felfiar ia Correspoiuien-a: Cas. Correo No 8. "Ucursal 17 - Bs. Aires.
RedacclOn y Admlnlstracifin
Sandro l. alem 14
T. E. 34-1322 ^adne ure od 10—12 ★
11 A R o e N I N A :
Za eno leto $ 8.—
2a Pol leta $ 5,— da &a inozemstvo 2 dolarja
čl° f9»<nn«zna itev. 20 ct».
telo
SicvcNSKt Glas
(Em
REGISTRO NACIONAL DB LA PROPIKDAI)
INTELECTUAL
No. 297218
(LA VOZ ESLOVEMA)
PEKIODICO QUINCENAL UK LA COLdiCTIVlDAI) ESLOVENA
SU1) AMERICA
(VUtJOESl/AVA) PAKA TODA
FRANQUEO PAGADO
Concesion N* 3159
TARIFA REDUCIDA
Conceai6n N’ 1551
I*ETO (AffO) IV.
BUENOS AIRES, 30 DE SEPTIEMBRE (SEPTEMBRA) DE 1949
N<? 36
El espectro de la crisis y el Plan Marshall!
El 8 del actual dio comienzo en Washington la Conferencia entre representantes del Gobierno Britanico con los del Gobierno de Estado3 Unidos, a fin de dar solucion a ‘‘la crisis economica mundial”, segun declaraciones de Mr. Bevin.
Esta reunion se hace en un momento en que la crisis, EFECTIVA-MENTE, va envolviendo a todo el mundo capitalista. Gran Bretaiia, que saHo mal parada de la Segunda Guerra Mundial, por la causa de la lucha de los pueblos dependientes y por la “reconquista” de sus esferas de influencia por el coloso imperialista norte-americano, ho‘y se ve en la necesidad de recurrir a los financistas de Washington para que le solu-cionen su problema de la crisis y a decirles que el derrumbe de Gran Bretaiia es el derrumbe tambien de Norte America.
Mr. Bevin no oculta el agudo comienzo de la desocupacičn al senalar que en Inglaterra pasa lo mismo que en Estados Unidos, porque ya “se han adoptado los subsidios para los desocupados”. Las cifras oficiales indican que en Estados Unidos, hay 4 millones de desocupados y 2 mi-llones de semi-desocupados y que este comienzo de profunda crisis que abarca a Norte America, a Gran Bretaiia, se va agudizando y palpando visiblemente en el resto de los paises capitalistas con dependencia eco-n6mica de los mismos.
Mr. Bevin manifiesta que “es una insensatez decir, que haya fraoa-do el Plan Marshall”. Y <,c6mo se explica la profunda “crisis econo-mica mundial”, reinante a pesar de ese Plan ‘‘salvador”?
El Plan Marshall ato mas aun a los paises que se mueven dentro de su orbita, a los intereses del imperialismo norteamericano, incluso a Gran Bretaiia.
El canciller ingles ha expresado en visperas de la conferencia que la mišma tiene como proposito de “ganar la lucha por lograr un mundo unico, . . . libre y dcmocrata”; como si la existencia de las Naciones Unidas formada por todos los paises del mundo amantes de lo “libra y democrata”, no tuviera, ELLA, la tarea de lograr un “mundo unico y unido”, para preservar la Paz y laborar por el progreso de la humanidad.
Es que el Plan Marshall, no ayudo en lo mas minimo la reconstruc-cion de Europa ni la “salvo del caos y la ruina”, sino que llevo a los paises atados al mismo a una mayor dependencia, y ha demostrado ser un instrumento que no salva a los pueblos de la crisis, en la que hoy se debaten. Practicamente ha destruido todos los esfuerzos que se hacen en la solucion de los problemas mundiales dentro del marco de la organi-zacion unida de las naciones.
Con el Plan Marshall se quiere suplantar a las Naciones Unidas, y la Conferencia de Washington lo demuestra.
La “salida” a la “crisis economica mundial” no es justamente como se va conseguir a traves del Plan Marshall, ni a traves del engendro del Pacto del Atlantico. Esta salida significa ia GUEL.RA. Los pueblos cadi dia lo entienden mas.
La “vida mejor para el individuo”, como dice Mr. Bevin, no se lcgra a traves de Planeš, o pactos guerreros. En esta “salida” los pueblos pierden todo; unicamente salen ganando los grandes financistas, que febrilmente preparan la guerra como salvacion de sus intereses bastardos.
La VERDADERA salida a la crisis es la edificacion del sistema eeo-nomico socialista, hacia el cual avanza la humanidad. j Los hechos lo demuestran! Despues de la primera Guerra mundial en una sexta parte del mundo se echaban las bases sociaiistas y en la Union Sovietica NO hubo crisis. Despues de la segunda Guerra mundial, cuando se pretendio, -7 a traves del Pacto “ Anticomintern ” — aplastar al pais del Socia-lismo, ese mismo sistema economico socialista, en el cual NO PUEDE haber crisis. abarca a una tercera parte de la humanidad, dentro del cual se encuentran los pueblos de Yugoslavia.
La historia enseiia que el Plan Marshall, el Pacto del Atlantico y los demas planeš o pactos similares, tendran el mismo fin que los for-mados por el “Eje” Roma-Tokio-Berlin.
i Asi lo auieren los pueblos!
Spoznali so krivičnost resolucije Informbiroja
Jugoslaviji je 1416 oseb, obsojenih zaradi zločinov izvršenih po resoluciji Informbiroja, podpisalo resolucijo, s katero priznavajo svoje napake.
Beograd, (avg,). — Od 1467 oseb, ki .!' bile kaznovane v Jugoslaviji zaradi
Slog*	.
I^ja, je 1416 podpisalo resolucijo, s , ^tero izjavljajo, da se zavedajo škode,
*	jo je povzročilo njihovo delovanje oti ljudstvu in proti KPJ. Te osebe, « °ti katerim so bile izrečene pobolj-
°(‘inov izvršenih po resoluciji Inform-
ševalne kazni — delo, ki je koristno skupnosti — so sprejele to resolucijo naslovljeno CK KPJ na nekem zborovanju, organiziranem v čast petega kongresa KPJ.
“Popolnoma se zavedamo napake in škode, ki jo povzroča naše delovanje proti Partiji in proti ljudstvu in edi-
GOVOR MOŠE PIJADE V BEOGRADU
Socialistična resnica je na naši strani
Ob vrntvi desetih beograjskih mladinskih brigad g ceste Bratstva in enotnosti je bilo v Beogradu veliko zborovanje, na katerem je uprgovoril tudi član politbiroja CK KPJ Moža Pijade.
Na pričetku svojega govora je Moše Pijade dejal, da “zanesljivo upamo, da bo avtomobilska cesta, že do konca tega leta dograjena.” Zgraditev te ceste bo udarec po licih vsem takim ma-lodušnežem, ki so skušali sejati malodušje okoli sebe. Rezultati, ki so bili doseženi na avtomobilski cesti v Novem Beogradu so tudi udarci po licih tistim v tujini, ki so začeli z dozdevno kritiko proti Jugoslaviji in nadaljevali z gospodarsko blokado, obmejnimi incidenti, prekinitvijo kllturnih in drugih stikov, dokler niso prignaii tako daleč, da govore danes v svojih notah o naši državi kot o majhnemu ščenetu, ki se je drznil lajati na velikega slona.
Govorili so o avtomobilski cesti, zlasti pa o graditvi Novega Beograda, da je to pustolovščina. Ni pustolovščine tam, kjer sta ljudstvo in naša mladina pripravljena vse za zmago pravilne linije svoje ljubljene partiji*. Uspehi naše graditve so toliko bolj rasli, kolikor so bile večje težave, ki jih povzročajo tisti, od katerih ne bi mogli tega nikoli pričakovati. To jim ni prav nič pomagalo. Enotnost ljudstva in in njegovega vodstva ni bila nikoli tako trdna kot danes in vsak dan postaja še trdnejša.
Hoteli so, da bi se partija uprla svojemu vodstvu pa so dosegli ravno nasprotne uspehe. Cementirali so enotnost našega ljudstva, mladine in vod-
stva. Razumljivo je, da jih je ta neuspeh pripravil do besa in groženj. Mi ta bes razumemo, ker prihaja iz obupa zaradi neuspeha, grožnje pa nas niso omajale. V najusodnejših časih niso naši narodi nikoli izgubil glave in vdeno so vedeli, kaj je njihova dolžnost do domovine, svobode in neodvisnosti.
Ves svet ve, zakaj se danes FLRJ bori, da se bori za človeške pravične in enakopravne odnose med socialističnimi državami. Ko govore, da je ZS8R slon, FLRJ pa ščene, ki misli, da je močno zato, ker laja na slona, odkrivajo pred vsem svetom, kako razumejo odnose med socialističnimi državami, kako razumejo odnose med veliko in malo socialistično državo.
Tisti, ki stvari tako postavljajo, so prevzeli velikansko odgovornost. S takim rasnim prezirom do majhnega naroda je doslej govoril samo Hitler. Zdaj piše glasilo 1U, da bo prišla rešitev od FLRJ. Točno je, to bi mogli vedeti že pred letom dni. Rešitev je v naših rokah z zgraditvijo petletnega plana, z zgraditvijo socializma v državi, z moralno politično zmago naših pravilnih pogledov na to, kakšni morajo biti odnosi med socialističnimi državami. Socialistična pravica je na naši strani.
Moše Pijade se je zahvalil mladini za ujeno delo in zaključil:: “Svetla in veličastna je pot, po kateri korakate vi mladinci .... nadaljujte pogumno to pot in ne bojte se nikakih težav, nikakih ovir, nikakih groženj.” Ni težave, ki je naši narodi s tako mladino ne bodo premagali, ker jim je na čelu junaška komunistična partija in kre stoji na čelu te partije naj večji sin naših narodov, tov. Tito.”
IZJAVE O NOVI JUGOSLAVIJI
Še vsakdo, ki je prišel v neposredni stik z jugoslovansko stvarnostjo, je z lankoto spoznal, aa je v seaanjem sporu mea hijjccj in vodilnimi Krogi Kom-intorma resnica na jugoslovanski strani in da bo ta resnica prej aii siej spričo nepopustljivosti in predanosti jugo slovansKin narodov pri zgradnji socializma zmagovito prodrla v svet. Med onimi, ki so se prepričali o tem, niso samo delovni ljudje raznih evropskin držav, temveč tudi vidne politične in kulturne osebnosti, kakor francoski pisatelj uasaou in sedaj britanski laburistične stranke kot navaden pristaš komunizma.
Po 15 dnevnem potovanju po Jugoslaviji je sprejel Ziniacusa maršal Tito. Po svojem prihodu v London je Zillia-cus izjavil: “Gospodarski položaj Ju-
nole zaradi tega, ker smo bili pravočasno izolirani, nismo padli v večje in strašnejše izdajstvo, pač pa nam je bilo mogoče spremeniti naše prejšnje stališče, kar je večina od nas že napravila”, tako je rečeno v resoluciji. Resolucijo so podpisali skoraj vsi, ki so bili kaznovani zaradi protiljudskega delovanja na podlagi resolucije Informbiroja. Samo 51,od njih se je vzdržalo.
goslavije ni niti daleč tako slab, kakor o njem sodijo nekateri zahoani opazovalci. lujuu gospodarski biokadi je Jugoslavija dosegla določene naioge za-nvaijujoč se svojim znatnim virom voune sne, izredno dobri letini in zadnjim odkritjem petrolejskih ležišč, iJo-seDno aktivna je petrolejska industrija. Veuka hidrocentrala, ki je eden naj-večjih objektov petletnega načrta, je skoraj dokončana. Jugoslovani gledajo z zaupanjm 111 optimizmom v bouocnost svoje države v izvršitvi petletnega piana. J^onticm položaj je boijsi kunor lansko leto. iNapetost med fcjovjetsito zvezo in Jugoslavijo samo utrjuje po-iožaj v Jugoslaviji. Tajni odpor uuorm-birojevcev je smatrati za zelo nepomembnega. listi, ki v zanounin arza-van misnjo, da se Do Tito priuružii za-nodu, — je zaključil Znnacus — so tako da leč od reamosti kakor mform-Dirojevski lanaiuti.”
Po teh izjavali je pričakovati, da bodo Ziniacusa, ki so ga doslej prištevali med “svoje”, proglasili kouun-iormisti za izdajalca..,
^ Francoski napredni pisatel j J earl Cassou se je s svojo soprogo mudil minuli mesec v Jugoslaviji. Ko sta si že ogieuaia nekatere kruje v Bosni, jim Imaaljevanje na 2, sirarn,spodaj.)
"Gradimo močno industrijo aluminija"
Jugoslavija skriva v svoji zemlji ogromna bogastva. Eno med njimi je boksit, Cigar ležišča se razprostirajo v različnih predelih dežele. Iz boksita se pridobiva aluminij, iz aluminija pa se izdelujejo različni potrebni predmeti. Vendar je bil v stari Jugoslaviji ta preprosti račun zelo zamotan in je Jugoslavija imela prav malo, ali bolje —• nič — od svojega boksita. Stara Jugoslavija je boksit izvažala, a aluminijeve produkte uvažala. Za določeno količino boksita je dobila n. pr. 4 dinarje, a izdelke, pridobljene iz iste količine boksita je plačevala po 100 dinarjev — razmerje 4:100! Ves čas tujega gospodarjenja z boksitom je bil edini dobiček Jugoslavije neznosno izrabljanje delavcev. Vse to je bilo možno zaradi tega, ker v
Nova Jugoslavija po vojni ni imela strokovnjakov za to panogo, niti ne planov za montiranje strojev, katerih posamezne dele je pu3til nemški okupator v Jugoslaviji; toda neverjetna vztrajnost in iznajdljivost nekaterih inženirjev in delavcev Je rodila uspehe. I^osamezne dele, ki so bili nametani po dvorišču, so kombinirali in sestavljali toliko časa, dokler niso sestavili stroje, jih zopet demontirali in ponovno sestavili v tovarni. Ko je pozneje prišel nek strokovnjak nemške tvrdke “Poling” je dejal, da sta pri njih samo dva Specialna monterja, ki bi te komplicirane stroje montirala tako točno brez plana.
Ob pričetku dela je bila na stavbišču samo skupina nekaj inženirjev in delav-
, \
Pogled na tovarno aluminija v Stmišču pri Ptuju
Jugoslaviji ni bilo industrije aluminija — bilo pa je ni zato, ker so za to svojo uslugo domači oblastniki in finančniki pre. jemali ‘"drobtinice” od nemških in drugih imperialistov.
Jugoslovansko ljudstvo pa noče več kupovati vsak lonec in žlico v inozemstvu, zato podpira napore dosedanjega političnega in gospodarskega vodstva pri izgradnji domače industrije.
V prvi petletki raste na slovenskih tleh v Strnišču tvornlca — velikan, ki bo močna baza za vso aluminijsko industrijo v Jugoslav.ji. Ta tovarna bo največja te vrste v Jugoslaviji in med največjimi v Evropi. Aluminij, ki ga bo proizvajala, bo zelo poceni, ker so surovine blizu iu bo proizvodnja popolnoma avtomatizirana.
cev, ki so se v procesu dela Specializirali. Danes pa je pri njih že veliko okoliških kmetov, ki so se jim drug za drugim pridružili. Pomagali so pri montiranju in istočasno obiskovali strokovno šolo, ki Jo je vodil eden od inženirjev. Prvi 25 tonski kotel so montirali v osmih dneh, drugi v treh, kasneje pa so tri take kotle montirali v dveh dnevih. Učili so se in tudi naučili. Zavest, da ne delajo za tujce, da delajo za svojo domovino, ki jim pravično razdeljuje svoje dobrine, ta zavest jim je bila pri tem v veliko pomoč. Postali so monterji, nič slabši od inozemskih, visoko Specializiranih. Dosegli so ogromne uspehe radi zaupanja v lastne sile in danes ponosno ugotavljajo:	“gradimo industrijo
aluminija”.
(Nadaljevanje s prve strani.)
je Društvo pisateljev Bosne in Hercegovine priredi'o kosilo, ki so se ga udeležili minister za vzgojo LR Bosne in Hercegovine ter druge osebnosti. V odgovoru na pozdrav predsednika Društva pisoteljev je Cassou dejal:
“V treh dneh, odkar sem v Jugoslaviji, sem dobil vtis, da v resnici prisostvujem enemu največjih del v zgodovini, ki nima važnosti samo za jugoslovanske narode pač pa tudi za vse narode sveta. To delo je univerzalne važnosti in zadeva vse svobodne ljudi. [ Resnično sem ganjen, ko vidim' navdušenje, ki poživlje vaše delovne brigade, dušo, ki jo te brigade stavijajo v to velikansko gradnjo. Razumem tudi tež-koče, ki jih sedaj imate. Bodite gotovi, de j?z sem edini, ki to razume, in da je mnogo francoskih naprednih pisateljev, ki vas opazujejo v tej preizkušnji, Načela, ki va* navdušujejo in poživljajo v tem trenutku, so načela osebnega dostojanstva, neodvisnosti, revolucionarno zvestobe, nafiela, ki s« nam edijo potrebna za ustvaritev socialističnega in revolucionarnega hiima-nima,
PROTIJUGOSLOVANSKO DELOVANJE KOZNULA ČSR V ZAGREBU
Tanjug javlja, da je notranje ministrstvo sporočilo češkoslovaškemu začasnemu konzulu v Zagrebu Štefanu Horvatu, da mora zapustiti Jugoslavijo, ker je zlorabljal svoj diplomatični položaj in deloval za zastrupljenje odnosov med ČSR in Jugosavijo.
“Borba” piše, da je Horvat izkoriščajoč svoj položaj češkoslovaškega predstavnika v Jugoslaviji stopil v stike s sovražnimi elementi in saboterji v Jugoslaviji, katerim je pomagal in dajal spodbudo za zločinska dejanja proti Jugoslaviji. Omogočal je jugoslovanskim državljanom tajni prehod jugoslovanske meje.
ma izdelani traktorji so velik uspeh jugoslovanske industrije in ponoven dokaz, s kakšnim uspehom ter poletom grade v Jugoslaviji socializem. V Rakovici so jih izdelali kot izvenplansko nalogo. Razstavili jih bodo na Zagrebškem velesejmu.
FLRJ BO KRILA SVOJE POTREBE BOMBAŽA
Do konca petletke bo Jugoslavija krila svojo potrebo bombaža z domačo proizvodnjo. Obenem s tem so dosegli uspehe, ki kažejo, da bodo to nalogo plana morda še prekoračili. Bombaž goje še vedno največ v Makedoniji, prav tako pa tudi v Hercegovini, Črni gori, Dalmcaiji in Vojvodini. Vzgojili so nekaj odličnih vrst, ki dajejo obilen in dober pridelek.
Riž ne pridelujejo samo v Makedoniji, temveč tudi v dolini Neretve, v Slavoniji in Vojvodini. Vzgojili so domačo vrsto, imenovano “62”, ki daje zn 30$ večji pridelek kot italijanske sorte. Lani so v celi državi pridelali 950 vagonov riža, letos pa bo to število še znatno večje.
VEDNO VEČ NAFTE
Letos so v Jugoslaviji pridobili že 50-krat več nafte kot pred vojno v šestih mesecih. Nadaljni dvig proizvodnje jugoslovanske nafte je zagotovljen, ker bodo v kratkem jugoslovanske tovarne izdelale vrtalne stolpe in vrtalne stroje v taki množini, kolikor jih potrebuje FLRJ. Tako se bo pričelo drugo leto še živahnejše vrtalno delo na naftinih poljih. Vzgajajo nove kadre, tako da imajo že sedaj dovolj strokovne delovne sile za dvakrat večji obseg vrtalnih naprav. Nadaljujejo z iz-
■ >()i
sledovalnim delom, ne samo na. T'I revirjih Dolnja Lendava-F'®kleI' Goljo, marveč tudi v severno-'^ Bosni, Zahodnii Srbij, Maketi011, Črni gori.
Sedaj imajo na Hrvaškem virjev, kjer pridobivajo zemelj3,*1, v Banatu (j, Bački 5 in v okt’11® grada 3. Strokovnjaki so da imajo samo znana najdišč«1 ^ lijard kub. metrov plina, ki J('^ jj, pogonska sila, saj ima ta plin^ 10.C00 kalorij na kub. meter. |
■
>ar
eul°f
>aj
100 kilometrov gozdnih cest 'f dili v Sloveniji po vojni, 100 * pravili in razširili, da so prh11® prevoz s kamijoni. Postavili so km žičnic za prevoz lesa w t«T J stojnih gozdov.	J3I
1577 otrok iz goriške oblast1)1 letos v kolonijah.
Tovarno za transformatorje 5" dili v Črnučah pri Ljubljani Novo tovarno za izdelavo <'-c , ga in instalacijskega materin*1 zgradili v Mariboru.
Na Idrijski planini pod Mat*j so zgradili novo stajo za 100 $ vine.	L
tlil
ud
'i
9 j lij
ti
Mtl
'»j,
V Ljubljani bodo še letos
okoli 440 stanovanj.
V polovici meseca septembra;
zi Ljubljano pripotovali v Fb®| 51' slovanski izseljenci iz Francij >1 prišli preživet svoj dopust v tl°J E Ljubljančani so jih prisrčno sl Požar je izbruhnil, dne 1-- * ^ na jugoslovanskem prekocC # parniku “PARTIZANKA”, ki
pravilu v Splitu. Povzročena znatna škoda. Uvedli so preis
Težave s stotisoči begunci
PRVI JUGOSLOVANSKI TRAKTOR
V Jugoslaviji so meseca septembra
Sreizkusili prvi doma izdelani traktor. Faktor domače produkcije se je dobro obnesel, Tehta ‘2,5 tone in ima motor n 50 konpskihii silami, Vleče pet ton, pri oranju pa pet plugov,
Traktor iadekl kolektiv tovarti« strojev V rekordnem casit treh tnese-tiev, akuphO 2 Vselili nažrti, Zaehkrat no preizkusili tri traktorje. Ti prVi <io-
Konec junija je zasedala v Ženevi generalna komisija Mednarodne organizacije za begunce. Organizacija bi morala zaključiti svoje delo do 30. junija 1950. leta. Generalna direkcija pa je v svojem poročilu objasnila, da bo do omenjenega datuma nemogoče vse begunce povrniti na domove, odnosno jih odpremiti v dežele, kamor bi hoteli in ki so pripravljene jih sprejeti. Ob zaključku roka bi ostalo še vedno okrog 172.000 oseb, katerih obstanek je odvisen od obstoja te mednarodne organizacije, medtem ko bi odostalih 130 tisoč oseb imela obveznosti, ki jih je Begunci, ki jih nobena država noče sprejeti, so po večini otroci, ženske, starci, bolniki, itd.
Da se omogoči likvidacija organizacije, bi bilo potrebno v prvi vrsti ustaviti sprejemanje novih beguncev v begunska taborišča, ki še vedno dotekajo v znatnem številu z raznih strani. Čim bo organizaciji 30. junija 1950 zmanjkalo sredstev, bo prenehala podpirati begunce, razen onih, ki so na poti za repatriacijo, ali že namenjeni v druge države. Kakor kaže, bo v najboljšem primeru ‘ ostalo ob likvidaciji še vedno 100.000 oseb, katerih obstoj bo treba nekako zagotoviti. Največ teh ljudi je trenutno v nemških, avstrijskih in italijanskih taboriščih. Sicer je padel predlog, naj bi te begunce obdržale države,*v katerih oni danes žive, toda ne ena ni voljna prevzeti tako težke obveze, kajti dovolj imajo lastnih skrbi z milijona brezposelnih in nepreskrb-
ljenih, tako v Nemčiji in Avstrt v Italiji. Zato bo najugodneje predstavljal njihov povratek . vino, v kolikor bi se vsnj tl®'11] daljšalo življenje begunski
ei.ii-	a
Toda poleg materjalnega, 0 tem tudi vprašanje pravne
,0’fl
V l>fo ;*i0 |:| > P
Na ti
beguncev. Ponajveč namreč n.11 <le|(
•tif
k;
pravice do diplomatske zas1'1. h katerim se prištevajo, n1*11','1*,« iz takega ali drugačnega raz101 nima več državljanstva. to zelo otežkoča že bivanj®^ kjer so trenutno nastanjeni, ^ je najti zaposlen je ali prehod v državo.
,i<\
S tem v zvezi je padlo na/ dokaj predlogov, od katerih J najzanimivejši oni, ki prip°r-bi se organizirala ustanova. Nansenovi, ki jc po prvi svct*^ prevzela skrb za ruske njetj1^ odklonili povratek v domov'111
Zaenkrat je ostalo le p1'* * in ni prišlo do nikake rešit'1: 'vprašanja. Pač pa bodo vsi predloženi generalnemu taJ11’ ra združenih narodov, od k#1 čakujejo potem pameten nas, ga mogla organizacija osvoJ tej zadevi.	d	^
Ob tej priliki je generalna ^ ^ razpravljala tudi o arabski*1,^ iz Palestine, katerih število, 3 800.000 in ki tudi ne najclej0 niti v arabskih deželah. j
Zagrebški velesejm
bo predstavljal pregled Industrije in kmetijske moči Nove Jugoslavil® ‘‘
Ifn7fi 1 Vinnlrn Wvn1itfttn nrrtffcVnrin-to	lilffnalnvflnalrih	tiarOO®.!
t«'
kaz&l visoko kvaliteto proizvodnje ln proizvodov jugoslovanskih narot naporni borbi za izvršitev Petletke ustvarjajo pogoje za nagel e*0
razvoj svoje zemlje,
Velesejem se bo vršil od l?. septembra do 2. oktobra 1949. Vse potrebne Informacije o Zagrebškem velesejmu se dobijo pri trs0^ poslanstvu v Buenos Airesu, Av, de Mayo lS7o-til, tel. 37-46B1	5
S
s
ji,
H a
F> 1
?ht, 111 «
!JI
h
ličili
‘ei
|!ij
*(‘c le,st
M
taj
h
■d
Jba
'JTO SVETU
BOMBA ODVRNILA 8tRAH PRED NOVO VOJNO
svoje upanje je predsednik Tru-- J. Utiiči], ko je pred nekaj dnevi ozir v svet, da ZDA so izgubile mo-
,0 “tol nad
i/
atomsko bombo, kajti do-je, da to izdelujejo tudi v So-
-f(f az3ll()
•ji tir^' ZV(‘Z‘- Izjavil je, da imajo v tem 1» U V.e(’ Podatkov, a povedal je samo, ,]J.e. v zadnjih tednih izvršila eks-Vn|Ja atomske bombe v Sovjetski
u(|jej!rav se je večkrat že javilo, da e(|1 lt J/vjeti izdelujejo atomsko bombo \ii' a 'ip Pred časom objavilo vest, 'jj |Je ?eka ameriška sismografiena po-Hiti) obeležila eksplozijo atomske v. v kirgiški republiki Sovjetske ire!e’.vSo 1'ili obrambni voditelji ZDA jjj da so eni bolj naprednejši s" ^ minilo še nekaj let predno bo-J!?vieti izdelovali ijučinkovitejše
»n r ,vsredst,vo izdelano po človeku, lad ^n*l' *n vojaških krogih je pre-•a i0Val° mnenje, da bo atomska bom-J . iffala odločilno vlogo v bodoči voj-$ ij .! 'la nekaj desetin atomskih bomb. (fj.1'1 bodo rgli na sovjetska indu-ta a središča zagotovilo Združenim '’ani zmago. Tako so torej Ameri-%!'' mislili, da jih tretja svetovna
R* H*'* Ue 'K> ^‘'l*1 dosti žrtev in da bo J tiLS!ovalo samo nekaj oddelkov ve-^bombnikov, i? ii k' ** njihovi načrti so pa šli po vo-
m k,
*	H-n
Ilovi
‘C.fiI1i so vsr, da se je oddaljil st rali
j jjjv..(> so se vendar prepričali, da tudi i delujejo atomsko bombo. Miji	,nii«žice celega sveta je Trn
izjava razveselila, kajti pre-
"ovo vojno in da bodo hujskači vsaj za nekaj časa nehali
Janjem orožja
SODNA BURKA
V	T,
|ir '-udimpešti se je vršila razprava *j| 1 bivšemu zunanjemu ministru La-ift() "'jk ter ostalim sedmim tovariši’ *i so obdolženi izdajstva. Po krat-
lin,.-',.,	,	.	■	i-
Poročilih, katere smo imeli priliko ;|J } razvidimo, da razprava proti Raj-
ti !n tovarišem je odkrita farsa, kaj-jpi °ženci so bili obtoženi, da so so-
ali
%	’» vohunili v priti imperiali-
»silam, da so bili v tajnih stikih k^om Vlindszent.vjem, kakor Si 1 S() povezani z maršalom Ti-j|() za strmoglaviti ogrsko vlado. Zna-jtl;, -j0* da je bil komunistični vodi-*iajk eden izmed onih voditelev, ki
tem Anglija lahko kupila, kar ona potrebuje. Na ta način pa pridejo dolarji dosti bolj dragi in je vrvi vtis, da bo to prineslo kaj koristnega, samo prevara. Potrošač bo na zadnje tisti, kateri bo moral plačati razveljavljenje denarja.
Ker z razveljavljenjem funta bi morala vlada znižati tudi del. plače, so se temu delavci takoj postavili proti in zahtevali, da mora vlada sedanje plače in cene vsem življenjskim potrebščinam proglasiti za stalne ter da se ne smejo spremeniti. Nekaj je angleško delavstvo v tem smislu tudi doseglo, a vse to je samo začasno, ker prej ali lavnega ljudstva in koncentracija vse-slej mora razveljavljenje doprinesti svoje posledice, ki so obuboženje de-ga zlata in drugih vrednot v rokah nekaj posemeznikov, kateri jih potem izkoriščajo v svoje podle namene.
Mnogo držav je že zadela ista usoda, ker so morali znižati svojemu denarju vrednost, ker ozka povezava s funtom jih je v prisilila. Tiste pa. ki še niso tega koraka napravile in hočejo trgovati z Angleško, bodo morale to storiti, ker drugače ne gre naprej. Naša domovina Jugoslavija ima precej velike pogodbe z Anglijo, zato je tudi znižala tečaj napram funtu. Prej je isti veljal 140 Din. sedaj pa velja 220 Din.
Tako vidimo, kako velike posledice ima razvelavljenje denarja, do katerega se pride le v skrajnem slučaju. Do tega nevzdržnega stanja pa ni prišlo naravnim potom, ampak radi špekulacije Z. I). katere so napele vse svoje sile, da zaduše vsako prosto trgovino, katero hočejo napeljati na svoj mlin. Mi, ki vemo, da je “vsaka sila do vremena”, smo prepričani, da se mora tudi to enkrat končati in bodo imperialisti, kateri kupčujejo s človeškimi življenji kot z navadno slamo, tudi zato prejeli plačilo, kakor so ga v raznih deželni, kjer so jih izgnali kot navadne pse.
Sovjetska zveza, Ogrska in Poljska
so odpovedale pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči z FLRJ. Jugoslovanski voditelji so izjavili, da ta nov korak Sov. zveze in njenih satelitov jih ni popolnoma nič iznenadil, kajti to so že dalje časa pričakovali.
Rudarji Združenih Držav so napovedali stavko. Njih število presega en miljon. Predsednik Truman jih lepo prosi, naj odnehajo vsaj za 6 dni, ker v tem času, je rekel, se bo napravila zaloga, potem pa napravite kar vam drago. On seveda brani svoje, za rudarje pa mu ni mari, ker pri tej priliki ni obljubil nič sodelovanja za pošteno rešitev krize. Brezposelni delavci pa še vedno presegajo število 4.000.000, kar je za deželo, katera ima vse zlato iz celega sveta v svojih rokah, le preveč.
Čang Kaj Šek, znameniti kitajski general. ki je napravil vse, da bi svojo domovino rešil pred “komunisti”, in je obhodil vse ameriške kapitaliste ter njihove prijatelje, se sedaj nič več ne jezi na “Komuniste”, ampak pravi, da so krivi komunističnega pohoda na Kitajskem le ameriški “imperialisti”, ker mu niso hoteli dati potrebnih kreditov na razpolago. Mi smo to usodo že davno pripisali kitajskemu generalu, ki je izdal svoj narod in je čas, da razume, da imperialisti pomagajo samo do tedaj, ko je vse prav, ko se pa
juha začne hladiti, so oni prvi, ki jo zapuste.
Tudi v Italiii znajo živeti brez posebnega truda. V Benetkah ie policija zasačila Lojzeta Boiventa, kateri je prodajal potne karte za Argentino z garantiranim delom in vsemi udobnostmi, ki iz poštenega dela izvirajo. Ker pa ima laž kratke noge, so ga kljub temu. da je mnoge kandidate-argentin-ce osleparil, prejeli in bo sedaj lahko računal, koliko donosa da pošteno delo.
V Brnu, na Češkem se je omnibus v katerem je potovalo 70 ljudi spustil v neko nižino, ker so mu zavore odpovedale, pa je zato trčil v neke obcestne zidove, kar je povzročilo smrt 40 potnikov.
V Francii je razveljavljenje funta šterlinga napravilo veliko škodo, kajti ministri že ne moreio tako sladko spati, kakor do sedaj. Delavstvo hoče svo-io skorjo kruha, vlada jim ga ne more dati, ker noče škodovati bogatinom. Zato so se pa začeli kregati, ker se ne morejo sporazumeti ali bi dali delavcem malo kruha več v majhnem povišanju plače ali bi samo povišali cene življenskim potrebščinam. Delavstvo pa na noben način noče živeti brez kruha, zato bodo francoski ministri imeli menda veliko dela preden bodo zadovoljili volka in ovco.
Benetke postanejo s 1. oktobrom prosta luka.
ARGENTINSKE VESTI
ljjS*' Upirali, da bi se sovjetski vodite-^ševali v notranje zadeve drugih
’ zprava se
(	,	je	prav kmalu zaključi-
(}l]f'?Jti obtožneci so takoj “priznali” it, j^ičo in sodišče .je obsodilo Rajka tovariša na smrtno kazen. Last,;/1 .franka, bivšega trgovskega za-v Jn,«a jugoslovanskega poslaništva fid! 'mpešti, na dosmrtno ječo, ostale tii(’ ei}ef?a na dosmrtno ječo in druge iiil; tr' l<“t zapora. Obtoženci so odklo-
*'ili .TV’1 zapoi
o tem v prihodnji številki.
YIzpisati priziv na višje sodišče.
ti^^ljavljene angleške denarne de ^Vm*0 Vl'ednosti, je izzvalo po celem Jev 'veliko zanimanja in komentarji;, elfmu svetu je znano, da se Anit,;:1 zvija v krcih gospodarske krize
^to,
sak i  -------------- .
v0f|, clan bolj pokopati, za kar pa se-
It;,;..’ ne bomo mi prav nič žalovali.
kij’ 1 .Vom(), da če ne bo ena, bo pa dru-
Sj)rwi držala v rokah svetovno go-
!,(,• P°vojni čas in to po krivdi njene ,0s.lc‘e Severne Ameriko, katera na-O da bi ji nudila pomoč, jo lioč*
lpStvo.
je razveljavila svoj funt-111K zato, da bo lahko več izvozila.
It, " ''aiiireč mnogo izdelkov, katere bi J)v«la S. Amerika in ji zato dala Potrebne dolarje, s katerimi bi po-
]>ff
Vatikan je dal v svet novico, glasom katere, bo zagrebški nadškof Alojz Stepinac imenovan za kardinala. Sedaj sedi v zaporu radi svojega prisrčnega sodelovanja. Mi bi sploh take vesti niti ne objavili, če bi ista ne dokazovala, kako nizko politiko vodi Vatikan napram naši državi. Imenovati hoče za kardinala človeka, ki je blagoslavljal čete morilca Paveliča, ki je na-grajal svoje oprode, ko so prinesli oči izvrtane iz nedolžnih hrvatskih gav. In ta nadškof, ki je sodeloval s takim človekom, bo sedaj nosil največjo cerkveno čast, katero lahko dobi neitaljan. To dela Vatikan zato, da "bi dokazal, kako je njegovo razpoloženje napram našim narodom. Saj ima Vatikan mnogo boljših in bolj poštenih duhovnikov, kateri so bolj opravičeni nositi kardinalski naslov, pa tega ne pravi samo, da vnovič poniža naše narode, kateri pa prav gotovo ne bodo pustili, da bi Stepinac delal, kar bi se njemu zdelo, ampak ga bodo nadzorovali, da bo služil samo Bogu, ker svojemu narodu se je že davno odpovedal.
Ista novica pravi, da bo imenovan za kardinala tudi češkoslovaški škof Beran v Pragi. O njem ne moremo povedati veliko, pač pa lahko rečemo, da mora biti zelo podoben Stepincu, ker že precej časa je v odkirtem boju z svojo vlado, katere noče pripoznati in pravi, da je njegova vlada v Rimu, kar pa prav gotovo ne prija Čehom, ki so Slovani, kakor mi.
Velika letalska nesreča. Ko je zadela sosedno republiko Ekvador velika nesreča radi potresa, je odpotovala iz Buenos Airesa komisija od Fundacion Social Maria Eva Duarte de Peron, da da priskoči na pomoč nesrečnemu ljudstvu. Ta komisija se je iz Ekvadorja vračala z letalom v torek 27. sept. V letalu je skupno s posadko potovalo 25 oseb. V vasi Castilla, t. j. 55 km od Mercedes in v višini 1.500 metrov je letalo nenadoma pričelo goreti. Uvi-devši veliko nesrečo, sta pogumna pilota takoj skušala čimprej pristati z letalom, kar se jima je tudi deloma posrečilo. Kljub temu sta oba v ognju našla smrt in umrli so tudi trije potniki, ki so iz letala, ko so bili še v zraku padli. 18 potnikov je bilo ranjenih. Ta nesreča kakršne v Argentini že več časa ne pomnimo je pretresla vso javnost.
Ekvatorjanska vlada, kakor tud’ njeno ljudstvo, niso vedeli kako bi st zahvalili Argentini, za pomoč, katera jim je bila poslana ob priliki strašnega potresa v mesecu juliju t. 1. Na vse načine so izkazovali čast vsemu argentinskemu ljudstvu in še posebno soprogi predsednika Mariji Evi Duarte de Peron, ki je vodila zbiranje pomoči in jo je zato ekvatorjanska vlada imenovala za častno “ameriško” državljanko, kar je prva argentinska dama sprejela kot veliko čast.
Dne 26. septembra se je v elektrarni v Puerto Nuevo pokvaril eden glavnih generatorjev, kar je povzročilo, da je bilo v mestu znatno manj luči kot navadno.
Ferdinand Coti$
TRGOVINA Z ŽELEZNINO liope de Vega 2089	T. E. 50-1383
Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH
Sala especial para tratamiento del reumatismo y sala de Cirurgta Atlened: Lunes - Mižrcoles y Viernes Pedlr hora por telčfono Defensa 1158	T. E. 34-5310
FILOMENA BENES de BILEK
SLOVENSKA BABICA Lima 1217, Buenos Aires, T. E. 23-3380
Avtobus, ki vozi iz Plaza Once v Lujan, se je na nekem ovinku blizu San Justo, prevrnil. Sreča v nesreči je bila, da je samo en potnik dobil lažje poškodbe, ostali pa so užili samo nekoliko strahu.
Vsa privatna avtobusna podjetja so dobila dovoljenja, da lahko povišajo ceno prevoznini. Zato so že dne 27. 9. začeli zahtevati 0.20 pesov, kar je bilo prej le 0.10 pesov. Pričakovati je, da bodo tudi državna podjetja prej ali slej povišala vožnjo.
Nad 1900 kilometrov dolg petrolejski vod (gasodukt) so pred kratkim dokončali. Ta bo v daljnjem Comodoru Rivadavia črpal “tekoče zlato” in ga dostavljal naravnost v mesto Buenos Aires, kjer se tega goriva največ porabi. S tem bo prihranjenih veliko milijonov pesov, kajti nakladanje, razkladanje in vožnja, je do danes mnogo stala in tako petrolej podražala. To veliko in težko delo, s svojimi preciznimi aparati in tehničnimi pripravami, je bilo izvršeno vse le z domačim delavstvom, kar priča, da se dežela osamosvaja in da je sposobna napraviti velika dela, kar se je pred leti mislilo, da znajo napraviti edino le tujci.
Nesreča v pristanišču. V četrtek 22. sept. se je v tukajšnjem pristanišču potopil vlačilec “Observador”. Pri tem so izgubili življenje strojnik Ivan Spergasid in kurjača Dominik Vosila in Nikolaj Banina. Vsi trije so bili Jugoslovani.
V	“Argentinsko-ruskem kulturnem zavodu”, ki ima svoj sedež v ulici Mai-ju 735 se je 30. septembra vršilo predavanje, na katerem je govoril A. Va-rela o “Vtisih s potovanja argentinskega časnikarja po Sovjet, zvezi in vzhodnih evropskih državah.”
Med predavanjem je vstopila v sedež policija in aretirala 202 navzoča poslušalca in jih odpeljala v zapor.
Policija je izjavila, da se je predavanje vršilo brez tozadevnega policijskega dovoljenja.
Slovenska cvetličarna “LOS A L P E S "
HOSTAR ANTON
Trlunvirato 4223	T.	E.	51-0732
FABRICA DE MOSAICOS
ALBERTO GREGORIČ
Venta de materiales de construcci6n A vda. Fco. Beir6 5071 T. E. 50-5383
SiomsKi Glas
LEANDRRO L. ALEM 14 — T. E. 34 -1322
HORARIO de 10—12 horas
Director: LADISLAO ŠKOF — Administrador: VICENTE SUBAN -
ZASTOPNIKI:
1!« Cordobo in okolico: Franc Kurinčič — Pin*6n 1639.
Za Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos j Horqueta.
Za Lomo N e gr o in okolico: Golobič Marko.
Za Vlila Calzada in Temperley ter okolico: Luii Furlan — Cnel. Flores, V. Calzadt Za Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectificaci<Jn Laranaga 2235
Buenos Aires, 30 de Septiembre de 1849
No. 36
PO NASELBINI
Pobrali so nam vse
Kakor je naši javnosti znano, je bilo
OB OBISKU ŠKOFA Dr. ROZMANA
Ko je meseca aprila 1941. leta vdrl v našo domovino trojni okupator, namreč Italijani, Nemci in Madžari, so se zdrave in demokratične sile slovenskega naroda zavedale važnega in odločilnega trenutka in že v istem mesecu organizirale Osvobodilno fronto, katere osnovna naloga je bila: neizprosen in oborožen upor proti okupatorju. Vse napredne sile v ljudskih množicah so bile takoj pripravljene vzdržati in dobojevati krvavo osvobodilno vojno ter si ustvariti svobodo o kateri so vedno sanjali vsi jugoslovanski narodi.
V zgodovini pa ostane zabeleženo, da se največjega in krvavega napora našega naroda niso niti z najmanjšo voljo do sodelovanja udeležile nedemokratične sile, temveč nazadnjaške kot vedno, so bile pripravljene zatreti vsak svobodoljubni poskus delovnih ljudskih množic. In še več, kajti v najkrajšem času so se pričele večati z okupatorjem in tako pričele najžalostnejšo pot, pot narodnega izdajstva. Žalostna je resnica, ki jo mora ves svet in tudi tisti, ki iskreno verujejo v Bojra in njegovo pravičnost, priznati, da so uradna katoliška Cerkev, njen višji, pa tudi nižji kler, skoraj brez vsake izjeme odigrali v zadnji osvobodilni borbi najžalostnejšo vlogo, vlogo Judeža -izdajalca. Protiljudska duhovščina je zamenjala dušebrižiiištvo s politikan-stvom in zastrupljanjem ljudstva, Z vnetimi pridigami so duhovniki v imenu Boga skušali zavesti slovenski narod, ga moralno prisil iti k hlapčevanju okiv patorju, prisiliti, da se brez obrambe uda v svojo usodo, da se bori, toda ne proti okupatorju, ampak proti lastnim bratom, borcem za svobodo in neodvisnost slovenskega naroda. Zavesti so hoteli narod, sklicujoč se na Boga in njegove zapovedi, kot da bi bila božja volja, da se slovenski narod uniči. Ne da se olepšati, ne opravičiti in še manj pa zmanjšati velika krivda klera, kajti radi njihovega judeževega izdajstva so umirali tisoči in tisoči Slovencev, bodisi kot, interniranci po italijanskih taboriščih, bodisi kot talci, bodisi kot od njih zapeljani izdajalci v belogardističnih bojnih formacijah in radi njih je gorelo nešteto vasi in domov. Znano je tudi, da so nekateri duhovniki s strojnico znali boljše ravnati kot pa z inoštranco.
Ko je dospel čas, ko so slavne jugoslovanske armade osvobojale Slovenijo, se je izdajalskega klera lotil velik strah, kajti jasno se je zavedal svojega zločinskega početja in je zato zbežal z umikajočo Hitlerjevo armado in raznimi kvizlingškimi tolpami. Jasno je, da je zbežal med prvimi tudi tisti, ki je ves čas osvobodilnega boja ščuval slovenski narod na medsebojno sovraštvo in na boj proti partizanom, češ, da so to roparske in razbojniške tolpe, ukazoval in dajal nižji duhovščini navodila, kako naj se na prižnici in v spovednici v svet prepoveduje vsako sodelovanje z Osvobodilno fronto, tisti, ki je z mašo in svojo navzočnostjo dajal moralno upravičenost Hitlerjevih pomagačev in hlapcev — slovenski domobranec — ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman.
Kakor je razvidno v dokaznem gradivu, ki ga na posebnem mestu objavljamo, je dr. Rožman s svojim vedenjem že takoj v prvem času okupacije slabil odporno moč slovenskega naroda in dajal potuho raznim domačim izdajalcem in zagovornikom sodelovanja s fašističnimi oblastmi. Večina slov. naroda je odklonila vsako sodelovanje z okupatorjem in obsojala obnašanje dr. Rožmana, ki se je na ta način vedno bolj in bolj odvajal od slovenske skupnosti. Borbo za osvoboditev naroda izpod krutega fašističnega jarma, pa je skušal dr. Rožman prikazati kot nekaj, kar nasprotuje božjim in cerkvenim postavam, idealne borce za svobodo naroda pa kot nemoralno in divjaško drhal, bandite, zoper katere se mora vsak pošten kristjan in veren sin katoliške Cerkve boriti. Izrazi! se je večkrat, da je to stališče zavzel v smislu, da Slovenci nimamo mučencev za vero in da je mogoče tedaj začel čas. da iih dobimo. Takšne in podobne izjave, kjer je skušal škof dr. Rožman prika zati narodno izdajstvo kot sveti boj za Kristusa kra'ja, so po nalogu škofa širili, tudi drugi iz njegove okolice.
Vsa veleizdajska početja skupine narodnih izdajalcev je slovenska ljudska oblast sodila in 30. avgusta 1946. leta je bila nad njimi izrečena v Ljubljani pravična sodba. Med to skupino je bil tudi škof dr. Rožman, katerega je ljudska oblast obsodila na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo 18 let, izgubo vseh pravic za dobo 10 let po izdržani kazni ter na zaplembe celotne imovine.
Še nekaj dni in škof dr. Gregorij Rožman, katerega žalostno zgodovino opisujemo, bo priletel iz ZDA v Buenos Aires. Kakšni so nameni, ki se skrivajo za tem škofovim obiskom, si jih lahko vsak izseljenec predstavlja. Na men ima obiskati najodaljenejše kotičke republike, kjer prebivaio Slovenci Z obiskom škofa dr. Rožmana hočejo ubežni vodilni kro«ri obdržati vu1iv nad preprostimi ljudmi, ki so bili svoječasno dovoli'neuki in nepoučeni, d" ?o nasedali zavijanjem in zmotnim tolmačenjem krščanskega nauka, da jil je to privedlo tako daleč, da se danes zapeljani in brezdomovinci klatijo p< svetu. Dvomljivo je, da bodo slovenski begunci širom Argentine z odprtim’ rokami in z slavnostmi sprejeli danes ljudi, ki so krivi njihove žalostne usode
Zadržanje starih slovenskih naseljencev ob škofovem obisku, bodo pa dejstva pokazala. Prepričani smo, da naše ljudstvo bo postalo še boli budno ter da ne bo privolilo, da bi roka tistega škofa, ki je prizadel toliko gorja našemu ljudstvu, birmovala naše otroke.
po odloku argentinske vlade naše društvo “SLOVENSKI LJUDSKI DOM”, dne 26. aprila, t. 1. razpuščeno. Federalna policija je društvena vrata zapečatila in od tega časa naprej, je policaj stražil društvene prostore.
Pet mesecev je preteklo, ko nismo o tej zadevi ničesar poročali, čeprav se je marsikak rojak zanimal in povpraševal kaj bo z našim društvom. Nismo imeli odgovora na ta vprašan ia, kajti nihče ni vedel kaj bodo oblasti ukrenile z društveno lastnino.
Danes pa o “SLOV. LJUDSKEM DOMU” poročamo novico, katera bo vsakega poštenega rojaka iznenadila in zgrabila za srce. V četrtek 29. sept zjutraj, se je pred prostori, kjer je bil sedež “SLOV. LJUDSKEGA DOMA”, ustavil velik kamjon, iz katerega je izstopilo več oseb, v par urah so naložili vse društveno imetje in je odpeljali proč.
Ker društvo po odloku vlade ne obstoja več, niso vsled tega oblasti dale nobenemu najmanjšega pojasnila kam se ie odpeljalo vso društvo lastnino.
Ali. smo mi to zaslužili?
Ustanovljen je odbor za proslavo 29. novembra
Uvidevši, da se nam bliža dan Narodnega praznika, t, j. 29. november ter da bi se kakor minula leta tudi letos čimboljše proslavilo šesto obletnico zasedanja Antifašističnega v.iječa narodov Jugosavije in četrto obletnico proglastive FLRJ, se je v ta namen vršil sestanek voditeljev naše naselbine, na katerem se je prišlo do raznih sklepov glede praznovanja našega narodnega praznika.
Na sestanku so bili prisotni voditelji naših bivših organizacij iz Boke, Dock Suda, Villa Devoto, Paternal, Oente-nera, Saavedra. Vicente Lopez, Villa Ballester. Eerisso, Pineyro, San Martin in Villa Scasso. Sestanek so predsedo vali tovariši Rude Mikuličič, Krnil Se molič in Peter Zaferin in kot zapisnikar I vo Sazunic.
Po izmenjavi misli in širši debati, kjer so spregovorili skoraj vsi prisotni se je enoglasno odobrilo, da se takoj gre na delo za organiziranje proslave 29. novembra, katero mora biti posebno letos pravi izraz edinstva jugoslovanskih izseljencev v Argentini, kakor tudi izraz naše naklonjenosti jugoslovanskim narodom in njenim voditeljem in naša nezlomljiva vera v delo in uspehe naših narodov pri zgradnji socializma v domovini.
Umetniški spored, katerega se bo ta dan izvajalo, bo sestavljen izključno iz naših narodnih pesmi in glazbe. Da bo proslava čim boljše organizirana, se je v ta namen izvolilo razne komisije kakor: komisija za umetniški spored, komisija za propagando, komisija za stike med izseljenci in komisijo za financo.
Komisija za stike je ustanovljena z namenom, da poišče vezo z našimi naselbinami širom republike Argentine ter da bi se na ta način prišli do za-željenega cilja, namreč, da bi sporazumno uspeli, da bi se v najoddaljenejšem kotičku, kjer bivajo naši rodoljubi čim uspešnejše proslavilo naš
narodni praznik. Na ta način bi pokazali splošni javnosti, da smo jugoslovanski izseljenci v Argentini verni sinovi naše socialistične domovine, posebno ko se gre za obrambo časti zaslužnih voditeljev naše domovine in kadar je več kot nikoli potrebno, da .se brani resnico, kakor jo tudi branijo vsi narodi Jugoslavije in vsi zvesti napredni delavci celega sveta.
(ilede organiziranja proslave našega narodnega praznika smo prepričani, da ne bo nobeden naletel na kake tez-koče in zato priporočamo vsem našim izseljensem, naj tam kjer živi večje število naših rojakov takoj pričnejo z delom, da se organizira proslavo našega narodnega praznika. Tam pa, kjer živi manjše število izseljencev, naj se <i ta dan zberejo in s primerno čajanko ali večerjo proslavijo 29. november.
Ob zaključku sestanka se je na predlog nekaterih tovarišev sestavilo brzo-jav, ga odobrilo in poslalo maršalu Titu, v katerem se njemu in vsem jugoslovanskim narodom pošilja pozdrave, izraža globoko priznanje heroiske borbe za dosego zmage v zadnji osvobodilni vojni, kakor tudi pozdrave ogromne uspehe naših narodov pri zgradnji petletnega plana in zgradnji socializma v naši domovini. Nadalje, da se s prezirom odbija vse klevete, da, ie naša domovina prešla v imperialistični tabor in obsoja provokatorsko in kriminalno postopanje reakcionarnih krogov v imperialističnih državah, ki hočejo na vsak način razbiti edinstveni demokratični front v svetu Odločno in z ogorčenjem se odbija diktat pariške konference, s katerim je naša slovenska koroška odcepljena od naše domovine. Ob koncu se tudi zah; teva, da se resnica o naši socialistični domovini v svetu ne prikriva, posebno pa to v državah novih demokracij & v ZSSR. dločno se zahteva, da se brani neodvisnost naše države in da se navram njej postopa na temelju enakopravnosti.
NAGLA SMRT ROJAKA
V četrtek 15, septembra je nepričakovano doletela smrt našega poznanega in dustrijalca Rudolfa Ukmarja, štel je 54 let in bil doma iz Vojščice na Kraju.
V Argentino je dospel v dobi, ko so 'e množično izseljevali naši Primorci. Pribl žno pred 15 leti se je osamosvojil in vsled svoje nadarjenosti in požrtvoval nosti tako hitro napredoval, da je v nekaj letih postal močen industrijalec lesnega nohištva. glavni sola tnik in voditelj tvrd ke “Fadeniar”.
Med bivanjem v Argentini se je tudi v daljših presledkih udejstvoval v naših or ganizacijali in celo spisal dramo “Zakon ne pozna milosti", ki je svoječasno 8U tudi na oder, a je zadobila slab odme\ od naše kritike. Vsled tega poraza se j< popolnoma oddaljil od društvenega delo vanja in se pred leti komaj pojavil in \ krogu prijateljev ustanovil “Trgovske
ta ustanova
ni
združenje”. Ker tudi dosegla zaželjenih uspehov, čeprav je to sam tudi finančno dobro P0^’ pri, se je vnovič popolnoma odtujil od «a’ še naselbine.
Pogreba pokojnika, ki se je vršili v pe tek 101. sept. se ga je udeležilo lepo števil0 prijateljev, posebno pa raznih obrtnikov 111 industrijalcev. Zapušča soprogo in odia slega sina. Ostalim naše sožalje!
NOVI OBRTNIKI
Naša rojaka Silvan Pečenko in MariJ Medvešček sta prevzela slaščičarno MariJ4 Zobec v Merili, katero obsta skupno 1 Marijem Zobec spopolnila in spremenil8-udi v restavracijo, želimo jim največji uspehov!
Poznan rojak Josip Brezavšček je Pr° vzel in bo nadalje vodil veliko kavarno ‘La Martona” v Vicente Casares. V nove'71 podjetju mu želimo uspehov,
fig.. (8tev.) 36 — 30, septembra 1949_sl	ovkk.hki	o	e	as_    Str.	5
SPREJEM JUGOSLOVANSKIH MORNARJEV
POVRATEK V DOMOVINO	■
vsem se mora pohvaliti člane bivšega Jug. Društva Samopomoč, ki so v slabem času pomagali rojaku in potem vsem, ki so se še posebej zanj zanimali. Obenem pa tudi treba uporabiti priliko in vsem dokazati, kaj zmore društvo, katero je organizirano na podlagi samopomoči. Prav ta slučaj bi moral vzbuditi marsikaterega rojaka, ki noče nič slišati o naših društvih, katera so pa vedno največja trdnjava za naseljenca ter najboljša družina, ki je vsakemu r, njegovi potrebi ob strani. Mi želimo ponesrečenemu Francu Rovtar srečno vožnjo in v domovini veselo bivanje, rojakom pa priporočamo, da o tem, kar smo napisali, nekoliko razmišljajo.
ZAHVALA
Vsem, ki so se 22. septembra udeležili obletnt zadušnice za Josiplr.s Zoben v Mer-
ili, se najtopleje zahvaljujem
, nedeljo 25. septembra je bil res rasen dan in nič čudno ni to, saj je ,.lla vendar prva spomladanska nede-ja. Hoteli smo tudi mi izseljenci praz-0vat,i prihod spomladi in zato so to-?riši pri SLOVENSKEM GLASU in ISEL J E NIČ K EMU VJESNIKU r8&nizirali izlet na deželo. Jugoslo-aJiski rojak M. Mancej je v ta namen na razpolago obširen in senčnati “V San Antonio de Padna, klavni namen tega izleta ]>a je bil, J?Se med rojaki zberemo ter tako po-ravimo in pogostimo naše vrle mor-jpe “Radnika” in “Bosne”, ki so bi-Povabljeni na pečenje (asado), ki je v ta namen nalašč pripravljeno. .^Ijub temu, da je bil čas zelo kratko •toerjen za priprave, vendar je bilo Se tako v redu pripravljeno, da gre s? Čast onim, ki so to organizirali in ^•pravili. Kar se tiče obvestitve ro.ja-0Y za ta sprejem tudi ni bilo preveč
obilega vsakovrstnega mesa, so nas postregli tudi s sadjem, celo tudi s potico in kavo. Seveda ni manjkalo pri tem vina.in piva, a za slabejše želodce je bila na razpolago tudi sodavica.
Ko so si prisotni nekoliko napolnili prazne želodce, je prišo na vrsto tudi, da so nekateri spregovorili par besed, kakor je ob takih prilikah že običajno. Prvi se je oglasi k besedi član ustanovljenega odbora za proslavo jug. narodnega praznika, ki je pozdravil v imenu vseh izseljencev mornarje obeli ladij in jim naročil naj sporoče v domovini, da jugoslovanski izsejlenci v Argentini stojijo trdno ob strani naših narodov v domovini z maršalom Titom na čelu. Pozdrav je vrnil in sc zahvalil za Sprejem v imenu posadke parnika “Radnika” tov. kaj). Danko Vezič, ki je tudi ob tej priliki povedal kako se v Jugoslaviji dela in gradi socializem, “Morda se vam zdi neverjetno •— je rekel •—
V senci pri slastnem pečenju
^8,5 •
Jugoslovanski tovorni varnik “Bosna” v tukajšnjem pristanišču, ki je dospel 16, septembra 1.1,
Z našim parnikom “Radnik”, ki bo z? nekaj dni odpoloval proti naši domovini, odpotuje tudi FRANC ROVTAR, ki je dospel v Argentino pred 20 leti in zgubil na najdražje, kar imamo, namreč svoj vid. Zdravniki so dolgo časa upali, da se bo nesrečnemu rojaku vid povrnil, zato so ga poslali v dom slepcev, kjer se pa njegovo stanje ni nič zboljšalo. Ves ta čas so ga člani bivšega Jugoslovanskega društva Samopomoč Slovencev, katerega član je bil, obiskovali in mu pomagali. Ko pa ni bilo upanja na izboljšanje, so začeli zbirati prostovoljne darove med člani in prijatelji. Zbrali so toliko, da naš rojak lahko potuje v spremstvu svojega prijatelja v domovino. Ge bi teh darov ne bilo, bi nesrečnež ne mogel potovati, ker naše ladje ne morejo voziti brezplačno, zato si lahko predstavljamo, kako bi o nas mislil pone srečen! rojak, če bi mu ne pomagali. Pred
M
Trilarji “Radnika” in “Bosne” med našimi rojaki v San Antonio de Padua
(lU;
se • rat** pomanjkanja časa, vendar yj,Je Ha to pečenje zbralo prav lepo šte-te(.’ naših rojakov in rojakinj, med ka-„,ri,Ini so tvorili večino naše aktivne Gnesti.
Udeleženci so v San. Antonio de Pa-1 dospeli z raznimi prevoznimi sre.d-kvl; eni z vlakom, drugi pa z avti in j^ijoni in nekateri tudi celo z kolesi ■Motornimi kolesi. Nekako ob 10 uri vs .°sPeli na prostor naši mornarji in ® 3e hitro poživelo. Ker je bil prostor „0° ugoden se je takoj organiziralo bi]^0flletno tekmo, le škoda, da je to jj.0 treba prekiniti, kajti slastno pečene bilo pripravljeno in zvabilo praz-u 2elodce okrog pripravljenih miz. Ha'k-že z«oraj omenjeno, je bilo vse . Jboljge preskrbljeno, saj tudi ni dtljkalo ničesar za pod zob. Razen
toda resnica je, da kamorkoli se pogleda, se vidi graditi ceste, železnice, tovarne ter stavbe in to v mestu, kakor tudi na deželi. Nerodovitna močvirja se pretvarja v rodovitna polja, Vse to se dela v Jugoslaviji pod spretnim vodstvom maršala Tita, v katerega popolnoma zaupamo. Mi delamo in trpimo, toda smo prepričani in prepričani bodite tudi vi, da bo naše trpljenje imelo uspeh. Vsa gonja in klevete proti Titu in Jugoslaviji so krivične. Dokazalo se bo prav kmalu, da je pravico in resnica na naši strani.”
Za tov. Vezičem se jo tudi oglasil kapitan “Bosne”, ki se je ginjen zahvalil za lep sprejem in pogoščenje. Ko so bili pozdravi in napitnice končani, se je pričela neprisiljena družabna zabava. Naši rojaki so se pomešali med
Tovariška nogometna tekma je bila takoj organizirana na lepem in
prostornem zemljišču.
mornarje, se /. njimi pogovarjali, zaplesali in zapeli več lepih pesmi. Med tem je bila moruarjem izročena tudi lepa torta z napisom.
Ko je vladalo najboljše razpoloženje pa je prišla prehitri) ura odhoda. Nekako ob f> uri so pričeli odhajati rojaki, ki so prišli i/. oddaljenejših krajev in nat o'po presledkih tudi drugi.
Ta dan je bil res nekaj res nekaj posebnega, neprisiljenega. Ve* čas je vladalo pravo bratsko razpoloženje, kakršno še malo kdaj. Vsem, ki so se tega sprejema v San Antonio de Padua udeležili, jim bo prav gotovo ostal v lepem spominu.
Bivši ljubljanski škof dr. Gregorij ROŽMAN v pravi luči
mr-~
Ko si je jugoslovansko ljudstvo z nad človeškimi napori In ogromnimi žrtvami izvojevalo svobodo ter uspostavilo ljudsko oblast, je bila prva njihova skrb, da poišče domače izdajalce in zločince, ki so sodelovali v krogu sovražnika. Tako je (tila tudi ustanovljena KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE ZLOČINOV OKI PATOIMEV IX NJIHOVIH POMAGAČEV ZA SLOVENIJO.
Ta komisija je na podlagi dokumentacij izdala ODLOČIJO O UGOTOVITVI ZLOČINOV OKUPATORJEV IX NJIHOVIH POMAGAČEV. V kratkem opisu je klasifikacija zločinov, kakor: narodno izdajstvo, moralna pomoč okupatorju, izdajanje navodil za streljanje ujetnikov in ranjencev, sitematični teror itd.
“škof dr. Rožman je takoj ob začetku okupacije stopil na stran okupatorjev in se udinjal najprej italijanskemu fašizmu, nato pa nemškim nacistom.
Ves čas je bil duhovni vodja domačih izdajalcev, podpiral in podpihoval je njihovo borbo proti slovenskemu ljudstvu ter odobraval vse umore in pokolje, ter ostale zločine, zagrešene po okupatorjih in njihovih pomagačih nad slov. naro dom.
POEDINOSTl O ZLOČINU:	Rožman
dr. Gregorij, škof ljubljanski je bil duhovni vodja tistih, ki so organizirali boj proti ljudstvu, združenemu v 01’’, boj proti NOV in PO.T. To svoje protinarodno in izdajalsko početje je prikazoval kot boj proti komunizmu in brezboštvu. S Sko-
le» UMI «in. 10«.
r Ljubijo ni, v tarmU. 9. mojo 1*41
SLOVENEC
Slovensko ljudstvo izreka zahvalo ,/ fj in adanost Duceju
' izjavi ljubl|*nskega ikol* in zastopnikov iloiremkcg« Ifudstva ob igodovintkcm dnevu podani Oucelu
LjubiJonoki	dr	Jo	poltmi	rtedoto	odmmooino	l»J*vo'
Duce!
I.vodmU IM« •	----‘j—	Jo •lux>rr*ako •••******	po	ItmUjnnmM	VoJ»kl rklju**m> r
f ,UJ»,u,ku HrnlHn.rim *•»•.	•prvj.nrto majfiobijo tuhVolo v imenu •••# dukovUin, ikofijo
strm,IJo inmrfi Hrokoffrud,* Ih mkrbmr urrdilv*. M »trn Jo poMomiii .lourw/cr.»« prvOifnlsti-M.
Sprejmite tudi. Dum. Iirtu« mmkt brvtpof/ojn* vdamboti Im ««Woi -arnja Hkrati prosim, mtj botji btm tomior prido mod	drio.	»»O	m-» i<+i/M llulljomoUi mtrod im mod tdovmoko ijmdotvo. M tfo pod olnUJom
Hit*»Ura« Imporijo iuttkv H vol o im *• rotvijmlo
Po priključitvi k Veliki Italiji
N
J trakci fi Ib t* bil 11» tadaU	«	roman-,
1 akim *£oi*p*do«, ki I« tudi • uli tradicijo _	fl	pa	1«	M<i«j	pi.UI	po	oufooati Mod« !• po Toliil
Pred novo dobo romanske lu turne oremacU	T‘k,t“
%» v Velike llaltio •	bvalalnl.	da
|	LluHiajia, V ■•!». it(| ta<|> O mu kortoUU lav nfca41U • aaa ajua ng<rto*li«uo lastno Uullnrno »Ulj«-
' la iiui la Liabliaaa ia pottaUU« v . oo*e oblika Ualeefa Uv^aaia. Take	at«. k« m bo ob pol »e m ra<uca<*aaio Zrnato-
Uabttaaaki protiaci polno aoboiaaga	‘puaa	loodiatiUs	kol	liTl*w*eka	■■jp—d.	4a	a	pridom	lahko okorUtdo i Ualiiaa-
naakefe dogodka.’ ko ia la poluaMoa * uti- I «pra~aaao aiut plat aafte k« M ar m jprataMaad'	dakra la itclliancko tUoiUtno kulturo,
de pruaaatm kotapakti*nia> •tc>*caakln pr*- | cepal *'wlad a Ura	4ar iap* m it U salo »orali Uda tl aaiutfla tab* ia «•
‘Slovenec” priča o naklonjenosti, ki jo je dr. Rožman izkazal Duceju.
V	seznamu je tudi bivši ljubljanski škof GREGORIJ ROŽMAN, ki bo sedaj meseca oktobra dospel v Buenos Aires. Prepotrebno je, da naša javnost spozna v pravi luči kdo je škof Rožman in na podlagi obtožbe, ki jo je zgoraj omenjena Komisija izdala, podajamo nekaj izvlečkov o njegovem delovanju. V odločbi stoji:
fovo vednostjo in na njegovo pobudo so zbrali v času okupacije župniki in kaplani po ljubljanski pokrajini može in fante ter jih organizirali v razne oddelke bega in sličnih formacij. Organiziral je izrabljanje vere in duhovne oblasti. Kadarkoli je škof Rožman za časa okupacije javno nastopil, vedno je imel njegov nastop tudi politični pomen, namreč pod-
poro okupatorju in ofront. napram OP. IJedležil se je vseh svečanosti domačih izdajalcev ter sodeloval pri okupatorjevih prireditvah.”
V	dokumentaciji je razvidno, da takoj začetkom okupacije je dr. Rožman navezal stike z okupatorskimi oblastniki ter je po zasedbi Ljubljane že v torek 22. aprila Hill obiskal okupatorskega visokega komisarja Graziolija. Le-ta je škofu obisk	vrnil naslednji	dan. Par	dni	poz-
neje in sicer 3. 5. 41. je škof Rožman izdal spomenico, v kateri izraža vdanost in hvaležnost Dučeju za to. da je vzel v svojo velikodušno zaščito Ljubljansko pokrajino in v njej bivajoče Slovence. Ko je bila 24. 5. v operi v Ljubljani slavnostna predstava na čast člana fašistične vlade Bottaina, se je proslave udeležil tudi	Rožman,	da bi	izkazal svo.lo	vda-
nost in hlapčevstvo ital. okupatorju.
Dne 4. okt. 1941 je že italijanski kralj odlikoval dr. Rožmana zaradi njegovega protinarodnega in izdajalskega Početja in pa zaradi njegove delavnosti, ki je stremela za tem, da se ohromi in čim bolj oslabi odporna sila slov. naroda v boju proti okupatorju. V istem mesecu je tudi služil	slovesno	službo	božjo na	dan	pro
slave	obletnice	pohoda na Rim	t. j.	faši-
stičnega praznika, kar je storil prostovoljno in iz lastne pobude zgolj zato, da se čim bolj prikupi fašistčnim mogotcem.
Kar se pa tiče sodelovanja predstavnikov cerkve z novo oblastjo fašistične Italije, je v štev, 4.-6. “Ljubljanskega škofijskega lista” dr. Rožman povdaril: “Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti, razen od Boga, in te, ki so, so od Boga postavljene” (Rim, 13. 1). S tega stališča priznavamo oblast ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali v časno in večno korist ljudstva.......
Dne 20. 12. 41. je dr. Rožman na prižnici v stolnici govoril “času primerne besede" pridigo, v kateri je napadal narodno osvobodilno borbo in ščitil narodne izdajalce. Izvleček iz te pridige so naslednji dan objavili tudi okupatorju služeči časopisi.
Vse to početle pa je bilo zgolj nekaka priprava za nadaljno izdajalsko pot dr. Rožmana. V tem času je nastopal proti
OP prikrito in dajal potuho narodnim izdajalcem. Ker je pa narodno osvobodilni boj zajemal vedno širše plasti slov. naroda, se je dr. Rožman odločil aktivno poseči. Začel je organizirati skupino ljudi, ki so se bali za svojo oblast, ki so se bali, da bo slovenski narod vzel svojo usodo v lastne roke. Na raznih sestankih verskih družb je zato začel pripovedovati boj proti komunizmu, s čemer je seveda mislil boj proti narodno osvobodilnemu pokretu.
Na konferenci koncem februarja 1 942, so se ponovno pod škofovim predsedstvom v škofijskem dvorcu zbrali in vnovič pretresli politično situacijo ter ugotovili, da ital. okupator dela fundamentalne napake, ki so privedle do sedanje za nje težke situacije. sklenili so, da bodo poslali v Rim duhovnika s predlogi, ki bodo omogočili hitro in brez posebnih naporov vzpostaviti red in mir v ljubljanski pokrajini in zadušiti osvobodilni pokret. Omenjene napake so bile zabeležene v šestih točkah.
Predloge katoliške stranke je nesel nek duhovnik 11. marca v Rim. Pri sestavi
Dr. A. Kirschbaum Wra. Maria Kirschbaum
ZOBOZDRAVNIKA
LOPE I)E VEGA 3271
T. A. 50-7387
Dr. Francisco Jose Cespa
DENTISTA CIRU.IANO Consultas de 15 a 20 hs.
Coronel It. Lista 501)0 T. A. 50 - 5782
Sleinaldo WT***aerman
MEDICO
Vazca 2381
U. T. 50-2845
I)r. Hinko Halpern
Specijalist notranjih bolezni
Ordinira vsak dan od 16 do 20 ure
SAN MARTIN 955 . 1 nad. - Dep, C T. A. 32 - 0285 in 0829
FRANC BEVK:
"OCaplart QJUacftn Gedecmac”
(Nadaljevanje)
Sesedel se je in mračno zastrmel v vrata. Bilo .jo, kakor da pričakuje misli in občutkov, ki so ga navdajali na nočni poti. Ni mu bilo treba dolgo čakati, ko grozeče sence so mu stopile v dušo. Dotlej še nikoli ni bil v takili škrivcih, polaščal se ga je obup. Zamižal je, kakor da s tem pomirja svojo notranjost. Zopet je odprl oči. se ozrl po izbi, nato po mizi, kakor da išče česa, s čimer bi se zamotil.
Zagledal je pismo, ki je bilo dospelo med njegovo odsotnostjo. Bilo je Severjevo, spoznal ga je po pisavi. Pretrgal ga je in ga hlastno preletel v. očrni. Odgovor na negovo drugo pismo. Tri redko popisane strani; opravičilo, da pismu ne more vsega zaupati. Naj ga vendar obišče, da se pomenita... Čedrmacu je omahnila roka, pismo je zopet položil na mizo.
Branje ga ni raztreslo. Saj se je že v naslednjem trenutku komaj spominjal, kaj piše v pismu. Zdaj ni bilo ničesar, kar bi ga moglo raztresti. Duh mu je bil prebujen, izbičan kakor še nikoli poprej. Topa omotica ga je popustila, lahko je mislil jasno, trezno, logično; zdelo se muje, da bi v tem
trenutku ne mogel storili nobene nepremišljenosti. Preden leže, mora priti na jasno o marsičem, sicer znori. Nehote sc je spomnil one noči, ko ,je bil izmučen zaspal z glavo na mizi. Tiste ure so bile malenkost proti tem trenutkom. Dogodki zadnjih štiri in dvajsetih ur, ki so kakor zver tičali v zasedi, so mu vedno jasneje stopali v zavest. In čudno — nenadno sc mu j c duh začel baviti z malenkostmi, čisto postranskimi stvarmi.
Zakaj je bil zopet Ird s Katino? Kaj je zakrivila? Nenadoma mu je postala očita njena žalost in skrb, potem njena radost, ki ji jo je zagrenil. Zdaj morda bedi in joče. Ta misel se mu je kakor trn zasadila v srce, ni mu dala miru.
Vzel je svetilko, odšel po stopnicah in rahlo potrkal na vrata. Katina mu ni odgovorila. Tiho je stopil v sobo. kakor da se jo boji zbuditi. Zagrnjena je bila skoraj čez glavo, obraz je im *!a obrnjen v zid. I’o belem vzglavju je bila sprostila mreža njenih las. Tiha je bila, nepremična* a Čedermac je čutil, da ne spi. Pridrževala ,j * sapo in prisluškovala.
“Katina!”
Okrenila je obraz, od solz nuilcra lica so se ji zasvetila v svetlobi. Velike oči so ji bile očitajoče, vendar so izražale hvaležnost in ljubezen.
“Zakaj ne spiš?” ga je znova rahlo vzncvol.jilo. “Zakaj jočeš?”
“Tako sem se bala zate!” je zajecljala skoraj tiho. “Tako sem se bala!'
V	tresočem sc glasu je bi1 o toliko duše, da se je Čedermacu milo storilo ob srcu. Zdaj je bila tako zelo podobna deklici iz dni, ko je bila pravkar prišla k hiši. Kadarkoli jo je zaradi otroške objestnosti trdo pokaral in se ,je razjokala, .ji je pobožal lase. pa je bilo vse dobro. Moj Bog, sa.j mu je nazadnje le dobro delo, da skrbi zanj. Tega bi ji ne smel poplačeVali s trdoto.
“^uj se mi ni nič zgodilo," je rekel božajoče. “Vidiš, da se mi ni nič zgodilo. In se mi nikoli ne bo. Spi, Kalina ! Lahko noč!”
Dekle se je nasmehnilo skozi solze.
Odšel je s pomirjenim srcem. Zdaj je lahko misli nemoteno posvetil le sebi. 'Pako črnino je bilo z njim, tako zelo čudno! Bil je izmučen, do konca izčrpan, saj prejšnjo noč ni spal in veliko je hodil. A bil je Vendar prebujen do poslednje celice svojega telesa. Tudi če bi legel, bi mu duh neumorno dalje snoval in mu ne dal počit ka.
Kadar je bil hudo vznemirjen, je ve-
dno z naglimi koraki meril izbo. Tako tudi zdaj. Vsakikrat, ko je stopil mimo mize, je z ledjem zadel ob njen vo-gal, ne da bi se bil tega prav zavedal. Mrščil je čelo, ustnice so mu šepetale; zdelo se mu je, da dela končni obračun sam s sebo. V duhu je obnovil vse besede, vse dogodke od prvega do zadnjega dne, pisana krama, ki jo je razvrstil pred seboj. Mučil se je, da bi se znašel v blodnjaku živih nasprotij. Bilo mu je, kakor da išče nekega pogreška v računu, a ga ne more izslediti. Kakor da pleše po vrvi nad prepadom, iz katerega gleda črna tema.
Hodil je vedno nagleje, v krogu okoli mize, ki ,je stala sredi izbe. Roke je držal na hrbtu, vroč pot mu je stopal na čelo. Kakor da se zamotava v klopce, v nekaj temnega, nerazrefcnega» kar sc je strašno upiralo njegovi duši. Začetek mrzlice ali blaznosti? Stresnil je z glavo, kakor da odganja strahove, a so se mu znova spovračali. Kaj ,ic bil rekel o svojih vernikih, ki ga je vse dni mučila skrb za njihove duše? Od dvoma o pravičnosti Cerkve, o krščanski pravičnosti, je le korak do dvoma o Bogu. Ne, nikar mi ne pravite, da nimate sredstev! Kaj bi storil .Jezus Kristus na vašem mestu ? Greh bi javno obsodil in prevzel vse posledice. Tega niste storili! Stiskal je zobe, napete ustnice so 'se mu premikale, kakor da na tiho izgovarjajo, besede...
(Dalje prihodnjič)
predlogov je sodeloval tudi škof Rožman, ki je konferenco vodil, škof je torej glavni iniciator predlogov, ki so pomenili enkrat sprovedeni v resničnost, veliko nesrečo z bedo in stisko za ogromno množico ljudi, saj priznava celo katoliška stranka, da je samo beguncev v ljubljanski pokrajini 10 odstotkov celotnega prebivalstva, ki ga je treba izseliti ali internirati.
'Posledica veleizdajalskega pisma v llim so bile mračne blokade v Ljubljani, kjer so bili tisoči odpeljani v internacijo. Mračne aretacije bivših jug. oficirjev, ki so jih J prav tako odpeljali v internacijo v Gonars j
Poleti 1. 1 94 2 jo vodil okupator veliko ofenzivo proti partizanom ter predvsem proti civilnemu prebivalstvu Ljubljanske pokrajine z namenom, da zaduši osvobodilno gibanje. Ta trenutek je smatral škof za primeren, da zasadi nož v lirben last nemu narodu. Radi že omenjenih govorov, ki so jih prinašali okupatorju vdinjani časopisi ter drugih njegovih izjav, kar je vse služilo poveličevanju sodelovanja z okupatorjem in napadom na OF, je dr. Rožman smatral, da je aedaj primeren čas za odkrit nastop oboroženih tolp, katerih na men naj bi bila borba proti narodno osvo-
Dr. Gregorij Rožman in general Rupnik se posvetujeta z nemškim generalom Rosenerjem za skupno borbo proti narodno-osvobodilni vojski
kot civilne internirance, nadalje odvzem radio aparatov in čistke med osobjem v upravi, na železnici, pošti, zlasti pa na policiji. Posledice pisma pa so bile daloko-sežnejše, kajti takrat je Uobotti doznal, da ima v škofu in njegovih res dobre za veznike, ljudi katerim ni nobena žrtev prevelika, da ohranijo oblast nad slovezn-skim ljudstvom, ljudi, na katere se lahko sklicuje pri izvajanju strogih mer, češ, saj Slovenci sami to zahtevajo. Zato je škof s pismom sokriv množičnih internacij meseca junija in njegovo pismo je služilo tudi za izgovor in opravičilo zločinov storjenih za časa ruske ofenzive.
Dne 22. marca 1 942. so v vseh cerkvah brali pastirsko pismo dr. -Rožmana, v katerem obsoja osvobodilno gibanje OF in njegove voditelje, v katerem obsoja boj proti' fašistični oblasti in proti izdajalcem, ki z Italijani lojalno sodelujejo. IzvleCek tega pastirskega pisma je objavilo tudi okupatorsko časopisje in "Slovence” je dejal v svojem komentarju: “S to izjavo je škof pokazal na pt-otikntoLški značaj in povedal, (la je s katoliškim prepričanje«, nezdružljivo vs*-<ko sodelovanje s to organizacijo.”
Melianičjna delavnica JOSIP HLAČA Villa Real 14(1 J. lngenieros - T.E. 757-040
BAZAR “DANUBIO”
D. UGLESS1CH A vda. San Martin 2002 T. E. 50-083S
JUGOSLOVANSKA GOSTILNA Pripravni prostori za krogljanje
JANKO POLIAK
J. D. PERON
ttuzaingo 4267	____________________
STAVBINSKA KOVAČA
G. 6TAVAR & K, KALUŽA
Laprida 2443	Florida
PREVOZNO PODJETJE “GORICA”
LOJK FRAN0
VlHaroet 147«	T.E.	84-5172
TOVARNA POHIŠTVA VINKO ROGELJ BLANCO ENCALADA 240.261 VlLLA ESCA80	U	T.	6M-0181
smu dr. Rožman dovolj jasno dokazuje vso naravo in značaj, ko želi božji blagoslov krvoloku Robottiju za njegovo delo, katero je pač lahko dobro spoznal kot delo morilca in požigalca.
Po odhodu Robottija je škof prav tako iskreno sodeloval z njegovim naslednikom gen. Gambaro. Sodelovanje z okupatorjem se je celo poglobilo in na debelo so se ustanavljale izdajalske formacije in splo šno znano je postalo dejstvo, da je škof voditelj borbe proti nar. osvobodilni voj ski. V njegovi moči je bilo doseči izpust iz internacje, kar se je izvedlo celo v internacijskih taboriščih samih. Vai, ki so se hoteli javiti v MVAC, so to sporočili škofu, ki je potem dosegel njihov izpust..
Za Božič I. 194 2 so be ga, ki jih je organiziral ljubljanski škof v soglasju in s podporo ital. fašistov, izvedli racije po mestu v Ljubljani ter je bilo ob tej priliki aretiranih okrog 200 ljudi. Aretirance so odpeljali v ljubljanske ital. vojašnice, jih tam zasliševali, mučili ter med njimi izbi rali talce. Večino pa so odpeljali v internacijo. Pri aretacijah so sodelovali po škofo vem nalogu tudi duhovniki. Dne 21. 12. 42
je aretiral neznani duhovnik Porenta Štefanijo in aretacijo ji je napovedal s pozivom: “V imenu Kristusa"!
Dosleden svojemu protinarodnemu delovanju je škof dr. Rožman 10. G. 43 suspendiral Metoda Mikuža, predstavnika katoliške duhovščine v vrstah nar. osvob. vojske. Ta odlok je bil objavljen v škofijskem listu dne 10. 6. 43. Dr. Rožman je kvisliškim oddelkom postavil na čelo dr. Ignacija Lenčka kot duhovnega vodjo. Ta je potem najfanatičnejše duhovnike zbiral okoli sebe in jih dodelil kot vrhovne nadzornike v posamezne cone. Ti duhovniki so prejemali od ital. okupatorja redno mesečno plačo za svoje protinarodno zločinsko delovanje.
“Slovenec z dne 13. 7. 43 je objavil sliko dr. Rožmana sredi fašističnih mogotcev, kako prisostvuje otvoritvi otroškega igrišča v Tivoliju. Prt tej priliki je dr. Rožman tudi govoril zbranim otrokom in občinstvu, pri čemer se je klečeplazno in hlapčevsko ponižno zahvaljeval ital. okupatorjem za njihovo “plemenitost in dobroto”.
(Pride še).
Federalna vlada bo pomagala
zadružništvu
bodilnemu gibanju. Do tedaj navidez ilegalna Slovenska legija je pričela odkrito sodelovati z Italijani, pridružila se jim je pri izvajanju njihovega terorja nad mirnim slovenskim prebivalstvom, sodelovala je pri interniranju civilnega prebivalstva, sodelovala je pri streljanju talcev na deželi, sodelovala pri umorih, pokoljih in požigih.
že pri množičnih akcijah in blokadah v Ljubljani so sodelovali posamezniki iz vrst katoliške akademske mladine kot konfi-denti, ki so izdajali zavedne Slovence in jili pošiljali v zapore in internacije. Ustanovila se je tudi mestna varnostna straža, katere poveljnik je bil obsojeni Gorazd (psevdonim). Ta mestna varnostna straža je bila v rokah akademikov i/, vrst Stra žarjev (akad. društvo), ki so uživali vso podporo ljubljanskega škofa. Imeli so lastne zapore, v katerih so mučili ljudi, imeli so lastne posebne legitimacije, da so se lahko izkazovali napram okupatorju. Ti izdajalci so aktiviste OF aretirali na cestah, jih odvlekli v svoje zapore, med drugim tudi v semenišče, kjer so jili pretepali, mučili in izvabljali od p j i h podat ke o voditeljih OF. Vse to se je godilo z vednostjo in odobritvijo škofa Rožmana.
13. okt. 1 942 je bil ustreljen izdajalec dr. Marko Natlačen, najožji škofov so delavec. Njegovega pogreba so se udeležili predstavniki fašističnih okupatorjevih oblasti in udeležil se ga je tudi škof dr. Rožman, k je ob grobu govoril.
Ko je bil gen. Robotti odpoklican s svojega mesta v Ljubljani, mu je ob tej priliki škof dr. Rožman pisal pismo, v kate rem se mu je zahvalil za vse izpolnjene usluge, mu želel velikih nadaljnih uspehov ter mu podelil božji blagoslov, V pi-
ŽELEZO- BETONSKO PODJTJE
RUDOLF KOMEL
za načrte in preračzne
Bernaldez 1053	T.	E.	07-1411
Minuli teden ,j<* predsednik general •J. I). Peron sprejel v posebni avdijenei zastopnike zadružnih organizacij iz cele republike.
Ob tej priliki je predsednik republike pokazal veliko zanimanje za zadružni pokret in je rekel med drugim : “Jaz in bela moja vlada prav dobro poznamo potrebe, posebno poljedelskega prebivalstva, zato je že dolgo odločeno, da bUrno temu najprej priskočili na pomoč, ker do sedaj so bili največ izkoriščani od brezsrčnih prekupčevalcev in nepotrebnih mešetarjev, katere bomo z vašo pomočjo, ker morate biti dobro organizirani, iztrebili, kajti nam je na tem, da mora imeti od dela korist naprej tisti, ki v resnici dela.
Mi smo že precej takih mešetarjev in nepotrebnih trgovcev iztrebili, ker niso bili prav nič potrebni naši .skupnosti. Za uresničiti naše načrte, pa ni zadosti samo par let, ampak so potrebna mnoga leta, kajti uničiti velike in dobro organizirane truste, ki imajo monopolizirano vse naše gospodarstvo, ni lahka stvar. Priznati pa je treba, da ste vi “zadružniki” to dobro vedeli in se v tem smislu borili, a uspeha ni bilo, ker so vedno oni zmagali in vas spravili, še nasprotno, da ste morali delati za njih. Radi tega se je vlada posvetila, da Vini bo pomagala, ker se je vedno borila proti trustom in monopolu. Kar se tiče s*tarega načina oddaje žita trustom (acaparementos) .je vlada dosegla že velike uspehe,* še večje pa bo dosegla, če bo vse poljedelsko prebivalstvo z vlado. Povdaril je: — Zadružništvo, po svojem ustroju je najboljši način obrambe malega kmeta pred iskoriščanjem, zato triora zadružništvo postati veliko in močno, da bo tudi res v stanju odbiti vsak
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO kovinska okna in polkna
FRANC BANDELJ
Avda. (le los Incos 5021 T.E. 51-51i84
TRGOVINA JESTVIN “TRST”
STANKO MIHELJ
Charcas 3120
1’. E. 72-4057
MECANICA y ELECTROTECNICA
E, LOZEJ y W. C0X
Avda. niestra 115	T.	E.	(11-0050
Mercado “LAS MAGDALEN AS”
CARNICERIA HAUBAR 1’uestos 21, 2-1, 25 - Avda. Fco. Beiro 5270
Restavracija IVANČIČ RUDOLF IVANČIČ RUDOLF
Ailasco 2022
poskus izkoriščanja in v polni meri služilo svojemu namenu. Ako bo delavno ljudstvo združilo vse svoje moči z vlado, katera se bori za dobrobit vsega prebivalstva, bo prav lahko doseči vse; samo delati je treba po pravi poti in nikar se ne bati nobenega poraza. Nadalje jim je razložil, — da je tudi S. A. predsednik, pokojni Roosevelt hotel spraviti zadružništvo, da bi vršilo v Združenih državah svoje poslanstvo, pa se mu ni posrečilo, ker odpor kapitalističnih mogotcev je bil prevelik. Tukaj pa ni nobeno stvar nemogoča. ker jo delao ljurstvo, kateremu pomaga vlada.” — Nadalje je rekel: “Mi smo že vse to vzeli davno v pretres, zato Vam lahko zagotovim, da bo dobilo zadružništvo od vlade vso potrebno pomoč. Do sedaj smo najprej reševali vprašanje industrijskega delavstva, sedaj pa je prišel čas, da pomagamo tudi poljedelcem in lahko vam rečem, da imate pri vladi najboljše prijatelje, kateri vas bodo vodili in vam stali ob strani, da bo vaše življenje boljše in lepše.
Nekaj smo v ta namen že napravili in sicer: odločeno je, da bo državna ustanova L A. P. I. odstopila zadrugam del svojega dela, tako, da bodo zadruge same ustanovile svojo centralo, ki jo bodo pod vodstvom države vodili sami poljedelci, kar ne bo samo njim, ampak celi republiki v korist, ker njihovi pridelki bodo tako prišli naravnost v roke potrošnika in bodo tako izostali nepotrebni izkoriščevalci.
Za nas, ki smo se vedno borili za zadružne ideje in smo tudi tem posvetili v našem listu precej prostora, je to velika novica ter vredna, da jo predstavimo našim čitoteljem. Saj smo mi vsi, kar nas je sprejela gostoljubna Argentina, samo majhni ljudje in prav dobro razumemo, kako velikega pomena bo vse to, če se bo enkrat uresničilo. Pa tudi naši slovanski duši je najbližji zadružni pokret, zato bomo prejeli z vsemi štirimi in zadružnikom pomagali, ker vemo, da ne bo to v korist celi skupnosti, ampak tudi posameznikom. Zato se te novice res iskreno veselimo in jo bomo vedno podpirali.	S.	A.
TRGOVINA ČEVLJEV "BELTRAM” Vas po domače postreže.
Pridite, pa se boste prepričali!
Se priporoča
ALBERT BELTRAM
Donato Alvarez 2288
* £hB| Buenos Aires
LA VOZ ESLOVENA
EDITADO POR KJj CONSOROIO DE LA VOZ ESLOVENA
V. KRMAC
Spoznavajmo našo domovino
(Nadaljevanje.)
Naši državi pripada tudi del porečja Drima, ki doseže morje v Albaniji. Njegovi izvirnici sta Beli in Črni Drim. Prvi zbira vodovje v Metohiji, drugi izteka iz Ohridskega jezera.
Vodna sila jadranskih rek je zelo primerna za pridobivanje električne gonilne sile. Dasi že otočje elektrarne ob Soči, Krki in Cetini, so v tem oziru še ogromne možnosti. Pravkar sta v gradnji elektrarni ob zgornji Neretvi in ob Zeti.
Črnomorsko vodovje. Donavskemu rečju pripadajo velike in dolge reke. Donava stopa na naša tla niže od Mo-liača pri Bezdanu, kot izrazita nižinska reka. Po Jugoslaviji in kot mejna reka se vije 591 km daleč. Pri Golubcu krene Donava med Karpate, ki jili pre-
Franc Ste h ar
STAVBINSKI PODJETNIK
Ram6n L. Falc6n 6371 U. T. 64-3084
bije v znamenitem Djerdapu, največji prodorni dolini v Evropi (90 km dolgi)-
Drava stopa na slovensko ozemlje pri Belaku, kot močna planinska reka. Pri Mariboru krene na panonska tla in doseže Donavo vzhodno od Osijeka. Dravski pritoki so majhni (Meža z Mislinjo, Dravinja, Pesnica in Bed-nja). Poleg Zilje na Koroškem je večji pritok samo Mura, ki dobiva dotoke iz Prekmura (Kučnico, Ledavo) in iz Slovenskih goric (Ščavnico).
Sava je najdaljša reka v naši državi (940 km). Njeno porečje zavzema domala dve petini Jugoslavije (94.000 lem2) Prihaja na dan v slapu Nadiže v Planici in v slapu Savice nad Bohinjskim jezerom. Po združitvi obeh premeri Sava, kot bistra alpska reka
SLOVENSKA JUR1DIČNA PISARNA
OdSkodnine, odslovitve, nezgode, dediščine in vse sodnijske tramitacije 'Uradne ure od 18 do 2 0
Diagonal Nor te 111» — Piso H (nasproti obelisku) EScritorio T. E. 35-0213 Buenos Aires
PRODAJALNA - TOBAKARNA
Prodaja raznih časopisov, revij, slaščic ter raznovrstnega moškega in ženskega perila
VLADIMIR BENKO
Avda. Francisco Belr6 5700 VILLA DEVOTO - BUENOS AIRES
ŽELEZOBETONSKO PODJETJE
FRflNC URŠie •
Mercedes 1704	T.	E.	09-1507
Buenos Aires
CALEFACCION
CIRIL PLESNIČAR
Calle Tronador 3203, T. E. 70-6166 Buenos Aires
TRADUCTOR PUBLICO
Bsloveno, servio-croata, checoeslo-vaco y demas idiomas europeos. Estracciones de partidas para jubilaciones.
San Lorenzo 937, Rosario (Sta. Fe)
TISKARNA RUDOLF ŽIVEC
Saimlento 40 Caseros
T. E. 757-1101
KROJAČ NICA “LA TRIESTINA”
izdeluje po najmodernejšem kroju
DANIJEL KOSIČ
Calderčn 3098	T.	E.	50-0228
Devoto - Buenos Aires
Krojačnica LEOPOLD UŠAJ
■SjTRei
Avda. FRANCISCO BEIRO 5380, Dep. 2
T. A. 50-4542 VILLA DEVOTO
T.A.C. - TRST
Zastopstvo: DOMINGO BELAMARIČ
Ljubljansko kotlino se prerine skozi sotesko do Zidanega mosta in teče nato kot počasna nižinska reka proti Beogradu, kjer se izliva v Donavo. Sava ima nesorazmerno porečje. Dočim dobiva z leve le krajše reke, ji priteka z desne nekaj dolgih rek. Levi pritoki prihajajo deloma z alpskega ozemlja. (Tržiška Bistrica, Kokra, Kamniška Bistrica, Savinja, Sotla in Krapina) deloma pa so vseskozi nižavske reke (Lonja, Uava, Orljava), Krajši desni pritoki Save so: Sora, Ljubljanica, Krka in Kolubara, prav mogočne reke pa so Kolpa, Una. Vrbas, Bosna in Drina.
Kolpa izvira pod Risnjakom in se vije sprva po globokem predoru, na-izvira v Liki. Tu teče skozi prelepa
PflKETE V DOJAOVINO
pošiljamo potom Trsta in dospejo v 12 do 15 dneh
Uradujemo: v calle Sarmiento 74 SAN MARTIN FCBM
v calle Cangallo 439-1. Esc. 119 BUENOS AIRES
WWVWA\\VWW.AWi\,.VWVWWUVAVkWiWAV.VAWiV/J
Tiskarna “Cordoba”
Tiskarsko podjetje naših rojakov
Ferfolja, Baretto & Paškulin
Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela
Gutenberg 3360	T.	A.	50-3036
Nasproti postaje tramvaja Lacroz« na A.venidi San Martin BUENOS AIRES
''^TaUeres^G^ficos “Cordoba”, Gutenberg 3360, Buenos Aires. — 30"-lX-1949
H E R R E RI A DE O B R A HUMAR y MAKUC
Av. Central 3720
Calle No. 2 3729 T. E. 740-1004
an. (Sopcic e lujo
Hormigon armado
Cnel. Dominguez 244 T. E. 052-0244
Villa Madero
HERRERIA DE OBBAS
BRATA RIJAVEC
Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela
Šegu rola 1008-14	T.	E.	07-0250
Buenos Aires
RRDIO
Izdelovanje novih aparatov ter vsakovrstna popravila izvršuje
JAKOB KREBELJ
Cespedes 3783 (vogal Avda. Forest) T. E. 54 - 4050
Recreo “Kuropa”
Pripraven za nedeljske izlete v Tigre. Prevoz s postaje Tigre F.C.N.G.B. do reerea in nazaj Lastnika:
BRATA ROVTAR
Tigre F.C.N.G.B. T. E. 749-589 Rio Carapachay
KROJACNICA Franc Melinc •
Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356
Buenos Aires
TRGOVINA JESTVIN Srečko Tur el
TRELLES 1402
U. T. 59-4104
Plitvička jezera, ki jih medsebojni ve; žejo brzice in slapovi. V Liki ima svoj izvir tudi Una. Že v nižavi se ji Prl' druži Sana. Iz osrčja dinarskega ozemlja prihaja Vrbas, kot zelo bistra pl*' n inska reka. Med Jajcem in Banjo bji; ko si krči pot skozi veličastne tesni. K1 drži skoznje tudi avtomobilska cestU' Pri Jajcu se izliva vanj s 30 m glob0' kim slapom Pliva, ki se nekoliko kil°' metrov više mimogrede razširi v slik0' viti Plivski jezeri.
(Sledi prihodnjič) SPLOšNp STAVBENO MIZARSTVO
ANTON FORNAZARIČ
Espeiia 558-J. Ingenieros - T.E. 757-*^.
Electricidad y plomaria JOSE RADA^ JOSE RADAN
Bernaldez 1550	Buenos	Alre*
PIVARNA — KROGLIšCE IN KEGLlS^
PODGORNIK FRANC
VVarnes 2113	La	Patern*
Queserfa y Fiambrerfa “LA IBERIJA de Cuervo y FernandSz Avda. Pco. Beh-6 5399 T. E. 50-856'
FOTO-ARTE M A C O S
Najpopularnejši na Dock Sudu Facundo Quiroga 1325	T. E. 22-8®
Stavbeni kovač FRANC ČOHA
Calder6n 2779	T.	E.	50-0«
EDINA SLOVENSKA STAVBENIKA v Saavedri
ANDREJ BOŽIČ in SIN
Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 4554-58 T. E. 70-«1*'
KROJAČNICA
Tinogasta 5200
CIRIL PODGORCI*
Buenos Air*
TRGOVINA JESTVIN
“PRI ČERNIČU’’
C. Ram6n Lista 5650	T.	E.	0-1
.15011
MIZARSKA DELAVNICA
“LA PRIIMERA”
PETER JONKE
Lastnik:
Izdeluje vsa v stroko spadajoča del® Pasus Los Andes - Rio Ceballos
CORDOBA
LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN
“TRIESTINA”
Lastniki: KUKANJA in BRATA. GEC 25 de Mayo 2606 CORDOBA
Kadar se želite naužiti čistega kor' dobskega zraka in se v miru odpočit*’ se obrnite na
Hosteria “LOS ALPES”
lastnik PETER JONKE, Rio CeballoS C6rdoba
Izvrstna postrežba In zmerne cen®^
Rudolf Klarič
INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV
JOSE BONIFACIO 663
BUFNOS
Kroiačnica Stanislav Maurič
VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK
TRELLES 2642	T.	A.	59	-	1232