^Obnovljena izdaja - Leto XV. • štev. 41 (641) - Trst - 22. novembra 1963 30 lir
Snedli. In ibb. post. - Gruppo 1
ji Miroljubna koeksistenca in sodelovanje z ,( vsemi, državami sta pogoj za razvoj pro-
meta z zalednimi deželami
POGLED NA TRŽAŠKO PRISTANIŠČE. SLIKA NI BILA POSNETA SLUČAJNO V ČASU, KO JE V NJEM VLADALA PRAZNINA. TAKA JE NAMREČ, LAHKO REČEMO, SKORAJ VSAKDANJA SLIKA
iL
Ta teden je prišla v Trsta a- parlamentarna komisija za proci met. Ta komisija ima nalogo,
0-	ida temeljito prouči probleme vseh večjih italijanskih pristali- nišč in sestavi zakonski osnutek za takoimenovani «modri rtačrt», ki naj na organski na-
1-	čin uredi ta pristanišča. V Trstu se je komisija srečala s predstavniki krajevnih oblasti, Gospodarskih ustanov in strokovnih delavskih organizacij.
Komisija je na kraju samem Ugotovila, kakšno je dejansko stanje v našem pristaniškem ricstu, da so bile povsem utemeljene številne intervencije komunističnih parlamentarcev,
, slasti senatorja Vidalija in da so bile trditve nekaterih demo-kristjanskih prvakov, ki so skušali spodbijati te intervencije, Povsem nesmiselne.
I «Podatki o tržaškem pristali Uišču so nas močno prevzeli, je 7 Poudaril predsednik parlamen-111 tarne komisije pred svojih od-‘1 hodom iz Trsta. Oblast ne sme (Ostati brezbrižna. Obvezujemo f Se, da bomo v mejah možnosti, ' ki jih imamo, delovali za reši-i1 lev Trsta in za to, da bo država r v večji meri prisotna v tem pri-') staniškem mestu».
«Vlada mora sprejeti nujne oj Ukrepe za preprečitev popolnejša propada tržaškega pristani-i1] šča, kar bi povzročilo hude posledice na gospodarskem in po-* Mitičnem torišču in bi močno škodovalo prestižu države». Ta-I kp je poudaril predsednik tr-puške trgovinske zbornice.
Toda, žal, niso vsi dokumenti, ki so jih dobili v roke člani komisije, naglašali potreb v takem tonu. Med dokumenti so tudi taki, ki zvračajo krivdo za obstoječi položaj v Trstu na pristaniške delavce, katere obtožujejo, da so preveč zahtevni.
Podatki, ki so bili izročeni parlamentarni komisiji, so Tržačanom dobro znani, saj že leta in leta budno spremljajo nazadovanje prometa, presenetilo pa jih je dejstvo, da vlada, ki je sicer bila neštetokrat opozorjena na velike potrebe Trsta, ni v vsem tem času sprejela nobenega ukrepa za Trst. In vendar v tem primeru ne gre zgolj za krajevne, marveč za vsedržavne interese, kakor je to pravilno poudarila v svoji spomenici Nova delavska zbornica CGIL parlamentarni komisiji. V tej spomenici naša sindikalna organizacija
ei naša sindikalna organizacija postavlja tudi konkretne predloge za rešitev in okrepitev tržaškega pristaniška. Predvsem je nujna ustanovitev pristaniške ustanove.
Dokument CGIL nadalje na-glaša nujnost politike miroljubne koeksistence in sodelovanja z vsemi državami, kar je predpogoj za razvoj tranzitnega prometa zlasti z naravnim zaledjem Trsta. Potrebno je spremeniti tudi nekatera določila Skupnega evropskega tržišča,, ki nudijo posebne ugodnosti Hamburgu in Bremenu, realizirati ugodne cestne, železniške in letalske zveze, okrepiti pristaniške naprave, določiti nove primernejše železniške in pristaniške tarife itd.
Senator Vidah, ki je član parlamentarne komisije za promet je izjavil :
Parlamentarna komisija se je prepričala, da v Trstu vlada huda kriza. Kdo nosi odgovornost za to krizo? Nekateri je pripisujejo geogr a I sko-zgodo-vinski usodi, kar pa le deloma drži, kajti naj večjo odgovornost za to krizo pada na vlade, ki so si sledile v sedanji povojni dobi, kakor tudi na vse tiste, ki so se tu v Trstu protivili enotnosti v borbi za obrambo pravic mesta.
Za rešitev tržaškega pristanišča so potrebni nujni ukrepi. Potreben je organisti načrt za razvoj. Vlada mora uresničiti svoje obljube. Trstu je treba omogočiti, da bo lahko vzdržal pred konkurenco tujih pristanišč in da bo tudi sam konkuriral. Zato pa so potrebne tudi sodobne pristaniške naprave, List rezne prometne povezave, u-godne tarife. Vse to pa bo mogoče doseči le, ako bodo Tržačani združeni in ako bodo združeno delovali na parlamentarnem, deželnem, pokrajinskem, občinskem in sindikalnem področju».
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Tudi pretekli teden so se nadaljevale proslave Oktovrskc revolucije. Tu naj omenimo le nekatere : V Križu je bila proslava v soboto zvečer. Govorila sta tov. Sema in Wilhelm. Ob tej priliki je kriška sekcija slavila tudi uspehe včla-včlanjevanja v KP, saj ga je zaključila 100%. Na proslavi so počastili tudi spomin tovariša Sosiga, ki je pred kratkim umri.
V Prebenegu in v Borštu je o pomenu Oktobrske revolucije govoril tovariš Dušan Lovriha. Obletnico Oktobrske revolucije so letos proslavili v vseh vaseh Brega Na Konkovelu sta o Oktorbrski revoluciji in o aktualnih problemih govorila tov. Gombač in Pescatori. Tudi ta sekcija je 100% obnovila članske izkaznice ter na novo sprejela 2 tovariša.
Dokument Centralnega komiteja KPI
za malie napredovan e
la za eooM mednarodnega komunisiiCnega gliela
Socializem naj zmaga v miru
V zadnjih letih se je zelo razširilo Parodilo osvobodilno gibanje, in je ■ pridobilo velike izkušnje od velikih zmag in tu-1 di od neuspehov. Nekateri narodi še danes vodijo junaško borbo za neodvisnost, proti barbarskim oblikam kolonialistič-; nega in rasističnega gospostva.; Nekateri narodi, ki so komaj ! pridobili svobodo, se morajo lotiti reševanja velikih problemov gospodarske izgradnje in' celo najelementarnejših oblik državne ureditve. V drugih de-, želah kjer je protikolonialno gibanje na oblasti že več časa,; se morajo lotiti borb za poli-j tično in razredno izbiro. Na> Kubi gradijo socializem. Nai ideale socializma se sklicuje tudi mlada alžirska republika, ki je bila ustanovljena po junaški osvobodilni vojni. Povsod ic vprašanje oblik, ritmov, ciljev. gospodarskega razvoja; b'r kako čimprei premostiti veliko zaostalost, ki jo je povzročilo imperialistično gospostvo.
Nahajamo se torej pred najrazličnejšimi položaji v raznih deželah. Pred komunističnim nihanjem stoji težka naloga, kako izdelati in uresničiti stra-tfisriio, ki bo odgovarjala različnim položajem. Zato je zahteva kitajskih komunistov, da bi omejili revolucionarno gibanje na en sam vzorec, pa četudi hi bil to veliki vzorec kitajske revolucije, zgrešena. Zato ostaia poziv k revoluciji, ki ga širijo kitajski tovariši le abstrakten, ako ni povezan z gradnjo bloka sil, ki se prilagajajo položaju v posameznih deželah. Zato dogmatični odklon kitajskih tovarišev, ki nočejo pristopiti k iskanju novega, predstavi!a veliko oviro za razvoj gibanja, ki ga oni sprožujejo. Mi nočemo dajati naukov nikomur, zatriniemo pa. da je kritična izsleditev nujna, zakaj čutimo odgovornost, ki stoji pred delavskim razredom v kapitalističnem svetu in opažamo, da je bila na Zaoadu pomoč delavskega razreda revolucionarnemu gibanju v kolonialnih deželah preskromna in da so bile napravljene v tem pogledi! tudi napake. Toda o-portunistični pojavi, ki so se pokazali v vrstah delavskega gibam"a na Zapadu se ne odpravljajo samo s sprožitviio politične solidarnosti z narodi, ki se borijo za neodvisnost. Naloge v tem pogledu so mnogo večie. Delavski razred na Zapadu je dolžan, da organizira borbo proti interventistične-mu strumentalizmu starih in novih imperialističnih skupin in da uresniči konkretno stmie-nost med borbo delavskega razreda na Zanadu ter kolonialno revolucijo proti skupnemu sovražniku. ki ga predstavliaio veliki mednarodni mononoli.
Tudi v luči te zahteve smatramo. da ie zgrešena splošna strategija, ki jo kažejo kitajski tovariši na raznih področjih
Azije, Afrike in Latinske Amerike. Ta strategija močno podcenjuje pomen sistema socialističnih držav in pozablja na težo, ki jo imajo pridobitve in zmage socialističnih držav na področju gospodarskega tekmovanja. Strateška linija kitajskih tovarišev popolnoma pozablja na odločilno vlogo, ki jo stvarno imata Sovjetska zveza in Komunistična partija Sovjetske zveze. Strateška linija kitajskih tovarišev podcenjuje tudi borbo delavskega razreda v državah razvitega kapitalizma in svetovni pomen, ki ga ima v borbi proti imperializmu. Največja napaka kitajskih tovarišev pa je v tem, da zatemnjujejo enotno povezavo, ki mora obstajati med akcijami socialističnega tabora, delavskim in ljudskim gibanjem v kapitalističnih državah in revolucionarnim gibanjem narodov, ki jih zatira imperializem.
Vprašanje je torej politično. Usmeritev, ki jo zagovarjajo kitajski tovariši tvega, da bi povedla narodno osvobodilna gibanja k neuspehom, ako ne hi prišlo do splošnega oboroženega spopada. Toda mi zavračamo zmago socializma in osvoboditev narodov z. jedrsko katastrofo. Socializem lahko zmaga in mora zmagati v miru.
Problemi
Sedanja stopnja razvoja v socialističnih deželah zahteva eksploracijo novih področij in iskanje novih rešitev, katerih pa ni mogoče doseči s ponavljanjem splošnih formul.
Velika in junaška, pa tudi dramatična pot, ki so jo prehodili narodi Sovjetske zveze nri gradnji socialistične družbe ter izkušnje drugih socialističnih dežel, ki so bile združene z neštetimi najrazličnejšimi težavami in sedanja nesoglasja v svetovnem socialističnem sistemu, potrjujejo, da je predvsem nujno potrebno odpraviti sleherno mitičnost in elemen-tarnost pri gradnji socializma. Potrebno je spoznati, da se tudi vprašanja gradnje socializma danes proučuje in rešuje odkrito, pogumno in kritično, upoštevajoč odločilne zgodovinske uspehe, ki so bili doseženi pri gradnji novih družb, osvobojenih izkoriščanja in razrednega zatiranja ter upoštevajoč superiornost socialističnega sistema.
Prihod delavskega razreda na oblast ter ustanovitev socialističnega režima sta ustvarila in ustvarjata osnovo za reševanje tistih velikih problemov svobode, pravice, blaginje, kulture in bratstva med narodi, ki iih nobena od prejšnjih človeških družb in kapitalizem niso (Nadaljevanje na 4. strani)
2 • DELO
22.-11-19632'
Iz razgovora z županom Škrkom
O aktualnih problemih
devinsko-nabrežinske občine
Občinska uprava si prizadeva, da bi čimprej rešila probleme šolskih prostorov v Sesljanu, Slivnem in Štivanu ter otroških vrtcev v Sesljanu, Šempolaju in Štivanu * Z denarjem, ki so ga prejeli od prodaje zemljišč, nameravajo zgraditi prosvetno dvorano v Nabrežini
Zakoni, ki urejajo delovanje krajevnih ustanov, so zastareli in ne odgovarjajo sedanjim potrebam in zahtevam. Ti zakoni močno omejujejo svobodni razvoj občinskih in pokrajinskih uprav ter preprečujejo sleherno avtonomijo. Zaradi tega se občine in pokrajine nahajajo v težki krizi. Večina občin in pokrajin ne more z lastnimi dohodki kriti vseh stroškov. Zato je nujna državna podpora. Seveda se v državno blagajno stekajo skoraj vsi davki, zato je državna podpora občinam in pokrajinam le del tistega, kar država dobi od njih. Toliko v uvod k sestavku o nekaterih problemih devinsko-nabrežinske občine.
Pred kratkim smo tudi v našem listu poročali, da je devin-sko-nabrežinska občinska uprava vprašala 100 milijonov lir državnega prispevka za javna dela. Toda namesto naprošene vsote bo občina prejela samo 16 milijonov prispevka. Razumljivo je, da bodo zaradi tega močno okrnjeni vsi načrti občinske uprave.
Devinsko-nabrežinska župana tovariša Škrka smo vprašali, kaj je občina nameravala narediti in zakaj je vprašala 100 milijonov lir državnega prispevka. Na naše vprašanje je tov. Škrk odgovoril naslednje:
«Z državnim prispevkom bi bili povečali poslopje italijanske šole v Sesljanu. Šola v Sesljanu je sicer nova, toda ni bila zgrajena za tako številno prebivavstvo kot pa je danes v tej vasi. Pouk v tej šoli se mora vršiti v dveh izmenah. Zjutraj ima pouk 5 razredov, popoldne pa pridejo na vrsto 4 razredi. Ker občina nima lastnih sredstev je problem se-sljanske šole ostal še dalje nerešen. Za povečanje te šole bi morali protrositi vsaj 25.000.000
lir. Približno toliko vsoto bi morali potrositi tudi za gradnjo nove slovenske šole v Slivnem. Šola v Slivnem je sedaj nastanjena v neki zasebni hiši, ki pa ne odgovarja obstoječim zahtevam. Isti problem obstaja tudi v Štivanu. In ker nismo prejeli državnega prispevka smo namenili, da vprašamo za posojilo, kajti te probleme moramo rešiti, saj so v resnici zelo nujni».
V zvezi s šolskimi problemi nam je župan tov Škrk povedal tudi to-le :
«Z reorganizacijo srednjih šol, to je z uvedbo enotne srednje šole, so nastali novi problemi. Šolsko poslopje v Nabrežini ni dovolj veliko, da bi zadoščalo obstoječim potrebam. Prejšnja leta je bila nižja srednja šola samo v Trstu, v Nabrežini pa je bila obrtna šola. Tisti dijaki, ki so imeli namen nadaljevati šolanje, so torej morali obiskovati nižjo srednjo šolo v Trstu. Z ustanovitvijo enotne srednje šole v Nabrežini se ie, razumljivo, povečalo število učencev in zato so torej prostori postali pretesni in ne odgovarjajo več obstoječim zahtevam. Zaenkrat smo ta problem rešili tako, da smo 2 razreda italijanske enotne srednje šole namestili v Ribiškem naselju pri Štivanu. Sicer pa ie to ugodno za tamkajšnje dijake».
Na vprašanje, kako je z vprašanjem otroških vrtcev, nam je župan tov Škrk odgovoril naslednje :
«Že lani je občina vprašala posojilo za gradnjo slovenskih otroških vrtcev v Šempolaju in Devinu. Zemljšči imamo na razpolago. Oba bi bila zgrajena poleg šolskih poslopij. Toda h konkretni realizaciji teh načrtov nismo mogli pristopiti, ker dosici še nismo prejeli posojila. Občinska upra-
Gomja slika je bila posneta ob priliki otvoritve letošnje razstave vin v Nabrežini. Župan govori o pomenu te razstave, združene z drugimi priložnostnimi prireditvami. Vinska razstava v Nabrežini bo postala vsakoletna občinska prireditev
va si prizadeva, da bi čim prej prišlo do zadovoljive rešitve tega vprašanja.
Že več mesecev si prizadevamo, da bi odprli slovenski o-troški vrtec tudi v Sesljanu. Letos je za novi vrtec prijavljenih 14 otrok. Žal nadrejene oblasti, ne kažejo dovolj razumevanja za ta problem. Vsekakor upamo, da se bo uresničila želja slovenskih roditeljev».
(Nadaljevanje na 4. strani)
se nahaja v Kalni, ki leži v jug'*' vzhodni Srbiji. Kraj, kjer je sed" odprt rudnik, je bil še pred ne davnim skoraj nepoznan, saj j' tam živelo lc nekaj družin, ki s< se ukvarjale z živinorejo. Po odv i kritju dragocene rude je v tefl1 vij pustem kraju začelo rasti majhn1' ne mestece z večnadstropnimi hišaiG p j, in lepo urejenimi asfaltiranimi c‘ r]l> stami. Seveda bodo morali še ma( • , sikaj zgraditi. Med drugim bodc zgradili tudi atomsko centralo (saj U je prav uran tisti, ki služi za f P° gon atomskih generatorjev).
ra
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO000000000000000000000000000° oz
Pa »a bo
c"pi
NABREŽINA
20-letnica
AVNOJ
XX. obletnico drugega zasedanji AVNOJ bodo po vsej Jugoslaviji slovesno proslavljali. Osrednje pr^ slave bodo 28. in 29. novembra 1 Beogradu. Začele se bodo z otvori1 vijo razstave «Dvajsetletnica drui gega zasedanja AVNOJ» in s svečni no akademijo v tamkajšnjem Nf' ' rodnem gledališču.	,	ni,
29. novembra bo svečana sej1' ga Zvezne skupščine in Zveznega od’1 bora Socialistične zveze delovnep’i - ■ ljudstva Jugoslavije. Skupne seM se bodo udeležili tudi vsi delega1', “ drugega zasedanja AVNOJ.	H ti
Tudi v Jajcu, v Bosni, kjer se pred 20 leti vršilo drugo zasedanj0 ur AVNOJ, bodo velike slovesnosti ne Za to priliko bodo v to mesto prl< g0 spele planinske štafete iz vseh dej ; lov jugoslovanske republike. : e
Rudnik urana v Srbiji
so
trn
nj,
se
Pred kratkim so v Jugoslaviji od' 1 prli prvi rudnik urana. Ta rudnih cil
sic s k ve
Ob 30-letnici diplomatskih odnosov med SZ in ZDA
Sovjetska zveza želi sodelovanje na torišču miru
Iz članka, ki ga je objavila moskovska „Pravda‘
ko
trii
va
sli
na
Ob 30-letnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Sovjetsko zvezo in ZDA je moskovska «Pravda» objavila članek, v katerem piše, da je v sedanjih razmerah odvisen mir v veliki meri od tega, kako se bodo razvijali odnosi med ZDA in Sovjetsko zvezo in da zaradi tega prav od teh dveh držav pričakujejo, da bosta bolj kot druge čutili odgovornosti za u-sodo miru.
«Pravda» analizira mednarodne dogodke v zadnjih letih in ugotavlja, da ti dogodki kažejo, kako važno je medsebojno razumevanje med ZDA in SZ. Kadar je tema dvema državama uspelo najti na pogajanjih sprejemljivo podlago za poravnavo kakega mednarodnega spora, je bila rešitev precej olajšana. Skupni ameriško-sovjetski predlogi v OZN so bili praviloma deležni enodušne podpore članic svetovne organizacije.
«Pravda» navaja tudi primere iz mednarodnega življenja, ko jc izgladitcv mednarodnih sporov postala sila težavna, če ZDA in Sovjetska zveza nista dosegli soglasja. Razlog za to, da nekateri gistveni mednarodni problemi — med njimi razorožitev — še čakajo, da bi jih uredili, je po mnenju lista v tem, da je v ZDA še vedno precej ljudi, ki se nočejo spri-
jazniti s stvarnostjo, ki se ne ravnajo po pameti in ki zapletajo položaj.
Sovjetske zveza želi sodelovati z ZDA na torišču miru in varnosti narodov ter v gospodarstvu in kulturi, piše «Pravda». V sedanjem času je bolj kakor prej utemeljeno upanje,
da bo dober začetek, storjen jZn moskovskim sporazumom ^s,h
uioimv v	.
sovjetsko-ameriškim sporaz11]^’ mom o prepovedi izstrel jeva'jve n ja atomskega orožja v ves vinu lje, okrepil in razvil priza^ vo vanja v interesu vsega človek Sa va. Zdaj morajo prvim kofy /„•,
kom slediti nadaljnji sporah' / .
zboljšanj1
mi, usmerjeni v „ mednarodnega položaja, zklj1' čuje «Pravda».
l-e;
tei
ke
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO UOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO« d(l
1 Po
47 držav-članic OZN zahteva nadaljevanje razorožitvenih pogajanj
Generalni skupščini OZN bodo predložili resolucijo 47 držav, med njimi ludi Jugoslavije, o nadaljevanju razorožitvenih pogajanj. Resolucija poziva 18 držav, ki razstopajo razorožitveni odbor, naj odločno nadaljujejo pogajanja o splošni in popolni razorožitvi pod učinkovitim mednarodnim nadzorstvom, v skladu z deklaracijo sporazumno formuliranih načel o razorožitvenih pogajanjih ter v duhu dobre volje in medsebojne spravljivosti. Razoroži tveni odbor naj vztraja v svojih naporih, da bi razširili bistveno soglasje ali podobnost v stališčih glede poglavitnih problemov splošne in popolne razorožitve.
Resolucija tudi zahteva od odbora 18, naj si prizadeva doseči spo-
razum o ukrepih, s katerimi bi segli zmanjšanje mednarodne |1-
petosti, odvrnili nevarnost vojne 'j olajšali sporazum o splošni in H polni razorožitvi.
Ženevski odbor naj hi čimp1^ i predložil Generalni skupščini p0'

čilo o svojem delu, generalni u kretar OZN naj še nadalje n** , potrebno pomoč razorožit vent’1^
odboru.
Kar se tiče sporazuma o d1
M
prepovedi atomskih poskusov, °V<
zarja resolucija na to, da so P^t, pisnice tega sporazuma v
razglasile, da je njihov glavni c'j(r
čimprej skleniti sporazum o sf šni in popolni razorožitvi pod s ^ gim mednarodnim nadzorstvom, j da so poudarile, da so zaže* hkrati tudi drugi ukrepi.
O
sl
81
h
322.-11-1963 -
DELO • 3
Neugoden položaj slovenskih šol na Koroškem
>■
v Celovški list «Slovenski vest-\nik» je pred začetkom šolske-iJ ga leta zavzel kritično stališče u do razmer na šolskem podro-'j čju in opozoril na številne po-jl manjkljivosti, ki so poleg drugih činiteljev vzrok, da koro-|6 ški Slovenci s sedanjo šolsko )e ureditvijo upravičeno niso in ne morejo hiti zadovoljni. U-
3	gotovitve lista so bile podkrepljene s konkretnimi primeri in so tudi na pristojnih uradnih mestih vzbudile ne le zanimanje, marveč povzročile, da so se zavečjli svoje odgovornosti.
Leta 1959 je avstrijski parla-Ament v okviru izvajanja dolo-iki čil člena 7 Državne pogodbe j sicer skl gnil poseben «manjšin-® s ki šolski zakon za Koroško», vendar se s tem razmere v šolstvu niso zboljšale. Nasprotno : v primerjavi s prejšnjo ureditvijo, ko je uredba o dvojezičnem šolstvu iz. leta 1945 pred-Psovala obvezen pouk v obeh J deželnih jezikih za vse otroke io ’ezikovno mešanega ozemlja
4	iužne Koroške, je novi zakon r položaj le še poslabšal. Predvsem pa je z določilom, da morajo biti otroci k slovenskemu
10 oziroma dvojezičnemu pouku posebej prijavljeni, zakonito funkcioniral narodnostni boj, hoj, ki se zdaj ponavlja ob začetku vsakega šolskega leta.
| Toda manjšinski šolski zakon ni le načelno krivičen, marveč je skrajno pomanjkljiva tudi njegova izvedba, zla-I'sti v tistih točkah, ki mu vsaj na videz dajejo demokratičen ilnačaj. Tako na primer ni jatisno opredeljeno določilo, kdaj D’ /e treba prijaviti otroke k slovenskemu oziroma dvojezičnemu pouku. Posamezna šolska f'vodstva ukrepajo popolnoma y samovoljno. Po zakonu mora j, biti vsak prijavljeni otrok deležen pouka v slovenščini, v resnici pa je tako, da na nekaterih šolah kljub prijavam takega pouka sploh ni (pravijo, c da ni učiteljev), ali pa je v Posebnih urah po rednem pou-
ku, ko ostali otroci lahko gredo domov, kar pri slovenskem otroku razumljivo vzbuja občutek, kakor da bi bil zaradi učenja materinščine vsak dan kaznovan s šolskim zaporom. Pomanjkljivost posebne vrste pa je v tem, da za manjšinske šole na Koroškem še vedno ni učnih načrtov in je prepuščeno posameznemu učitelju, da uči kar hoče in koliko hoče — ali noče, saj tudi nadzorne o-blasti še ni, ki bi skrbela za red na šolah in za pravilno izvajanje zakona.
Vse te pomanjkljivosti so seveda dobro znane tudi na pristojnih uradnih mestih, kjer pa so se zganili šele zdaj, ko jih je kritično analiziral «Slovenski vestnik». Te dni je namreč uredništvo omenjenega lista prejelo pismo deželnega glavarja Wedeniga, v katerem le-ta sporoča, da je na podlagi člankov r «Slovenskem vestniku» predložil z.adevo pristojnemu ministrstvu za pouk, ki mu je odgovorilo, da so (šele!) zdaj začeli pripravljati osnutke učnih načrtov z manjšinsko šolstvo, h katerim bo lahko zavzel stališče tudi deželni šolski svet za Koroško.
Končno se je zadeva premaknila z mrtve točke, z zadovoljstvom ugotavljajo v slovenskih krogih na Koroškem hkrati pa poudarjajo, da z učnimi načrti seveda še ne bo urejen celotni problem in je upati, da na rešitev ostalih vprašanj ne bo treba tako dolgo čakati. «Slovenski vestnik», ki v zadnji številki objavlja pismo deželnega glavarja Wc-deniga z odgovorom ministrstva za pouk, pa svoje poročilo zaključuje: «Veseli nas, da je naše pisanje naletelo na odziv tudi na pristojnem mestu in pričakujemo, da bo vprašanje čimprej rešeno tako, da bo ustrezalo željam in potrebam neposredno prizadetih — to je koroških Slovencev».
(Iz ljubljanskega «Dela»)

Orkester «Miramar» se je močno uveljavil tako na prvem festivalu slovenske popevke v Trstu kot na festivalu «Dela» v Dolini In na drugih prireditvah. Prosvetno društvo Barkovlje, ki je organiziralo prvi festival slovenske popevke v Trstu, pripravlja za prihodnje leto revijo slovenskih popevk «Trst ’64»,
Največ stoletnikov živi na pobočjih Kavkaza
Sovjetska zveza se ponaša z rekordnim številom ljudi, starih več kot 100 let. Največ teh očakov živi na Kavkazu.
Zdravniki in drugi znanstveniki si že dolgo prizadevajo, da bi ugotovili kaj je vzrok, da številni ljudje dosežejo tako visoko starost in da so tudi v proznih letih čvrsti in zdravi.
Ali je izredno dolgo življenje moč pripisati posebnim življenjskim in zdravstvenim pogojem, podnebju, in prehrani? Ali je to dedna lastnost določenih, izredno zdravih po-kolenj ?
To je še vedno problem ki si ga tudi znanstveniki ne znajo povsem zanesljivo razložiti.
Mahmud Bagir Ajvazov, ki je umrl pred štirimi leti, je dočakal 150 let življenja. Mož se je vse življenje ukvarjal s kmetijstvom. O-pešal je šele nekaj dni pred smrtjo. Vse življenje je užival preprosto hrano. Mleko je bila njegova najbolj priljubljena pijača, alkohola ni užival in ne kadil. Vsak dan, tudi pozimi, se je kopal v gorskem potoku, spal pa je vedno na prostem.
Mahmud Bagir Ajvazov je imel 23 otrok. Prvega otroka je dobil, ko je bil star 30 let, zadnjega pa ko je bil star 100 let. Ob njegovi smrti je imel 170 potomcev, med katerimi je bila tudi najstarejša hči, ki je tedaj že doprolnila 120 let.
Toda Mahmud Bagir Ajvazov ni bil najstarejši državljan Sovjetske zveze. Leta 1956 je v nekem kraju oh Črnem morju umrl 158 let star Mamsir Knut. Neki njegov sorodnik pa je dočakal 155 let življenja. Pred štirimi leti je Ljuba Pužek iz Dagestana pod Kavkazom slavila 156-letnico življenja. Njena brata Luka in Pavel sta bila tedaj stara 123, odnosno 120 let, sestra Ksenija pa 114 let.
Več ali manj podobnih primerov je mnogo. V Georgiji živi več kot 2.000 stoletnikov.
Pred nedavnim je posebna študijska skupina zdravnikov obiska-
la kraje, kjer živi največ stoletnikov. Od 72 stoletnikov, ki so jih zdravniki temeljito pregledali, jih je samo 19 potrebovalo zdravniško pomoč, toda glavne krvne sestavine vseh 72 pregledanih stoletnikov so bile normalne. Tudi njihov krvni pritisk je bil normalen, srce in ledvice pa so bile navidez take kot hi bili stari po 70 let. Koža teh stoletnikov je seveda podobna pergamentu, obraz pa je močno naguban. Tudi sicer razvita telesa so se z leti skrčila in mišičevje je splahnilo, vendar pa se pri njih ne kaže tendenca k večji lomljivosti kosti. Čeprav je njihovo sprejemanje s čuti nekoliko oslabljeno in se čustveno ne razvnemajo, toda ne-1 spečnosti ne poznajo. Tudi tek je-nekoliko manjši kot v mladih letih, toda kar jedo, jedo s slastjo.
Pa še ena ugotovitev, do katere so prišli znanstveniki, ki proučujejo vzroke dolgega življenja teh ljudi : tudi predniki sedanjih stoletnikov so povečini dočakali častitljivo starost. Zato nekateri menijo, da gre za dednost izredno zdravih in močnih pokolenj in ne le za izredne življenjske in klimatske pogoje.
Slovensko gledališče
V	ponedeljek, 25. t. m. ob 20.30 premiera,
v torek, 26. t. m. ob 20.30 repriza
V AVDITORIJU V TRSTU Girolamo Gigli DON PILONOVA SESTRICA Igra v petih dejanjih Prodaja vstopnic od petka dalje v Tržaški knjigami, Ul. Sv. Frančiška, 20, ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane.
V	sredo, 27. t. m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH
DON PILONOVA SESTRICA
OOOUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOU0000000000000000000000001-000
V prejšnjih dveh številkah lista smo bravce seznanili s slovenskim knjižnim trgom ob zaključku letošnje sezone. Seznama novih del sicer nista bila izčrpna, saj nista zajela vseh slovenskih založb in niti vseh del tistih založb, ki so bila v omenjenih opisih zajete.
Danes in v prihodnjih številkah bomo navedli nekaj novih knjižnih del, ki bodo prišla na slovenski trg v letu 1964.
Mariborska založba Obzorja bo v svoji posebni zbirki izdala šest knjig, pet prevedenih in eno izvirno. Najavljena dela so sledeča : H. L. Humes : V podzemlju, I. In II. del. To delo je dramatična pripoved o podtalnem uporniškem gibanju med zadnjo svetovno vojno v Franciji in o peklu, skozi katerega je šel tajni agent John Stone z značilnim ilegalnim imenom Dante.
Hans Hellmut Kirst : Noč generalov, roman o kriminalnih zgodbah, perverznih umorih žensk, ki jih je zagrešil duševno bolan nacistični general. František Svant-ner : Življenje brez konca. Avtor tega romana je psihološko poglobljena podoba Slovaške v prvih desetletjih tega stoletja. Irvi Wallece : Champnamovo poročilo. Delo vsebuje nekatere ugotovitve Kinseye-vega in drugih statističnih poročil o življenju ameriške žene skupno z razpravo o zelo aktualni temi današnjega časa.
Izvirno delo pa je roman Druščina, ki ga je napisal Smiljan Rozman in ki pripoveduje o «dru-
ščini» mladih domačinov v obmorskem letovišču in kakp ti «skrbijo» za zabavo tujih letoviščark.
Najavljeni so tudi romani : Olav
Duun Ljudje z juvike, I. in II. del ; W. Deeping Usodovec in Hans Habe V imenu hudiča.
V	zbirki aktualnih potopisov bo založba Obzorja izdala sledeča dela : W. Weber Pustolovščine s petih celin, P. Ryhiner Lov na treh kontinentih, R. Calder Na mrzlem Severu, A. Fiedler V deželi divjih banan, S. Ocrtvvig Pokopana mesta (ki seznanja z življenjem in ljudi starega Babilona, Teb. Troje, Miken, Pompejev.) in B. Adamič Človek s krompirjem (to so auto-hiografski spomini, partizanske zgodbe in vtisi z njegovih glasbenih križarjenj od osvoboditve do danes.).
V	zbirki Veliki možje bodo izšla sedeča dela :
I. Stone Sla po življenju, roman o velikem slikarju van Goghu ; J. Thorwald Veliki kirurg Seuerbruch,
pretresljiv dokumentarni roman o poslednjih letih življenja enega največjih kirurgov tega stoletja, ki je na starost zbolel za možgansko sklerozo, a se ni zavedal svoje zahrbtne bolezni, J. Rousselot Freddie Chopin.
Založba Obzorja bo z letom 1964 značela izdajati tudi novo zbirko klasičnih del slovenske literature s komentarji. Prvi deli nove zbirke bosta A. Linhart Veseli dan ali Matiček se ženi z uvodom Alfonza Gspana in Srečko Kosovci Pesmi z uvodom dr. Lina Legiše.
(Nadaljevanje sledi)
^LCT-PETJE-FOLKLORA-KNJIOE-HVJIE-KINO,
“J	O
Ičuttu^na
UiOniUd
< BOLOGNA je bila izbrana 5 za mesto, v katerem bo prihodnje leto prvi mednarodni knjižni sejem za otroke in mladino. Priprave za organizacijo sejma so se že pričele. Prireditelji želijo izrabiti to priložnost, da bi sodelavci in razstavljavci izmenjali tudi pedagoške izkušnje in se se- £ znanih z raznoterimi vzgojni- J mi metodami, ki jih uporab- 5 o Jjajo v raznih državah.	*
♦ I
BOLGARSKI KINO posvc- ž ča vedno večjo pozornost lil- ^ mom, ki prikazujejo življenje S
otrok, njihovim problemom in seveda tudi staršem in vzgojiteljem. Pred nedavnim
2 je barvani film «Kapetan», ki
ga je režiral Dimiter Petrov, prijetno presenetil javnost.
V tem filmu nastopajo samo otroci. Tematika je povzeta iz bojev med pirati in mornarji.
♦
MOSKOVSKA «PRAVDA» je počastila 150-letnico roj- " stva črnogorskega pesnika Pc- <2 tra Petroviča Njegoša. V posebnem članku je orisala njegov življenjepis in podala pregled njegovih del. Poudarila je, da je bil Njegoš velik rodoljub, ki je izražal misli in težnje ljudstva, iz katerega je izšel in da je veliko prispeval pri razvoju kultu-
2 re jugoslovanskih narodov.
I ♦
< «JUNNOST» (mladinski S list, ki izhaja v Moskvi) je objavil novi ciklus pesmi Jev-tušenka. Ciklus obsega šest
del Kot je znano se je o pe- P
>g sniku Jevtušenku zadnje čase g
mnogo pisalo. Proti njemu so bile izrečene tudi številne kritike. V kontekstu, ki ga je sedaj objavil gori omenjeni moskovski list je pesnik razodel svoj odnos do stvarnosti, do dogodkov v svetu
« in v domovini, pa tudi o kri- ^
likah, ki so bile naperjene proti njegovi «Avtobiografiji», ki jo je objavil pariški «Express».
♦
SEJEM KNJIGE v Beogradu, ki bil po vrsti že VIII. tovrstni sejem mednarodnega značaja in ki se je pred kratkim zaključil, je dosegel zelo velik uspeh. Tako po številu založniških hiš, ki so na njem sodelovale kot po obisku in kupčijo, je nadkrilil vse prejšnje tovrstne sejme. Ob priliki tega sejma je bilo v Beogradu tudi posvetovanje o nalogah organizacij in ustanov za širjenje knjige pri opismenjevanju prebivavstva.
V RAJ BLU je pred kratkim gostovala folklorna skupina «Tone Čufar» z Jesenic. Izkupiček prireditve je bil namenjen za ponesrečence > Vaionta. Uspeh prireditve je bil zelo dober. Predstave so se udeležili tudi predstavni-g ki krajevnih oblasti. Sicer pa
9
o
z
M
“
O
je jeseniška folklorna skupina že ob drugih prilikah nastopala na področju Trbiža in ima, torej sodelovanje na kulturnem področju že, lahko režemo, ustaljene tradicije.
S-vaomoa-ariadiaiva-iiaivai-vasvio-a'
22.-11-1963
- 4 • DELO
Prizadevanja za razvoj sodelovanja z Jugoslavijo se srečujejo z velikimi ovirami Vojaške služnosti preprečujejo razvoj pozitivnega sodelovanja s sosednjo republiko
Intervju predsednika ljubljanskega občinskega sveta, ki ga je objavila goriška demokristjanska revija «Iniziativa Isontina», o katerem je poročalo «Delo» pretekli teden, je eden izmed dokazov zanimanja, ki ga kažejo tudi nekateri demo-kristjanski krogi za dobre sosedske odnose z Jugoslavijo. So pa še drugi dokazi. Ljubljanski sejem «Alpc-Adria», srečanja med predstavniki občin Gorice in Nove Gorice, reševanje raznih problemov v obojestransko korist, pozitivno stališče glede novega menjnega prehoda v ul. Sv. Gabrijela v Gorici, stališča, ki so bila uradno sprejeta na zadnjem goriškem demokrist-janskem občnem zboru itd. itd. Goriška demokristjanska stranka v bistvu — čeprav z veliko zamudo — izbira pot, ki jo je nakazala Komunistična partija, to je pot za reševanje problemov ekonomskega razvoja Gorice. Seveda je ta izbira polna protislovij in se ne razvija tako mirno, kakor bi se na prvi pogled utegnilo komu zdeti. Tudi če pustimo ob strani dejstvo, da se marsikdo v demokristjanski stranki upira tej politiki (in pripomniti moramo, da je demokristjanska revija «Iniziativa Isontina», ki je objavila že omenjeni intervju predsednika ljubljanskega mestnega sveta, pred kratkim priobčila kar dva članka o odnosih z Jugoslavijo, katerih vsebina je diametralno nasprotna ter je povzročila številne polemike tudi glede sejma «Alpe-Adria»), obstaja problem, ki zavira razvoj prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Goriška demokristjanska podružnica podreja vso svojo politiko zunanji politiki vlade, ki prav na Goriškem favorizira vojaške služnosti. Goriški župan, ki pripada demokrist janski stranki, je pred kratkim v neki izjavi (katero ic objavil tudi krajevni tisk), priznal resnost teh služnosti, ki med drugim ovirajo tudi regulacijski načrt in ne dovoljujejo gradnje avtoceste Palmanova-Gori-ca-Ljubljana, ne potrebne preureditve železniške zveze z Jugoslavijo. Vse to pa je bistvenega pomena za bodočnost Gorice in kot tako spada v program za ckononmski razvoj, ki ga predlagajo vse politične skupine1.
Odpraviti to oviro ni lahko. Za dosego tega bi bila potrebna sporazumna akcija vseh političnih sil in pa drugačna zunanja politika vlade, glede socialističnih držav. Toda goriška demokristjanska stranka ni kos tej nalogi. Zato pa zadevajo demokristjanski predlogi glede pro-gramacije na velike kontradikcije.
Na nekem zborovanju (kateremu je predsedoval demokristjanski poslanec Martina), je bilo poudarjeno, da se mora v Gorici ustvariti cestno in železniško vozlišče, ki naj izboljša sodelovanja z Jugoslavijo, Avstrijo in s Srednjo Evropo na splošno. S tem se mi popolnoma strinjamo. Toda kaže, da sam avtor tega poročila, dr. Merli-Brandisi, ni preveč optimist glede možnosti u-resničitve svojih predlogov, saj pravi, da pripadnost dveh mejnih držav dvema različnima gospodarskima in družbenima skupnostima, o-mejuie možnost integracij in da zaradi tega Trst ne more razvijati svojega prometa s svojim naravnim zaledjem, ki je v Srednji Evropi.
Dr. Merli-Brandisi zelo resno presoja tudi vojaške služnosti, ne ve pa, kaj naj bi predlagal a se niti
ne zavzema za njihovo ukinitev, l aki so torej predlogi polni kontradikcij. Toda na osnovi kontradikcij ni mogoče doseči nič joozitivnega.
Jasno je, da pozdravljamo sleherni korak, ki ga napravi goriška Krščanska demokracija na poti nove obmejne politike, toda nikakor si ne delamo iluzij. Dejstvo je, da dokler goriška Krščanska demokracija ne bo imela toliko poguma, da bi pristopila k reševanju vprašanj ekonomskega razvoja, dokler ne bo naredila kaj več nego se poglabljala v proučevanje teh vprašanj, ne bo mogla konkretno pristopiti k praktičnemu reševanju teh vprašanj, skupno z drugimi demokratičnimi političnimi silami, ki imajo za cilj razvoj goriškega gospodarstva. In da tedaj bo vse ostalo le - sen.
I. C.
Kulturna prireditev na Kontovelu
Nadaljevanje
Dokument CK KP1
V nedeljo, 24. novembra ob 17. uri bo prosvetno društvo «Vesna» iz Križa gostovalo na Kontovelu. Nastopili bodo: pevski zbor, mladi solisti in recitatorji, dramska skupina pa bo vprizorila veselo enodejansko «Na kriški osmici».
Prcbivavcc s Kontovela, Proseka in iz drugih okoliških vasi vabimo naj se polnoštevilno udeležijo te posrečene kulturno-zabavne prireditve.
znale tešiti. Dejstva sama kažejo velik napredek, ki so ga dosegle socialistične dežele in v prvi vrsti napredek Sovjetske zveze pri reševanju teh problemov.
Izkušnje so pokazale kako je to napredovanje bilo in je težavno in dramatično. Odprava kapitalizma in starih izkoriščevalskih razredov povzroča kontradikcije, ki so svojstvene razredno razdeljeni družbi. Zato je potreben preobrat v socialnem ustroju. Toda tudi v socialistični družbi še dolgo obstajajo globoke kontradikcije, ki izhajajo iz obstoja različnih socialnih razredov, razlik v izhodiščih ekonomskega razvoja v raznih področjih socialističnih dežel in po ustanovitvi sistema ! socialističnih držav med posa-1 meznimi socialističnimi deželami ; iz starih in novejših kontrastov narodnostnega značaja, iz teže ki jo imajo v politično-kulturnem razvoju socialističnih dežel dediščine in tradicije preteklosti
K vsemu temu se pridružu-
Zborovanje v Domu pristaniških delavcev v Trstu
nooooooooooooooooooooooonnon
Sožalja
V soboto, 23. novembra ob 16. uri bo v Domu pristaniških delavcev zborovanje komunistov, ki delajo v pristanišču. Na zborovanju bosta govorila tov. Vidali in Sema.
ČESTITKE
Naša tovariša Neva in Doro Ceratoli iz. Podlonjerja sta dobila ljubko hčerkico. Srečnima zakoncema čestitamo, mali Radi pa voščimo srečno življenje.
«DELO»
Umrla je Tereza Regent s 1 Proseka. Tovarišici Zali in vsem sorodnikom izrekajo komunisti s: Proseka-Kontovela najgloblje soža-, 1 je, kateremu se pridružuje tudi tržaška federacija KPI in «Delo».j Pogreb bo. danes, v petek, ob 15; uri na Proseku.
Kó je bil naš list že urejen, smo izvedeli, da je nenadoma umrl gle-i daališki igravec Josip Fišer. Pogreb bo danes, v petek.
Josip Fišer je bil poznan ne le v Trstu, marveč v vseh krajih, kjer1 nastopa tržaško Slovensko gledališče. Vsa povojna leta je požrtvovalno deloval tem gledališču.
Naj mu bo lahka rodna gruda.
ooooooooooòooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc
Nogometne tekme
NOGOMETNA MLADINSKA SKUPINA IZ RICMAN.I
Nadaljujejo se mladinske nogo- 1 igrišču v Trebčah ob 11. uri ; Modra metne tekme v počastitev 42. oblet- ! zvezda - Sv. Alojz na igrišču v Treb-
nice ustanovitve Zveze komunistične mladine. V nedeljo se bodo pomerile naslednje skupine :
Podlonjer - Boljunec na igrišču v Boljuncu ob 11. uri ; Sv. Ana - Kolo-nja na igrišču v Boljuncu ob 12,30; Sv. Jakob - Trebče na igrišču v Trebčah ob 9,30; Ricmanje - Frausin na
čah ob 14. uri in Žavl.je - Salež na igrišču v Trebčah oh 15,30.
LESTVICA
Ricmanje 8 točk, Modra zvl ida 7, Trebče 6, Sv. Alojz 6, Frausin. 6, Boljunec 5, Sv. Ana 4, Kolonja 2, Salež 0, Sv. Jakob 0, Zavije 0 in Podlonjer 0.
_______________10j?______________
jejo tudi činitelji, ki izhajajo iz različnih značilnosti revolucionarnega procesa v posameznih deželah, iz različnih značajev in stopenj razvoja razredne zavesti, iz kulturne in ideološko-politične zrelosti posameznih partij, iz posebnosti borbenih izkušenj, iz posebnih načinov, s katerimi sleherna partija povezuje te izkušnje z izkušnjami v drugih delih sveta itd.
V vsem tem je treba iskati izvor težav, problemov, trenj, ki se danes pojavljajo v notranjosti socialističnega tabora ter velikih diferenciacij, ki označujejo razvojne poti socialističnih dežel. Neupoštevanje, da so te diferenciacije sad sedanjega položaja, da vrsta socialističnih dežel napreduje pri gradnji socializma po lastni in izvirni poti, je vir resnih napak. Tudi zato se mora zavreči kampanja, ki jo širijo kitajski tovariši proti socialistični Jugoslaviji, katero predstavljajo kot državo, ki naj bi obnavljala kapitalizem ter pri tem ponavljajo valutacije, ki so jih komunistične partije obsodile.
Sedanjih trenj ni mogoče odpraviti z izobčenji ali, kar je še slabše, s sprožitvijo borbe za nadvlado ene partije ali države. Nadaljevanje po tej poti pomeni povzročati nova in huda trenja, rušenje in raz-kolništvo. Pravilna pot je pot upoštevanja vseh problemov, ki se pojavljajo v socialističnem svetu, njihovega izvora in zvez. Potrebno je delovati za reševanje teh problemov. Po našem mneniu ie sedaj potrebno pristopiti k reševanju problemov, ki iih postavljajo v evidenco činitel ji nacionalnega značaja. Že Lenin je predvideval, da bo zapuščina, ki izhaja iz zgodovine narodov, povzročila veliko težav pri gradnji socializma. Potrebno ie ugotoviti tudi katere težave lahko izhajajo iz posebnih načinov oblikovan ia, organiziranja in vodeni av v posameznih socialističnih deželah in ali te težave v resnici obstajajo. Prav tako je potrebno ugotoviti katere težave izhajajo iz napak preteklosti ali iz sedanjih medržavnih odnosov. To ie v bistvu področje. ki ga marksistična misel še ni dovolj eksplorirala in ki je odločilnega pomena za dosego popolnega izvajanja načela in prakse internacionalizma v odnosih med socialističnimi državami.
( Nadaljevanje sledi )
Devin-Nabrežina
Naslednic vprašanje, ki smo
na postavili devinsko-nabrežin-skemn županu je bilo v zvezi z občinskimi cestami. Že dejstvo, da ie občina od 16 milijonov državnega prispevka dodelila 7 mili ionov za občinske ceste, pomeni, da so potrebe zares velike. V zvezi s tem vnraša-niem nam ie župan povedal : «Mno^o občinskih cest smo že asfaltirali Toda še vedno ie nekaj takih, ki bi iih morali asfaltirati in seveda preurediti. I iudstvo povsem upravičeno nrotestira. Zlasti ceste iz Sliv-nepn n roti Šemnolaiu. proti Prečniku in proti Seslianu so zelo slabe. Prav tako slabe so
ceste iz Praprota proti nabrc žinski železniški postaji in pr«; ti Trnovci, iz Cerovelj prot1! Mavhinjam in tista, ki peljel iz Trnovce (pod vasjo) prof Samatorci. Tudi pokrajinski cesta, ki pelje iz Prečnika proti ; Mavhinjam je v zelo slabel’-'-stanju.	É
Poleg vseh omenjenih cesU.P-obstaja še pereče vprašanj6' poljskih poti, katerih že dol-, go nihče ne popravlja. In slL ne poljske poti prav gotovo ni gativno vplivajo na kmetijstva-Toda občina nima potreba'*1 sredstev, da bi jih popravil"; Vsekar bomo morali poiskat* kakšno možnost».
In sedaj nekaj besed o vini P ski razstavi. «Ali mislite tudi vac bodoče organizirati te razstpferr ve, združene z raznimi drug1-nra mi prireditvami?»	Lla*
«Da. Vinska razstava, zdrufepi žena z drugimi prireditvarrAt p mora postati prava tradicijsko Sklenili smo, da bodo te pd' reditve v Nabrežini. Nabrežif' ski glavni trg je kot nalašč take prireditve. Nabrežina ji tudi zemljepisno središče krajev, na katerih pridelujejo izvrstna vina in je tudi za d<> stop obiskovavcev zelo Prl| merna».
In še eno vprašanje : l judsk-1 stanovanja.
«Ustanova za ljudske hiše j1 povojnih letih na območjlli
I
nuin
devinsko - nabrežinske občil11 zgradila 60 stanovanj, kar PJ j c premalo. Dejstvo, da je Zjj 12 stanovanj bilo predložen 70 prošenj, jc zelo zgovorni* dokaz, da je tudi v dcvimkoi nabrežinski občini stanovanjsk kriza velika. Nujno bi pota hovali vsaj 30 novih sta^ vanj. Občina sc stalno zavf ma za ta problem. Nadrejel't oblasti so obljubile, da bodo ] letih 1963/64 nakazale 60 n’1'' lijonov v ta namen. Toda cl4 uresničitve tega načrta je h dolga pot...».
Iz nadaljnjega razgovora *
povzemamo
tov. Škrkom naslednje :
«Občina prodaja omejene P.P vršine občinskih in jusarsk' zemljišč. To dela tudi z na## nom, da se ornila stanova^ ska kriza. Na žalost leži den^’ ki ga občina dobi od prodal (zemljišč neizkoriščen. Ne Pj krivdi občine, marveč ob st# ječ ih i">rcdj">isov. Če bi občil'1 imela dovolj avtonomije, bi 11 izkupičkom gradila tudi stai# va n iške hiše.
Na področju devinsko-nab#,
žinske občine ni niti ene ja''*’1
dvorane. Zaradi tega trpi kf-
turno življenje. V Nabrežij ni niti ene kinodvorane. Ob# ,J ska uprava bi rada nekaj uk1’ nila tudi v tem pogledu. Z# je namenila, da bo napravi1' vse potrebno, da bi na mes# kjer stoji staro poslopje ot# škega vrtca v Nabrežini (ki P služi več svojemu prvotne# namenu), zgradili primeff
dvorano. V ta namen bo1

skušali porabiti denar od P1
f
,(»'
danih zemljišč. Občinski up ^ vi tel ji se zavedajo dejstva, L rešitev tega problema ne ()J
enostavna, da bodo, torej, #
rali premostiti marsikatero ,(ji
žavo, a pripravljeni šo sto*"
vse, kar je v njihovi moči, Jj bi svoji cilj čimprej dejan6 dosegli».
DELO — GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIČ — ODGOVORNI UREDNIK:	ANTON MIRKO
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL/ CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBIANCA 12
KAPELJ -
/>] A	C
i