zaslug moj oče, ki mi je vedno znal svetovati, ko je šlo za zahtevne odločitve. Čeprav mi njegovi nasveti takrat niso dišali in se z njim nisem vedno strinjala, zdaj vem, da je imel prav. To zelo cenim. Kaj pomeni resno trenirati košarko? So tudi poškodbe del tega? Veliko treninga, veliko odrekanja. Zaenkrat imam pet treningov čez teden v popoldanskem času in dva dopoldne, ob sobotah ali nedeljah pa tekmo. V Kranjski Gori pa jih bom imela pet popoldne in štiri zjutraj, torej devet treningov na teden in še tekme. Zdaj igram že enajsto sezono in na srečo se še nikoli nisem huje poškodovala. Rahli zvini gležnjev in bolečine v mišicah pa so nekaj povsem normalnega v našem športu. Kako pa je bilo v vseh teh letih z »običajnimi« obveznostmi mladega dekleta, kot sta šola in zabava? Po osnovni šoli sem se vpisala na Gimnazijo Domžale, potem pa je z Gimnazije Bežigrad prišlo povabilo, naj se jim pridružim. Po 1. letniku sem res zamenjala šolo in imela kar veliko dela, da sem dohitela svoje sošolce. Šolo sem vedno jemala kot nekaj obveznega in jo tudi brez problemov izdelovala, a ne z briljantnim uspehom. Košarka je bila vseeno na prvem mestu in nikoli nisem zamudila treninga zaradi šolskih obveznosti. Kakšne divje zabave pravzaprav nikoli nisem zelo pogrešala, raje sem šla na košarkarsko tekmo ali v kino kot pa na klasičen žur z alkoholom in glasno glasbo. Ponavadi sem imela za vikend tekmo, tako da si ponočevanja pravzaprav nisem mogla privoščiti. Kaj pa bi rada počela, ko boš zaključila svojo košarkarsko kariero? Bi rada ostala v tem športu? Morda kot trenerka? Vedno me je zanimalo športno novinarstvo, a v šoli nikoli nisem marala slovenščine, matematika mi je šla bolje. Zato zdaj izredno študiram ekonomijo. Trenersko delo je izredno zahtevno, saj od človeka terja določene kvalitete, talent in izjemno veliko potrpežljivosti ter sposobnost vživljanja v drugega človeka, empatijo. Zelo zelo občudujem trenerje, sploh tiste, ki delujejo v ženskem športu. Ne vem, če bi se podala na to pot _ Rada pa bi nekoč igrala v veteranski ligi in tako obdržala stik z igro. Kako pa je s tvojim prostim časom? Kaj počneš takrat? Verjetno boste presenečeni, ampak prostega časa imam dovolj, ker je moje življenje zelo urejeno in organizirano (urniki treningov ipd.). Verjetno imam celo več prostega časa kot ljudje, ki ne vejo, kaj bi sploh počeli in tako cel dan po malem »brkljajo« (smeh). Ko sem prosta, veliko hodim v kino - filme namreč naravnost obožujem. Rada tudi rolam, nekoč pa se bom zelo dobro naučila igrati tenis. Preberem tudi kakšno knjigo, ki mi jo svetuje moja sestra, ki se na to res spozna ©. Mojca Volkar RAZVEDRILO Med pravilno izpolnjenimi križankami, ki bodo do 16. julija 2009 prispele na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš ali jih boste dostavili v vložišče, bomo 17. julija izžrebali nagrado in tolažilno nagrado. Nagradi v obliki bonov podeljuje trgovina HA-NI iz Mengša. Glavno nagrado prejme Alenka Urankar, Topole, tolažilno pa Rudi Ručman, Mengeš. Nagrajenca bosta o nagradi obveščena po pošti. Čestitamo! Ime...... Priimek. Naslov.. Pošta.... 9 1 5 5 9 2 1 8 4 8 7 2 6 9 2 3 6 2 9 1 9 4 5 7 Tadejev znakoskop za mesec JULIJ ljubezen posel denar zdravje Oven V V © © © € * * * Bik V © © € € € * Dvojčka v v v © € € € * * Rak v © © © € € * Lev v v v © © € * * Devica v © © © € € * * * Tehtnica v v © € € € * * Škorpijon v © © © € * * * Strelec v v v © € € * Kozorog v v © © © € * * * Vodnar v v v © € € * Ribi v © © © € * * 1 znak - slabo 2 znaka - dobro 3 znaki - odlično PISMA BRALCEV Spoštovani bralci! Rubrika Pisma bralcev je namenjena izražanju vaših mnenj, pripomb ali pohval. Uredništvo si pridržuje pravico objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov, daljših od 30 tipkanih vrstic (ca. 3000 znakov s presledki), ter neobjave prispevkov, ki vzpodbujajo h kakršnikoli obliki nestrpnosti. V tej rubriki prispevkov ne lektoriramo ter ne objavljamo slikovnega materiala. JAVNA ZAHVALA Iskreno bi se zahvalil sosedom in prijateljem za pomoč, ki so jo nudili ob udaru strele v našo hišo. Še posebno pa bi se zahvalili Gasilskim društvom Topole, Mengeš, Loka pri Mengšu za hitro in strokovno gašenje požara. Lepo je, če v nesreči nisi sam! Družini Pišek. Finžgarjeva ul., Mengeš ZAHVALA Ob nenadni naravni nesreči, se iskreno zahvaljujemo za vso nesebično pomoč gasilcem PGD Mengeš, Loka pri Mengšu in Topole. Vsaka beseda zahvale je premalo veličastna za vse kar ste storili za našo družino. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, še posebno družini Vrhovnik in Kralj, pizeriji Buon Piato, ki je potešila lakoto gasilcem, gradbeništvu Spahić, županu, gasilski brigadi Ljubljana in gospodu Rogoviču za ponjave in mnogim drugim, ki ste nam in nam še vedno nudite pomoč. HVALA VSEM. Družina Kveder MED NAMI SO GOLJUFI IN PREVARANTI Slavc Šorotar, ki je stanoval v Mengšu, sedaj pa živi v Domžalah, nam, družini Cerar iz Petrovičeve ulice 25 na Rodici, prodaja dom zaradi svojih neplačanih dolgov. Že dolgo vemo, da je spretno načrtoval in ogoljufal nas in še več ljudi ter dobival velika posojila pri bankah, ki jih ni vrnil. Naša hiša je že druga, ki jo prodaja. Svoje goljufije za nakup lokala v Domžalah je začel v letu 1991 in 1992. Gradbeno podjetje Grosuplje (GPG), ki je ta objekt gradilo, mu je bil prvi porok s svojim počitniškim domom v Kranjski gori, poleg tega so ga financirali še sami, kar jim še do danes ni poplačal. Neplačan dolg Slavca Šorotarja pri SKB Ljubljana, za katerega smo bili porok mi, je GPG poplačalo, si izbrisalo svojo hipoteko na počitniškem domu v Kranjski gori in takoj vložilo tožbo za prodajo našega doma. Na sodišču je bila tudi poravnava, na kar pa GPG ni pristalo oziroma so že imeli kupca za odkup terjatve, katera je bila nato v vseh teh letih večkrat prodana različnim kupcem. Zaradi ostalih velikih neplačanih dolgov Slavca Šorotarja, mu je sodišče v letu 2006 prodalo lokal, kjer pa sta bila kupca ista. Res dobro sodelovanje vseh vpletenih, zaradi česar Slavc Šo-rotar nadaljuje delo in goljufije v istem lokalu. Slavc Šorotar je kot rejenec 11 let živel na moževem domu v Krašnji, kjer so ga imeli za svojega in verjeli v njegovo poštenost, kar pa je spretno izkoristil za najino poroštvo. GPG in SKB so dobro vedeli, da je s tem kreditom poplačal prejšnji kredit. V GPG in SKB osebno od svojega denarja nihče ni dal niti centa, čeprav smo vsi podpisali dokumente, nam pa se prodaja vse, kar smo zgradili s poštenim denarjem in delom. Jožica Cerar RAVNANJE Z BIO ODPADKI Javne zahteve županom Dra-garju, Jeriču, Peršaku, ministru Erjavcu Glede na najnovejši dopis Ministra za okolje in prostor (MOP) občanu g. Markovčiču, ki vas je o njem tudi seznanil in zaradi v nadaljevanju navedenih razlogov kot uporabnik in državljan zahtevam, da takoj uskladite zakonitost Programa oskrbe organskih odpadkov iz gospodinjstev ('Program BIO') s predpisi in uradnimi mnenji Vlade RS. Občine Mengeš, Domžale in Trzin so edine v Sloveniji, ki ravnajo na tak način. Ponekod vam celo ponudijo brezplačni kompostnik in jim niti na misel ne pride, da bi vam poleg vašega lastnega kom-postnika zaračunavali storitev, ki jo opravljate sami. ZAHTEVAMO spoštovanje aktov in uradnega mnenja Vlade RS o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki iz gospodinjstev, ki dovoljujejo in spodbujajo lastno kompostiranje ter predelavo in uporabo na svojih vrtovih ('Uredba', Ur.l.68/08; uradni mnenji MOP g. Markovčiču, ki izvaja predpis:, št. 35406306/2008-2, 3.11.2008 - direktorica Bernarda Podlipnik; št. 35405 7/2009/2, 15.4.2009 - minister Erjavec); ZAHTEVAMO, da sveti občin uskladijo 'Programe BIO' z 'Uredbo' in uradnimi mnenji MOP tako, da za gospodinjstva, ki sama kompostirajo na svojih vrtovih ni obvezno plačevanje storitve ravnanja z organskimi odpadki in se jim prekine vsiljeno pavšalno zaračunavanje in vsiljene 80-litrske in večje posode ter se jim povrne neutemeljeno pobran denar za neopravljeno storitev. Poleg tega se mora, podobno kot gospodinjstvom v večsta-novanjskih objektih, omogočiti skupne posode za organske odpadke tudi za s pisno izjavo povezana individualna gospodinjstva ter se s tem uveljavi z ustavo zagotovljena enakost obravnave. ZAHTEVAMO, da Vlada RS oz. MOP nemudoma ukrepata in z vsemi pravnimi in drugimi sredstvi vzpostavita zakonito, okoljsko, javnofinanč-no in gospodarsko urejeno stanje. Zahtevamo, da odločno ukrepate proti zavajajočim interpretacijam in dejanjem županov omenjenih občin in direktorja JKP Prodnik ter seznanite svete občin o njihovi odgovornosti in o nujnosti vzpostavitve zakonitega, ustavnega in javnofinančno urejenega stanja. Zahtevamo, da MOP o celotni zadevi sproži ustrezne nadzorstveno kontrolne in revizijske preglede vseh dokumentov in poslovanja, tudi s pomočjo Računskega sodišča RS. Poslov-no-tehnična zasnova 'Programov BIO' je sporna zaradi neekološke in negospodarne usmeritve v čimveč oddanih in zaračunanih organskih odpadkov. Očitno stremi le za čimvečjim poslovnim in finančnim izplenom javnega podjetja in njegovih podizvajal-cev. 'Programi BIO' so sprejeti v nasprotju z določili v 3., 11. in 12. čl. 'Uredbe' ter so implementirani krivično, neuravnoteženo in diskriminatorno: individualna gospodinjstva morajo ne glede na hišno kompostiranje plačevati 80 l tedensko volumna - torej prazno za polno. Poleg tega plačujejo bistveno več kot gospodinjstva v večstanovanjskih stavbah s skupnimi posodami. S tem so obravnavana neenakopravno in protiustavno. Tudi v primerjavi z območji, kjer je manj kot 5 prebivalcev na hektar in kjer ni obvezna in ni javne storitve. Je pa tam zahtevano hišno kompostiranje, občine pa ne terjajo plačila. Pa razumi človek če lahko?! Pohvala pa velja g. Markovčiču, ki je najbolj vztrajen in je največ dosegel. Ne želi pa pisati več v glasilo Mengšan, ker se ne bo podrejal strogim in enostranskim omejitvam mladega urednika. Tomaž Štebe Civilna iniciativa Mengeš ZA ohranitev oskrbe z alpsko vodo izpod Krvavca in ZA sodelovanje Občine Mengeš pri obnovi Krvavškega vodoo-skrbnega sistema (CIM_AVK), ustanovljena 26. 1. 2008, se zavzema za naslednje cilje: ZA ohranitev oskrbe z alpsko vodo izpod Krvavca za Občino Mengeš; ZA kvalitetno, varno in zanesljivo oskrbo s pitno vodo za Občino Mengeš; ZA sodelovanje Občine Mengeš pri obnovi Krvavškega sistema; ZA začetek zbiranja podpore in ZA izvedbo glasovanja z ljudsko iniciativo ter ZA svetovalni referendum za zgoraj navedene cilje. Vabimo vse soustanovitelje, podpornike in simpatizerje Civilne iniciative za alpsko vodo izpod Krvavca na predstavitev in pogovor, v ponedeljek, 29. junija, ob 20. uri v dvoranici Naš Slamnik nad nekdanjo knjižnico Mengeš. V imenu CIM Anton Zorman OBVESTILA Primeri stanja v okolju okoli nas - Video ob svetovnem dnevu okolja pregledali smo izvire alpske vode ter brezovški in sredinski graben pod krvavcem Neprekinjeno, že skoraj desetletje, hodimo pobirat odpadke. Običajno aprila, tokrat na začetku junija. Kljub napovedi deževnega in v sobotnem jutru neobetavnega vremena smo štirje doživeli lep, razburljiv gorniški dan. Odpadke smo pobrali - in jih z nekaj trme prinesli na vrh ter odložili pri čistilni napravi pod Kriško planino. Mi smo tudi (tokrat) preživeli. Narava nas (še) ni izvrgla. Brezovški in Sredinski graben sta le dva primera, ki ju le redki kdaj pogledamo in pregledamo. Odgovorni za okolje pa očitno sploh ne. Zanju največ lahko in moramo narediti mi sami. Poglejte okoli svojega kraja bivanja, kjer hodite, potujete - in delujte človečno za ohranitev narave, ki smo jo prejeli v varstvo, da jo neokrnjeno predamo našim vnukom. Hvala lepa Romanu za ogled Izvirov alpske vode in za druženje, 'Am-bružarju' za odličen pasulj in prevoz v dolino, Vidotu za neprekinjeno zvestobo sodelovanja in Mateju za njegovo krstno sodelovanje. Naj nekaj slik spregovori namesto besed. BOHINJ 2009 Taborniki tudi letos organiziramo tabor za vse, ki jih zanima taborjenje. Vabimo vas, da se nam pridružite. Tabor se bo odvijal v Bohinju, od 19. do 26. julija. Letošnja tema tabora je I FEEL SLOVENIJA. Cena za člane je 120 evrov, za nečlane pa 150 evrov. Za več informacij pokličite na številko 041/369-889 (Sašo Osenar). Kakor že dobrih dvajset let, tudi letos izurjena skupina mladinskega odseka pri Planinskem društvu Janez Trdina Mengeš pripravlja POLETNI PLANINSKI TABOR. Letos bomo taborili v mali vasici Luče, ki leži pred barvito Logarsko dolino, od sobote, 25. julija, do nedelje, 2. avgusta. Prijaviš se lahko pri Boštjanu (041/602-296), Mojci (031/816-640) ali Katarini (041/818-520), kjer čakamo z odgovori na dodatna vprašanja! Veselimo se prijetnih doživetij v tvoji družbi! Planinski pozdrav Mladinski odsek PD Janez Trdina Mengeš poročilo gz mengeš za mesec maj Na poti do čistilne s trofejami Kulturo odnosa do okolja v naši okolici si lahko ogledate na http:// www. Odpadki so, žal, še vedno vsak dan novi. Še posebej skrbijo površinski in zakopani odpadki na vodozbirnem območju zajetij v ravnini. Teh je v ravnini nesorazmerno več in so globlje kot pod (in na) Krvavcu. Nekaj tega je tudi (skupaj s slikami dosedanjih pohodov) na http://www.tomazstebe.sds.si/1 slovenija1 planet/skrb_za_okolje. Oddajo, ki je bila predvajana na TVS 2 ob dnevu okolja, 5. juniju, pa si lahko v izvirniku ogledate na www.youtube.com/homeproject. Matej Hribar, Tomaž Štebe Petek, 8. maj 2009 Ob 23.26 je na Šolski ulici v Mengšu gorel kup vejevja brez nadzora. Ogenj so pogasili gasilci PGD Mengeš in PGD Loka. Materialne škode ni bilo. Torek, 12. maj 2009 Ob 22.05 se je na Baragovi ulici v Mengšu pripetila prometna nesreča, v kateri so bile poškodovane tri osebe. Gasilci PGD Mengeš in Loka so zavarovali kraj dogodka, nudili prvo pomoč poškodovanim, odklopili akumu- lator ter pomagali reševalcem, ki so poškodovane prepeljali v UKC Ljubljana. Sobota, 16. maj 2009 Ob 18.18 je prišlo do prometne nesreče na cesti Topole-Men-geš, v kateri je bil poškodovan voznik motornega kolesa. Gasilci PGD Topole so poškodovanemu nudili prvo pomoč do prihoda reševalcev in zavarovali kraj prometne nesreče. Gasilska zveza Mengeš ^MHM OPTIKA \J \J GOLAVŠEK s.p. 20 let Vida Golavâek mojstrica oćesne opii ke Slovenska 30, M&ngeâ (v slavbí obůne) tel; 01/723-79-68 Delavni Č33[ pûn. - pelek: 8 -12 in 16 - iS sotiota: iaprto Hvala za zaupanje, se priporočam LÇP-TV SERVIS Mengeš, Hribarjeva wl, T»L: 01/729-13^3 www, Inf arm aci ja.net/ken woond^ha rp-šer vis/ E-mail: avs.menges@5ÍDl,net adprto od 9-12 in od 15-13 ure OBVESTILA, ZAHVALE javni natečaj Turistično društvo Mengeš razpisuje natečaj za razglednice Občine Mengeš. Fotografije ali CD pošljite do 20. julija 2009 na naslov: TD Mengeš, Slovenska cesta 28, 1234 Mengeš. Izbrane fotografije bodo nagrajene. Turistično društvo Mengeš ^ENERKON Podjetje, ki zagotavlja celovite rešitve na področju merjenja porabe vode in toplote, vabi k sodelovanju sodelavca za delo na delovnem mestu: SERVISER - monter merilnih naprav za merjenje porabe vode in toplote (m/ž) Pogoj: dokončana IV. ali V. stopnja izobrazbe tehnične smeri, poznavanje programov MS-Office ter zaželjeno znanje angleškega ali nemškega jezika, vozniški izpit B-kategorije je obvezen. Delo se opravlja na terenu in sedežu podjetja. STROKOVNI SODELAVEC za tehnično podporo prodaji (m/ž) Pogoj: dokončana najmanj V. stopnja izobrazbe tehnične smeri (elektro ali strojna), poznavanje programov MS-Office, tekoče ustno in pisno znanje slovenskega jezika, aktivno ustno in pisno znanje angleškega jezika, zaželjeno pasivno znanje nemškega jezika, vozniški izpit B-kategorije je obvezen. Obe delovni razmerji bomo sklenili za določen čas. Ponujamo stimulativno plačilo, dinamično delo v mladem kolektivu in dodatno strokovno izobraževanje. Vaše ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 8. 7. 2009 po e-pošti na naslov: info@ener-kon.si ali po pošti na naslov: ENERKON d.o.o., Žeje pri Komendi 107, 1218 Komenda. Za dodatna pojasnila smo vam na voljo na telefonski številki: 01/8303470. www.enerkon.si Spomin ... edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne uvene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. Zahvala Svojo življenjsko pot je v 65. letu sklenil v v Stefan Sinko iz Loke pri Mengšu. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili v zadnjih dneh ob njem in z nami, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Vsi njegovi Vse ima svojo uro ... Prd 3,1 Ob smrti našega dragega moža, ata, starega ata, brata, strica, svaka in nečaka Andreja Marina Dipl. str. inž. čutimo sočutje in duhovno podporo vseh, ki ste nas v dneh bolezni in ob smrti obiskali in nam ponujali pomoč. Hvaležni smo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali v njegov spomin v dobrodelne namene in za sv. maše. Zahvaljujemo se našima duhovnikoma gospodu župniku in patru Boštjanu ter gospodu Tinetu in gospodu Pavletu, da ste pri pogrebni maši ustvarili razpoloženje upanja in poglobitve naše vere. Hvala ministrantom in pevcem Mengeškega zvona, Mladinskega pevskega zbora in Nataši, da nas je povabila k zaključni pesmi. Hvala tudi praporščakom in zastavonoši. Koliko se je zvrstilo ob njegovi krsti sosedov, prijateljev, znancev, nekdanjih sošolcev, sodelavcev, kmetov z Gorenjske ... Ponosni smo na vse prebivalce Hribarjeve ulice; s prispevki, zbranimi v njegov spomin, bomo podprli Anin sklad. Posebna zahvala sestri Vandi, dr. Kovačevi, dr. Zenkovičevi, dr. Turelu in osebju pulmološkega oddelka Onkološkega inštituta; s toplim pristopom ste mu lajšali bolečine v zadnjih dneh njegovega plemenitega življenja. Žalujoči: žena Jožica, hčerke Barbka, Katarina z Vilijem, Andreja s Tomažem, Nejcem, Nežo in Ano, sestra Minka in brat Jože z družinama in drugo sorodstvo NARAVNO. ČISTO. PRIJAZNO. Zemeljski plin je prijazen tako do uporabnika, kot do okolja v katerem živimo. Odlikuje ga namreč široka uporabnost, izjemna ekonomičnost in udobje. Njegova ekološka neoporečnost in preprostost uporabe pa botrujeta njegovemu imenovanju za energent tisočletja. Enostavnost uporabe zemeljskega plina in njegova prijaznost za uporabnika je presenetljiva. V udobju svojega doma preprosto pritisnete na gumb in že regulirate toploto. Brez naročanja ali čakanja na kurilno sezono lahko ogrejete svoj dom kadarkoli. Vaši stroški so namreč vezani na dejansko porabo plina in tako porazdeljeni čez celotno leto. Poleg ugodja topline vašega doma, ki vam jo nudi zemeljski plin, je njegova poraba ugodna tudi za vašo denarnico. Še bolj ugodna za vaš žep pa je ponudba podjetja Petrol Plin, ki je del skupine Petrol, in vam v paketu Pomladna toplina ponuja več ugodnosti hkrati: popust v vrednosti 200m3 plina, izdelavo celotnega projekta notranje plinske napeljave, hkrati pa vam brezplačno demontirajo in odpeljejo staro ogrevalno peč! Ugodnosti paketa Pomladna toplina so v skupini Petrol pripravili izključno za občine s Petrolovim plinovodnim omrežjem! Vsestranskost je najboljša lastnost zemeljskega plina. Razveselil vas bo tudi v poletnih mesecih, ko vam bo priskočil na pomoč pri hlajenju prostorov. Poleg ogrevanja in hlajenja prostorov, vam nudi tudi možnost kuhanja in gretja vode. Plinska peč je v primerjavi z drugimi pečmi zelo majhna in prihrani dragocen prostor v vašem domu. Čistoča same peči pa je neprimerljiva s pečmi, ki so namenjene uporabi drugih energentov. Njeno čiščenje boste prepustili strokovnjakom skupine Petrol, vi pa se boste tačas prepustili udobju vašega doma. Zemeljski plin sodi med energetsko najbolj učinkovite ener-gente. Njegov izkoristek se giblje med 96 in 104 odstotki. Hkrati je okolju prijazen, saj ob pravilni nastavitvi plinskih naprav v procesu izgorevanja nastajata le ogljikov dioksid in voda. Paket pomladna toplina bo razbremenila vaše enkratne stroške namestitve plinske napeljave in k vam pripeljala strokovnjaka skupine Petrol. V vašem naselju je že postavljeno Petrolovo plinovodno omrežje. Ob sklenitvi pogodbe o izvedbi notranje plinske inštalacije s podjetjem Petrol Plin, ki je del skupine Petrol, lahko izkoristite ugodnosti, ki so jih pripravili samo za vas. Ne pozabite! Z uporabo čiste energije skrbimo za skupno prihodnost! Naravno. Čisto. Prijazno. Ugodnosti paketa Pomladna toplina lahko ob podpisu pogodbe o izvedbi notranje plinske inštalacije uveljavijo vse fizične osebe, in sicer do 31.12.2009. Popust v vrednost 200 m^ zemeljskega plina bo obračunan po ceni, veljavni na dan spuščanja plina v notranjo plinsko napeljavo. 01 47 14 556 • plin@petrol.si • www.petrol.si PETROL