leto ¥18., štev 47. Ljubljana, petek 26. februarja 1928 Poštnina pavSalirana. Cena 2 Din a lihaj« ob *. K|ntr»]. c^ ■^Mi Stane mesečno Din «5-—; za Inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica Stev. 5/L Telefon štev. 72, ponoči tudi štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnfStvo: Ljubljana, Prešernov« ulica it 54. — Telefon St. 36. i »seratiri oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon St 49S Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it x. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavoda: Ljub-jana št. 11.841 - Praha čislo 78.180. Wicn, Nr. 105.041. Ljubljana, 25. februarja. Po dolgem času so prodrle v javnost prve podrobnosti o načrtu zakona, s katerim naj se neposredni davki v smislu ustave izenačijo za vse dele naše države. V bistvu se načrt ki naj tvori predlog zakona o neposrednih davkih, naslanja na dosedanji tretji načrt, ki je tvoril predmet živahne razprave v naših gospodarskih krogih. Zal, da uradniška komisija, ki je sestavljala četrti načrt, ni v dovolim meri upoštevala žalitev, ki so jih gospodarski krogi splošno predlagali in ki bi se morale upoštevati, ako se hoče sedanji nevzdržni položaj vsaj nekoliko izboljšati. Ravno iz tega razloga resno dvomimo, da bo načrt v taki obliki mogel tvoriti podlago za razpravo v Narodni skupščini, kajti nikakor ne moremo ver jed da bi se hotelo iz naslova izenačenja naše neposredne davke tako ogromno povečati, kakor to predvidevajo objavljena določila. Za Slovenijo ie najostrejše ono določilo. ki pretvarja sedanjo občno pridobitno iz reparticijskega davkavkvo-titetni davek. Sedanja povprečna obremenitev občne pridobnine se more le ceniti, ker se odmerja Po zunanjih znakih in srednji donosnosti. Povprečno znaša med 2 in 3 %. Novi načrt pa povišuje obremenitev za podjetja na 12 odstotkov, torej približno za nadaljnih 10 odstotkov, kar bi pomenjalo za Slovenijo, ako upoštevamo samo one obrate, katerih lastniki so za leto 1924. plačevali dohodnino, novo obremenitev. ki bi znašala preko 25 milijonov Din na leto, če ne več. Verjetno pa je. da bo nova obremenitev dosegla še večjo izmero. ki utegne v zvezi z davkom na poslovni promet doseči ogromno vsoto SO milijonov Din. Davčna stopnja za svobodne poklice in male obrt"' znaša 8 %, za težaške posle pa 2 , Druga ostrina novega zakona bo zadela naše kmetske posestnike na deželi. ki plačujejo cd svojih hiš hišno-razredni davek v zmernih postavkah. Po novem zakonu naj hišnorazredni davek sploh odpade in nadomesti naj sa hišni davek, ki bo znašal za eno sobo 25 Din, to je, a. pr. pri hiši s tremi sobami desetkrat toliko nego dosedaj. Hišnonajemni davek v sedanji izmeri znaša s pribitki vred splošno v Sloveniji 26.12 odstotkov, po novi izmeri naj b; pa znašal 20 odstotkov. Hišni posestniki s tako ureditvijo davčnih bremen nikakor ne morejo biti zadovoljni, ker bi državna obremenitev najemnine ne smela presegati 10 %. Posebna pridobnina, katero plačujejo podjetja, ki javno polagajo račune, znaša sedaj okoli 33 % odmerne podlage. Po novem načrtu naj bi pa znašala v najvišji stopnji 30 %. Ta ogromna obremenitev naših podjetij je nevzdržna in bi ne smela presegati 10 %, to je predvojne šzmere, ako se noče popolnoma onemogočiti razvoja naše industrije. Ako znaša ta davek v Avstriji največ 25 %. vštevši vse dajatve iz naslova samoupravnih dcklad, ako tudi druge države, n. pr. Nemčija, resno nameravajo za okrepitev konkurenčne zmožnosti svoje industrije davke izdatno znižati potem je tudi pri nas skrajno neumestno, da se hoče naši industriji z večjimi davki poostriji konkurenčne po-eoje in ii tako onemogočiti konkurenco z inozemstvom. Ogromno je povišan tudi rentni davek, n. pr. na hranilne vloge, na katere naj bi znašal 10 %, na ostale rente pa 15 %. Za dchodnkio zrr.ša sedaj davčni minimum 5000 Din in je v tej izmeri daleč prenizek. Treba bi bilo ta minimum povišati na 15.000 do 20.000 Din, a projekt ga je znižal na 3600 Din. Sicer je res davčna postavka pri 15.000 Din dohodka predvidena le z 4'A %, medtem ko znaša danes pri isti svoti skoraj 9 %, toda za gospodarsko šibke sloje ie tudi ta obremenitev daleko preob-tutna. Davčna lestvica v splošnem je nekoliko milejša, nego dosedanja, ako upoštevamo sedanjo vojno doklado to izredni pribitek, presega pa še vedno splošno zahtevo vseh gospodarskih krogov naše države, da ne sme znašati več. nego je znašala predvojna lestvica. ako bi se brala v dinarjih. V Sloveniji splošno pričakujemo, da nam bo izenačenje neposrednih davkov olajšalo davčno breme. Kakor kažejo ta Predporočia o izenačenem davčnem zakonu, se bomo varali v svojih upih, ako se položaj v zadnjem trenutku ne izpremeni. Zakon v obliki v kakršni je. bi bil primernimi korekturami glede nekaterih davčnih meril sprejemljiv za nas samo pod pogojem, da se izloči iz zakona dohodnina, ki je edem naših naj-odioznejših davkov, in da se vsled izdatnega povišanja pridobnine preneha Pobirati davek na poslovni promet. Stavka na bukarešlri univerzi Bukarešta, 25. fcbniarja. k. Skupina dija« kov na univerzi je radi novega univerzitet« nega reda proglasila stavka Sklepanje pogodbe v Rimu Italijanski službeni komunike o prvem razgovoru med Ninči-čem in Mussolinijem. — Konferenca se danes nadaljuje. — Rimski «Giornale d' Italia» o predmetu razgovorov. — Ninčic obišče tudi papeža. če italijansko-jugosiovenske prijateljske pogodbe. Nato našteva list notranje težkoče, s katerimi <=e morajo boriti balkanske države, Rumunija in Polj- Rim, 25,. februarja, k. Angenzia Štefani objavlja nastopni komunike: Ob 17. se je vršil v palači Chiggi razgovor med jugoslovenskim zunanjim ministrom dr. Ninčičem in italijanskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Mussolinijem. V tem razgovoru, ki ie trajal približno poldrugo nro, sta ministra podrobno razpravljala o odnošajih med Italijo in Jugoslavijo v zvezi z zadnjimi mednarodnimi dogodki. zlasti z ozirom na iocarnske dogovore in na vsled njih nastali položaj v Evropi. Ta razgovor je pokazal korist še učinkovitejše zgraditve sodelovanja v obojestranskem interesu, ki jo določa pakt prijateljstva, sklenjen pred dvema letoma med obema državama. Jutri popoldne se vrši drugi razgovor. Rim, 25. februarja, s. Zunanji minister dr. Ninčič je danes dopoldne ob 10. v spremstvu italijanskega poslanika v Beogradu Bodrera, svojega kabinetnega šefa Vučkoviča in šefa odseka za zadeve Zveze narodov Antiča dospel v Rim. Na kolodvoru so ga sprejeli ju-goslovenski poslanik Antonijevič z vsem osobjem poslaništva, jugoslovenski generalni konzul, jugoslovenski zastopnik pri Vatikanu in načelnik Mussolinije-vega kabineta markeze Paolucci de Catboli. Zadnji ga je pozdravil v imenu Mussolinija. Kako dolgo bo ostal dr. Ninčič v Rimu, ni znano. Baje pa je izključeno, da bo mogel odpotovati pred nedeljo. Ninčič se je nastanil v Grand hotelu. Z ozirom na sestanek med dr. Ninčičem in Mussolinijem Piše Giornale d' Itaiia: Nemški tisk je vznemirjen radi obiska dr. Ninčiča pri Mussoliniju. Nikakor se ne sme čuditi, ako prinaša protiitalijanska gonja v Nemčiji že svoje sadove. Nemčija naj ve, da pome-nja dotaknitev Brennerja vojno napoved Italiji. Zahteva po priključitvi Avstrije Nemčiji pa značl alarm za Itali jo, Jugoslavijo, Češkoslovaško itd. V slučaju povratka kakega Habsburžana na avstrijski ali madžarski prestol se bosta združili Italija in Mala antanta, da onemogočita ta načrt Nadalje piše isti list, da Ninčičev obisk dokazuje, kako potrebna je spričo nove situacije poglobitev in razširjenje že obstoje- ska. O Jugoslaviji pa naglaša: Kralje vina SHS razpolaga z neoporečnimi odpornimi silami, ki so neizčrpne. Itali-jansko-jugoslovensko prijateljstvo, ki se čim dalj spopolnjuje, predstavlja dragocen činitelj za ohranitev sedanjega stanja, ki se ne sme izpremeniti. Fašistovski dnevnik »Popolo d' Itaiia«, katerega vodi Mussolinijev brat Arnaldo, piše o velikih koristih italijansko-jugosiovenske prijateljske pogodbe za obe državi in pravi: Kakor predstavlja Italija danes najsvobodnejšo in najmočnejšo velevlast na kontinentu, tako predstavlja tudi Jugoslavija naj-solidnejšo in najmočnejšo državo Male antante podonavskega balkanskega sveta. Beograd, 24. februarja, r. Dr. Ninčičeva pot vz.bu.ia Se vedno nove komentarje. Navajajo se razni novi povodi in posebno se zagotavlja, da so novine nedavno prinesle senzacio o sestanku bolgarskega kralja Borisa z Mussolinijem v Opatiji. Ako se upo števa, da se je pred tem sestal krali Boris s svojim očetom Ferdinandom, je ta sesta nek lahko upravičeno izzval dovolj sumov o bolgarskem in italijanskem zadržanju napram nam. Morda ima dr. Ninčič nalogo, da paralizira eventualne konsekvence tega sestanka? Z druge strani pa se dr. Ninčiču imputira, da ima nalogo pripraviti Mussolinija k posredovanju, da se med Jugoslavijo in Bolgarijo ustvarijo čim boljši odnoša-il O tem naj bi dr. Ninčič razpravjal tudi z Briandom v Parizu. Nadalje se govori v političnih krogih, da ima dr. Ninčič tudi to nalogo, da doseže čiim ožje zbiižanje med Jugoslavijo in Anglijo. Vpraša pa se ali se da istočasno delovati za zbiižanje i z Bolgarijo i z Anglijo. Kajti jasno je, da bi Grčija pc^rani gledala naše zbiižanje z Bolgarijo; a An-glija, ki vzdržuje Grčijo bi si zavoljo svoje varovanke gotovo ne hotela ojačati prijateljstva z onima državama, s katerima je Grčija v napetih odnošajih. Beograd. 25. februarja, p. V političnih kro gih se zatr.uje, da bo minister Ninčič konfe riral tudi z vatikanskimi krogi ter da bo sprejet od papeža v avdijenci. Iz seje finančnega odbora Košutičeva avstrijska voaška leta zopet zavrnjena. Beograd, 25. februarja, p. Popoldne ie imel fiiiančni odbor krajšo sejo. Pred odhodom na dnevni red je zahteval klerikalec Skulj pojasnila od predsednika odbora, zakaj se ne izplačujejo doklade duhovnikom na župnijah izpod 200 duš, kakor je to sklenil finančni odbor. Predsednik Radonjič ie obljubil, da bo interveniral pri ministru, da se izplačevanje čimprej prične. Odbor je prešel potem na dnevni red. Pri prvi točki: prošnje in pritožbe, je radiče-vec Bankovič zopet predložil prošnjo šefa Radieevega kabineta Košutiča, naj se mu priznajo leta, ki jih je prebil v avstrijski vojski kot lerta v narodni službi. Proti so govorili razni poslanci, ki so se vsi izrekli proti prošnji Košutičevi, nakar je bil Banko vdčev predlog odklonjen. Pri drugi točki dnevnega reda k prišel na razgovor zakon ski predlog federalista Save Vuletiča glede pomoči oškodovanim po poplavah. Predmet se ie odstopil rednemu budžetiranju. S tem ie bila seja finančnega odbora kon čana. Prihodnja seja jutri. Na dnevnem redu bo razprava o dokladah za nočno službo poštnim nameščecem. Velike spremembe v zagrebškem Narodnem gledališču Friderik Rukavina direktor zagrebške opere. Beograd, 25. februarja, p. Kralj je podpisal ukaz o velikih spremembah v zagrebškem Narodnem . gledališču. Za glavnega tajnika, kateremu so istočasno poverjeni posli upravnika gledališča, je imenovan prof. Josip Bach, za direktorja opere dosedanji upravnik gledališča v Osijeku, Friderik Rukavina, za direktorja drame je imenovan Ivo Raič. Dosedanji upravnik zagrebškega gledališča Julije Benešič je imenovan za profesorja gledališke šole v Zagrebu, dosedanji direktor opere Petar Konjo-vlč prevzame vodstvo uprave gledališča v Osijeku. Končni rezultati občinskih volitev v Bolgariji Sofijo, 25. februarja, p. Iz definitivnih re« zultatov občinskih volitev je razvidno, da so vladne liste dobile ▼ celi državi 423.000 glasov, dočim je strankam opozicije prizna, nih 217.000 glasov. 80 odstotkov celokupne« ga števila mandatov so dobili vladni kan« didati. Intervencija SDS radi odpuščanja delavcev v Trbovljah Beograd, 25. februarja, p. Samostojni de« mokratski klub je popoldne interveniral v ministrstvu za socialno politiko zaradi od« puščanja delavccv pri Trboveljski premogo« kopni družbi in zahteval takojšnjo reme« duro. Subotica dobi poljedelsko fakulteto Subotica, 25. februarja, p. Kakor se doznava, je v novi univerzitetni zakon, ki se pripravlja v prosvetnem ministrstvu, vstavljena določba, da se prenese pravna fakulteta iz Subotice v Novi Sad, Subotica pa dobi v nadomestilo poljedelsko fakulteto. Premestitev pravne fakultete v Novi Sad se utemeljuje s tem, da je Novi Sad narodno in kulturno središče Vojvodine in da se v njem nahajajo najvišje sodne instance, ape-lacijsko in kasacijsko sodišče. Da ne bi Subotica ostala brez fakultete, se osnuje poljedelska fakulteta, ki bi imela mnogo več pomena v Subotici kakor v Beogradu. Zdi se, da bo beograjska poljedelska fakulteta premečšena v Suboti-00. Na to so menda pristali tudi radikalni poslanci, in sicer pod pogojem, da se v slučaju premeščenja pravne fakultete v Novi Sad mora osnovati v Subotici poljedelska fakulteta. Konferenca privrednikov v Beogradu Beograd, 25. februarja, p. Jutri bo v cen« trali industrijskih korporacij konferenca za* stopnikov Trgovskih zbornic, gospodarskih zveze in zadrug iz vse države. Navzoči bodo tudi predstavniki gospodarskih institucij v finančnem odboru. Razpravljali bodo o raz« nih gospodarskih vprašanjih, zlasti o potre« bi ustanovitve stalnega odseka v tarifnem odboru. Ta odsek naj bi imel nalogo, da vsako važnejšo tarifno vprašanje poprej do« bro prouči in vsak predlog podpre s po« trebnimi dokazili in obrazložitvami. Obsodba odgovornega urednika Zagreb, 25. februarja, n. Ob 4. popoldne je bila proglašena razsodba v večdnevni ti« skovni pravdi, ki jo je naperil veliki župan dr. Zdravkovič zoper odgovornega urednika lista «Glas» v Karlovcu. Odgovorni urednik je bil obsojen na mesec dni zapora, na 1500 Din denarne globe, na plačilo 2000 Din za« sebnemu tožitclju m na plačilo 10.000 Din sodnih in odvetniških stroškov. Obsojenec je vložil proti razsodbi priziv, ravno tako pa tudi tožitelj, češ, da je kazen prenizko odmerjena. Izenačenje davkov po projektu režima RR Obširno poročilo o vsebini novega projekta o enotnem davku na drugi strani, — Ocena projekta v današnjem uvodniku« Državni proračun v načelu sprejet Zadnji dan generalne debate__Ostri konflikt med posl. Tirno - tijevičem in radičevci. — Posl. Pucelj kot branitelj neznosne davčne in budžetne politike režima RR. — Danes se prične špe- cijalna debata. so ministri seljaški. (Buren saneh. Klici: »Kateri minister je pa kmet?») Govornik ie potem ugotovil, da je pač bilo v vladi dostikrat neprijetnosti in da jih Beograd, 25. februarja, p. Danes je bila končana generalna debata o proračunu ter je bil zvečer budžet sprejet v načelu. Potek današnje dopoldanske in popoldanske seje je bil zelo živahen, deloma buren in jako interesanten. Prvi govornik je bil poslanec Davidovičeve stranke Kosta Timotijevič, katerega govor je zbornica poslušala z veliko pažnjo. Posl. Timotijevič je nastopil predvsem proti politiki St. Radiča. Kritikoval je predloženi proračun, češ, da nalaga ljudstvu nova bremena. Izjavil je, da je število radikalov v skupščini fiktivno, ker so ustvarili umetno večino. Radičevci so se ojačili s svojim demagoškim hujskanjem proti gospodi, sedaj pa je Radičeva stranka sama polna gospode! Radič ne ljubi orožnikov, a njegovo ministrstvo je sedaj podobno notranjemu ministrstvu, ker je prvi prosvetni delavec, ki ga srečamo v prosvetnem ministrstvu, orožnik. (Pri teh besedah so zagnali radičevci silen hrup, ki je trajal skoro 10 minut in poslanec Timotijevič je le s težavo prišel zopet do besede.) Radič — nadaljuje govornik — je hvalil pope. ko je ustvarjal svojo stranko, sedaj jih psuje na žive in mrtve. To velja predvsem za frančiškane. Radič je svojo lastno državo obtoževal v inozemstvu, je hujskal hrvatski del našega naroda ter izkoriščal vse prilike, ki so nastale po vojni, sedaj preganja one, ki so se nekdaj borili proti njegovim izdajniškim činom. Ker mu je bilo že oproščeno in je postal državni minister, je skrajni čas, cla preneha s svojim razdiralnim delom. Naj ne oblega naroda s svojimi dema-goškimi sredstvi, ker je narodu treba povedati resnico, kaj se mu more dati, in kaj mora ustvariti sam, ne pa ga pitati z blestečimi, puhlimi frazami. Gospod Radič naj se vendar zaveda, da je za svoje besede odgovoren kot aktivni minister. Govornik ga prosi, da naj se v skupščini obvlada, naj ne psuje in ne izziva, ker je to nedostojno. Manj govoriti in več delati, to naj bo ministrova deviza. S trpko ironijo priporoča govornik g. Radiču naj predloži zakon 0 dnevnem delu in o ukinjenju karnevala vsaj za pet let. Ta aluzija na Radiče-vo obnašanje je radičevce silno razburila. Kričijo: Kdo je karneval? Vi ste karneval, klovn! Posebno psuie drž. podtajnik Neudorfer, kar posl. Timoti-jeviča spravi iz ravnovesja: Molčite, Vi bitanga! Posl. Kokanovič (zemlj.) Neudorfer ju: Vi ste, kakor bik! Velikanski kraval v zbornici. Posl. Timotijevič je obžaloval svoje besede, ugotovil pa je, da se ob priliki, ko je Radič rekel dr. Trumbiču in doktor Trumbič Radiču, da je magarac, ni smatralo za potrebno, da bi se oprošča-ia drug napram drugemu. Posl. dr. Slavko Šečerov je zatem kritikoval proračun in je povdarjal, da je štedenje mogoče izvesti, ako se prične izvajati pri vladi sami z reduciranjem preštevilnih ministrov in državnih podtajnikov, katerih eden se mu je baš včeraj pritoževal, da nima niti toliko moči in dela kakor kak načelnik. Zatem je govoril republikanec bivši radiičevec dr. Buč, ki je zelo ostro napadal radičevce in izjavil, da se njihov sporazum smatra med hrvatskim narodom kot kapitulacija. Radič je sklenil «sporazum», da bi se rešil iz zapora. Tak sporazum pa je sramota in blama-ža. Radičevci ničesar ne pomenjajo in nikogar ne predstavljajo ter so njihove fraze o seljaški politiki navadna sleparija. Med govorom dr. Buča so se radičevci neprestano razburjali in povzročali velik hrup. Dr. Buča so psovali z raznimi imeni iz zoologije. Končno je še govoril radikalni seljak posl. Selmin, nakar je bila dopoldanska seja zaključena. Narodna skupščina je nadaljevala sejo popoldne ob 5. Pni je dobil besedo poslanec Pucelj, ki je govoril skoraj pred prazno dvorano. Najprej je dejal, da ga govori opozicije malo veselijo, češ, da se iz njih ne more dosti pametnega naučiti Priznal je. da je proračun velik, zamerja pa opoziciji ker le trdi, da je budžet velik, ne predlaga pa. kako naj bi se proračun popravil in spravil v primeren sklad z dejanskimi potrebami. Poslanec Pucelj je potem govoril o jajcih in o raznih drugih stvareh in se zopet vrnil na predmet, namreč na proračun, o katerem je izjavil, da bo zanj glasoval. ker ima zaupanje v vlario. Vladi 1 na zaupa zato. ker je kmetska in ker je še sedaj mnogo. Toda nihče ne more kupiti mesa brez kosti. (Smeh.) Ponovno ie zagotavljal, da je tudi po njegovem mnenju proračun velik, da pa ga ni mogoče znižati. Poslanec Pucelj se je v nadaljnem svojem govoru spravil na dr. Korošca, kateremu je očital, da nič ne dela in ki da je čuden človek, ki mu ga ne najdeš zlepa para. Potem je prešel na potrebe Slovenije in je navajal nekaj statističnih podatkov. Pri tem je prišel navzkriž z dr. Spahom. ki ni bil istih misli z njun. Poslanec Pucelj je pravil, da pomenja današnja vlada «velik uspeh». (Dr. Grisogono: «Po vašem predlogu se je uvozna carina za pluge zvišala na 200 dinarjev! Smeh.) Potem je dobil besedo drugi govornik. sam. demokrat Jiffaj Demetrovič, ki je dejal, da je današnja vlada kabinet nemogočih možnosti. Današnja vlada ne poglablja državnega edinstva, ampak ruši državo s federalističnim programom. Govornik se ne more strinjati s Stjepamom Radičem, ki trdi, da so vsi Hrvatje, ki niso z njim. izdajalci. Ugotavljal je potem Radičev preokret v politiki, od katerega je najnovejša faza ona nagodbe. Govoril je načelno protj «sporazumu;•>, ki pomenja po njegovem mnenju razedmjenje našega naroda. Poslanec Demetrovič je nato citiral izjave ministrskega predsednika Pašiča in ministra Simonoviča, ki je Radiču očital, da hoče podreti temeljne stebre, na katerih sloni vsa država. Radič žali vedoma* srbski del našega naroda, ponižuje Slovence in ljuto preganja one Hrvate, kj se nočejo ločiti od Srbov. Govornik je potem ostro kritiziral postopanje Radiča kot prosvetnega ministra in dejal, da je prišel Radič v osebni konflikt s skoraj vsemi kulturnimi in narodnimi organizacijami. Zahteval je od Radiča izenačenje pravice profesorjev na Hrvatskem in v Sloveniji do pokojnine. Govornik je kritiziral vladino politiko v gospodarskih podjetjih in dejal, da vlada ni vnesla v proračun potrebne zneske za izplačilo razlike državnim nameščencem. Zahteva popolno reorganizacijo državne uprave, kakor tudi, da se čim prej do-nese zakon o izenačenju davkov. Toda poročevalec večine Gavrilovič je bil izjavil, da zakona o izenačenju davkov še v dveh letih ne bo. Zato zahteva govornik, naj se dotlej razširi srbijanski sistem na vso državo Zahteval je tudi, naj se zviša eksistenčni minimum. Naša vlada nima prave poljedelske politike. ker dovoljuje kimetu. da saidi s slabim semenom. Naša vlada nikakor ne zadošča svojim obveznostim do inozemstva. Zato je moral priti k nam sam Albert Thomas in opozoriti naš kabinet na njegove dolžnosti. Vlada tudi ne izpolnjuje svojih dolžnosti do zasebnikov, tako, da se kopičijo tožbe pri državnem svetu. V Celju so morali nedavno zapleniti transport državnega premoga, da se zadovolji zasebna terjatev. Govornik vprašuje, kako naj spričo vsega tega pridejo do svojih pravic uboge pare, državni nameščenci, ki jim država dolguje še ogromne vsote. Današnja vladna kombinacija ni nič drugega, kot partizanska trgovinska transakcija, ki nikakor ne more dati jamstva za pozitivno delovanje. Predvsem nam je treba enakosti v vsem. Izgraditi moramo edinstvo, to se pa bo dalo le doseči, ako uresničimo svoje ideale: enake pravice in svoboščine. (Živo odobravanje.) Potem so branili proračun radikal Vasilje Trbič. državni podtajnik Neudorfer in poročevalec večine Gavrilovič, s čemer je bila splošna debata o proračunu ob 9. zvečer končana. Predsednik je odredil glasovanje, pd katerem je bil državni proračun za leto 1926.-27. sprejet v načelu s 161 proti 72 glasovom, nakar je bila seja zaključena ob pol 10. Prihodnja seja jutri dopoldne. Na dnevnem redu je podrobna razprava o proračunu, ki se začne s poglavjem o vrhovni državni upravi. Pogreb gospe Trifkovičeve Beograd, 25. februarja, p. Popoldne ob 2L je bil svečan pogreb gospe Trifkoričeve, matere predsednika Narodne skupščine. Med drugimi so prisostvovali žalnim obrc dom skoraj vsi ministri in veliko število poslancev vseh strank. L Načrt novega enotnega davčnega zakona Predvideva šest davkov in pomenja v mnogem oziru še poslabšanje današnjega neznosnega stanja. — Posebno občutno so prizadeti mali ljudje v mestu in na deželi. Sa davek od obresti posojil 15 %, od hranilnih vlog 10 %, na dohodke od drugih rent 15 %. Oproščene so od tega davka p Beograd, 25. februarja. V finančnem ministrstvu je izdelan projekt davčnega zakona za celo državo, o katerem se zatrjuje, da ga je vlada v glavnem že odobrila in da bo v bistvo nelzpremenjen takoj po izglasovanju proračuna predložen Narodni skupščini. Šest davčnih objektov. Zakonski predlog predvideva sledeče davčne objekte: donos od zemljišč; donos Od zgradb; donos od podjetij obrti in poklicev donos od rnt; donos od podjetij, kl morajo polagati javne račune; celokupni dohodek. Zemljiški davek. Zemljišča so po načinu obdelavanja razdeljena na njive, vrtove, sadovnjake, vino grade, travnike, pašnike, planine, gozdove, trstike, močvirja, ribnike in jezera. Stavbi-§ča v mestih se uvrščajo v najvišji razred najboljših zemljišč v žabjih krakov še nikoli nismo jedli; res pa je, da so žabji kraki od pradavnih časov priljubljena jed vsakega Ljubljančana. Ni res, da se v Ljubljani žabe «nenda ne prodajajo na trgu»; res pa je, da je ljubljan ski žabji trg (z ribjim trgom vred na Cam karjevem nabrežju) že danes pravcati cen« trum za prodajo žabjega mesa v Sloveniji in da ob sezoni nešteto Ljubljančanov in okoličanov zasluži lepe novce z lovljenjem in prodajo žab. Žabarsvo je prava obrt. Pod pisane to najbolje vedo, ker smo v kompa« niji z vsemi žabarji. Ni res, da «ne moremo povedati, kakšen okus imajo žabe in kako diše na mizi»; res pa ve vsak žabjenormalen človek v Ljublja« ni, da prihajamo me žabe ne le na stotine ali tisoče domačih ljubljanskih miz, nego da se nas dobi tudi po večini tukajšnjih go« stiln. Res je dalje, da ve vsakdo, ki ni pri« šel v Ljubljano še le od bogvekod, da niti najnežnejši ocvrti piščanec ni tako dober, kakor me žabe, kadar smo ocvrte in da no« fcena obara ni tako slastna, nego je obama juha z našimi kraki. Končno prosimo, da poročanja o takih za« devah ne verjamete ljudem, ki prastarih, po naši beli Ljubljani od pamtiveka čuva« nih kuhinjskih svetinj in cenjenih želodčnih občutkov ne vedo ceniti. Globoko užaljene žabe iz vseh jarkov in bajerjev ljubljanske okolice. * Kraljev dar Sokolu na Korčuli. Ob pri- fiki kraljevega potovanja po Dalmaciji je kralj cbiskal tudd otok Koičulo, kjer je kraljevo pozornost vzbujal tudi Sckol iz Vele Luke. Kralj je obljubil Sokolu zastavo. Nova zastava, ki jo je Sokol že prejel, bo dne 16. avgusta blagoslovljena in cb veliki slavnosti svečano razvita. * Strokovni svet pri ministrstvu javnih del. Za člane strokovnega sveta pri ministrstvu javnih del so za leto 1926 imenovani: Pomočnik ministra Mihajlo Kneževid, načelnika Pera Popovič in Filip Trifunovič, šef personalnega odseka Taslč, šef knjigovodstva Radenfemd in šef odseka za ceste Stevan Simič. * Nov nemški konzul v Zagrebu. Dosedanji konzul republike Nemčije dr. I. Wal-beek Je iz ZagTeba premeščen v Čeraovi-ce. Za njegovega naslednika je imenovan konzul Ferdinand Seiler. * Imenovanje v državni službi. Za umetniškega konzulenta pri velikem županu ljubljanske oblasti Je imenovan slikar Fr. Tratnik s pravicami uradnika 1. skupine II. kategorije. * Začetek redukcije. V ministrstvu prosvete je bil ta dni podpisan odlok, s katerim je odpuščenih esem arhivskih uradnikov. V najkrajšem času se pričakuje obsežnejša redukcija nepo-iebnega osobja v item ministrstvu. Pri tem se bo posebna pozornost posvečala kvaFLkaeiji. Izmed nižjih uradnikov cstir.ejo na službovanju samo oni, k! so se izkazali kot povsem kvalificirani In sposobni. * Ustanovna skupščina Delavske zbornice. Tačasni predsednik Delavske zbornice sklicuje po členu 59. Statuta za nedeljo 7. marca ustanovno skupščino Delavske zbornice za Slovenijo. Skupščina se bo vršila v zborovalni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Prične se ob devetih dopoldne. * Novi dinarski tisočaki. V smislu sklepa plenarne seje naroči Narodna banka v Beogradu za sto milijonov diinarjev novih dinarskih tisočakov. Novi bankovci bodo Izdelani v Ameriki. * Oficirski teoretični Izpit je napravil pri tzpitni komisiji IV. arnrijske oblasti v Zagrebu artiljerijski štabni narednik Srečko Rus ml iz Kranja. * Smrtna kosa. V Dubrovniku je umrl umiTovljeri podpolkovnik g. Julij Matičevič. Po prevratu Je prebival več let v Celju in v Sv. Petru v Savinjski dolini, kjer se Je pečal s lesno trgovino. Bil je prebivalstvu dobro znan in splošno priljubljen. N. v m P.! — Na Vrhniki je umri 25. t m. g. Fr. Kočevar, posestnik, vinski trgovec in gostilničar. Pogreb bo jutri v soboto cb 3. popoldne. N. v m. p.! — Od srede na četrtek dne 25. t. m. ponoči je umrla g. Ha-na Weren, trgovčeva soproga v Celju. Zapušča dva nedoletna otroka. N. v m. p.! * Iz učiteljskih krogov. Z ozirom na to našo notico v »Jiitru« od 23. t. m. nam sporoča UJU, poverjeiiStvo LJubljana, da g, Škulj po novem letu sploh nI govoril z ravnateljem moškega učiteljišča, g. Ivan Dimnik pa je 30. januarja povodom nekega obiska pri profesorju B. le mimogrede govoril z ravnateljem in sicer 0 novih učnih načrtih za ufiteljlšča. V na Si notici omenjena seja »gotovih učiteljev« da ni bila sklicana radi znane Izjave učiteljskega naraščaja pToti »deklaraciji«, temveč je bila »Tedna seja odseka za stanovski naraščaj, sklicana v svrho delovanja In ureditve od-sekovih postov« . . . Tako poverjeništvo UJU, na katerega izjavo se pač še povrnemo. * EksekucIJe ▼ Slo veni P. Fin. delegacija objavlja uradno, da izide v kratkem izkaz o eksekucfjah, ki so se radi direktnih davkov leta 1925 tzvršfle v Sloveniji. Iz tega izkaza Je razvMno, da je mobilama ekse-kucija v 33.735 (37.0 %) primerih od 90.359, v katerih se je Izdal eksekutivni opomin, dospela do rubeža, a samo v 92 primerih, torej nflti v 1 % od celokupnega Števila ruežev, do prodaje. Davčni zaostanki, radi katerih Je prišlo do rubeža, so znašali okroglo 49.8 milijonov dinarjev, oni, ki so se mogli iz tir jati šele s prodajo, pa okroglo 0.3 milijone Din. V imobflarni eksekuci-11 se je vknjižila zastavna pravica v 292 primerih za okroglo 8.4 milijone Din; dražbe so se izvedSe v 230 primerih, od teh oa je 239 takih", ki so se uvedle na predlog privatnih upnikov in je erar samo pristopil k dTažbenemu postopanju, in le ena taka, ki se je Izvršila direktno na predlog erarja. Odgovarjajoči zaostanki so znašali okroglo 0.16 milijonov dinarjev. * Kaj je z gospodom Prepeluhom? Zabeležili smo vest našega beograjskega poročevalca, da je voditelj radičevcev v Sloveniji g. Albin Prepeiuh imenovan za direktorja velikega lesnega podjetja Dobrlin-Drvar (Steinbeiss), ki stoji pod upravo ministrstva za šume in rudnike. G. Prepeiuh Je to vest demantiral. Naš beograjski poročevalec vztraja na tem, da ie vest po informacijah Iz verodostojnega vira povsem to Sna. Objavili so Jo vsi beograjski listi in včerajšnja »Pravda« Jo prinaša v sledeči obliki: Za direktorja državnega industrij skega podjetja Dobrlin-Drvar v Bosni Je imenovan g. Albin Prepeiuh, bivši s>ccijali-stlčni poslanec (reete poverjenik op. ur.) in eden od današnjih voditeljev Radičeve stranke v Sloveniji. G. Prepeiuh bo v dil to podjetje sporazumno z upravnim odborom, ki se je te dni konstituiral v Beogradu . . .« * Radič se opravičuje. Kakor doznavajo zagrebške »Novosti«, Je minister prosvete Stjepan Radič izjavil, da Je pripravljen opravičiti se zaradi razžaljenja profesorjev in dijakov subotiške pravne fakultete v znanem svojem govoru. Na zahtevo šefa kabineta je dekan fakultete dr. Miodrag Ačimovič poslal ministru Radiču tekst obtožbe, ki je bila proti nJemu vložena pri sodišču. Fakulteta ie bila mnenja, da je pripravljenost prosvetnega ministra, da popravi storjeno krivico, znak dobre volle in je vsled tega umaknila obtožbo še predno Je prejela formalno Radičevo opravičilo. * Zapiranje delavnic ob nedeljah. V smislu odredbe ministra za socijalno politiko je veliki župan beograjske oblasti pozval na dan 6. marca vse zastopnike obrtniških, trgovskih in delavskih zbornic iz Beograda, Novega Sada in Velikega Bcčkereka na konferenco v Beograd. Konferenca bo razpravljala o zapiranju obratovališč ob nedeljah. Zveza privatnih uradnikov Je v tej zadevi pričela akcijo po vsej državi ter vsem svojim organizacijam naročila, da priredi protestna zborovanja proti nameravani odredbi, naj bi cbratovališča tudi ob nedeljah bila po dve uri odprta. * Zaposlovanje Inozemcev. Vsi inozemci, ki so biii zaposleni v naši kraljevini že pred dnem 14. junija 1922 In na katere se odredbe § 103. zakona o zaščiti delavcev ne nanašajo, se opozarjajo, da se prošnje za izdajo predpisanih uradnih potrdil vladajo pri pristojnih Inšpekcijah dela v Ljubljani in Mariboru. Rok za vložitev teh prošenj poteče dne 28. februarja 1926. Proti inozemcu, ld bi neopravičeno ne vložil prošnje, se bo uvedlo zakonito kazensko postopanje. Natančnejše podatke vsebuje razglas v »Uradnem lestu«. št 3. * Mednarodni dijaški kongres v Beogradu. V dobi od 20. do 30. junija letos se b ) v naši prestolicl vršil mednarodni dijaški kongres. V Beogradu se je te dni osnoval poseben odbor, ki bo takoj pričel s pripravami za kongres. * Reorganizacija »Rdečega križa«. Društvo »Rdečega križa« je pričelo z reorganizacijo in teritorij alno razdelitvijo posameznih oblastnih in okrožnih pododborov »Rdečega križa«. * Kmetijski slovar. Iz Beograda poročajo, da se je v tamkajšnjem kmetijskem društvu vršila te dni konferenca, na kateri jc bilo sklenjeno, da se takoj prične z zbiranjem gradiva za velik kmetijski slovar, ki ga bo v obliki enciklopedije uredil profesor St Stanojevič. * Važno za Obrtnike Na prizadevanje zbornice za trgovino, obrt In Industrijo v Ljubljani je zvišala uprava Narodne banke kontingent za obrtniške kredite za pedrečje filijalke v Mariboru od 300.000 na 400.000 Din. Predlogu zbornice, da se zvišajo tudi krediti za posameznike, pa uprava ni ugodila in ostanejo ti kredit5 omejeni do zneska 5.000 Din. Oni obrtniki, ki reflektirajo na ta kredit, naj vložijo svoje prošnje nemudoma pri zbomid, ki bo te vloge pred-, ložiilla Narodni banki v rešitev. Zbornica se bo še v naprej prizadevala, da doseže zvišanje tako kontingenta kakor tudi kreditov. * Lastnike vozov, kočij in avtomobilov v Ljubljani in Mariboru opozarjamo, da poteče dne 27. t. m. rok za plačilo državne letne uporabne takse na vozila v smislu tarif, post 100 taksnega zakona. Tej taksi so podvržena vsa vozila, bodisi da se ista uporabljajo al"' ne. Tudi od pokvarjenih in nettporabljivih vozil razen takih, ki se sploh ne dajo več popraviti, je plačat! predpisano letno takso! Kdor ne bo plačal takse na vozila v predpisanem roku, bo moral plačati poleg redne takse še trikraten znesek kot kazen. Taksa se plačuje pri pristojnih davčnih uradih in sicer v kolkih. * Ruski begunci se opozarjajo, da je ministrstvo za notranje zadeve določbe razpisa D. Z. br. 14778 iz leta 1925 izpremenilo in omililo v nastopnem smislu; Ruskim beguncem je dovoljeno potovanje iz kraja v kraj v naši državi le z dovoljenjem političnega oblastva (policijskega ravnate'ja v Ljubliani, okrajnega glavarja drugod). Politična oblastva jim smejo izdajati taka dovoljenja po stvarno dokazani potrebi za dobo do 30 dni (doslej le 8 dni), onim pa, ki morajo često potovati po stvarno dokazani potrebi kot n. pr. trgovci, trg. potniki, agenti in dr. pa za dobo do 6 mesecev Istotako se moTejo Izdajati osebam, M hočejo potovati drugam radi zaposlenja, dovoljenja za dobo do 30 dni. Omenjene omejitve pa ne veljajo za dijake posameznih ruskih šol, za nastavi)ence teh šol, za nameščence državne komisije ruskih beguncev tn njih agencij v notranjosti države ter sploh za uradnike in osobje vseh pod nadzorstvom omenjene državne komisije stoječih ustanov. Vse navedene osebe $e la- hko svobodno gibljejo z legitimacijami nji« hovih pristojnih oblastev-ustanov. Za rusko univerzitetno »HJaštvo velja dilafika izkaznica. * Novomeška porota. Dne 1. marca se pri novomeškem okrožnem sodišču začne pomladansko zasedanje novomeške porote, ki se bo tokrat vršilo v znamenju umorov. Dne 1. marca pod predsedstvom predsednika okrožnega sodišča dr. Polenška slučaj Janez Škofijanc in Dragica Murovič, umor; dne 2. maTca pod predsedstvom sodnega svetnika Kudra Ignacij Flajs, uboj in dne 3. marca pod predsedstvom sodnega svetnika dr. Fischingerja tudi umor. Ta razprava je doJočena za dva dni. * Pri okrajnem sodišču v Logatcu se odda mesto sodnega sluge ali tudi enako mesto drugje, ki bi se izpraznilo tekom razpisa. Pravilno opremljene prošnje sprejema do 3. aprila predsedstvo deželnega sodišča v LJubljani. * Preselitev odvetniške pisarne. Gospod dT. Luce Treo, odvetnik v Kranju, je odvetniški zbornici v Ljubljani naznanil, da se v treh mesecih preseli s svojo pisarno v LJubljano. * Iz Gornje Radgone. Zdravnik vsega zdravilstva dr. Vinko Čremošnlk ordinira od ponedeljka 1. marca t 1. v Goniji Radgoni. * Absolvente In absolventinje bivše Slovenske in sedanje Državne dvorazredne trgovske šole v LJubljani prosim, da mi kratko s por oče svoj sedanji poklicni položaj in prejemke. Ker potrebujem podatke v nujne statistične svrhe, pričakujem, da bo vsakdo hitro odgovoril. Josip Gogala, ravnatelj. * Občina Sv. Lovrenc na Dravskem polju razpisuje službo občinskega tajnika. Nastop dne 15. marca 1926. Plača po dogovoru. Prošnje z dokazili o sposobnosti in o dosedanjem službovanju naj se do 10. marca vlože pri omenjenem županstvu. * Pobiranje vodarine v Novem mestu. Z naredbo velikega župana ljubljanske oblasti Je mestna občina novomeška pooblaščena, da sme pobirati za vzdrževanje in popravila mestnega vodovoda v dobi od 1, januarja 1926. do konca decembra 1930. de-setodstotno vodovodno naklado. * Okrevališče za bolehne otroke v Prl-morju. Mestni socijalni odbor v Zagrebu Je na svoji zadnji seji sklenil, da zgradi zaigreb.ška mestna občina v Primorju okrevališče za bolehne otroke. Okrevališče se zgradi v CrikvenicI. * Krematorlj v Siibotlcl. »Pristali humanitarnega napredka v Siiboticl«, kakor se sami nazivajo, so ministrstvu za notranje zadeve poslali spomenico, v kateri zahtevajo odobrenje, da se ustanovi društvo, ki bo v Sttbotici osnovalo modern krematorij. Ministrstvo za notranje zadeve Je spomenico izročilo ministrstvu ver v nadaljnje poslovanje. * Novo najdišče premoga. Kakor poročajo rz Zagorja, so na Doiinškovem posestvu v Lokah kakih 200 metrov pod zemljo odkrili močno plast premoga, debelo 52 rastrov. * Američani v Dalmaciji. Tekom mesecev aprita in maja obišče naše Primorie večja skupina Amerikancev, k! se pripeljejo na treh potniških parobrodvh. Izletniki obiščejo Roko Kotorsko ter vse znamenl-tejše kraje dalmatinske rivijere. * Gospodinjski tečaj. Gospodinjska šola šolskih sester v Šmihelu pri Novem mestu priredi letos tudi v poletni dobi petmesečni gospodinjski tečaj in sicer v času od 7. aprila do 31. avgusta. Pogoj za sprejem z uspeliom dovršena ljudska šola in starost od 16 do 24 let Ostali pogoji se izvedo pri vodstvu šole v Šmihelu pri Novem mestu. * Služba konjača. V kočevskem sodnem okraju ni nobenega koncesijoniranega konjača, vsled tega se opozarjajo interesenti, naj vlože prošnje za podelitev konjaške koncesije pri okrajnem glavarju v Kočevju, kjer dobe tudi vse potrebne informacije. * Usmiljenim srcem! Revni delavec in invalid, oče 6 mladoletnih otrok, se obrača v skrajna sili na usmiljena srca s prošnjo za pomoč. Je že 8 mesecev brez pravega zaslužka tako, da ne more preživljati sebe in svoje družine. Zato prosi usmiljena srca za podporo, da bi se mogel preseliti iz se, danjega bivališča v dolgo zaželjeno službo in da bi prišel zopet do kruha. Sprejme vsako darilo ali podporo, ki se naj blagovoli poslati na upravo lista pod »Nujna pomoč«. * Hrvatski izseljeni ki na potu v Francijo. V slavonski Slatini se je prošlo nedeljo mudil delegat ministrstva za socijalno politiko, ki Je prosilcem dajal dovoljenja in navodila za pot v Francijo, kamor se je večja skupina ljudi udinjala za poljsko delo. Okoli dvesto ljudi je odšlo v Francijo, kjer bodo večinoma zaposleni kot delavci in vozniki. Obrtniki niso dobili dovoljenja za izselitev. * Samomor. V Percetincih, občina Radi-slavci pri Mali Nedelji se je obesil posestnik I. Domanjko. Vzrok samomora ni znan, govori pa se, da so privedle nesrečneža k temu koraku žalostne rodbinske razmere. * Dedščina lz Amerike. Izseljeniškl ko-misarijat v Zagrebu nam sporoča: Konzulat naše kraljevine v Newyorku je Izselje-niškemu komisarijatu v Zagrebu poslal vlo-žno knjižico Mestne hranilnice v LJubljani, glasečo se na ime Joief Gerelj (Oecelj?). Dediči ali znanci se pozivajo, da Izseljeni-škemu komisarijatu v Zagrebu naznanijo točen naslov njegovih sorodnikov. * Nevaren mlinar. 24-letni mlinar Matevž Benedičič, doma iz Koroške Bele, se Je že pred časom naveličal svojega poklica in se pričel baviti z raznimi dvomljivimi posti, ki so ga že večkrat pognali za dolge mesece v zapor. Sedaj je bil že nekaj časa na prostosti, a Je ne ceni mnogo. Na Savi Pri Jesenicah, kjer je prav dobro znan. je Benedičič vlomil v noči na 19. t m v društvene prostore delavskega doma ter ukradel tamošnji jrostilničarkl Frančiški Malen-škovi več denarja, raznih jedil in cigaret V noči na 21. t m. je oriše! s pomočjo po- naaejenfti ključev v banko Elizabete Tar-fanove na Savi ter ji pobral nekaj slaščic v vrednosti 100 Din. Dalje je možakar zelo sumljiv, da Je tudi v moči na 23. t m. vlomil v gostilno Marije Legat na Savi ter ji ukradel več dragocenosti, nekaj obleke in raznih drugih stvari v vrednosti 1043 Din. Korsar Pletro Grandijozno f ltnsko delo, ki ga je izdelal isti režiser in isti ieralcl kakor velefilm NlBELUNGi V glavnih vlogah: PAUL R I C H T E R RUDOLF KLE1N-ROGGE (Nepozabni SIEGFRIED in strašni kralj ATILA) Pride I — — Prid® I Elitni Kino Matica Iz Ljubljane u— JugosL-češkoslovaška Liga v LJubljani je dobila povodom poslovilnega večera g. gen. konzula dr. Beneša iz Beograda to-Ie brzojavko: »Ob priliki poslovilne-nega večera mi Je zaeno z vami žal, da izgubljam enega najboljših svojih sotrudni-kov. Pozdrav vsem prirediteljem. Poslanik Šeba.« Nadalje je prejelo še to-le pismo: »Zal ml je, da se povabilu na poslovilni večer na čast p. t konzula Beneša ne morem odzvati: Jeglič, škof.« u— Dr. Benešev večer z akademijo In plesom priredi iug. napr. akademsko društvo »Jadran« v petek dne 26. februarja v napr. dijaškem domu (Tomanova ul. 3.) Začetek ob 8. Vstop le proti vabilu. u— Tovariši Jadranašl! 3. Izredni občni zbor se vrši danes v petek dne 26. t. m. ob 20. uri v dvorani naprednega diiaškega doma. Dnevni red ie razviden iz oglasa na dru štveni deski. Udeležba za vse člane in člani ce strogo obvezna. Revizijski odbor. u— Češka dopol. šola v Ljubljani se je poslovila včeraj dopoldne od svojega pokrovitelja g. gen. konzula dr. Beneša sicer skromno, a tem prisrčnejše. Deca se je zahvaljevala svojemu očetovskemu zaščitniku za njegovo ljubezen In skrb in mu obečala, da nikdar ne pozabi njegovega blestečega vzgleda dejstvujoče ljubezni do domovine ln bratske Jugoslavije G. gen. konzul nI bil samo zaščitnik šole, marveč si Je pridobi! s svojim plemenitim delom In z dobroto svojega srca hvaležnost vse šolske dece. Zato so tudi umestne besede, ki Jih je bilo slišati ob slovesu: »Naša srca vedno znova poleto na očetovska prsa k Vam v stostolpo matuško Prago.« A ko Je g. gen. konzul še sam nagovoril deco ln se poslovil od nje, so se zaiskrile solze v očeh Otrok, ki so mu v slovo prožili roko. u— Nov sanitetni ta pogrebni avtomobil ljubljanske mestne občine. Pod sedanjim gerentskim svetom so se izpopolnile razne panoge ljubljanskega občinskega gospodarstva. Brez mnogo hrupa ta govoričenja Izvršuje gerentskl svet program svoje komunalne politike in Ljubljančani lahko Z zadovoljstvom opazujejo razvoj svojih mestnih ustanov in zavodov. Velik napredek pomeni za LJubljano tudi nabava novega velikega sanitetnega avtomobila, ki se bo porabljal tudi za pogrebe in ki bo dodeljen mestnemu pogrebnemu zavodu. Avtomobii je dobavila avstrijska tvornica orožja »Ste-yer« v Gradcu in je po naročilu zelo dovršeno Izdelan. Avtomobil je prevzel v Gradcu ravnatelj mestnega pogrebnega zavoda g. šaplja, ki se je pripeljal ž njim danes v spremstvu zastopnika tovarne v LJubljano Avtomobil je prvo vožnjo sijajno prestal. Med potjo je zbujal splošno pozornost zlasti v Mariboru in v Celju, kjer so si ga ogledali tudi zastopniki tamošnjih občinskih oblasti. Avtomobil se je pripeljal danes točno opoldne v Ljubljano pred Mestni dom kjer sta ga sprejela gerent g. J. Turk ta ravnatelj mestnega stavbnega urada g. Prelovšek. Začasno je shranjen v garaži Mestnega doma. Rabil se bo pred vsem za sam. namene, posebno pa se bodo ž njim pocenili pogrebni stroški pri prevozu mrličev iz drugih krajev v Ljubljano, kar je bilo doslej v zvezi z velikimi težkočami na železnici. u— Pozor gostilničarji. Zadnje čase se množe prijave preko policije magistratu kot obrtni oblasti gostilničarjev, ki si še niso preskrbeli osebne pravice izvrševaija gostilniški obrti, kot jo predpisuje taksni zakon. Ker imajo varnostne oblasti od novega leta striktno nalogo, zasledovati ta naznanjati gostilničarje, ki bi si te pravice še ne poskrbeli .izvajajo to tudi v polni meri. Opozarjamo vse gostilničarje v njihovem interesu, da si to osebno pravico, ako nočejo imeti sitnosti pri oblasti ta nepotrebnih stroškov, takoj poskrbe. u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji naslednji slučaji: 2 tatvini, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 prestopek obrtnega reda in 9 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretirane so bile 4 oeebe, ta siceT: 1 radi tatvine, 1 radi razgrajanja, 1 radi kaljenja nočnega miru ta 1 radi-prepovedanega krošnjarjenja. u— Cegavo Je kolo? Pri ljubljanski policijski direkciji se nahaja moško kolo znamke »Eska«, še skoro novo, ki nosi tovarniško številko 53042. Lastnik naj se zglasi na policiji. j— Prezaupljlva natakarica. Tončka Cta-zel] eva, natakarica v Mahničevi gioctilni ta kavarni v Vodmatu, Je v sredo dopoldne ravno preštevala svoj in gospodarjev denar, ko je stopil v lokal neznan, čedno oblečen mlad človek in povprašal, koliko stane hrana za abenente. Ko je dobil zadovoljiv odgovor, je naročil nekaj pijače ta si pazno ogledoval rajne predmete v lo- kala Ouzeljeva se je nato za kratek hip umaknila v kuhinjo. Ko pa ie prišla nazaj, je videla, da je gost porabil ugodno priliko ln kratkomalo Izginil brez plačila. Pre-zaupljivo natakarico pa Je čakalo še drugo razočaranje, ko Je popoldne odprla predal točilne mize, Je ugotovila, da je iz njega zmanjkalo tudi okrog 700 Din gotovine, ki si jo je bržkone tudi prilastil dopoldanski gost u— Priporočljiv uslužbenec. Lovto Eržen je vstopil pred nekaj meseci ket kuhinjski pomočnik v »Narodno kavarno«. V torek pa ie brez odpovedi nenadoma nekam izginil ta pustil vse svoje stvari pri gospodarju. Ko so naslednjega dne domači predskali njegove efekte, so med drusi-mi opazili več raznega jedilnega oredja, žlic, nožev Itd. ter nekaj prtičev in celo suknjič, kar Je vse Eržen ob ugodnih prilikah pobasal ta zaklenil v svoj kovček. Skupna vrednost prisvojenih predmetov znaša okoli 400 Din. Eržena zasleduje sedaj policija. u— Prodala čevllev tovarn Peter Kozina & Ko. po znižanih cenah v trgovini Aleksandrova cesta 1 In Breg 20 se izjemoma podaljša do konca tega meseca, ker se ni moglo vseh odjemalcev postrečl. na kar se cenjeno občinstvo opozarja. u— Nove obleke za spomlad si ne moTe vsak domisliti. Vsako pa se lahko sam pre-barva. Zanesljive anilinske barve za volno, ševjot, svilo itd. s točnim navodilom dobite v drogeriji »Sanitas«, Ljubljana, Prešernova ulica 5. Iz Maribora 306 a— Pregrupacija pivovarskega karteia. Visoke, neupravičene cene ln pa slaba kakovost piva je v javnosti naravnost izzivala k bojkotu nemškega piva v Sloveniji, nad katerim Imata sedaj monopol nemški pivovarni Gfltz v Marboru in Union z bivšim »Laškim«. Kartel Je baje z novim letam sicer prenehal, snujejo pa novega na ta način, da bi se te pivovarne fuzSjoniraie. V Sloveniji bomo torej še naprej pili sami nemško, slabo ta drago pivo. Skrajni čas Je, da pridemo čim preje do trgovinske pogodbe s Češkoslovaško in s tem do znižanja uvozne carine na pivo. a— Mestno kopališče, ki je bilo v tekočem tednu radi čiščenja zaprto, Je od danes naprej zopet redno odprto ob delavnikih (razen ponedeljka) od 9. do 18. in cb nedeljah od 9. do 13. ure. ar— Boj za moža. Pri premij eri »Grofice Marice« je skrajšal občutno dolge odmere nenavadni operetni intermezzo. Med gledalci sta se nahajali tudi dve Marici, ki že dalj časa bijeta boj za Adamovega naslednika. V boju je končno zmagala druga Marica, kar pa je seveda prvo Marico, m je a oento obljubljenega zakona darovala bodočemu možičku kar tri fantke, spravilo popolnoma iz sebe. Da jo je tako nesramno pustil na cedilu ta se poročil z drugo, te?a mu ni mogla nikoli odpustiti, a maščevala se je že večkrat nad svojo tekmovalko. Tudi pri predstavi »Grofice Alarice«, ko svira očarljiva godba, ji Je zavrela še vedno vroča kri ta Je ob pogledu na svojo rivalko vzplamtela ter ji skočila v lase. Kdo ve, kako bi stvar končala, da ni posegel vmes stražnik. Gledalci pa so tako kljub predolgi pavzi prišli na svoj račun ia imeli isti večer kar dve predstavi. a— Nesreča pri falskl elektrarni. 38!etni pomožni delavec Jurij Veber Je pomagal pri nekem popravilu na električnem vodu čez mostiček preko Drave pri faisld elektrarni. Po neprevidnosti Je prišel v dotiko z vodom visoke napetosti. K sreči je zadel nanj le z obleko ter pri tem zadobil samo opekline na roki. Sicer bi bil na mestu mrtev. Pač pa je radi omotice pade! z mosta približno šest metrov globoko ter se občutno poškodoval na glavi Prepeljali so za v mariborsko bolnica. a— Nova avto garaža. G. Zemljič, lastnik gostilne Pri črnem orlu na Grajskem trgu, preurejuje Bivše trgovske lokale g. Rozine poleg svoje gostilne za avto garažo. V sredi mesta ležeča avtogaraža je bila v Mariboru že doigio potrebna in bo s tem ustregla številnim posestnikom avtomob:'ov, ki so bili često v zadregi, ker je v Mariboru doslej primanjkovalo sličnih pr sto-rov. Iz Ptuja J— Seja občinskega sveta se-bo vršila jutri v soboso ob 18. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so razne tekoče zadeve. Posebna š.oeciJaUteia vinske kleti Ljnbilanskega dvora. Od dare-; naprej vsak dan od 5—8. zvečer apeUJni predvečerni zakuski o o zmerndi cenah. ius2 Veliki Paramount film L!i? pi cese HM" »» „Beii labud« Pride v kino „DVOR" 11 dne 1. marca 1926« 883 {e ne verjamete, da eden par nogavic z Hgom ln znamk" (rdečo, modro •!! zlato) „klju6" traja kakor Štirje pari drugih) Zato kupite eden par ln pre-> pričajte se. Dobivajo »e V prodajalnah, in vi Naši onstran grame Spori . 7nrtnil sunek. Učna ravnate! istv« so tfanizir&ti vse fašiatov&ke ekuoine v tržaški ' p— Zadnji sunek. U£t» ravnateljstva so razposlala šolskim vodstvom okrožnice, ki odrejajo, da mora prenehati s 1. marcem t. L vsak pouk materiničine v dodatnih urah »ko ni bil v kaki Soli doslej še odpravljen. p— Športno udruienje. V Trstu se je vr« šil občni zbor športnega udruženja. Bil je dobro obiskan in zelo živahen. Poročila so bila obzirna. Pokazalo se je, da se goji šport med Slovenci smotreno, da se dose« gajo lepi uspehi in Je upati tako na krasen razvoj. Trenotno je naj rodovitne jša šport« na disciplina nogomet Debate so pokazale športno zrelost Za predsednika je izvoljen jopet g. Boris Plesničar, ki priobčuje posla« nico na slovenske športnike, pozivajoč jih pred vsem k disciplini »Slovenski šport v Italiji mora dosegati uspehe, največje uspe« he in slavo, kar pa bomo dosegli le, če si bomo skupno kot bratje podali roke ter krepko in neomahljivo hodili po enotni za« črtani si potil« p— Bevkova drama *Materin greh* se vprizori v Gorici v Trgovskem domu v so« boto in nedeljo. Predstavi bo prisostvoval tudi avtor. To bo prva predstava imenova« ne drame, za katero vlada veliko zanima« nje. p— čiščenje. Prišli so dnevi velikega či« gčenja po fašistovskih organizacijah. Za predpustno dobo je nastopil post in čas po« kore. V Trstu se navajajo razni vzroki, za« kaj je prišel iz Rima poseben fašistovski od poslanec, da spravi v red organizacijo v Trstu, ako jo bo sploh mogoče dvigniti zo» pet v ravnotežje! Ricci ima nalogo, reor« ganizir&tl vse fašutovske skupine v tržaški provinci, ker je povsod nered in je šaman le tako oster klic po disciplini. Ricci zahte« va od vseh političnih tajnikov točna poro« bila o položaju v organizacijah. Seveda je sedaj težko. Doslej je bila prva in zadnja naloga vsakega fašista, zasledovati in pre* ganjati drugorodce in kdor se je v tem po« gledu bolj odlikoval je bil toliko večji fa« šist od drugih. Pri tem pa so šle organiza« cije rakovo pot. Tako pač je, da se je pri« čelo maščevati nad fašisti samimi njihovo dosedanje postopanje z drugorodcL Fašistov ske organizacije se bodo krčile, množi pa se število nasprotnikov fašizma v italijan« skih vrstah. p— Eksplozija v baraki. Italijanski dela« vec C. Baldazzi pri tvrdki De Giacomi, ki gradi vojašnice v Postojni, je dobil zaboj ainamita in ga spravil v baraki, v kateri pre biva. Zraven so še druge barake za delavce. Ko je prišel zvečer domov skupaj z 29Ietno Emilijo Fabčič, je prižgal petrolejko in vr« gel žveplenko od sebe. Sledila je eksplozi« ja dinamita. Ranjeni so Baldazzi, Fabčičeva in delavec Zamattia, ki je ležal v sosedni baraki. Nahajajo se v bolnici. Žalostno je dejstvo, da se je v družbi z drugorodcem opeklo že marsikatero slovensko dekle! p— Smrtna kosa. V Trstu sta umrla go« spa Ana Lavrenčič in g. Jernej Ziberna, v Opatjernselu na Krasu je preminul Alojzij Marušič. V Podgori pri Gorici so pokopali S31etnega Josipa Bregantiča, ki je bil delo« vodja v bivši papirnici. Iz Celja e— Državna krajevna zaščita dece In mladine v Celju priredi 6. marca ob 15. v telovadnici mestne osnovne šole pravljični popoldan za deco. Pravljice bo pripovedovala gdč. Manlca Komanova iz Ljubljane. Cisti dobtček je namenjen naši ubogi deci. e— Uradno prezlranje slovenščine. Pod tem naslovom je prinesel »Slovenec« z 21. t m. očividno v celjski kovačnlci skovani članek, v katerem na nečuven način in z veliko plemensko mržnjo napada sreskega poglavarja v Šmarju, ker Je pustil dostaviti županu pri Sv. Lovrencu pod Prož!-nom kratek dopis o vojaških zadevah v hrvatskem Jeziku. Prepričani smo, da bo z očividno tendenco napadenega državnega uradnika ščitila njegova višja oblast Vprašamo samo, kai bi bil napravil poročevalec »Slovenca«, še bolj pa srbcfobvski klerikalni župan, ako bi bil dobil v avstrijskih časih dopis o vojaških zadevah v nemškem Jeziku. Pa saj so bili klerikalci takrat vladna stranka z dušo ta telesom, danes pa morajo biti v opoziciji proti vsemu, kar Je ju-tfcslovcnskega. e— Gradnja pravoslavne cerkve v Celju. Pravoslavna cerkvena občina v Celju namerava pričeti letos z gradnjo pravoslavne cerkve ter je o tem že obvestila ministrstvo ver. Ministrstvo Je obljubilo denarno pomoč za novo gradnjo. e— V trgovski register se je Vpisala Topilnica svinca in srebra ter kemična industrija d. d. v Litiji, podružnica Celje. e— Šola Glasbene Matice v Celju. Letos se je vpisalo ua zavodu skupaj 230 gojencev in gojenk za gosli, klaviT, teorijo, vi-jo4o, čelo, kontrabas ta klarinet. Najbolj zasedeli sta klavirska ta vijoltaska šola. Zaivod krasno napreduje, kar je pokazala klasifikacija v prvem polletju. Meseca maja bo priredila šola več javnih produkcij, da se tudi javnost prepriča o uspehih učitelj stva ta gojencev. e— Za rez. oficirje v Celju ln okolici. V nedeljo dne 23. t m. se vrši cb 10. dopoldne redni letni občni zboff »Oficirskega do-ina« v Celju. Vsled sklepa Celjske sekcije Udruženja, da pristopijo člani sekcije kor-porativno k društvu »Oficirski dom«, prosimo vse g. rez. oficirje, da se zbora sigurno ta polnoštevilno udeleže. Priti morajo saj oni, ki so se za pristop k Oficirskem domu osebno izrekli. Odbor Celjske sekcije Udruženja rez. of. i ratntka, Celje. e— Celjska porota. Pomladansko zasedanje celjske porote se prične v ponedeljek dne 1. marca t 1. Razpisani so sledeči slučaji: 1. marca Viktor Turnšek in Al. Križan — uboj; 2. marca JtiHjjana Zaleznik — umor; Alojzij Majcemič — rop ta Franc Kamenšek — rop in težka telesna poškodba; 3. marca Jožef Golob — težka telesna poškodba ta Ignac Hribar — rop; 4. marca Ernest Hogl in tovariši — poneverba in A. Kodrič — uboj. e— Za Skalno kletjo pod hribom Sv. Jožefa v Celju je nastala že pravcata vas samih majhnih ta skrajno nehigijeničnih Iti— šic. Ze enkrat smo Javno opozorili celjsko okoliško občino, da prepreči to zidanje ter posveča stavbnemu vprašanju v okolici večjo pozornost Take stavbe v neposredni bližini mesta kazijo zunanje lice, morajo pa biti tudi iz zdravstvenih ozirov prepovedane. S to svojo opozoritvijo smo očividno zadeli ob gluha ušesa. Hišice stavijo še naprej, okoliška občinska delegacija pa proti temu ne stori ničesaT. To pot se obračamo dio celjskega sreskega poglavarstva s prošnjo, naj ukrene vse potrebne korake, da se bodo v bodoče tudi v celjski okolici | uveljavljali stavbni predpisi, da se bodo preprečile slične stavbe, kakor jih Je najti pred Skalno kletjo. e— Tedenski Izkaz mestne klavnice v Celju. Pretečem teden se Je zaklalo v celjski mestni klavnici: 14 volov, 9 krav, 4 telice, 29 telet, 42 svinj In 1 ovca. Uvoženega mesa Je bilo: 380 kg govedine, 1686 kg telerine in 1051 kg svinjine. e— Nov prostor za tenis. Na Rakusche-vem pravniku, nasproti protestantovske cerkve, in državne realne gimnazije se urejuje nov zasebni tenis-prostor. Temelj Je zgrajen iz kamenja fa proda, nanj pa je navoženega mnogo peska. Tenis-prostor v mestnem vrtu je v oskrbi celjskega športnega kluba. Iz Trbovelj t— Gerent trboveljske občina se je mu« dil te dni v Ljubljani in je interveniral ra« di odpuščanja delavstva pri rudniku. t— Druga rudarska skupina je protesti« rala pri velikem županu, da bi se postavil v Trbovljah spomenik padlim žrtvam 1. ju« nI ja 1924. t— Veliki župan ljubljanske oblasti je zahteval od ITD. podatke glede redukcij v rudarskih revirjih. t— Redukcija delavstva. 1. marca bo po« stavila zopet več sto rudarjev na cesto. Po tej redukciji bodo sicer obratovali stalno na vseh revirjih, vendar pa se bodo šihti tako izmenjavali, da bodo delali delavci po dva tedna nepretrgoma, en teden pa bodo počivali. Potrjuje se nadalje govorica o zni« zanju mezd in draginjskih doklad. t— Stara bolnica, kakor tudi vse nepre« mičnine provizijske blagajne, katere so se zidale na konto bratovskih skladnic takrat, ko še ni bila deljena uprava na bolniško in provizijsko blagajno, in ki so bile izključ« no vzdrževane, renovirane in upravljane od bolniške blagajne, so se prepisale na Bol« niško blagajno v Trbovljah z onim zneskom ki je stavljen v zadnji letni bilanci. t— Krajni šolski svet v Hrastniku je skle« pal na svoji zadnji seji o nakupu zemljišča za novo šolsko poslopje. V poštev prihaja« ta dve zemljišči, in sicer ono v bližini ve« leposestnika g. Roša in zemljišče nad biv« šim nemškim vrtcem. Komisijonalni ogled ee obeta v najkrajšem času. — Med drugimi zadevami se je govorilo zlasti o najnujnej« ših popravilih v obeh šolah. Žal, da manj« ka kritja za druge enako važne stvari. t— Sestanek obrtnikov v Hrastniku se bo vršil v pondeljek 1. marca pri Birtiču. Se« stanek sklicuje Obrtno društvo Trbovlje« HrastnikaDol v smislu sklepa na zadnjem občnem zboru. Namen tega sestanka kakor vseh nadaljnih, ki se bodo vršili redno vsak prvi pondeljek v mesecu, je, pogovoriti se o nastalem položaju ter ukrepati o proti« odredbah, da se ubeži gospodarski katastro« fi, ki grozi posebno zdaj ob dneh redukcije obrtništvu. t— Zborovanje obrtnikov v Trbovljeh se bo vršlio v četrtek 4. marca pri Forteju. Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj! 50 Parajte za sokolski Tabor! Vremensko poročilo fteteoraloškl »rod v Ljubljani, 25 februarja 1926 Višina barometra 303 8 m Kraj Čas Barom. Temper. Re!. vlaga » o/o Smer vetra in brzina v m Oblačnost 0-10 Vrsta padavine ob opazovanju v nun do 7 ure opazovanja 7. 771-3 5-2 85 NE 0—1 9 škrop dež 0.2 LJubljana . .1 8. 771-6 51 86 SW 0—1 10 (dvorec) | 14. 7702 112 58 SW 0-1 9 21. 772 1 48 73 NW 0-1 10 dež Zagreb ... 8. 7701 8-0 75 SSW 1J 8 Beograd ... 8. Sara:evo ... 8. 30 96 S 1-5 Skoplje . . . 8. 7720 10 dež 0.1 Gruž-Dubrovnik 7. Praga .... 7. 770-6 40 — NVV 1 JS 0 dež 8.0 Dunajska vremenska napoved za petek: Gornja in Nižja Avstrijska, Štajerska: Negotovo vreme, najbrže vendarle razjasnitev; Predarlska, Tirolska, Solnozraško in Koroško; Jasno in toplo. Senzacionalni uspehi francoski tenis igračev v Ameriki Ni se še dobro polegla napetost, kl Jo le povzročil toli pričakovani teniški mateh LengIen-WiHs, že nam javljajo lz Amerike o novih uspehih francoskih Igračev. V New Yorku, kamor iih Je povabil ameriški teniški savez na turnir za prvenstvo Zedinjenih držav na pokritih prostorih, so se vsi trije reprezentanti Francije odrezali nadvse sijajno. Borotra }e premagal v pred-predzadnjem kolu nedosežnega Tildena, kralja tenisa, kl poslednjih šest let nI doživel v singlu nobenega poraza. Rezultat: 13 :11, 6 :3. — Lacoste ie še v sijajnejšem stilu porazi! Rtchardsa (najboljšega ameriškega igralca na zaprtih prostorih!: 6:3, 2:2. Končno je v isti rundl zmagal tudi Francoz Brugnon nad Američanom Hun-terom. V predzadnji rudi Je odpadel Brugnon, kl ga Je Borotra premagal v treh setih. V finalu Pa sta se srečala »večna rivala« (kakor ju imenujejo Francozi) Lacoste in Borotra; zmagal ie Lacoste po silno trdem boju z rezultatom 15:13. 6:3. 2 6, 6:3 in si s tem pridobil častni naslov prvaka Amerike na pokritih prostorih. Borotra se je moral zadovoljiti z drugim mestom, dasi je z ztriago nad velikim Tildenom zaslužil prvo mesto. Taka ie pač usoda v športu! V Franciji vlada spričo te najnovejše zmage veliko navdušenje, kar ie tembolj razumljivo, ker so se Američani imeli do-zdaj za nepremagljive v tenisu. Ta njihova sanozavest Je šla celo tako daleč, da so Evropejcem odrekali vsako bodočnost v tei športni panogi. Pa so se, kakor le podoba, malce prenaglili! Službene objave LNP. (Seja u. a z dne 24. II. 1926.) Sporoča se vsem klubom LNP z ozirom na naknadni prejem dopisa SK. Slavije dne 19. t. m., da se vrši redna glavna skupščina LNP na bazi § 12, t 3 pods. pravil dne 4. marca t. 1. ob 20. uri z dnevnim redom, ka« kor so to zahtevali klubi ln sicer: volitev novega upravnega in revizijskega odbora. S tem se sistira sklep seje u. a z dne 17. IL 1926. glede datuma. Kraj obdržanja iz« redne skupščine se bo naknadno objavil. Vzame se na znanje: 1. Dopis SK. Ilirije z dne 23. II., v katerem javlja izključitev g. Betetta iz kluba. 2. Dopis SK. Mure z dne 16. II., v katerem javlja svoj novi od« bor (predsednik g. ravn. Košir, tajnik g. Koltai), in dopis z dne 17. IL 3. Dopis št. 2»26 ISSK. Maribor z dne 22. II., v katerem javlja svoj novi odbor (predsednik g. ravn. Tornan, tajnik g. Verstovšek). 4. Dopis SK. Slovan št. 99.26 z dne 22 II. Na dopis 2SK. Hermes št 71.2 z dne 23. IL se bo odgovorilo pismenim potom. Za sobotno pokalno tekmo med SK. Iliri« ja : ASK. Primorje, ki se nadaljuje ob 17. uri v času 10 : 15 min, se določajo zniža« ne cene. ISSK. Maribor se poživlja, da javi, če ob« stojajo zapreke za verifikacijo njegovega dosedanjega člana«igrača Vesnauer za JSK. Viktorijo, Sušak. — Tajnik L (Seja p. o, z dne 24. februarja 1926.) Prošnji SK. Jadrana za oprostitev od ne« deljskih nogometnih tekem se z ozirom na pomanjkanje prostih terminov ne more ugoditi. V soboto dne 27. IL se odigra na igrišču SK. Ilirije ob 17. dodatek 10 + 15 min. tek. me za zimski pokal SK. Ilirija : ASK. Pri« morje. V nedeljo dne 28. II. se odigrajo dopoldne prvenstvene tekme, popoldne pa tekme za zimski pokal, in sicer na igrišču Ilirije: ob 8.30 Ilirija rez. : Hermes rez., ob 10.30 Pri« morje rez. : Slovan rez., na igrišču Primor« ja ob 13.45 Slovan : Hermes, ob 15.30 zma« govalec v tekmi SK. Ilirija : ASK. Primor« je z SK. Jadranom. Ostali sklepi se objavijo prihodnjič. — Tajnik IL Ilirija : Primorje. Nadaljevanje pokal« ne tekme Ilirija : Primorje, in sicer 10 + 15 minut, se bo vršilo jutri v soboto ob 17. uri. Sodil bo zopet g. Ochs iz Celja. Savez Motoklubov. Z ozirom na dopis z dne 20. februarja t I. se g. tajnik Moto« saveza naproša, da se zglasi nocoj ob 9. uri v naši redakciji. Občni zbor LSK. Danes ob 20. uri se vrši, kakor že objavljeno, redni občni zbor •»Ljubljanskega športnega kluba® v restav« raciji «Slon», klubova soba. Ponovno vabi« mo p. n. člane, da ee polnoštevilno zboro« vanja udeleže. — Odbor. S. K. Ilirija (lahkoatletska sekcija). Da« ces odpade trening v jahalnici. V soboto je ob lepem vremenu trening na igrišču ob 14.30, ob slabem pa ob 17. v jahalnici. Vodi ga g. Hoke. — Načelnik. Nov slovenski športni list. Dne 3. mar« ca bo pričel izhajati v Ljubljani nov šport« ni list »Slovenski Sport», ki bo izhajal te« densko, in sicer v sredo opoldne. Poročal bo predvsem o športnem gibanju v Sloveniji, obenem pa tudi o ostali državi in o inozem« stvu. Urejeval ga bo g. Lavoslav Struna. Cena listu bo 2 Din za številko, v četrtlet« ni naročnini pa 20 Din. Naroča se pri upra« vi, Kolodvorska ulica 26. Mednarodni nogometni sodnik Ivančič (Budimpešta) je bil diskvalificiran za dobo dveh mesecev, ker je za sojenje državnih tekem zahteval prevelike odškodnine, ki jih je tudi dobil. Sedaj javlja poljski nogomet« ni savez, da je Ivančič za vodstvo tekem Praga : Krakov in Praga : Varšava razven stroškov za potovanje, stanovanje in pre« hrano dobil še sto dolarjev, torej skoraj 5700 Din. Zares lep dohodek za nogometne« ga sodnika! Predavanje TK. Skala. V nedeljo 28. fe« bruarja ob 10.30 bo v Filharmonični dvora« ni predaval g. Janko Mlakar, znani naš tu« rist o najvišji evropski gori, nad 4800 m visokem Mont Blancu in njegovih zanimi« vostih. Predavanje bodo pojasnjevale kra« sne skioptične slike, po katerih te lepote vi« šokih gora celo mnogo lepše opazujejo ne« go pri brzih filmih, kakor smo to videli pri zadnjem predavanju »Turistovskega kluba Skala«. Turisti in prijatelji prirode ne za« mudite tega velezanimivega predavanja! Vremensko poročilo od 25« t. m. Kranjska gora, ob 7. zjutraj. Temperatu« ra — 1 stp. C, barometer pada, pooblačeno, mirno brez vetra, sren 10 cm. Bohinjska Bistrica, ob 7. zjutraj. Tempe« rs tura -h 5 stp. C, za zimski šport neugodno Dohodki iz neposrednih davkov v l" 1925 Po uradnih podatkih se le v celem L 1925 pobralo v naši kraljevini na neposrednih davkih In dokladah brez davka na poslovni promet, invalidskega davka, komorske do-klade in izrednih doklad 500/'° in 30%: v Hrvatski in Slavoniji 1.8/3.791.920.50 Din (v proračunu predvideno 137,300.000 Dir.), v Bosni in Hercegovini 98.169.166 Din (55 milijonov 249.600 Din), v Vojvodini 313 milijonov 403.139.62 Din (169.nC5.000 Din), v Slo veni ji 144.328.335.78 Din (70 milijonov), v Dalmaciji 33.800.105.86 Din (15.983.000). v Srbiji in Črni gori 211,740.187.78 Din (171.604.557 Di.n). Skupno v vsej državi 988.231.855.54 Din (v proračunu predvideno 619.202.157 Din). Plačalo se ie torej za okrog 379 milijonov Din preko proračuna. Na eno osebo pride v državi okrog 75 Din, dočim pride samo v Sloveniji na eno osebo okrog 144 Din. Na Izrednih dokladah 500% in 30% se je v enakem času pobralo: v Hrvatski in Sla-voniii 84.146.661.52 Din. v Bosni in Hercego vini 99.683.117, v Vojvodini 133.962.965.92, v Sloveniji 68,203.931.75. v Dalmaciji 6.502.122.59, v Srbiji in Črni gori 106 trilijonov 353.931.04 Din. V vsei državi skupno 498.952.729.82 Din, dočim ie bilo predvideno v proračunu 500 miliionov Din. Na eno osebo pride v državi okrosr 38 Din, a samo v Sloveniji okrog 6S Din. Davek na poslovni promet ie dal v lanskem letu: v Hrvatski In Vojvodini 58 milijonov 793 967.98 Din. v Bosni in Hercegovini 25.194.125, v Voivodini 43.101.719.25 v Sloveniji 47.176.573.80, v Delmaciji 6 milijonov 322.270.43. v Srbiji in Črni gori 40.140.828.27 Din. Skupno v vsei državi 220 miliionov 729.4S4.73 Din (v proračunu predvidenih 200 miliionov Din). Na eno osebo v državi pride okrog 17 Din a samo v Sloveniji okrog 47 Din. Invalidskega davita se je pobralo v isti dobi: v Hrvatski in Slavoniji 42.681.080.92 Din, v Bosni in Hercegovini 18.176.527, v Voivodini 27.535.290.93, v Sloveniji 27 miliionov 709.691.97, v Dalmaciji 4 milijone 457.306.75. v Srbiji in Črni gori 21.708.156.44 Din. Skupno v vsei dTžavi 142.267.953.01 Din (v proračunu predvideno 87.762.499.65 Din). Plačalo se le torei 54.505.453.36 Din preko proračuna. V vsej državi pride na eno osebo okrog 12 Din, samo v S 1 o v e n i Ji okrog 27 Din. Na komorski doklad! se ie pobralo v zad njih treh četrtletjih v državi 35.6o7.267.74 Din. dočim Je bilo v proračunu predvideno okrog 37.6 milijona Din. Plačalo se ie torei v tem času na komorski doklad! za skoro 2 milijona mani kakor predvideva proračun. Gornje številke nam lasno pokazujejo, da je Slovenija z davki visoko preobremenjena, ka^ti ena oseba v Sloveniji mora plaČTtl približno 100 odstotkov več davkov kakor povprečni državljan v primeri s Srbijo ln Orno goro pa še mnogo več. To so kričeče številke, kl zahtevajo, da se po tolikih letih skupne države že enkrat odpravi neenakopravnost med pokrajinami in da se pri ne načrt zakona o Izenačenju neposrednih davkov resno in temeljito v roke. Tržna poročila Novosadska blagovna borza. (25. t. m.) Pšenica: baška. 2 vagona 2S5: baška 3 vagoni 282.50—285; baška 77 kg 2%, 2 vagona 285. Turščica: sremska za februar 10 vagonov 120. Otrobi: baški. v jutastih vrečah, 1 vagon 115. Tendenca mlačna. Dunajska borza za kmetijske produkte. (24. t. m.) Kupčija povprečno ni bila posebna. V pšenici je bila majhna ponudba, a tudi majhno povpraševanje. V turščici mlačna tendenca. Notirajo vključno folagovnopro-metni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica, domača 40—40.50, madžarska potiska. 79—SO. kg 40—47; rž: marchfeld-ska 27.25—27.75; iečmen: domači 30—35; turščica: 20.25—21.25; oves domači 27.50—2S.50; pšenična moka »0« do-moča 75 —80. madžarska zacarinjena 74—78 Jugoslovenska 71—75. = Banke bodo dajale letos manjše divi-dende. V zagrebških bančnih krogih se sploš no čuje. da bodo letos divldende tamošn'ih a tudi dTugih velikih bank v državi pdv-prečno manjše kakor so bile lani. Ena zagrebških velikih bank je s priobčitvijo svoie bilance že potrdila to naziranje. Vzrokov za to je več. Poleg manjših poslov je krivo temu zlasti dejstvo, da so v prošlem letu banke precej izgubile zaradi številnih kon-kurzov in prisilnih poravnav. — Znižanje telefonskih in brzojavnih taks Ministrstvo pošt in brzojava is sklenilo znižati od 1. aprila t. 1. telefonske in brzojav-. ne takse. Telefonske pristojbine bodo znižane za inštalacije ter kratka in letna naročila v stanovanjih, pisarnah, trgovinsikh in industrijskih podjetjih itd. Znižanje bo znašalo 40—50 odstotkov. Znižanie brzoivnih taks se bo izvršilo na ta način, da se bo ekvivalent po mednarodni konveneri zmanj šal od 1 proti 15 na 1 proti 11. Razen tega bo ministrstvo ta ekvivalent določevalo v bodoče po tečaju dinarja. Dalje se v ministrstvu proučuje tudi vprašanje zni.?ar,ia poštnih pristojbin. To znižanje, ki pa nedvomno ne bo znatno, naj bi istotako stopi lo v veljavo 1. aprila. . = Učni tečaji za kmetovalce na Srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se vrše ob zadostnem števiiu udeležencev po naslednjih strokovnih skupinah: I. Sad; ar stvo: 1. enodnevni tečaj za precepljanie sad nega drevja v pondeljek 1. marca; 2. enodnevni tečaj za sajenje in oskrbo sadnega drevja v torek 2. marca in 3. enodnevni tečaj za precepFanje sadnega drevja (ponovno) v pondeljek 8. marca vselej od 9. do 12. in od 14 do 16 ure). II. Vinarstvo: 1. enodnevni tečaj o trsni rezi: 2. enodnevni tečai o cepljenju in trsničarstvu; 3. enodnev ni tečaj o grozdnem sukaču in uporabi vprežnega orodja v vinogradih. III. Kletarstvo: petdnevni tečaj o najvažnejših vprašanjih kletarstva. IV. Poljedelstvo: 1. enodnevni tečaj o obdelovanju zemlje, o gnoilih In gnojenju ter o semenarstvu; 2. enodnevni tečai o pridelavi krme in krtrije-nju in 3. enodnevni tečai o rastlinskih škodljivcih in boleznih. Vsi tečaji so teoretični (predavanja) in praktični (razkazovanja z demonstracijami, skioptičnimi slikami in va jami). Zanimanci brez razlike spola in staro sti naj svojo udeležbo nemudoma obvezno prijavijo z dopisnico direkciji Srednje vina--ske in sadjarske šole v Mariboru in nai točno navedejo od naštetih deset tečajev tiste katere želiio obiskovati. Dnevi za aadiarske tečaje so zgoraj določeni, dnevi za vinarske kletarske ta poljedelske tečaje se Pa vako-mur posebej pismeno sporoče na podlagi nji hove prijave. Pouk ie brezplačen, potrebnim se pa .morda nudro skromne podpore ali ka ke olajšave, če namreč le-te ministrstvo za kmetijstvo dovoli. Po potrebi in zanimanju se bodo prirejali nadaljni učni tečaji. — Direktor Andrej Zmavc. = Važno za gradbena podjetja. Albanska vlada namerava porazdeliti med svo'e urad nike brezplačno zemljišča za gradbo hiš. Zgraditi je 4—500 hiš, od katerih naj bi imel en del 8. drugi 6 in tretji del 4 odelenia Družba, ki bo prevzela zgradbo hiš, mora izvršiti tudi kanalizacijo okraja, v katerem se bodo zgradile hiše. Interesenti dobijo toč noj še iiifor.miacie v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo med uradnimi urami. = Občni zbor ima Javno skladišče in pre vozna družba, d. d. v Celju, dne 11. marca ob 15. v poslovnih prostorih v Celju. = Odreditev naknadnega ugotovitvenega naroka. Zaradi ugotovitve naknadno prijav ljenih terjatev in takih, ki se morda še prijavijo do naroka, se v zadevi prezadolženca Alberta Kopača, trgovca in posestnika v Slovenjgradcu, določa narok na dan 16. mar ca ob 9. pri okrajnem sodišču v Ormožu. = Podaljšan rok za pregled in žigosanje steklcnic ter sodov. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek za mere in dragocene ko vine, je podaljšalo rok za pregled in žigosanje steklenic ter sodov do konca Junija 1925. = Razširjenje šibeuiške Iuke. Iz Šibenika poročajo, da se bo ob luki se nahajafioči prostor, imenovan Rogač, planiral ter zvezal z železniško progo. Ta prostor obsega 22.000 kvadratnih metrov. = Nova madžarska valuta se bo na bu-diinpeštanskl borzi uvedla šelo 1927. Iz Bu-dimpešte poročajo: Madžarska pošta bo že v naslednjih tednih uvedla računanje v pen-gih. S tem v zvezi se je govorilo, da bo enako storila tudi budimpeštanska borza, toda borzni svet je na svoji zadnji seil skle nil uvesti računanje v pengih šele od 1. ia nuaria 1927. dalje. = Češkoslovaški Izvoz v januarju nazadoval. Po uradnih podatkih ie znašal češkoslovaški izvoz v januarju vrednost 1179.05 milijona Kč proti 1506.97 milijona Kč v enakem času 1. 1925. Nazadovanje znaša torej okrog 327 milijonov Kč. Padel Je predvsem izvoz sladkorja, premoga in lesa. 25. februarja. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe ta v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 76— 79, Vojna škoda 280—281, zastavni Kranjske 20—22. komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 200—202, (302), Ljubljanska kreditna 200—230, Morkantilna ICO—104, Pra-štediona 930—985, Slavenska 50—0, Kreditni 175—185, Strojne 0—125. Trbovlje 392— 400, Vevče 110—0, Stavbna 90—100, Sešir 115—120. Blago: les bukov! železnBSd pragovi 2.51 do 2.60 m, 1314X23X14 cm. 20 vagonov 30—30, (30), 2.45 ms. 12h'X22 X\2'A cm, fco vag. nakl. postaja 10 vagonov 25—25, (25); hrastovi plohi obrobljeni 43 In 53 mm od 2.80 m, fco vag. Postojna tranz. 1250—0; hrastovi neobrobfieni plohi, 43 in 53 mm, 2.80 dolgi, fco va«. Postojna tranz. 1050—0; deske, smreka. Jelka, 20 mm 4 m, HI. od 16 cm n.. fco vag. Postojna tranz. 460—0; gabrovl Hodi (bel gaber), od 2.50 m napr., od 28 cm prem., napr„ zdravi ravni, fco vag. nakl. post. 430—0; premog: nespremenjen; poljski pridelki: same ponudbe, ki so v glavnem nespremenjene; gradbeni materija 1: prvo vrstni portlandski cement »Zagorka« v sod-čkiii PO 190—200 kg, za 100 kg brutto s sodom 0—61.50, v Jutastih vrečah Po 35-^50 kg. za 100 kg brutto brez vreč 0—53, v papirnatih vrečah po 50 kg, za 100 kg brutto z vrečami foo vag. post. Zidani most 0— 55.50. ZAGREB. Bančni papirji so ob minimalnem prometu obdržali nespremenjene tečaje Položaj v industrijskih vrednotah nespremenjen. Von a škoda je nekoliko slabša. Promptna se ie začela trgovati na višini 278.5 in je končala na 279. Za ultimo .marca se .ie trgovala po 282. — Dinar nespretne njen. Tudi druge devize ne pokazujejo na mednarodnani tržišču sprememb razen Pariza, ki je oslabel Na zagrebškem deviznem tržišču ie bila tendenca slabša in so tečaji popustili. Blaga je bilo precej in tudi Narodna banka ie pokrivala povpraševanje v posameznih čekih. Skupni promet ie znašal 5 milijonov Din. Notirale so devize: Amsterdam 2276—2286. Dunai 799.1-803.1, Berlin 1351.75—1355.75. Italija izplačilo 227.7—228.9. London izplačilo 276.18—277.3S ček 0—276.65. Ne\vyork kabel 56.76—57.06, ček 56.658—56.958. Pariz 207—209, Praga 168.-169, Švica 1C93.3-1097.39. ček 0— 1094.75: efekti: bančni: Eskornotna 120— 122, Jugo 105—106, Liubtanska kredit. 200 —0,' Obrtna 73—74, Praštediona 970—975, Srpska 144—145: industrijski: Eksploatacija 25—28, Dubrovačka zaključek 40*1 Šečera-na 410—425. Isis 60—65, Slavoniia 43—44, Trbovlje 390—400, Vevče 105—0: državni: investicijsko 76.5—78, agrarne 44.5—45, Voj na škoda, promptna 279—279.5. za msrc 281.5—282. BEOGRAD. Devize: Atene 81—84, Dunaj 79S.5—SC0.75, Berlin 1352.5—1353.5, Bru sel j 0—25S in tri osminkc, Budimpešta 0.0798—0.08. Bukarešta 23.5—24, Ita'i:a 22S.25~228.35. Loradon 276.3-276.5, New-york £6.78-56.8, Pariz 238—208.5, Praga 168.45—16S.5, Švica 1093.75—1094.25. CURIH. Beograd 9.125. Berlin 123.725 Ne\vyork 519.875, London 25.26375. Pariz 19 Milan 20.875 Praga 15.3325. Budimpešta 0.0O72S0, Bukarešta 2.175, Sofija 3.7625, Du nai 73.1875. TRST. Devize: Beograd 43.60—43.95. Dunaj 349-3-52. Praga 73.50—73.80, Pariz 90.50—91.25. London 120.95—121.10, New-york 24.80—24.90. Curih 478—181. valute dinarii 43.95—43.75. dclarii 24.70—24.85, 20 zlatih frankov 95—98. zlata lira 478.75 DUNAJ. Devize: Beograd 12.4450-12.4850, Berlin 168.56—169.05, Budimpešta 99.18—99.48, Bukarešta 2.9675—2.9875 London 34.4150—34.5150, Milan 2S.41—28.53. Newyork 707.75—710.25, Praga 20.96—21.04 Sofiia 5.12-5.16. Varšava 90.55—91.05. Curih 136.15—136.65. valute: dinarji 12.42, dolarji 707—711. Deviza Beograd na ostalih borzah, v Pragi 59.625, v Berlinu 7.38. v Londonu (opoldne) 277, v Newyorku (zaključno 24. t. m.) 1.76 ta četrt. živil Radio in vibracije duše V nemškem listu, ki obravnava vprašanja parapsihologije, objavlja italijanski zdravnik prof. Cazamali iz Milana nova odkritja o takozvamh možganskih valovih. Profesorju se je baje posrečilo s pomočjo radio - aparatov, posebno z uporabo kristalnega detektorja registrirati psihične gibe, in sicer v obliki valov, ki jih pošilja radio-aparat iz daljave ali pa iz bližine. Kot medije pri svojih eksperimentih je profesor uporablja! v prvi vrsti in-dividije z jako razburljivo psiho. v prvi vrsti histerike in medijumistično razpoložene ljudi. Z njimi je postopal tako, da je postavil aparat pred nje v takem položaju, da so mediji v kratkem zapadli v avtohipnozo. Cim se je to zgodilo, so se pojavili v aparatu tresljaji, ki so takoj prenehali, ko je medij zopet odprl oči in se zdramil. Odkritje milanskega zdravnika je izzvalo velikansko pozornost v vseh znanstvenih krogiii. Po njegovi razlagi so možganski, ali kakor jih zdravnik tudi imenuje, miselni valovi popolnoma identičnimi s sličnimi pojavi radiotele-grafije. Ta razlaga je dala povod, da se je zopet začelo govoriti o okulističnili problemih ter vprašanjih telepatije. z domnevanjem, da se prenašajo možgan ske vibracije enega individija na drugega. kar bi nekako odgovarjalo relaciji sprejemanja in oddajanja pri radio-aparatih. Na podlagi trditev profesorja Caza-maliia se začno možganski valovi samo tedaj gibati, če zapade medij v hipnotično stanje. Teorija milanskega zdravnika je sedaj predmet živahnega razpravljanja v vseli krogih, ki se intere-sirajo za ta problem. Čudo moderne kirurgije Mlad dunajski kirurg, dr. Nather, je frnci te dni v oskrbi v svoji kliniki 25-letno ženo. ki jo je neki pijanec napadel in ji prizadel več opasnih ran po telesu in v bližini srca. Policija, ki se je takoj pojavila na licu mesta, je v čudovito kratkem času — v dvanajstih minutah — prepeljala umirajočo ženo v zdravnikovo kliniko in dr. I\Taiher jo je takoj operiral. Vzel ji je tri rebra, preiskal srce. operiral in zašil rane ter odredil transfuzijo krvi. Potem ji je vbrizgaval več dnj zapored raztopine kalijevega klorida in danes je žena že izven sleherne nevarnosti. Slučaj je vzbudil v strokovnih krogih veliko pozornost Materinski instinkt pri pajkih Materinski instinkt je pri pajkih zelo razvit. Samice skrbe in čujejo ne samo nad svojimi jajčki, nego še mnogo pozneje, ko se je iz jajčk že zdavnaj iz-legel novi naraščaj. Neumorna pajkova ženica si sprede, kadar dobi zarod, kokon. v katerega položi skrbno in previdno svoja jajčka. Tega kokona ne zapusti nikdar. Nekatere samice ga nosijo seboj; ves ta čas ne uživajo ničesar in hujšajo, vendar svojega naraščaja pod nobenim pogojem ne zapuste. Druge zopet si ga obesijo med noge in obsede nepremično toliko časa, dokler se naraščaj ne izleže. Posebno izrazit materinski čut ima mailien poljski pajek, kj je naravoslovcem znan pod imenom Mesaura. Le-ta zabubi svoj kokon v juniju ali malo pozneje, kakršno je pač poletje. Ko samica začuti, da se bodo mladi izlegli, se zateče v bližnji grm in obesi nar.j kakih 50 cm visoko svoj kokon. Nato sprede okoli kokona široko mrežo. Ko prodro mladi pajki kokon in pokukajo v svet. jih takoj sprejme mehka posteljica v obliki svilnate pajčevine, ki jih varuje pred življenjskimi opasno-stmi. Toda mati jih tudi sedaj še nc zapusti, temveč čaka lepo spodaj pod mrežo, m ko se naraščaj zredi in ode- beli, jim sprede novo. močnejšo mrežo. To življenje traja toliko časa, dokler požrtvovalna mati ne pogine — izčrpana cd naporov in posta; zakaj ves ta čas m zaužila nobene hrane. Zadnja ljubezen pesnika Heineja Te dni je minilo 70 let, kar je umrl nemški pesnik Heine, znamenit po svoji liriki, ki je bila v glavnem posvečena ljubezni. Na smrtni postelji ležečega pesnika ni pač nihče toliko oplakoval kakor Eliza Krinitzova. Bila je hči neke guvernante v Pragi. Mati njena je na porodu (1. 1828.) umrla, Elizo pa so vzeli k sebi sorodniki v Draždanah in jo odgajali. V svoji mladosti se je Eliza na neki železniški vožnji seznanila z mladim češkim pesnikom Alfredom Meisnerjem in je postala njegova ljubica. Meisner je šel kmalu v Pariz, kamor je prišla za njim tudi Eliza Krinitzova. V Parizu pa sta šla kmalu narazen, ne da bi prav Meisner vedel čemu. No, Meisner se je podal po svetu, a ko se je čez nekaj let vrnil zopet v Pariz, je pred neko trgovino z dragulji srečal svoje nekdanje dekle. Toda Eliza se je obrnila stran in se mu ni dala spoznati. Šele pozneje se je izvedelo, da je bil povod takega obnašanja Elize samo nesrečni pesnik Heine. Po njegovi smrti je Krinitzova vse to izpovedala Meis-nerju v posebnem pismu, ki se je glasilo: «Dragi Alfred! Vem, da boš zelo presenečen ko prejmeš moje pismo. Toda prisiljena sem vzeti pero v roke in se Ti izpovedati.^ Pred osmimi dnevi smo na Montmar-tru pokopali Henrika Heineja in samo preko njegovega groba Ti lahko nudim staro prijateljstvo in roko. Priznavam iskreno, da sem ljubila Heineja bolj, nego karkoli v življenju. Ko je odšel v večnost, me je ostavil brez tolažbe. Ko sem ga obiskovala v zadnjem času, mi je govoril samo o smrti, tako, da me je bilo strah njegovih besed. Obiskovala sem ga dnevno in končno sem ga našla mrtvega na parah. Izraza, ki se je risal v njegovem obrazu ob tem zadnjem svidenju, ne morem popisati. Njegovo lice je bilo še vedno tako ponosno, kakor za časa njegovega življenja. Nepozaben mi ostane posebno zato, ker je bil ves nežen z menoj. Ne moreš si misliti, kakšni občutki so me prevzemali, ko sem ga videla ležati na mrtvaškem odru. Sklonila sem se še enkrat k njemu in dahnila zadnji poljub na njegovo hladno lice, ki je bilo podobno ledenemu marmorju.* Še dve leti po Heinejevi smrti je Eliza ostala zvesta njegovemu soominu. Nato pa se je vrgla v naročje — ne prejšnjemu ljubljencu Alfredu Meisner-ju, marveč Hipolitu Taine-u. Izpreme-nila je tudi svoje ime, umrla pa je leta 1896. kot profesorica na rouenskem li-ceju. Ženske demonstracije v Mehiki Poročali smo o ukrepu mehikanske vlade, ki je dala zapreti vse šole in samostane v deželi ter sklenila izgnati tuje duhovnike in misijonarje čez mejo. Menila je, da bo stvar šla kar tako, ne da bi vprašala ženske. Zdaj pa vidi, kakšne sadove rodi njen ukrep in leze v skrbi. Kajti v mestu Mehiki je že prišlo do krvavih demonstracij. Verni svet, ki se zbira v cerkvi Svete družine, je bil od nekega duhovnika med pridigo tako nahujskan, da se je dejansko lotil orožništva in drugih varnostnih organov. Demonstracija je bila zelo originalna. Po maši so se babure zbrale pred cerkvijo, tam so se zakadile v žandar-je, potem pa se napotile proti ministrstvu notranjih zadev, kjer se je razgrajanje ponovilo. Redarjem ni preostalo nič drugega, nego da so se zatekli k vo- di. Poklicali so gasilce z brizgalnami, ki so pridno škropili, dokler se ni vroča kri babur primerno ohladila. Preden pa se je to zgodilo, so ženske za spomin opraskale policijskega šefa, ki je vodil celo akcijo proti njim. Ta bo sedaj vsaj vedel, kdaj se je srečal z gorečimi za-ščitnicami posvečenih gospodov. Konec treh nemških ladij v skandinavskih vodah Berlinske novine poročajo, da so se ponesrečile v skandinavskih vodah 3 nemške ladje. Najprej je doživela tragičen konec nemška velika jadernica s tremi jambori «Friederike». Na ladji je izbruhnil ogenj in vsi poizkusi, da bi se ladja rešila, so bili zaman. Morali so ladjo zavleči na pesek, kjer je posadka poskakala na kopno, vse ostalo pa so uničili plameni. Ob švedski obali se je nadalje potopil nemški parnik «Maron». Nahajal se je na vožnji iz Gdanska v Kodanj ter je vozil premog. Naenkrat je nastal silovit vihar, ki mu parnik ni mogel nikakor kljubovati. Kmalu se je nagnil na stran ter se je začel potapljati. Kapitan in posadka so bili že napol izročeni žrelu smrti, ko se je pojavil neki danski parnik ter jim rešil življenje. Vendar je 1 mož od posadke utonil pri reševanju. Tretja žrtev je bila hamburška motorna ladja «Kathe». Vozila je tovor pilotov in na burni vožnji je zadela ob čer ter se razbila. V par minutah je voda vdrla v vse njene prostore in povlekla ladjo na morsko dno. Moštvo se je pravočasno rešilo, ker so prihiteli tuji pomorščaki na pomoč. Kako je Abbas Hilmi obračunal z nemškimi mornarji Bivši egiptovski khedive Abbas Hilmi je pred letom naje! za posadko svoje razkošne jahte »Mihmed Allah» četo nemških mornarjev pod poveljstvom kapetana grofa Recke. Ni pa trajalo dolgo, ko se je khedive ostro spri z grofom zaradi plače in ga končno brez vsake odpravnine odpustil iz službe. Grof Recke je moral še isti dan za» pustiti ladjo. In ko se je poslavljal od posadke, so mu mornarji po starem običaju vzkliknili za salut trikratni «Zivio!» (Hoch!). Ta vzklik pa je silno neprijetno diniil razdraženega khediva. Ljuto je ozmerjal mornarje, jih dal zve-zati in pod močno stražo izkrcati v Anatoliji. Straža je nato preko močvirnatega ozemlja tirala mornarje v samotno taborišče, kjer so nekaj dni morali preživeti ob kruhu in vodi, za poslastico Pa so prejemali batine. Končno je khedive poslal milostno sporočilo, da jih odpušča iz službe in da se morajo nemudoma odpraviti domov. Po 21 dnevnem tavanju, brez ficka v žepu, so mornarji nedavno dospeli v Kiel in proti khedivu vložili tožbo. Številna dosedanja zaslišanja pred kiel-skim deželnim sodiščem pa so ostala brezuspešna, ker se khedive tožbi vobče ne odzove. In tako so mornarji bili primoranL. da so v torek docela umaknili tožbo, ker khedive v Nemčiji ne poseduje nikakega imetja in mu torej nikakor ni možno priti do živega. V spominu pa bodo lahko mornarji ohranili do starih dni svoj usodni »Zivio». [ijom v Gimu m Uprava naših državnih monopolov ie pravkar izdala pregled monopolskih do hodkov za mesec november 1. 1925. Glasom tega pregleda je prejela država samo v tem mesecu naslednje vsote: za sol 39,558.252 Din, za petrolej 23,202.120, za vžigalice 12,848.645. za cigaretni papir 12,189.432, za tobak pa 142,455.118 Din. Poleg tega je bilo drugih monopolskih dohodkov za 539.590 Din. Vsega skupaj je torej država dobila samo v enem mesecu nad 230 milijonov Din. Za proračunsko dobo od 1. aprila do JUULJLJIJULIULIlTItU' B TI rp3nacxnx]ixjLJuuuLL^ «nnmn * 5 Ze za danes g je včeraj cel dan navdušeno S občinstvo kupovalo vstop- b niče za □ najlepši film ie P sezije; a Pri vseh predstavah polna dvorana do solz gir.jenega odličnega občinstva ie jasen dokaz, velikanskega uspeha, ki ga je dosegel ta globoko zam šljeni film. Nepoznbna je kot mati v tej visoki pesmi o materinski ljubezni sijajna umetnica svetovnega slovesa, □ □ □ n □ B □ D e B" & as; Hitite, da ne zamud le, ker so dnevi predvajanja strogo odšteti! Predstave tečno ob 4,, pol 6., pol 8., 9. Piedorodaa vstopnic od 10. do po! 1. ure. Prihodnja senzacija: PAUL RICHTER kot Korsar Pietro, Itn i vodilni kino v Ljubljani. — Telefon 124. □ J3 30. novembra je bilo predvidenih dohodkov 1.543,733.333 Din. Država pa je vnovčila mnogo več. namreč 1 milijardo 709.878.417 Din. Od te vsote odpade samo na tbbak 1.147,748.046 Din. Toliko denarja vržemo mi v diim in pepel in bi obupali, če bi tega ne bilo. Francoski Razkolnikov V Melunu na Francoskem je bil te dni obsojen na' smrt 26 letni Andrej Ha-mard, ker je umoril neko 72 letno starko. Izvršil je zločin z namenom, da starko opleni, kar se mu je tudi res posrečilo. Odnesel je 1,200.000 frankov, ki jih je starka hranila v svoji hiši. Nagib k zločinu je bila Hamardova želja po veseljačenju. Izvršil je zločin-stvo tako prebrisano, da je ostala stvar celih 15 dni v tajnosti. In medtem je on zapravil ves svoj plen v barih in plesnih dvoranah. Umorjena starka je živela samotarsko življenje. Pravijo celo, da je imela okna vedno zastrta, ker ni hotela, da bi jo ljudje videli v njenem stanovanju. Solnce in svetlobo je prezirala in je imela pri sebi revolver, s katerim je bila pripravljena braniti vsak hip svoje imetje. Hamard je ubil starko z dvema udarcema revolverja po glavi ter jo je nato odnesel v hlev, kjer jo je zakopal v premogovem prahu. Francoska porota je obsodila morilca na smrt. Ko je sodišče izreklo svojo sodbo, ni morilec niti trenil z očesom. Edino, kar ga je nekoliko dirnilo, je bil krik njegove nesrečne matere, ki je padla radi obsodbe nečloveškega sina v nezavest in so jo morali odnesti iz dvorane. _ X Danski kraljevski par obišče Islandijo. Iz Kodanja javljajo, da se pripravlja dan« ski kraljevski par letos poleti na obisk Islan dije. Kralj in kraljica dospeta v Reikjavik 12. julija in njun najmlajši sin Knud bo vr« šil ob tej priliki službo prvega kapitana na križarki «Niels Juel», s katero se odpeljeta kralj in kraljica na vožnjo po svetu. X Američani prevzeli izkopavanja na Akropoli. Grški naučni m:nister je obvestil ameriško misijo v Atenah, da je njegovi vladi nemogoče nadaljevati raziskavanja na atenski Akropoli, ker ima vlada za to pre« malo denarja na razpolago. Ameriška misi« ja je na to izjavila, da bo delo prevzela sa« ma ter ga nadaljevala na lastne stroške. X Nove najdbe v Pompejih. Arheologi, ki raziskujejo stare Pompeje so pred krat« kim naleteli na 4 skulpture pocestnih pro« dajalcev, takozvanih placentarijcv, ki so opraviiali pred 2000 leti v Južni Italiji po« sle nekakih naših krošnjarjev. Figure pTcd« stavljajo prodajalce, ki nosijo na pladnju paštete, polže in medene štruklje, z desno roko pa se stiskajo za goltanee in iz ust jim moli jezik. Statuete so zelo dobro ohr.i« njene in znani napuljski starinoslovec Mai« uri jih uvršča v dobo aleksandrinske umet« noiti. X Dr. Voronov je kupil grad na italijaiu sk&francoski meji. Iz Genove poročajo, da je kupil znameniti kirurg dr. Voronov pred kratkim stari grad Grimaldi na italijansko, francoski meji za svoje novo bivališče. — Grad ima velikanski park, ki ga hoče zdrav nik preurediti za rejo opic, katere uporab« lja pri svojih operacijah. Redil jih bo okrog 100. X Jubilej odkritja Rontgenovih žarkov. Te dni je minilo trideset let, odkar je slav. ni Rontgen odkril svoje X=žarke, ki so 6o> bili pozneje ime po genijalnem učenjaku Konrad Rontgen je bil skromen človek, ki je izkazal s svojim odkritjem človeštvu ne« precenljive usluge. Medicini in drugim ili« sciplinam je s svojim odkritjem silno kori« stil. X Umor radi pretnje v sanjah. Iz Var« šave javljajo o čudnem umoru, ki ga je iz« vršil neki učitelj v Stanislavovu. Možu se je parkrat zaporedoma sanjalo, da mu je ko le gin j a Springerjeva grozila s smrtjo. Da hi se teh groženj iznebil, je učiteljico umoril in jo razrezal na kose. Tako vsaj se glasi njegov zagovor. X Očenai v ttsoi jezikih. Neki navdušen vernik je poklonil papežu očenaš v tisoč je« zikih. Očenaš je s tem celo prekosil angle« ško biblično družbo, ki je dala prevesti Sveto pismo na približno 700 jezikov. X Mehanik — častni doktor tehnične vit soke šole v Monakovem. Tehnična visoka šola v Monakovem je te dni podelila častni doktorat navadnemu mehaniku Kuhlmannu, ki je skonstruiral najpreciznejšo tehtnico. Na njegovi tehtnici je mogoče stehtati celo desettisoči del miligrama. Kuhlmanova teht niča se sedaj uporablja na univerzi v \Viirz« burgu. X Fašistovski Indeks. Rimski «Impcro» zahteva, da se postavijo vsa dela zgodovi« narja Salveminija, finančnika Nittija in po« lirika don Sturze na indeks. Ker ne sme osta ti niti sledu o spisih teh mož, predlaga list. naj bi se knjige ne le zabranile, ampak jav« no uničile na grmadi. Fašisti torej ne oh« navijajo le starega rimskega imperija, mar« več tudi srednji vek. Lya Mara BISCOT. LYA DE PUTTI. PAUL i RICHTER LIANE HAID, ALFONS FRYLAND, W. GAIDAROW, BISTER K EATON'. HARRY PIEL, DOUGLAS FAIRRANKS (ČLOVEK IZ GUMIJA), PRISCILLA DEAN, LUCANO ALBERT1NI in......? To je naš program ZA PRIHODNJE ŠTIRI TEDNE! ELITNI EIHO MATICA Juvanl Aho: Naselbina Oba sta služila v župnišču, on za hlapca, ona za deklo. On je vozil s konjem, ona je gospodinjila. Pri jedi sta se, ko sta sedela vsak za enim koncem mize, včasi malo pošalila, navadno pa prepirala. Duhovniki so menili, da sta si zelo navskriž. Rekli so, da se gledata kakor pes in mačka. Ker pa sta ponoči ljubimkovala, po dnevi pa kosila in žela. se je vzbudila v njiju misel na skupno domovanje. Daleč zunaj v pustinji sta izbrala prostor, kjer bi postavila hišo in sicer ob robu močvirja. Tam je bilo dovolj gozda, ki bi ga iztrebila, in posejala zemljo. Dolg, z . jelšam poraščen raztežaj zemlje bi se spremenil v rodovitne njive, na obeh straneh potoka bi ležal travnik. Ce bi le bilo mogoče postaviti hišo! Mezda je bila majhna, in če bi hotela imeti lastno ognjišče, bi morala biti pri hiši tudi konj in krava. Ta zapreka je zakasnila ženitovanje. Le1a so ju vedno bolj združevala in upanje na prihod-njost jc postala pestrejše. V prostem času sta izračunala, koliko sta že skup-ro prihranila in koliko časa morata še služiti, da zbereta potrebni denar. Nikomur se ni sanjajo, kako se je vzbujalo p-i hlapcu in dekli hrepenenje po svobodi in goreča želja po neodvisnem življenju. Imela sta dobro in živela sta v župnišču brez vsakih skrbi, dobivala sta primerno mezdo, hrano in obleko. Njuni srci pa sta koprneli po pustinji. Vsi so jima odsvetovali, ko sta se brar.iia nekega poletja znova prevzeti službo v župnišču. »Tam razsaja mraz in zadolžila se bosta! Družina raste, beračev pa je, Bog pomagaj, dovolj.« Pet let sta računala in premišljevala in v rjLnem sklepu ju ni nihče omajal. Župnik ju je moral oklicati in v jeseni sta izstopiia iz službe. Nt.-slednjo zimo sta stanovala še v vasi. Viljem je tesaril na svoji hiši, sem in tja pa delal kot dninar v župnišču. Ana je tkala in pomagala ženam pri ročnih delih. Svatbo so obhajali šele naslednje leto o binkošlih. Stroške je plačala njuna dolgoletna gospoda in župnik je poročil svoja bivša posla v veliki dvorani žup-nišča. Ko.sta se novoporočenca poslovila i:i jc gledal župnik pri oknu, je zmajal z glavo ter rekel: »Mlada človeka! Težko bosta izkušala! Gozd se ne trebi z glaviico hlapca in dekle.« Župnik je imel prav, četudi so le take glavnice izpremenile finske pustinje v rodovitno zemljo. Mi, mladina župnišča, smo spremili najina dolgoletna prijatelja na njun novi dom. Ves dan smo korakali po zelenem gozdu, zvečer smo pa plesali v novi izbi Deske v podu še niso bile pribite, tudi koti so bili še nepravilni. Pred kratkim zaklinjena njiva še ni bila obdelana, na rebri ca ie že zelenela rž med trohnelimi parobki. Mlada žena je zanetila na iz-trebljenem polju ogenj in prvikrat po-n.olzh svojo kravo. Sedela sva na kamnu, Viljem in jaz, in jo epazovala. On ni obupaval: »Ako ostaneva zdrava in ne pride pozeba...« In kot bi slutil, kaj mislim, je dostavil: »Sicer je močvirje gnezdo pozebe, vendar, če bova pridna, razrineva gozd in dava soln-cu prostora, potem ... Zvečer pritiska mraz, pridi pa prihodnje poletje in videl boš!« Prihodnje poletje nisem prišel in tudi naslednje ne. Priznati moram, da sem pozabi! na oba. Nekoč, ko sem bil doma, sem vprašal, kako jima gre. »Zadolžiti sta se morala,« je odgovoril moi oče. »'p. Ana ni kaj pri zdravju,« je dodala mati. * Potekla so leta. Postal sem dijak. Poleti sem živel na deželi ter hodil s puško in psom na lov. Oblačnega oktoberskega dne sem pohajal po gozdu ter prišel na ozko stezico. Pričelo je deževati. Pes je tekel naprei. Naenkrat ie začel renčati in lajati. Pred seboj zaslišim konjsko peketanje in kmalu zapazim konja na ovinku. Vprežen je bil med dva droga, katerih konca ,sta se vlekla po poti. Počez na drogih je bila privezana rakev. Zadaj je capljal Viljem, kakor hlaDec za plugom. Precej je imel opra- viti, da je obdržal breme v ravnotežju. Izmučenost se je razodevala z obraza. Bleda lica, motne oči. Ko je slišal moje ime, me je šele spoznal. »Kaj pa imaš v rakvi?« »Ano, mrtvo ženo,« je odvrnil. »Mrtva?!« »Da, umrla je.« Ko sem ga še spraševal, mi je povedal: Mrzlica, dolgovi, napori. Podlegla je in umrla. Peljati jo mora dj groba, a pot je slaba. Če bo le rakev zdržala do pokopališča! Potegnil je za vajeti, ker je konj sklonil glavo in iskal trave med I velim listjem. j »Hi!...« i Hotel je konjče utolažiti lakoto; bil je podoben možu, ki ga je bilo samo okostje. Hi! Viljem se je poslovil od mene, ne da bi trenil z očmi od rakve. Nadaljeval je svojo vožnjo. Droga sta praskala dve vzDoredni brazdi po peščenih tleh. Odšel sem v nasprotni smeri in do-ribnika. kjer so pričeli kopati odtok, a so delo opustili. Steza je vodila do hiše. Za mejo je mukala mršava krava in na dvorišču je krulil prešič. Vrata so ostala odprta, sredi dvorišča je stala prazna postelja in na plotu je visela posteljnina rainke. Na oknu, česar šipe so bile temne in umazane, je stala ovenela balzamina v mali košarici iz brezovega lubja. Možu ie vendar uspelo iztrebiti kos gozda. Breze je rasekal in jelšev gozd spremenil v njivo* Zadaj pa se je razprostiral temen jelkov gozd kakor zid — tu se je delo ustavilo. Veter je žvižgal skozi gozd in povzročal ob cevki moje puške turobne brlizgajoče glasove. C Prvi član naselbine je izpolnil svol cilj: kajti mož tam ne more nadaljevati. Zlomljena je njegova sila. Ogenj v njegovih očeh je gasnil in samozavest na dan poroke ga je zapustila. Za njim pride najbrž drugi In prevzame mesto. Morda bo imel več sreče. Začetek mu bo lažji, ker divji gozd je že dotaknjen. Naseli se v izgrajeni hiši in seje v zemljo, ki jo je drugi oral. Iz naselbine nastane morda veliko, bogato posestvo in kasneje celo vas. Na one, ki so glavnico — svojo m!a-deniško moč edino, kar so imeli — naj-prei zakopali tu v zemljo, ne misli nihče. Bila sta pač le revni hlapec in dekla. in vendar so z glavnico takih ljudi obdelali finske pustinje ter jih spreminjali v rodovitna polja ... Ako bi ostala oba v župni iu. on za kočijaža, ona za kuharico, bi jima potekalo življenje brez skrbi, pustinja pa bi nc bila obdelana. Kadar rž cvete in zrnje poganja klasje, so spominjamo prvih žrtev naselbine. Ne moremo postaviti soomenikov na njih grobovih, kajti njih število obsega tisoče in njih imen ne poznamo. (Iz finskega A. Š.) Iz demokratske straže V nedeljo, dne 28. t. m. se vrše sledeči občni zbori k. o. SDS.: Ustanovni občni zbor fe. a SDS v Seno* vem pri Rajhenburgu se bo vršil ob 4. pop. v rudniški restavraciji. Udeleži se ga g. Jar.ko Blagajne. V Gorenji vasi nad škofjo Loko se vrši občni zbor k. o. SDS ob 3. pop. v Sokol« sVcm domu. Poroča g. dr. Stane Rape. V Hrastniku se vrši občni zbor k. o. SDS cb 3. pop. v gostilni g. Dolinska. Poroča g. ravnatelj Jug. V Šrr.artnem pri Litiji se vrši občni zbor k o. SDS ob 8. zjutraj v Sokolski telovad« ticL Poroča g. dr. Joža Bohinjec. V Zagorju ob Savi se vrši ustanovni obč« ni zbor SSDU ob 3. pop. Kot delegat se ga udeleži g. dr. Joža Bohinjec. Občni zbor krajevne SDS v Št. Jurju ob jaz. žel. se je vršil v torek, dne 23. t m. v gostilni Franca KinceL Po poročilih tajnika in blagajnika ter po končanih volitvah od« bora je podal okrožni tajnik g. Zabkar iz Celja referat o dolžnostih krajevne orga« nizacije in o političnem položaju. Sklenilo se je, da bo krajevna organizacija prirejala v St. JuTju in okolici razna poučna predava« nja gospodarskega značaja. Sprejete so bi« Ie razne resolucije, ki se tičejo splošnosti in pa lokalnih potreb. Predsednikom je bil irvoljen g. učitelj Hajnšek. Pri slučajnostih se je obravnaval položaj širše okolice, ka« ter emu bo odbor posvečal odslej največjo pažnjo. Iz Zveze kulturnih društev V soboto, dne 7. t. m. predavajo: V Krškem ob 14. in ob pol 20. g. dr. Fr. Mis «0 prvi pomoči v sili in pri nezgodah«. V Hotederšici ob 20. g. Janko Blagajne «0 radiu in radiotelefoniji». V Kostanjevici ob 14. in ob pol 20. g. Pu« har «0 alkoholizmu«. V Ljubljani pri društvu «Preporod» ob 17.30 g. Zupančič «0 katolicizmu v sred« njem vcku». Na Taboru pri Sokolu I. ob 20. isti pre« davatelj o isti temi. V Novem mzstu ob 16. g. prof. Pavlic «0 starih grških in rimskih bogovih«. V nedeljo, dne 28. t. m. predavajo: T' Leskovcu ob pol 8. zjutraj g. dr. Mis «0 pni pomoči v sili in pri nezgodah«. i * Krškem ob 10. dop. isti predavatelj o isti temi. V Vel. Podloga ob 14. isti predavatelj o isti temi. 1' Koroški Beli s Javorniku ob 11. dop. g. dr. Fr. Čadež «0 radiu in radiotelefoniji«. T S.'. Jerneju pri Kostanjevici ob 7. zju» traj g. Fi:!iar «0 alkoholizmu«. !" SV. Križu pri Kostanjevici ob 15. isti predavatelj o isti teini. V Kranjski gori ob 15. g. živinozdravnik Joso Čeh o temi: «cKako ohranimo zdravje domači živini.* 1' Žireh ob 16. g. prof. Kolar «0 razvoju živalstva*. . Vrnitev Izposojenih iger. Opozarjamo in prosimo vsa društva, ki so dobila v pretek« lih dneh plačilne naloge in opomine za vr» nitev izposojenih iger, naj nemudoma in brez nadaljnih opominov store svojo dolž« no:-:f ter vrnejo čez mesec dni izposojene iflr- in plačajo zaostalo izpesojevamino. — Pomnijo naj, da z dolgotrajnim izposojeva« njem iger škodujejo vsem ostalim članskim društvom ter končno tudi samemu sebi, ker pri omejenem številu iger ZKD mnogokrat ne more ustreči željam svojih društev ter jim poslati zahtevane igre, ki jih gotovi člani drže čez dovoljeni rok. Zaračunane metko za ijsposojevalnino nam nakažite ta» kcj brez odloga in zavedajte se, da je ZKD navezana večjidel samo na te skromne do« hodke, potom katerih vrši svoje veliko kul« turno delo ob mnogoštevilnih predavanjih, ki jo stanejo ogromne zneske. Tudi članarina vseh rednih društev še ni vplačana, vsled česar prosimo društva, ki svoje dolžnosti do sedaj še niso izvršila, naj to nemudoma store, s čemer se izognejo ne« potrebnim opominom. Sokol Naš sokolski naraščaj na zletu v Pragi Letos v avgustu bodo minula štiri leta, odkar je prvikrat od obstoja Sokolstva posetil češkoslovaški sokolski naraščaj — moški in ženski — naše kraje, da se ie udeležil I. jugoslovenskeea vsesokolskeea zle-ta v Ljubljani. Znaffl sokolski delavec, pod-starosta ČOS, br. Št epa rte k ie sprožil misel, da se udeleži češki naraščaj našega zleta. Sprva se ie zdela ta misel neizvrš-Iiiva, toda energija, ki jo Je pokazal br. Stepanek pri pripravah za uresničenje svojega načrta, je premagala vse pomisleke in posrečilo se mu je. da le v siplošno za-dovoljnost izvedel svojo namero. Hotel je, da se že v mladini vzbudi čut slovanske vzajemnosti tn da se spozna z mladino slovanske krvi na jugu, da se za vedno sple-tejo prijateljske vezi med nami in Cehi. Kdo se ne spominja ginljivega prizora na zletišču na Ljubljanskem polhi, ko ie češki sokolski naraščal izročil našemu naraščaju v znak večne zvestobe in medsebojne bratske 1'ifbezni naraščajski prapor v dar. Bil je trenutek, ko ie vsem navzočim zaigralo srce veselja in navdušenja za slovansko bratstvo. Letos ima češko Sokolstvo svoj vejikl vsesokolski zlet v Pragi. Kaj je naša dolžnost in dolžnost našega naraščate? Pri-rodno, da smo moralno obvezani vrniti Čehom njihov poset v Ljubljani In tudi naš naraščaj veže ta dolžnost. Naj pohiti vsaj del naše mladine ob tel svečani priliki v Prago, tja kr'er je vir sokolske misli, da vidi in se navdušuje za pravo sokolsko delo, za slovansko vzajemnost. 2al, da se ne more udeležiti ves na-š naraščaj praškega zleta, zakaj prepričani smo, da bi tak poset imel za napredek našega Sokolstva največji vpliv. Toda gmotna sredstva tega ne dopuščajo, zato bo šel tia le del — naši natboljši naraščajniki in naraščaj-nice, da pokažejo tam svojo sokolsko vzgojo in da vrneio severnim bratom obisk. Ali naj gredo tja praznih rok? Ne. oddolžiti se moraio za Češki dar, in sicer v enaki obliki. Češki sokolski naraščaj še nima svojega prapora in dolžnost naša je, da ga mu pokloni naša mladina, kakor ga je češka mladina poklonila naši. Na odborov! seji JSS. dne 27. decembra 1925. — je bilo sklenjeno, da oonese naš naraščaj s seboj v Prago naraščajskl prapor češkemu v dar. Ta bodi v resnici daT vse naše sokolske mladine, zato je bilo sklenjeno, da prispeva v ta namen vsa iugoslovenska sokolska mladina po 1 Din na osebo. Znesek ie tako malenkosten, da pač ne bo za nikogar žrtev, prapor pa bo nabavljen v resnici iz prispevkov mladine same. Sokolska društva imajo nalogo, da do 1. marca t. 1. zberejo te zneske in jih pošljejo JSS. Vodniki in vodnice naraščaja naj pri tej priliki pojasnijo mladini pomen po-seta v Prago in poklonitve prapora, da se bo mladina zavedala tega svojega čina. Naraščajskl prapor, Id ga ponese mladina v Prago se že izdelale po načrtih br. Boža Račtča v naših narodirih barvah in motivih. Ne bo sicer dragocen ta razkošno delo, ampak priprosto darilo, ki naj tekače ljubezen naših sokoiskih src do vzornih severnih bratov in sester ter nai poglobi prisego zvestobe za zvestobo, kl te bila položena 1. 1922. v Ljubljani. Občni zbor Sokolske župe v Celju V nedeljo, 21. februarja se ie vršil v telovadnici Sokotekega društva v Celju žup-ni občni zbor. Izmed 21 včlanjenih društev so bila razun Rogaške Slatine navzoča vsa društva. Občni zbor ie otvoril podstarosta brat dr. Rudolf Ročnlk iz Sošiania. Pozdravil je zastopnika Saveza brata dr. Fuxa, vse navzoče društvene zastopnike, nakar je prečita! tajnik poročilo odsotnega staroste brata dr. Gvfdona Serneca. V tem poročilu ie bilo navedeno v glavnih obrisih delo župe v mftmlem letu ta podane so bile misli, kako delo v sokolski organizaciji zopet dvigniti. Po prečitanju zapisnika zadnjega občnega zibora pozdravi navzoče saveznl tajnik brat dr. Riko Fux. — Iz poročila župnega tajnika brata Cepina povzamemo, da je župa napredovala za eno društvo in sicer v Gornjem gradu, ki je pridobilo dobre moči In je obstoj društva zagotovljen. V administrativnem oziru ie najbolje poslovalo posavsko okrožje, v splošnem pa ni bilo društva, ki bi na župne dopise molčalo. Naglaša nekatere težkoče, ki se morajo v bodoče na vsak način premostiti! Predsedstvo se ,!e sestalo k seiarn osemkrat, župni odbor dvakrat. — Blagajnik brat Vltav-sky poroča, da znaša gotovina Din 12.953.55, od katere vsote pa še odpade prispevek za tekmovalce v Lyon v znesku Din 5000. Fond za Vestnik znaša Din 2.578.44 Celokup nI dohodki so znašali Din 43.404.37. izdatki Din 30.450.82. Med večjimi izdatki je omeniti savezni porez in poškodb eni fond Din 11.316 (20 dinarski porez ni vštet), podpora društvoma črne in Mežica, vsakemu po Din 500, prispevek udeležencem k otvoritvi Tyrševega doma Din 1500. Poročilo načelnika brata Jerina se nanaša na tehnično delo v župl. Ugotavlja, da se mnogo društev v župi ne more razmahniti, temveč dostikrat le životari. Dotakne se razlogov, kl se temu več ali manj krivi. Župa je po vojni priredila več tečajev, ki pa niso prinesli onih koristi, kakršnih smo pričakovali Izmed okrožij je najagilnejše posavsko, povoljno tudi celjsko, mani savinjsko. Bodoči tehnični odbor bo moral tomeMto načeti vprašanje, kako nekatera društva zlasti v savinjskem okrožju oživeti. Župni matrikar brat Kramer poroča, da šteje žuipa 1352 članov, 666 članic, skupaj 2018, prirastek od leta 1924 za 55 članov in članic. Naglaša veliko važnost točne evidence, ki je podlaga za odmero savez-nega in župnega poreza. Nekatera društva omalovažujejo prijavo v po škodo eni fond in tako se zgodi da se kak član poškoduje, a ne more dobiti prispevka iz ooškodbene-ga fonda, ker ga društvo ni prijavilo. 2 up ni prosvetar brat dr. Milko Hrašovec graja ona drušitva, kl niso poslala letnih statističnih izvestii. Rač. pregl. brata Stanko Pere in Sirec sta račune našla v redu, nakar se podeli blagajniku absolutorii. Nadaljno točko občnega zbora ie tvoril savezni proračun. O n em ie vestno in izčrpno referiral brat Smertnik. Poročilo so sprejeli navzoči z odobravanjem. Nova župna pravila, ki so stopila s 1. januarjem t 1. v veljavo, so bila soglasno sprejeta. Pri volitvah prečita tajnik pismo brata dr. Gvidona Serneca, Irf izjavlja, da eventualne ponovne izvolitve starostom ne more sprejeti Toda občna zbor k trdno vztrajal na ponovni izvolitvi. Izvoljeno te naslednje predsedstvo: Starosta brat dT. Gvidon Sernec, I. za-menik staroste brat Ferdo Poljšak (Za-gorie), II. zamenik br. dr. Rudolf Ročnik (Šoštanj); načelnik br. Lojze Jerin, načelnica sestra Marica Cernejeva, tajnik Fra-njo Cepin, blagajnik Bernard Hltavsky, prosvetar dr. Mirko Hrašovec, zapisnikari-ca sestra Zofka Debelakova, matrikar Josip Kramer, v predsedstvo Josip Smertnik. Franjo Dolžan, namestnikom dr. Jurij Stem-piliar. Drago Kralj. Gregor Šašel. rač pregl. Stanko Pere. Drago Sirec: delegatom v savezno skupščino dr. Gvidon Sernec, Smertnik. Jerin, Vilko Knkec. namestnikom Kramer, dr. Milko Hrašovec, Čepin in Sirec, delegatom v savezni odbor dr. Sernec, namestnikom Cepin. Pri slučajnostih prosi brat dr. btempihar navzočega delegata za pojasnila glede udeležbe bolgarskih Junakov na praškem zletu, nagiašajoč. da smatra to vprašanje važno tudi za župo. Brat dr. Fux obrazloži ves potek zadev, nanašaioč se na praški zlet. Po vsestranskem razmotrivanju ni občtii zbor v tem pogledu ničesar sklenil in prepušča, da se stvar sama razvi e bodi si tako ali tako. V smislu sklepa letošnjega občnega zbora bl se moral vršiti letošnji župni zlet v savinjskem okrožju, a ga je to okrožje odstopilo posavskemu. Župni zlet se vrši. 6. iuniia v Trbovliah. Zirpni porez se ie določil na Din 4 za člana in članico. Končno bodi omenjeno, da se ie župa udeležila otvoritve Tyršovega doma v Pragi in tisočletnice hrvaškega kraljestva v Zagrebu. Bila je zastopana ob vsaki priliki, kjer je bilo treba pokazati silo naše organizacije. Predsedstvo se živahno ukvaria z mislijo kako čim naiveč članstva pritegniti k udeležbi na zletu v Pragi. Včlanjenim društvom ie župa poslala zadevne okrožnice, a storila bo te mesece vse, da obisk Prage po celjski ž upi ne bo zaostajal. Občni zbor je zaključil br. dr. Ročnik. »Ljubljanski Sokol opozarja svoje član stvo na komerz, ki ga priredi v počaščenje svojih 60, 50 in 40 letnikov v soboto dne 27. t. m. točno ob 8. zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma« s prijaznim sodelova-trem orkestra bratskega -društva Sokol I., ter društvenega pevskega zbora. Vstop prost. Na to našo prireditev uljudno vabimo tudi ostala ljubljanska in okoliška sokolska društva. — Zdravo! — Odbor. Sokol I. priredi v soboto dne 27. t. m. ob 20. uri na Taboru predavanje. Govoril bode o temi: Katolicizem v srednjem veku, še od prej dobro znan! predavatelj gospod J. Zupančič. Udeležite se predavanja v čim večjem številu. — Zdravo. Telovadna akademija Sokola I. se vrši v nedeljo 14. marca v Unionski dvorani pri kateri nastopijo vsi telovadni oddelki. Poleg telovadnih oddelkov sodeluje popoln orkester Sokola I.. Sokolski pevski zbor in pevski zbor moškega in ženskega naraščaja. Pri mladinski akademiji, ki se prične ob 15. popoldne ie na sporedu 10 izbranih telovad-. nih točk, 4 deklamaci|!e, 2 pevske točke žen skesa in moškega naraščaja in 3 orkestralne točke. Ker je mladinska akademija namenjena naši inladeži pričakujemo, da bo naše zavedno občinstvo v najlepšem številu poseti lo to prireditev in s tem priznalo spoštovanje do dela, ki ga vrši Sokol 1 za svojo mladino. Pri večerni akademiji ob 20. zvečer nastopijo 4 telovadni oddelki s 7 telo- vadnimi točkami in Sokolski zbor pod vodstvom br. Juvanca. Točen spored javimo kasneje. Sokolstvu naklonjeno občinstvo je bratsko vabljeno, naj s svoj m posetem dokaže, da zna ceniti vrline sokolske vzgoje Zdravo. Prireditveni odsek. IZ ŠIŠKE. Knjižnica Narodne čitalnice ▼ Šiški, ki se je pred kratkim na novo preuredila, posluje sedaj pod spretnim vodstvom novega knjižničarja brezhibno. Zanimanje za knjižnico je veliko in število odjemalcev knjig raste z vsako poslovno uro, kar je jako razveseljivo dejstvo. Knjižnica si je nabavila v tem kratkem času več novih knjig, mnogo se jih je pa dalo na novo vezati in popraviti. Ko se malo denarno opomore, se b0 nabavilo še več novih knjig. Ker ima knjižnica iako bosato mladinsko knjižnico, je začela naraščaju in deci sckolskega društva v Šiški brezplačno izposojevati knjige mladinske vsebine. Mladina pridno sega po teh knjigah. Za mladino oziroma naraščaj sokolskega društva posluje knjižnica vsak petek od 18. dalje. Za vse druge obiskovalce knjižnice pa s0 poslovne ure vsako sredo in soboto od 19. do pol 21. Šiškarji, segajte pridno po knjigah! — GledaKški oder Narodne čitalnice pripravlja velezabavno in smeha polno burko »Charleievo tetko«. Burka se v kratkem vprizori in upati je, da z velikim uspehom. V tej igri nastopi več novih moči, ki se pri tej prilSki predstavijo cenj. občinstvu. — V sredo dne 23. t m. se je vršil redni občni zbor obeh podružnic moške in ženske Družbe sv. Cirila in Metoda v Šiški. Številno obdskani občni zbor je pokazal, da zanimanje za našo šolsko družbo vidno raste. Občni zbor je počastil s svojim obiskom glavni tajnik družbe g. Škulj, ki je v kratkem, jedrnatem govoru orisal družbeno delovanje. Sledili so nato referati društvenih funkcionarjev, volitve novega odbora, nakar je g. predsednik Ad-lešič zaključil občni zbor. —r.— STRAZNI VRH PRI ČRNOMLJU. V kratkem bo postal Črnomelj »oSck bleški, kinč nebeški«. Vsa okolica bo odrezana od mesta vsled neprehodnih cest Začeli so se že od vseh strani obupni klici na pomoč. Ceste, ki vodijo najprej v Črnomelj in šele potem v Rim, so dostaJe. Grešilo se je veliko, zdaj pride polom. Ljudje hodijo po njivah, delajo škodo in jezo, živina se v blatu ustavlja. Črnomaljski biser Stražnl-vrh, ki je Imel prej, pred čudno vlado sedanjega cestnega odbora, najlepšo cesto in največ veselih posetnikov zidanic in vinogradov, ki je pošiljal najtežje vozove žlahtnega vina žejnim Ljitljančanom, Je postal nedostopen kot Mont Everest Le tuintam srečaš turobnega hriboiazcu podobnega vinogradnika, ki si oborožen s turtstovsko palico in močnim cepinom, opasan z reittfflo vrvjo, krči pot v gorice, ali pa se previdno plazi hi spušča ob obronkih bivše ceste v nižavo, boječ se edine nevarnosti, da ra-gazi — na cesto. Tako ne gre visi. Dvanajsta ura bije. prostato nujne odpotnočft Nujno prosimo g. sreskega glavarja, da zastavi ves svoi vpliv, da se napravi Škandaloznim cestnim razmeram takcuJSniji konec in podreja pri okr. cestnem odboru fn Gradbeni direkciji v Ljubljani. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—. 2enltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I'—, NajraanjSI znesek Din 10«»% Zs^rnga mesarjev in prekajevalcev * Ljubljani vljudno nazna-vsem svojim članom, tU se vr5i redni, letni občni zbor » nedeljo dne ES. svečana 1K6 ob 9. uri dopoldne v ▼na»m salonu g. P. Košaka Spore 1: Volitev naielstva la odbora. Slučajnosti. — HiMstvo. Stražišče pri Kranju Sokolski oder »priiorl v soboto 27. febr. cr 8. uri sveCcr in v ne-deljo S8. febr. ob t. pop. petdejanko »Deseti brat« b prijainosti sodeluje pri-inani komik (j. A. Roimaa ii Kranja v vlogi Krjavlja, IrCmarj-i pa ifra g. J. Li-lozar ii Kranja s svojim dohrim in priljubljenim gla-•om. V soboto igra Ii pri-Jmosti tamburarki ibor 4. uri popoldne na Eim-»kl cesti 8. Udeloiba Slanic •bvema. 444« Mesar se sprejme na dober, prometni kraj. Urejeno je vse, da lahko zaiSne z obrtjo. Vprašanja na upr. «Jutra, pod žifro «Jfeear». 4440 J. A. D. Triglav ima redni občni zbor * ponedeljek dne 1. marca ob H2n uri t društvenih Prostorih. 444!) J. A. D. Triglav ^ petek 26. t. m. ob 20. urr predava * društvenih prostorih tov. "pindler o zgodovini Tri-tlavv 4445 Radio-klinika f i o p r a v 1 j a sestave, d©-e, sluSalke in akumulatorje — Polnitev akumulatorjev. J. Goreč. Ljblj. kreditna banka. 25-a II f* T. RABIČ *} o. Ljubljana ^vorsknJ^ (sSatsa; Učenca krepkega la zdravega, za trgovino meSanega blaga idčem. Prednost Imajo tisti, ki so dovrlili trirazredno meščansko iolo. — Franc Oset junior, Vransko. 4421 Krojaške pomočnike in prikro sevalce za fino dalo rabim. — Ponudbe na naelov: Jeloviek, Ljutomer 4368 Dekle _ ln Izobraženo, t«K« vohanja, kakor vseh hišnih del, ieli k bolj«, manJU drulini, tajno Izven Ljub-liane, najraje v Celje. — C«njene ponudb* pod lifro •Besen in pošten značaj« na upravo «Jutrx». 4'" Korespondentinjo samostojno T slov., hrv. Ia nemSkem jeziku, perfektno »tenografinjo, ISte industrijsko podjetje v Mariboru. — Ponudbe pod »Koresponden-tinja» na Aloma C*iupany, Ljubljana, Cankarjevo na-teeOi L <« Izvežban šofer daljšo prakso za «Ford> avto so takoj sprejme v stalno službo. Naslov pove uprava «Jutra>. 44G4 Samostojno gospodinjo že priletno, pošteno, pridno in zdravo, ki ina kuhati, iščem k dvema otrokoma. Naslov pove uprava .Jutra, 4464 Žagovcdja vsestransko verziran, ki je obenem kalkulator, manipu-lant in ve53 vseh pisarniških poslov spadajočih v to stroko, se sprejme. Ponudbo s prepisi Bpričeval in zahtevki na upravo «Jutra» pod značko «Samostojni Za-govodja». 4445 Trgovski pomočnik železninar, agilen, samostojen, zanesljiv prodajalec in strokovnjak, dobro priporočen, vešč slovenskega in nemškega jezika, dobi dobro stalno službo. Ponudbe na upr. «Jutra» pod Šifro . 4442 Perfektna sobarica pridna in poštena, ki zna tudi nemSko. to sprejme takoj. Naj se oglasijo samo takšne, ki imajo dobra dolgoletna izpričevala. NajloT v upravi .Jutru,- 4373 Trgovski vajenec iz boljše rodbine in a dobrimi spričevali se spTejme ▼ trgovino z mešanim blagom. Ponudbo pod znaSko •Pošten 102» na spravo cJutra,. 4428 Snažilec jedilnega orodja s« sprejme v hotelu tna ulica 6, Trnovo. 4484 Žage jarmenice iterice) in za venecijanke remšcidski izdelek make J. Clouth, Eetnscheid — zastopstvo in zaloga Rudolf D e r 2 a j, Ljubljana, Kolodvorska ulica 28. 4044 Ruski Tisk, d. z o. z. prodaja ruske knjige, bele-trietične in strokovne, mu-zikalije, razglednice, ikone, križe. Ambulantna knjižnica, antikvariat. Pisarna v Wolfovi ulici l/I, skladišče v suteren. prostorih Jadran-sko-Podunavske banke. 4453 Pipe iz modi za pivo M prodajo. Naslov pove sprava cj«ta». 4481 Za lovce in ribiče! Prvovrstni gumijevi Skornji ameriške provenijenee, visoki do ledij, popolnoma novi, so vredno naprodaj. Naslov pove uprava cJutra« 44S3 Javna dražba ca CO m9 bukovih frizov se vrši 27. februarja 1926 ob 17. url v skladišču tvrdke V. Scagnetti v Ljubljani 4275 2 omari ln mizo se po nizki ceni proda v Zeleni Jami 218. 4430 Srebrnih kron večjo množino dam najvišjemu ponudniku. — Ponudbe na upravo cJutra« pod cA. P.» 4427 Zlata avba in pas pristna, se prodačta. Več se Izve v modni trgovini Jos. Podkrajšek, Jurčičev trg. 4425 Pletilni stroj 5/30 cVederman« proda V. Malovrh, Ljubljana 7, Po-1 okova 13. 4449 Uteži za decimalno tehtnico od 1 do 20 kg kupimo. Ponudbe in cene na poštni predal bt. 2. 4456 Hiša (vila) novo prezidana, v Novem mestu, z 2 stanovanjema (eno prosto) z elektr. razsvetljavo, vodovodom, vrtom in njivo 6e proda. — Naslov pove uprava «Jutra» 4475 Hiša z dobro idočo pekarno v Ljubljani se proda. Le resni kupci raj pošljejo ponudbe na upravo cJutra« pod cPekarna*. 4450 Gostilna in majhna trgovina so vzame v najem na deželi, na prometnem kraju. Ponudbe na upravo cJutra« pod cPromet«. 4473 Trgovski lokal dam takoj brezplačno v najem. Več pismeno. Vprašanja pod cSamski« na upr. cJutra«. 4439 Poslovni lokali nasproti sodišča, obstoječi iz 5 sob, jako pripravni za večjo odvetniško pisarno, se s 1. majem 1926 oddajo v najem. Naslov pove upr. H» -cTjiinf. 2 mlada gospoda iščeta opremljeno sobo, po možnosti s posebnim vhodom, event. s hrano, za 1. marec. Najrajši na periferiji meeta. Cenj. ponudbe na upr. cJutra« pod šifro cPeriferija 4313«. 4397 Opremljeno sobo po možnosti v bližini sod-nije, išče soliden gospod s 1. marcem. Cenjene ponudbe s pogoji pod značko ;V bližini sodnije« na upr. cJutra«. 4u-7 Soba s posebnim vhodom se odda gospodu v sredini mesta Naslov pove uprava cJutra* 44G1 Mesečno sobo s hrano oddam gospodu v sredini mesta. Naslov pov«? uprava . 4395 Dva dijaka se sprejmeta t lepo sobo in boljšo hrano s 13. mai-rem v bližini obrtne šole Vrštovškova ulica št. 14/1 4431 Samostojen gospod inteligenten, z obiirnim zelo dobičkanosnim podjetjem na deželi in lepim domom v velikem mestu Slovenije, zelo dobro situir&n, ieli znanja z ljubeznjivo in blago gospico iz dobre trgovske, ali iz dobre kmetske rodbine. Resne dopise pod »Izvrsten gospodar* na upr. cJutra*. 4488 Tainopis razrešim (dešifriram) ako se mi vpo-glje 100 Din. — K. Knapifi, Vransko. 4487 V svrho znanja želim dopisovati z gospodično, ki bi bila pripravljena podati se ▼ tujino. — Dopise na upravo cJutra* pod šifro cVijolica*. 4469 Ljubi, ljubi Tom! Verujem v poštenost, dobroto ia lepoto, ker si pošten, dober in lep Ti! Se hočem živeti, ker živiš Ti! O bodi zdrav, srečen in blagoslovljen vedno, vedno 4458 VljoJina ikoro nova, ie proda. — Naslov pove uprava »Jutra« 439» Lepa violina malo rabljena, v novem finem etuin, se proda za 700 Din. Naslov pove upr. cJutra«. 4479 Pianino kupim takoj. Cenjene ponudbe na upravo cJutra« pod c Hitro 3000». 4:91 Pes čistokrvne volčje pasme, 10 mesecev star, izvrsten čuvaj, se proda. Naslov pove uprava cJutra*. 4463 lzguMjtnv- Bel otroški vratnik (bacek) se je izgubil na pustni torek. Knezova ulica št. S9, šivilja. 443S Iščem gospodinjo ali oddam trgovino In go stilno v najem. — Doticnj mora imeti nad 50.000 Din. Dopise na upravo cJutra« pod c2eniu». 4478 Otrobe pšenične, srednje, z vrečami lz jute po 1'45 Din kg, dalje vse vrste pteničnih in koruznih mlevskih izdelkov nudim vsako množino po najnižji dnevni ceni franco Jarše-Mengeš. Vagonska naročila poseben popust. — Zahtevajte cenik in vtorce. Ivan Nastran, valjčni mlin, Radomlje. 4199 Pupe (moške modele) za izleibe kupi konfekcijska trgovina Jelovšek, Ljutomer. 4337 Dve kolesi damsko ln moško, dobro ohranjeni, kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo .Jutra« pod cNaJnlija cena« 4481 Večjo sobo ali pa sobo s kuhinjo išče ves dan odsoten zakonski par. Kdor bi imel tako za oddati, naj ponudi na upr. cJutra« pod cMali dom«. 4405 Opremljeno sobico zračno, v sredin mesta išče uradnik. Ponudbe na upr. cJutra« pod cl. marec«. 4467 Prazno sobo valiko, z električno razsvetljavo, v pritličju, iščem — Kupim tudi moško pnpo (model). Naslov pove npr. cJutra«. 43S9 Stanovanje 2—3 sob s kuhinjo in prrti-klinami iščem za 1. marec. Najraje kje v bližini električne leletnice. Naslov v upravi cJutra«. 4454 Manuiakturist z nekaj kapitala za soudeležbo se išče k dobro idoči trgovini. Na upr. cJutra« pod 4459 Krojač z nekaj kapitala se išče kot družabnik. Biti mora dober prikrojevalec. — Na upravo cJutra« pod c2222». 4460 Družabnico gospodično ali vdovo z nekaj kapitala, iščem za prevzetje gostilne. Ponudbe pod šifro cDružabnica 2791« na upravo cjatra«. 4477 Družabnika eventuelno kupca Išče rentabilno Industrijsko pod' jetje v Južni Srbiji z ve-iikim in sigurnim dobičkom Pojasnila daje dr. Kašiko-vič. advokat, Beograd, Knjsginje Ljubice ulica b, telefon 748. 4438 Znanja dvema mladima, izobra-j ženirna, primerno premožnima gospodičnama žalita zdravnika v svrho ženitve. Dopise na upravo cJutra« pod cDiskrecija« in cTaj-nost». 4434 Oddajte takoj moške slamnike v snazenje da jih dobite pravočasno. Sprejema do 15. aprila P. Magdid, Ljubljana. 61 Steklena strešna opeka je zopet v talogi pri Združenih opekariab. d. d. v Ljubljani. 433 Kdor hoče spoznati mestu In kraje r Hrvatski, Bosni, Vojvodini. Srbiji, Dalmaciji ltdH naj oaročl A. Melik: Jugoslavija Zemljepis«! pregled. IL del. Na 524 straneh podaja knjiga, ki Ji Je priložen tudi zemljevid, podroben popis naše države. Knjiga velja s poštnino vred 52 Din, boljša izdaja 67 Din 50 p. Naroča s« pri Tiskovni zadrugi v VcUl enl, Prešernova oltea ii. 54 M 3ax Rohmer; ? 53 X* eci u Se ton ni imel nobenega določenega načrta za nadaljnje postopanje. Vsaka raziskovalna sled, na katero so se bili podali, je privedla samo do razočaranja. Kljub temu, da so zbrali mnogo podatkov o Kazminem udruženju za razpečavanje opojnin in opija, je vendar ostalo bivališče Kazme in njegovih sotrudnikov zavito v popolno temo. Od Kitajcev ni bilo mogoče dobiti nikakih informacij. Nezaupanje do policije je globoko vkoreninjeno v kitajskem srcu; kajti Kitajec je mnenja — in ne po krivici — da je policija vedno pripravljena ga obtožiti, in vedno nejevoljna, če ga mora braniti, in da ga smatra za izvržek, ki je zmožen, izvršiti največje zločine, in ki ga smejo njegovi beli sosedje zato nekaznovano oropati, pretepali in celo umoriti. Če obratno policija išče informacij v kitajskem predmestju, potem ima kitajsko predmestje priliko, da se osveti — in molči. Zunaj na reki, nad in pod kitajskim predmestjem, so patrule skrbno stražile in čakale na znak iz tega azijskega mestnega dela. Iz skrbno izbranega skrivališča je pa tudi gledal George Martin in ravnotako čakal. Niti luč sosedne gostilne ga ni izvabila iz njegove luknje. Uro za uro je čakal potrpežljivo, kajti Sin Sin Wa je plačeval dobro, in to noč ni šio niti za opij, niti za kokain, temveč za njegovo rešitev. Seton paša je liodil od stražnika do stražnika in jih spraševal po Kerrviu, toda nihče ga ni bil videl. Ze je začel skrbeti za varnost neustrašenega nadzornika. Ugibati je začel vse mogoče, ko je šel mimo hiše enookega Kitajca, v kateri je našel detektiva Coombesa ra straži, zadovoljno se smehljajočega kot vedno. Sledil ie nato teku Temze v smeri proti Limehouse Basinu. Ozka, slabo razsvetljena ulica jc bilo čisto zapuščena. Slabo vreme in prisotnost toliko straž-nikov ie pregnala Azijce v hiše. Toda od reke in ladjedelnic sem .ie prihajal neprestano ropot industrije. Piščalke so "vižgale in stroji s.) hropeli in tu in tam se ie začul iz daljave človeški glas. Sečon je razglabljal o umazani skrivnosti, ki je na videz obdajala ves ta mestni del, vrtel se je po najrazličnejših ulicah in slednjič prišel na ozko stezo, obdano na obeh straneh od visokih, praznih zidov. Vodila je proti majhni ladjedelnici. Nevede je stopal po isti poti, kot malo poprej ubežni Sin Sin Wa. Slednjič se je ustavil in opazoval prazno ladjedelnico. Sosedna hiša, ki je že bila napol podrtina, ni ušla raziskovanju policije. Čeprav policija ničesar ni našla, je vendar Setcm še enkrat stopil skozi njena vrata. Brezdvomno je »kismetc, kot pravijo Arabci, zahteval, da mora storiti tako. Plima je bila visoka in voda je tajinstveno šumela okoli zabitih kolov. Setonu je postalo čudno tesno pri srcu, ko je gledal na temno obrežje in čul tajinstveno šepetanje vode. Že se je hotel vrniti, ko je drug glas zbudil njegovo zanimanje. Pes je cvilil nekje blizu njega. Najprvo je mislil, da prihaja ta glas od nečesa drugega, kajti malo je bilo verjetno, da je pes v zapuščeni ladjedelnici. Ko pa je razen cvilenja začul praskanje, so se njegovi dvomi razpršili. — To je pes, si je dejal, majhen pes. Kot Kerry je vedno nosil s seboj električno žepno svetilko in ž pjo posvetih v notranjost poslopja. Zapazil je majhnega prepeličarja, ki je jokavo cvilil in praskal po umazanih tleh, kot bi si hotel skopati luknjo, da zleze pod zemljo. Ko je zasijala luč na psička, je ta prestrašeno poskočil, potem pa se je obrnil proti Setonu in mu pokazal zobe. Ta je zapazil, da je blaten od nog do glave in v zelo žalostnem stanju. Takoj si je stavil vprašanje, kako pride tak pes sem in kaj ima tu iskati. Bil je krasen, majhen prepeličar najčistejše pasme, kot jih imajo samo dame najboljše družbe. Na njegovi ovratnici je še visel blaten ostanek svilenega traku. Živalica je gledala preplašeno, kot bi se bala, da bo prišlec slabo ž njo ravnal, toda ta strah je bil za njo menda stranska stvar, kajti kljub temu je spet z blazno naglico začela praskati po tleh. Seton je bil možak dejanja. Takoj je ugasnil luč, utaknil svetilko v žep in stopil v notranjost hiše. Pokleknil je poleg psa, malo očistil tla in pritisnil ušesa nanje. Kljub železnemu samoobvladanju, ki ga je navadno imel. je opazil, da mu srce naglo bije. Vedel je, da je šel Kerry na Ritino stanovanje v Prince's Gate po njenega psa, da z njegovo pomočjo poišče izginulo gospodarico. Niti trenutek ni dvomil, da je to Ritin pes, ki je razburjeno cvilil in kopal poleg njega. Nejasno je uganil del resnice. Kerry je moral pasti lopovom v roke, pes pa je menda brez vsakih ovir ušel. Kaj je bilo pod ladjedelnico? Zadrževal je sapo in sklonjen na tla prisluškoval, toda odkriti ni mogel nobenega glasu. — Tu notri ni nič, dragi moj, je dejal psu. V odgovor na prijazni glas je začela mala žival divje lajati, kar so morali čuti tudi na nasprotnem obrežju. Setonu se je obnašanje psa zdelo zelo čudno. Prej je že bil osebno preiskal vsako ped tega izrednega poslopja in prepričan je bil, da ni v njem nobenega skrivališča. Obnašanje psa pa je bilo tako čudno, da je Seton, ki je spoznal, da je ključ do skrivnosti v tej hiši, občutil, da sa nekdo opazuje. Vstal je in za trenutek premišljeval, zdelo se mu je, da je čul napol udušen krik. Vendar ga je ropot z nasprotnega brega reke motil in njegova domišljija ie razburjeno delovala. Praznoverno spoštovanje tajnih sil Sin Sin VVaja, ki je dovedlo višjega nadzornika Kerryja do spoznanja, da je Kitajec nadčloveško nadarjen, se je začelo polaščati Setona. Obžaloval je, da je tako odkrito stopil v to poslopje in celo svetil s svojo lučjo. Skrite, bedeče oči so ga opazovale. Morda je bilo to samo domneva, posledica mrtvaškega nočnega ropota, teme in skrivnostne moči Kazme in njegovih sotrudnikov; vendar je vse to mogočno vplivalo na Setona. Divje, neverjetne teorije so mu drvele po možganih. Veliko skladišče opojnin je ležalo skrito pod njegovimi nogami — i.i moral je biti nekje skriven vhod, ki ga policija pri razskovanju ni našia. To samo na sebi ni bilo^ncmogoče. kajti tega poslopja niso raziskovali natačneje kot vseh drugih v soseščini. Divji krik v noči, ki je tako strašno pretresel oba poslušalca, je prihajal iz teme ravno na tem kraju, in lahko je bilo mogoče, da ga je bila izustila izginula žena. V srcu o tem nihče ni dvomil. Sklenil je, da bo dal povelje, poslopje še enkrat natančno preiskati, in sicer tako tajno, kot le mogoče. Skleni! je tudi, da ga tako tesno zastražiti. da nikomur ne bo mogoče oditi ali priti neopaženo. Toda Kismet, v čegar vsegamogočnost je več kot na pol veroval, je odločil drugače, kajti človek je samo orodje v rokah Usode. St. 2d. 5307/ref. IX. MA 1204 a Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo zidarskih in drugih obrtniških del za zgradbo 10 pritličnih stanovanjskih hišic za zasilna stanovanja za Bežigradom. Potrebni podatki se dobe pri mestnem gradbenem uradu med er3dnimi urami. Ponudbe ,e vložiti do 5. marca 1926 ob 11. uri dopoldne pri gori navi.denem uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 24. februarja 1926. . se dobijo lahko še za III. razred XI. kola pri Mm Uiti. Lili, Sf. Pelfa (Bila 11 Cela srečka III. razreda slane Din 240-— Polovična.........120'— Četrtinska.......* „ 60— Zunanji naročniki naj blagovolijo odpadajoči zne-vnaprej nakazati, da se jim pravočasno dostavijo srečke. Žrebanje 5. ia 6. marca 1926 Klanjajoči se volii Najvišjega naznanjamo v globoki žalosti, da je naš preljubi, skrbni soprog, oče, brat, stric in tast, gospod Franc Kočevar posestnik, vinski trgovec in gostilničar danes zjutraj ob 3. uri, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v soboto, 27. t. m. ob 15. uri na farno pokopališče k Sv. Pavlu. Maše zaaušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Blagega pokojnika priporočamo v molitev in prijazen spomin. Vrhnika, dne 25. februarja 1926. Valentina Kočevar roj. Eržen, soproga — SVlanka por. Zore, EiSatia, Anica, Jožko, otroci, in ostaSi sorodniki. 1205 .. .. --i Vsem, ki ste na kakeršenkoli način izkazali sočutje našemu nepozabnemu stricu, bratu, svaku itd. gospodu V zbirki „Oder" je izšel Drama v treh dejanjih. — Spisal Janez Žagar. Vrtinec je kratka kmetiška drama samo štirih a dobrih vlog Cena Din 18 — likala knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. TTnr ""nrinprr -■nn jif-fs*M Najpopolnejši St ®ewar ššvaSni sžrojš za šiviije. krbjače in čevljarie ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost p:i tvrdki Lud. Baraga, Ljubliana, Selenburgova uEica G !. Brezplačen pouk, 15-ietna garancija. Telefon št. 980. 28 JLJLJLJI_i_:i_i«-J;_ILJ'—U_ii_jLJLJl_Jt—I i Kil CBS % 12004 Zahvala. i 1 % »i m I P te • Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja ob smrti naše ljubljene soproge, matere, stare matere in tašče, gospe Frančiške Kastelic izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebna zahvala pa bodi Izrečena odboru in uradni-štvu Ljudske posojilnice, gg. trgovcem, darovalcem k asnih vencev in cvetja ter končno vsem, ki so spremili drago nam pokojnico na njeni zadnji poti. V Ljubljani, dne 25. februarja 1926. žalujoče rodbine: Kastelic. Hladiš? in Marian. ob času niegove bo ezni in ga spremili na njegovi zadnji poti, izrecamo iskreno zahvalo. Posebej se še zahva jujemo pevskemu, društvu „Slavcu" za genljivo petje in šišenski pož rni brambi za za častno spremstvo. V LJUBLJANI, dne 25. februaja 1926. 1201, Žatafoči ostala. VEZAVO KNJIG ZAPISNIKOV in vsa druga knjigoveška dela izvršuje lično, trpežno in po konkurenčnih cenah KNJIGOVEZNICA DELNIŠKE TISKARNE D. D. V L JUBLJANI Miklošičeva cesta štev. 16 _______ lor oglašuje, ta napreduje! . . .Ikai " LJUSUAKA, Mestni trg IS izdelovatelj dežnikov Na drobno! Na debelo! Zaloga sprehajalnih p&llo Stari dežniki se nanovo creobličejo. dobi stalno mesto pri podjetju v Ljubljani. — Reflekiira se samo na prvovrstno moč. — Pismene ponudbe z referencami na upravo »Jutra" pod „E3d!o telegrafist". ni auto velik, 40 HP, sedemsedežni Steyr, jako dobro ohranjen, malo izvožen, v izbornem stanju s kompletno opremo Inserenti naj se javijo pod šifro „Auto 36" na upravo Jutra, hm a eventualno še kake druge pisarniške mobilije, dobro ohranjene iščem za takoj. — Pismene ponudbe pod ,»Pisarniško pohištvo" na upravo »Jutra". □□□□□□□Di^Dn-j^ononnnoonoooannn i ms>ii ijupijŠ šte emo Budalov rižev pot Petre Kupljenika. Povest $e godi v protestantski dobi na Slovanskem. Cena broš. 17"—, vez. 22"—, poštnina 1"50 Naroča se v Knijpsi Msfoe itiim v IMm. Polenovlso namočeno 669 marinade vseli vrst po konkurenčnih cenah morske Io sladkovodne ribe dobite vsak dan v soe-cijatoi trgovini ..RIBA'. Oradišče št. 7. Ljubljana. Otomone s afrik modroce, ž tnnice, kakor tudi vse druge tapetniške izdelke nud! po znatno znižanih cenah Fran Jager, tepete, Ljubljana, Kolodvorska nlica 27. Popravila točno in ceno IUUMBBB «n craiaaiaia It koretanske igo-dovtae je zajet rom2n AngeSin Hidar Spisal Ivan Lah, Cena vezani knjigi Din 32, po pošti Din 1-50 več. Izdala: Tiskovna zadruga * Ljubljani. BBCZZiEg •Jutrovs roman t.ter ega ikonukoi upci* vsebin*. preplett-D. s fantastičnimi tapletlja)! oi T*-ietka k(.!]■•» ki prinfc-Sajo navdušenemu čitatrlj« t lntere»ntoim raimutri-vanjeni TH&k blp pre*-ne-ienja, kj ma le ale,!i rit-oCuranje to komternanjK o topet pfesenefeaje tako. <1* so fiitatelji DMftrpno pričakovali vsako nadaljevanje romana, Je ilSel in fe mt. pri opravi «Jutra» * ljubljani Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si g2 takoj n a r o č e za domače knjižnice, iolj zabavati Vas ne nore nobena knjiga! Veta na itaoe . . . 65 Ol« OroSirana pa . ... 45 t'ifl ■ u ^fekarsia banka FKg®s3siwss!sfcitsi hranilnic V UaBbSfani "Si" '-n (prej Kranjska deželna banka) ■ izvršuje vse bančne posle in transakcija Sprejema iiicge na hranita« knjižice in tekoči ra&un proti naj« ugodnejšemu obrestovanju ter dajs vsakovrstna kredit« in predujme. Nakup in prodaja vaiut in deviz. T- a« tSi i