.Poštnina plačana v gotovlnT MariborMl Cena 1 Din Leto ill. (X.), štev. 215 Maribor, sobota 2t. septembra 1929 ^WMJTTM^JPkk Uhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 V*|ja mesečno, prejpman v uprevi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa1? Din Telefon; Uredn. 440 Uprav« 4S5 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13 Oglasi po t*jfify Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra’* V Uubljani, Prelernpva utica it. 4 ItttHniiMBttKJiKahMaiiMHBDHUnHnaBaUMBMMHaagMHBHHetBailtfMtt&UMNHMaMNVnHnHHin Okrajni cestni odbori v mariborski oblasti se bodo v četrtek 26. t. m. po večini sestali k sejam, na katerih se bodo konstituirali, volili načelnike in njihove namestnike, nakar bo pričelo poslovanje teh novih korporacij, ki vsaj delno prevzamejo dedščino bivših okrajnih zastopov. Samo še v nekaterih okrajih (Murska Sobota, Čakovec, Slov. Gradec in Kozje) so potrebne še v nekaterih okoliših radi formalnih napak pri prvih volitvah ponovne volitve, zato v teh °krožjih konstituiranje cestnih odborov tekom prihodnjega tedna najbrže Se ne bo mogoče. Volitve v okr. cestne odbore so se na Podlagi zakona o samoupravnih cestah izvršile — kakor smo poročali dne 25. avg. Vkljub temu, da stranke ne obstojajo, je treba resnici na hubo povdariti, da so stale tudi te volitve po večini v znamenju politične orijentacije in so se tudi v tem znamenju izvršile. »Slovenec« in »Slov. Gospodar« sta sicer takrat pod uti-som za bralce in somišljenike obeh teh listov neprijetnega izida volitev zlasti v mariborskem okraju pisala, da so se volitve izvršile bolj na podlagi gospodarskih vidikov in da so prevladovali pri izbiri kandidatov z malimi izjemami gospodarsko-lokalni ozi f!.,« Zadnji »Slov. Gospodar« pa je objavil seznam vseh izvoljenih iz cele oblasti ter pri vsakem okraju pripomnil, koliko je »pristašev naših kato-h|kih organizacij« in koliko »drugih«. Mislimo, da ta opredelitev v »Slov. Gosp.« ne potrebuje nobenega komentarja, ako samo ugotovimo, da je bilo ? Mariborskem okraju izvoljenih hivSifi ™ bivše SLS in 11 pristašev »Slov p^Predn>h strank, in da tudi vobenih »0Pn javlja, da je bilo iz- organizaeH ??lsta§ev naših katoliških organizacij, n Pa ^rusih<( zakonfki m°u??r ie scdaj v smis,u nnS vt ^aie Pravico, a ne dolž- imenuie še noti Jraini cestni odbor Izvršil Ne bo mr! e’ ta imenovanja tih Se spuščali v kritiko SSJ t ZT^ izražamo samo sk.m.rn ? i7vnHPmU irr>enovani člani skupno z izvoljenimi imeli pred očmi V prvi vrsti gospodarske interese okrajev in okolišev, ki jih zastopajo. Naša okrajna samouprava ki ie enkrat pač samo surogat po’principih hSpfarSkeutrUStlire ’’n g0sPodars&h interesov voljenih samoupravnih korporacij, bo torej končno zopet prišla oo rednega poslovanja. Dozdajni okraj n*fst°Pi niso bili več izraz ljudske °Ue, zakaj vladali so v njih gerenti sosvet ki so bjli bolj eksponenti nogo pa zastopniki ljudskih ti ip ^ !Sd davkoplačevalcev. 2ele- odborjii V n0vik okra^nib ces{nih Monarhistična zarota v Leningradu! BIVŠI CARSKI ČASTNIKI PRIPRAVLJALI PROTIREVOLUCIJO. - GLAVNI KOLOVDJE ARETIRANI. KOVNO, 21. sept. Odkritje monarhistične zarote v Leningradu zavzema vedno večji obseg. Kolikor se je moglo doslej po ovinkih iz Rusije izvedeti, je bil vodja zarote nekdanji parski gardni kapetan Hiler. Zarotniki so skoro izključno častniki, ki so pod pretvezo meščanskih poklicev dobili dovoljenje za povratek v Rusijo in so v raznih krajih, zlasti v Leningradu, pripravljali tla za protirevolucijo, da bi v prikladnem momentu strmo* slavili sovjetski režim in zopet izklicali monarhijo. Zarotniki so imeli velike zaloge orožja in municije, ki so jo vtihotapili iz inozemstva. Tudi so imeli veliko denarnih sredstev, ki so si jih zarotniki preskrbeli z vtihotapljenjem velikih množin ponarejenih ruskih bankovcev. Dozdaj so zaprli 5 kolovodij zarote in krog 500 drugih oseb. Rekonstrukcija austrijske ulače? DUNAJ, 21. septembra. V političnih krogih se resno in živahno razmotri-vajo vesti o predstoječi rekciidfcukci-ji vlade. Kot naslednik dr. Streeru-witza se imenuje kot najresnejši kandidat za zveznega kancelarja dunajski policijski predsednik dr. Schober. Uladna kriza na Lituanskem KOVNO, 21. septembra. Predsednik litvanske vlade Voldemaras je podal detnisijo celokupne vlade. Predsednik republike je ostavko sprejel in poveril sestavo vlade dosedanjemu ministru financ Tubelisu. Novinarjem je Voldemaras izjavil, da se hoče popolnoma umakniti iz javnega življenja. Voldemaras je bil vodja litvanskih fašistov in častilec političnih metod Mussolinija. Proslaua 20. septembra u Italiji RIM, 21. sept. Včeraj so po celi Italiji slovesno obhajali pohod Garibaldijevih čet v Rim in združitev Rima z Italijo. Vlada se je seveda morala ozirati na z Vatikanom sklenjeni mir in se oficijelno ni udeležila proslav, ker je zavzetje Rima po Garibaldijevih četah pomenilo konec papeške države. Na Kvirinalu in Vatikanu so skupno visele italijanska in papeška zastava. Z bombami urgli u zrak konkurenčni lokal DETROIT, 21. sept. V noči od četrtka na petek je zletel v zrak nek nočni lokal. Izkazalo se je, da so imetniki nekega konkurenčnega lokala v kleteh poslopja podtaknili bombe. Število smrtnih žrtev znaša po dozdajnih ugotovitvah 21, težko ranjenih 53. Policija vrši strogo preiskavo. Sabouski turnir u Rogaški Slatini ROG. SLATINA, 21. sept. Včeraj se je odigralo II. kolo mednar, šahovskega turnirja. Rubipstein je zmagal nad Rožičem, dr. Geiger nad Brinckmannom. Partije Horlinger - Maroczy, Takacs-Konig, Canall - Griinfeld, dr. .Singer - Samisch, Prziepiwka - Pirc in Jovanovič - Flohr sa končale remis. Stanje po II. kolut Flohr, Rubinstein, Takacs 1 in pol, dr-Geiger, Griinfeld 1, Konig, Pirc, Canall, Maroczy, Samisch, Hortinger, Jovanovič, Prziepi\vka pol (I), dr. Singer pol, Brinck mann, Rožič O (1). Danes se je odigralo III. kolo: Rubinstein je potolkel Geigerja v 33 potezah, Konig dr. Singerja v 31, Canall Rožiča v 22 potezah, partija Maroczy - GriinLld je končala remis, 4 partije so prekinjene. Stanje po III. kolu: Rubinstein 2 in pol, Flohr, Takacs, Griinfeld, Konig, Canall, Samisch 1 in pol, Maroczy 1 (1), dr. Geiger 1, Pirc, Horlinger, Jovanovič, Przie-piwka Vt (1), Singer Vt, Brinckmann, Rožič O (1). POINCAREJEVO ZDRAVJE GRE NA BOLJE. PARIŠ, 76. septembra. Stanje nevarno obolelega bivšega ministrskega predsednika Poincarčja se je tekom zadnjih dni tako zboljšalo, da je bil že nekaj ur dnevno izven postelje. Vendar bo z ozirom na svojo visoko starost moral zelo paziti, ker je recidiva mogoča. V RUSIJI TUDI MESO NA IZKAZ-NICE. PARIZ, 21. septembra. »Petit Pari-sian« poroča iz Moskve, da se bo v Rusiji pričelo tudi meso prodajati na karte. Fizični delavci bodo dobili 200, umni pa 100 gramov mesa dnevno. Računa se, da bo vlada kmalu izdala tudi karte za jajca. Odrasi bi dobili po 15, deca pa 2—5 komadov mesečno. njfc ’ . Prevladal duh kraljevega ma-Vosti 6' januarja, duh pomirlji- spravliivosti in stvarnega res-'e Unv°!nodai'skega dela. Ta duh naj ze že pri volitvah načelnikov. rajo povsod najodličnejši veščakl zlasti v cestnih, pa tudi v vseli drugih gospodarskih vprašanjih okrajev, ljudje, ki so živeli v tem delu že skozi več let in ki niso novinci na polju gospodarskih problemov svojih okrajev, predvsem pa ljudje, ki uživajo vsestransko zaupanje pri vsem prebivalstvu okrajev. Na čelo okr. cestnih odborov pa gotovo ne spadajo ljudje, ki imajo pred očmi samo interes svoje osebne ambicije ali celo strankarske bfegiaUi .PffSjtnih .odjjprp.v inažčftvaltiosti. kakor n. pr. oni mož iz mariborskega okraja, ki je po volitvi 25. avgusta, ko je propadel, v jezi metal krog sebe izjgve, da bo itak imenovan, da bo pa delal »samo za one, ki so ga volili«. Dasi torej novi okrajni cestni odbori niso najidealnejši instrument naše samouprave, vendar upamo, da bpdo pri resnem, stvarnem In smotrenem delu pomenili krepek steber v razvoju in napredku našega gospodarskega življenja. K vlomu v Slovenskih goricah. Šivalni stroj, katerega so tatovi odnesi! pri drugem vlomu v stanovanje učiteljice Karoline Cone v Št. Jurju, je zasežen v Murski Soboti. Tam so ga zlikovci prodali, kupec pa je bil tako previden, da je zahteval do izplačila polne vsote potrdilo, odkod je stroj. Nadal pa jim jo petsto dinarjev. Gotovo bi bili lopovi ob svojem »obisku« učno osebo ubili, ako bi bila ob slučajnem počitniškem posetu doti-čno noč prenočila v šoli. Vsekakor Ra bo treba na samem stoječim šolam nakloniti glede varnosti več pozornosti posebno med počitnicami. Pp drugem vlomu v Št. Jurju je žandarmerija odredila, da moral šolski sluga prenočevati do kpnea počitnic v šoli. Da bi se bilo to odredilo koj po prvem vlomu, pa bi bil drugi izostal, ker domači član vlomilske tolpe je gotovo vse dobro zasledoval. Novice iz Vuzenice, Kakor izvemo, si ie naše gasilno drit* štvo skupno z občino, nabavilo lahek tovorni avto, ki bo odgovarjal lokalnim in izvenlokalnim potrebam. Avto bo že v par dneh prispel. — Naša šola ie z min. odredbo razširjena y 5-razrednico in bo 5. razred otvorjen že meseca oktohra. Vsled izedno nizkih cen hmelja, ki se gibljejo med 3—6 Din za 1 kg, je pri nas ves interes za hmelj ponehal in ga bodo, kakor čujemo, posestniki skoro YSi pometali ven. Pobegnila je z doma- Včeraj smo poročali, da ie pobegnila z doma I5letna Irena Š. z nekim moškim-Domnevala se je, da je odšla ž njim v Avstrijo, davi pa je bila policija obveščena, da se je materi javila iz Pančeva pri Beogradu in da se namerava vrniti v Maribor. Naliv in nevihta. Po prijetnih dneh blagodejne gprkote, nas je v minuli noči nenadoma presenetila močna nevihta. Južni vetrovi so pripo-dili težke oblake, ki so izlili obilico dežja, ki je v jutranjih urah ponehal, nato pa je zopet prisiiala naklonjeno solnce. Vendar je čutiti, da se je jesen primaknila nrav do vrat. Slana je pobelila gorice, kakor je prerokovala stoletna pratika, ki nam obeta do konca meseca deževno in slabo vreme. Za zimo pa je morodajen izrek: »Mavricija dan (22. sept.) če solnce sije, po zimi huda sapa brije.« Goljufije z avtobusnimi vozovnicami .. Včeraj zjutraj je kontrolor mestnega avtobusnega podjetja zalotil v vozu, ki se je vračal iz Spodnjega Dupleka, potnika, ki se je hotel okoristiti z vozo vnico svojega tovariša. Na Glavnem trgu je kontrolor oba sleparja izročil stražniku, kateremu sta navedla napačna imena.1 Stražnik ju je odvedel na stražnico, kjer, so pri telesni preiskavi našli prave dokumente in ugotovili njuno identiteto, Pavel M. in Ivan Z. se bosta morala zagovarjati radi zavajanja oblasti in radi goljufije. Nevihta, ^ ki je divjala v minuli noči, je davi izruvala na vogalu Meljske ceste in Klavni-ške ulice električno napeljavo, tako da >el'jef bližnja svptiljka povesila prav do tal^RolicijaUe omenieno mesto zastraži-la, ker je 'obstojala nevarnost, da se kak neprevidni pasant ne bi dotaknil električnega voda. Mestno električno podjetje,' ki je bilo o zadevi obveščeno, je takoj ukrenilo vse potrebno, da se preprečijo eventuelne nesreče. Gozdovniku Jutri v nedeljo, 22, sept. se vršj ob 10. uri v državni realki V. redni občni zbor rodu »Severnih Wig\vamov« mariborskih \LgGzdQy/oKo:V— mfek... Stanje osnovnih iol v Mariboru ZAČETKOM ŠOLSKEGA LETA 1929-30. V P C P P N I K TMra mi mr i h w—■ um m Kakor na srednjih in meščanskih, je tudi na osnovnih šolah v Mariboru obisk ogromen: na prvi deški osnovni šoli je 182 otrok (5 razredov); na drugi 158 slovenskih o-trok (5 r.) ter 40 nemških (2 r.); na tretji 475 otrok (5 razr. in 7 razporednic; na Četrti 318 otrok (6 razr. in 2 vzporednici); na vadnici moškega učiteljišča 156 otrok (4 razr.). Torej skupno 1229 otrok v 27 razredih in 9 vzporednicah. ^ Na dekliških; na prvi 250 učenk (5 r. in 1 vzpor); na drugi 441 učenk (5 razr. in 4 vzp.); na tretji (vadnica žen. učiteljišča) 175 učenk (5 razr.); na četrti 171 slovenskih učenk (5 razr.) ter 46 nemških (2 vzpor.). Skupno: 1083 učenk v 20 razredih in 7 vzporednicah. Na pomožni šoli v Razlagovi ulici je 67 učencev in učenk v 5 razredih. Te številke in razmere na osnovnih šolah zopet dokazujejo nujno potrebo, da se zgrade v mestu še nove šole, in sicer ne samo ena. Zidanje ene šole na desnem bregu ne pomaga nič. Tam mora imeti deška šola 12 razredov, prostorov manjka za tri razrede. Dekliška potrebuje 10 razredov, prostora ima samo za pet. Treba bo na vsak način zidati najmanj eno deško in dve dekliški osnovni šoli. Mariborski občinski odbor se bo pod silo razmer moral prej ali slej za to odločiti. Čim prej, tem bolje v interesu otrok, staršev in našega kulturnega napredka! Mariborski in Ljudska uniuerza u mariboru Kaj je z Ljudsko univerzo v Mariboru? Kakor je bilo razvidno iz neke časopisne notice, je študijski kuratorij popolnoma zavrnil njeno prošnjo, da bi smela nadalje uporabljati čitalnico kot predavalnico. Oficielne rešitve pa Ljudska univerza sploh ni dobila. Odbor je sklenil vkljub temu težkemu udarcu, ki škodi v največji meri njenemu nadaljnemu delovanju, da ne opusti svojega z mnogimi uspehi spojenega in za mariborsko prebivalstvo zelo potrebnega kulturnega dela. K temu sklepu je pripomogla v največji meri nabiralna akcija, ki je pokazala, da stoje na njeni strani mnogi prijatelji. Njim na ljubo hoče odbor še vse moči napeti, da ne doživi naše mesto kulturnega po orna, ki bi ga zakrivila le indiferentnost, in škodoželjnost, te sramote, da bi se morala opustiti institucija take važnosti. Odbor je radi tega sk'enil, da akceptira vkljub skromnim sredstvom težke pogoje zakupnikov »Apolo kina«. A izvesti se morajo neobhodno nekatere preureditve, h katerim je potrebno dovoljenje zakupnikov ozir. magistrata. Tega dovoljenj še ni. Začetkom oktobra bi moral biti pričetek. Povabljeni so že predavatelji, a vse še visi v zraku! Današnji tedenski trg je zaradi nenadnega viharnega naliva zelo trpel. Naravno, da ni moglo iz daljne okolice prispeti toliko blaga kakor je to sicer ob sobotah običajno. Na Vodnikov trg je že sinoči prispelo 10 vozov krompirja, zelja in čebule. Lastniki, ki običa-vajo kar prenočiti na svojih vozovih, so bili davi v neverjetni nepriliki. Cene so bile sledeče: krompir po merici Din 6—7 na drobno, na debelo pa Din 5, a kilogram povprečno že od 75 para do 1 Din. Zelje se je prodajalo zelo uspešno po 1 do 2 Din glava, pa tudi cenejše. Čebula je ohranila staro ceno. Na živilskem trgu je prevladovalo sadje ter razna povrtnina po cenah, kakor zadnjič. Bistvenih sprememb v cenah ni bilo mogoče zabeležiti razun dejstva, da so cene od zjutraj dalje radi dežja padale; čim pa je dež ponehal pa so šle cene za spoznanje navzgor. Je to že stara pesem. — Kakor vslej ob sobotah je bilo tudi danes mnogo perutnine na prodaj. Tudi v tem blagu so ostale cene nespremenjene, a med povpraševale! na debelo je bilo največ — gostilničarjev. Na špeharski trg so pripeljali iz 9 občin na 25 vozeh 48 zaklanih svinj in 1 telico. Razuntega so pripeljali 62 kg svinjskih jeter, 15 kg pljuč, 76 kg črevne masti in 17 kg želodcev. Radi slabega vremena je bil privoz oviran in je mnogo Špeharjev '-»ostalo. (Lansko leto je v 1-stem času prispelo na špeharski trg 28 vozov in 70 zaklanih svinj.) Cene so bile zelo primerne. Prvovrstno meso se ie prodajalo po 18—20 Din kr^.brca po Din ot dFobovi,1a po 10 Din. »riba« Din 21 25, sian na po Din 18—23 kilogram. Povpraševanja bilo zc'o vebko. S senom se je ze'o slabo tržilo. Vzrok je kaj-,pak nenadno viharno dežev* V spomin Viljemu Hirzerju. Z Viljemom Hirzer-jem je izgubila naša bolnica svojega nastarejšega zvestega sotrudnika. Deloval je 30 let v bolnici ter si pridobil neizmernro bogata izkustva. Bolnica mu je bila dom, bolniki fa-milija, za katero je skrbel kakor oč^ za svoje otroke z največjo požrtvovalnostjo. Orjak po postavi, je bil jako dobrega rah.očutnega srca. Bil je odkrit, značajen mož. Tisočeri bolniki, njegovi kolegi in prijatelji bodo ga ohranili v najlepšem spominu. »Kolonija brez stanovanjce v pod mostom se množi«. K notici pod tem naslovom v št. 213 od 19. trn. nam piše g. Pavel Heričko, hiš. pos. v Ž dovski ulici 12: Marija Ulbl se ni izselila iz strahu pred rubežem pohištva, ker zaostale dvomesečne najemnine niti pismeno nisem zahteval, še manj pa jo iskal potom rubeža. Pač pa je Marija Ulbl na splošno željo sostanovalcev, s kater.mi je živela v večnem prepiru, ter na podlagi razsodbe polic, komisarijata radi žaljivih pisem, katera je pisala hišnemu posestniku, dobila sodnijsko odpoved. Druga smrtna obsodba pred poroto. Sinoči je pozno v noč trajala razprav proti Glasu. Porotniki so z 10 proti 2 glasovoma potrdili vprašanje radi umora ter radi sleparstva in poneverbe. Jos. Glas je bil obsojen v smrt na vešalih. Zagovornik je prijavil ničnostno pritožbo. Posilstvo in javno nasilstvo. Današnja porotna razprava je zadnja v jesenskem zasedanju. Zagovarja se vpok. prof. Hilarijon Tofan v tajni razpravi radi posilstva in javnega nasilstva. Predseduje ss. Zemljič, državno pravdništvo zastopa nam. Sever, zagovarja dr. Kodr-irian. Novo cerkveno pokopališče na Pobrežju ?■ a župnijo sv. Marije v Mariboru bodo jutri 22. trn. pop. ob 16. uri slovesno blagoslovili. Gremijalna trgovska nadaljevalna šola v Mariboru. Vpisovanje za vse razrede se vrši za šol. leto 1929-30 v nedeljo, dne 29. septembra od 10. do 12. ure v prostorih državne trgovske akademije na Zrinjskega trgu 1, 1. nadstr. K vpisovanju najprinese vsak učenec oz. učenka zadnje®!-sko izpričevalo, po dve izpolnjeni ro-dovnici, ki jih dobi v pisarni Trgovskega gremija in novinci še potrdilo Trgovskega grem'ja v Mariboru, ki ga dobe tudi v gremijalni pisarni, Jurčičeva ulica 3, 2. nadstr. Pismeni ponavljalo1, sprejemni in drugi izpiti prično v pondeljek, dne 30. septembra ob 15. uri (treh pop,). Ustmeni izpiti se vrše v torek, dne 1. okt. in po potrebi še v sredo, dne 2. oktobra od 15. ure dalje. Reden pouk prične v četrtek, dne 3. oktobra ob 15. uri. Vse ostalo zvedo učenci, oz. njihovi gospodarji v šoli. Lovci, pozor na volkaI G. Hercogu v Pekrah je ušel z ver ge 4 mesece star vo’k — samec, v vebkosii volčjega psa. Klatil se bo sedaj najhrže v bl«žini al' na Pnborui. Zetena garda, po zor. da ne b-' - oviščih preveč škode. Mariborski gledališki abonma. Ker se do sedaj kaže posebno mnogo zanimanja za bodočo sezono, je gledališka uprava sklenila, podaljšati priglasit-veni rok do prihodnje sobote, 28. sept. Mariborska borza dela potrebuje: 4 tesarje, 4 zidarje, 1 strojnika za Mostar; 4 kuharice, 3 vzgojiteljice, 1 domačo učiteljico za Novi Sad, 1 dobro sobarico za Zagreb, 1 uradnico z večletno prakso, 1 trgovsko vajenko, 6 navadnih delavk, 4 služkinje, 1 pletiljo. »Sok. peveckeho sdruženi« iz Mor. Ostrave, ki se bo vršil dne 8. oktobra v Unionski dvorani, se bliža z naglimi koraki. Priprave zanj so že v teku ter se bedo v najbližjih dneh pojavili plakati, s katerih bodo razvidne podrobnosti. Ugotoviti moremo že danes, da gre stremljenje prirediteljev za tem, da dobi koncert kolikor mogoče poljudno obeležje. Zato se cene določene temu primerno nizke. Predprodajo vstopnic bodo iz prijaznosti prevzele tvrdke Bureš v Vetrinjski ulici, Fr. Majer na Glavnem trgu ter Pinter in Lenard na Aleksandrovi cesti. Zanimiv je tudi spored, na katerem se nahaja poleg češko slovaških umetnih ter narodnih pesmi tudi slovenska »Prišla je miška z mišnice«, ki jo bomo imeli priliko slišati v interpretaciji Čeha, zborovega dirigenta F. M. Hradila, gojenca mojsterske šole drja L. Janačka v Brnu. Jedilno orodje v siebru, alpnka-srebru in alpaka v veliki izbiri. Samo prvovrstna kvaliteta! 6 žlic, vilic, nožev, žličk za kavo, I* alpaka s pismeno garancijo, v najmodernejših oblikah samo Din 325'-, 6 žličk za kavo z etuiem samo • Din 65'-, otročji pribor, obstoleč iz noia, vilic, žličke in žličke za kavo z etuiem samo Din 97'—. Urar In Juvelir M. JLC3ER & SIN MARIBOR, Gosposka ulica 15. Prodaja tudi na obroke. Letošnja sadna trgovina v Slovenskih goricah. V severozahodnih Slov. goricah imamo letošnjo jesen le nekaj hrušk, pa več sliv za izkupiček. Pa kaj ko je minimalna cena: lepe hruške Din 1.25, postavljene v Št. Ilj. Slive pa, obrane, stanejo r.a Pesnici Din 1.50, v Št. liju Din 1.75, v Jare-nini pa celo samo 1 Din. Komaj da je plačano mudno obiranje. Vinski pridelek bo — ako ostane vreme snažno — jednačil pač »sedemnajšeku« (1917 je bila znano najboljša kapljica tekom par desetletij!), Malo ga bo letos, a kar bo, to bo izborno. Bržčas po ga bomo mi malo okušali, odšlo bo v »deželo šampanjca« ali pa bo prišlo pod »rižem-ražem« — »križalo« se bo s slabšim v gostilniških katakombah, ker bo drago. Gostilničarska nadaljevalna šola v Mariboru. Vpisovanje učencev in učenk v vse tri razrede gostilničarske nadaljevalne šole v Mariboru se vrši v torek, dne 1. oktobra od 17. do 19. ure (od petih do sedmih zvečer) v prirodoslovnem kabinetu državne trgovske akademije v Mariboru na Zrinjskega trgu št. 1., I. nadstr., vrata št. 31. K vpisovanju mora prinesti vsak vajenec oziroma vajenka: zadnje šolsko izpričevalo, potrdilo zadruge, katero dobi v Zadružni pisarni, hotel »Mariborski dvor«, in 50 Din vpisnine kot donesek za učne pripomočke. Opozarjamo vse gostilničarje, restavratorje, kavarnarje, hotelirje itd., sploh vse v to obrt spadajoče gospodarje, da morajo vsi njihovi vajenci in vajenke brez izjeme obiskovati gostilničarsko nadaljevalno šolo, zato jih je treba, da ne bo neprijetnih posledic, pravočasno vpisati. Ponavljalni izpiti se bodo vršili v sredo, dne 2. in v četrtek, dne 3. oktobra od 15. ure dalje. Reden pouk prične v petek, dne 4. oktobra ob 17. uri. Natančnejše podatke zvedo učenci in u-čenke, oz. nj hovi gospodarji pri vpisova-nin v Sol) — Vodstvo šole Pomemben izum domačega radiotehnika. Razvoj radiotehnike hitro napreduje. Razveseljivo pa je dejstvo, da pri tem sodelujejo tudi domači strokovnjaki. — Brezantenski aparati, ki smo jih poznali doslej, so bili obremenjeni z raznimi ne-dostatki, ki so njihovo praktično uporabnost močno omejevali. Velika teža, velika poraba toka, občutljivost krajevnih razlik in glasno šumenje so bile pomanjkljivosti, ki so jim branile pot v svet. — Nova konstrukcija brezantenskega aparata, ki jo je tvrdka Radio-Oblak v Mariboru patentno zaščitila, da je odstranila vse navedene pomanjkljivosti, tako da je sprejemanje z novimi priročnimi aparati postalo naravnost idealno. Brezantenski aparat tvrdke Oblak, ki je vdelan v elegantni kovček ali šatuljo, tehta od 1 kg naprej in je prav lahko prenosen, tako da lahko služi v vlaku, avtu, na izletih, v planinah in drugje. Šestcevni superhete-rodin tvrdke Oblak rabi le 60—90 voltov, dočim rabijo običajni aparati anodno baterijo s 120 volti. Novokonstruirani aparat sprejema z dovršeno čistoto glasu vse evropske postaje, neglede na krajevne razlike sprejemnega aparata, kar je brez dvoma velik uspeh domače tvrdke, ki že prejema naročila z vseh delov Evrope in celo iz prekmorskih dežel. Petelnova očala so najboljial »KARO« najboljši čevlji. Dixl - avtomobili, proizvod tvornice BMW (Bayr. Mot. Werke), so vozički, ki — dasi mali — odgovarjajo zahtevam, katere se stavijo na velike avtomobile. Po slabih cestah ne odskakujejo, na ovinkih ne zanašajo, vozijo brezpogojno v vsak breg. G. Moravec, ki je v Mariboru zastopnik navedene tvornice, je bil 8. trn. z dvosedežnim avtom znamke Dixi na Ljubelju. Interesent, ki se je vozil z njim, je izjavil, da j® vožnja presegla vsa njegova pričakovanja in je voz takoj plačal. Dixi-avto j« tudi že z lahkoto privozil v Šmartno na Pohorju. Vozovi so na razpolago pri tvrdki Moravec v Slov. ulici. Več v inse-ratu! Celokupno članstvo Slov. obrtnega drfl* štva se vabi na posvetovalni sestanek, ki se vrši v sredo dne 25. septembra 1929. oh 20. uri v restavraciji v Narodnem dom«-Razven članstva so vabljeni vsi tovariši obrtniki, kateri imajo resno voljo sodelovati za korist obrtnega stanu. »Ljudska samopomoč« v Mariboru naznanja vsemu cenj. občinstvu Slovenije, da se ustanovi s 1. oktobrom t. 1. III-skupina z oddelki A) II, B) II, C) II, D) II, v katere se sprejmejo s a m o vse zdrave osebe od 51. do 90. leta. S temi oddelki smo ustregli na splošno željo vsem o* nim starejšim osebam, ki so poprejšnje oddelke zamudili oz. se jih radi previsok« starosti ni moglo sprejeti. Glej današnji tozadevni oglas!! 2306 SESTRA MARIJA ganljiva tragika velike ljubavi In uničenih nad. & Prldle v KINO UNION- Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčni« bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznenJe črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne Franz Josef-ove grenčice«. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuj® »Franz Josef-ova voda« radi sigurne#® yčinka pri prijetni uporabi. Franz Jo8®* iova grenčica se dobi v vseli lekarnam drogerijah in spec. trgovinah. L Ne pozabite na proslavo »Jadrana«, ki je združena s prvim velikim plesomi > sezoni. Vrši se dne 5. oktobra v Union • Predprodajo vstopnic ima g. Viktor K - J trgovec, Kralja Petra trg in g. Jos‘ goj, trgovec, Aelksandrova c. 18. Vinsko trgatev . ( bo priredil turistovski klub dne 5. oktobra v gostilni Gačnikoci v Studencih, m kar opozariamo ja'32l Pred otvorltvo Zdravstvenega doma v Mariboru SOCIALIZACIJA MEDICINE IN NA MEN SOCIALNE MEDICINE. 0 priliki pričetka poslovanja Zdravstvenega doma v Mariboru je umestno podati nekoliko pojasnil glede namenov te ustanove, poleg tega pa je tudi potrebno seznaniti širše kroge s pojmi kot so: zdravstveni dom, šolska poliklinika, bakterijološki laboratorij in podobno, ker je nepoučenost v tem pogledu zelo škodljiva stvari sami ter rodi mnogo nesporazumov, ki so v škodo delovanju ustanov in onim, katerim so namenjene, to je ljudstvu. Kakor se v poslednjem času pojavlja v najraznovrstnejših panogah socijalizacija sotovih dobrin, tako je tudi polje medicine dobilo svoj impulz v to novo smer. Veliko število modernih držav je kmalu uvidelo blagodejnost široko zasnovane in dobro organizirane socijalnozdrav-stvene službe in budgeti v ta namen se od leta do leta višajo vsepovsod. Celo zavarovalnice za poškodbe in smrt, (n. Pr. Metropolitan Lifeinsurence Comp. New York) so si izračunale, koliko dobička jim vrže, ako neglede na državo organizirajo čisto svojo preventivno zdravstveno službo, čeprav jo nudijo svojim članom brez vsake itadaljne odškodnine. Tudi' naša država ni šla mimo tega momenta, obratno s pravilnim razumevanjem se je zavzela za čim širšo Postopno izvedbo socijalno-zdravstvene-sa programa. Zelo razveseljivo je — poleg tega, da ima največjo korist od te akcije ljudsko zdravje — tudi dejstvo, da je inozemstvo prav kmalu opazilo resno delo naše države na tem polju, kar silno veliko i?da pri presojanju kulturne stopnje drčave. Sam Dr. Balfour od Internacijo .ialnega zdravstvenega urada- Nev/ York, seje nad vse laskavo izrazil o naši ml? Ji državi in specijelno o njeni aktiv-nr c»ti glede socijalno zdravstvene organizacije. ( Udejstvovanje medicine do sedanjega ‘asa in predvsem bližnje preteklosti je bilo omejeno v glavnem na pacijenta kot poedinca, kot posamezen slučaj. Ustanavljale so se bolnice, izobraževali zdrav niki in ostali bolniški personal, da s svojim znanjem podaljšajo življenje bolnikom, cilj, kateremu je treba posvečati seveda vsakčas največjo pažnjo. Statistični podatki bolnic so prikazovali umiranje pri posameznih boleznih v gotovem odstotku, ki se je krčil sorazmerno z izpopolnjevanjem metod zdravljenja. Poleg tega se je skušalo doseči, da dobe tudi podeželski kraji, ki so oddaljeni od teh bolniških centrov, izvežbane zdravnike. Ne smemo podcenjevati dela praktičnih zdravnikov. Vendar oni imajo posla le z onimi bolniki, ki sami k njim pridejo. Socialna medicina pa ima širše polje, ki še ni obdelano: ona sama išče bolne in nevedne. Zdravnik iz takega zavoda pouči take bolnike o stanju njih zdravja, jih pre priča o potrebi, da se napotijo do zdravnika, oziroma jim sam da v gotovih slučajih zdravniško pomoč. Je to trnjeva pot, pot samozatajevanja, velikokrat tudi ponižanja in neupoštevanja. Kljub temu pa opravlja socijalni zdravnik svoj posel z veseljem, saj pač ve, da orje ledino in da ni mogoče doseči visokih ciljev brez truda. Delovanje socijalne medicine nikakor ne ogroža eksistence privatnega zdravnika, obratno ono mu naravnost množi prakso. To so že spoznali praktični zdravniki v deželah, kjer je socijalno medicinska organizacija daleč pred nami. V početku so se borili proti »novotariji«, toda kmalu so uvideli, da je čim intenzivnejše delovanje z novo organizacijo nič manj kot plodonosno tudi za njih same. Zdravstvena izobrazba ljudstva je pripomogla, da je pričel vsakdo posvečati svojemu zdravju prvo pažnjo ter začasa In pogosteje obiskoval zdravnika. Meteorji In njihove sestavine V prejšnjih člankih smo videli, da so utrinki in meteorji skoraj vedno le deli razdrobljenih kometov, ki se tako približajo naši zemlji, da jih zajame, pritegne nase in se potem vsled trenja v naši atmosferi razžarijo. Utrinki se razblinijo, Preden prispejo do trdnih tal naše zemeljske površine, pa tudi meteorji se v ozračju razpočijo. Včasih, in sicer v večini slučajev, se njihovi deli prav tako kakor utrinki ' razblinijo, včasih, toda zelo redkokdaj pa padejo posamezni kosi vendarle na zemljo, kjer se navadno zarijejo globoko v tla in jih je treba potem izkopati. v . Jaki »kamni«, ki so padli z neba, so pili znani že v starih časih, vendar pa Je bilo treba precej naporov in dokazov, preden je znanstveni svet priznal, da ti »kamni« zares niso zemskega, temveč kozmičnega, vsemirskega Izvora. Nekaj časa so namreč celo resni znanstveniki mislili, da so to kosi materije, katero so ognjeniki izbljuvali v ogromne višine, od koder so potem padli zopet na zemljo. Drugi so pa bili celo mnenja, da so to deli materije izbruhov ognjenikov na naši sosedi luni. Pravo bistvo meteorjev kot vsemirskih teles je dognala torej znanost zelo pozno, komaj v prejšnjem stoletju. Meteorji, ki dosežejo našo zemljo, se delijo po svojih sestavinah v dve vrsti, v kamne in v železne kose. Več nego železnih, pade na zemljo kamenltih meteorjev. Kamenitl meteorji jmajo v svoji sestavini iste snovi kakor jo ima naše ka menje, samo včasih se jim pozna, da so nastali pod drugačnim pritiskom kakor je naš zemeljski. Po tem vemo, ali so s sveta, ki je manjši ali večji kakor naša zemlja. Razen tega se od navadnih kamnov naše zemlje ostro ločijo po skorji, ki jih obdaja In ki priča, da so se pri trenju, ko so padali skozi našo atmosfero, tako razbelili, da je njihova snov postala na površini tekoča. Železni n.ete-orji so po veliki večini snovi sestavljeni iz čistega železa, kateremu so primešane v večji ali manjši meri druge kovine ali snovi, kakor nikelj, žveplo, ogljik, sol itd. Včasih najdemo v njih tudi prav maj hne dijamante, ki nastanejo kakor znano, pod silnim pritiskom iz tekočega ogljika. Takih meteorjev, ki se silno drago plačujejo, je polno po vseh večjih muzejih, posebno znan pa je po njih bivši dvorni muzej na Dunaju, ki hrani zelo dragocene, redke in velike zbirke. Po teh meteorjih ali aerolitih, kakor se znan stveno imenujejo, tedaj lahko presodimo, iz kakšne snovi so sestavljeni drugi svetovi našega solnčnega sistema in svetovi sploh. Ker v njih doslej še nismo našli snovi, ki bi je na naši zemlji ne poznali, lahko popolnoma sigurno sklepamo, da so vsi svetovi sestavljeni prav tako iz kamenja, rudnin in prsti, kakor je naš, na katerem mi živimo in snujemo svoje načrte in dela. Naš* zemlja je tedaj zares samo navadna članica ogromne družine svetov, katerih plava po brezmejnem vsemirju na milijone. Nastala je tako kakor so nastali drugi in bo tudi prav tako nekoč dokončala pot svojega življenja. To nam pa bolj kakor vse drugo potrjuje- domnevo, da nismo v vesoljstvu samo mi ljudje edina živa bitja, ki mislimo in se trudimo dognati skrivnost svojega bistva, ampak, do so po drugih sv.efpvih tudi stvori, morebiti nam po telesu in po duhu popolnoma podobni. Toda mi smo nezdružljivo ločeni od njih in oni so ločeni od nas. Ali bo kdaj prišel čas, ko bomo lahko z njimi stopili v kakršnokoil zvezo? Tega ne vemo in ne -moremo prorokovati, rečemo pa lahko,, da je verjetnost tega občevanja silno, silno majhna. Tajna vsemirja je pos!ednjat zato — največja tajna. V'„ Rmerlko so prui odkril! laponcl Azijo loči od Amerike le ozek prekop: Beringova morska cesta, ki je dobila ime po danskem raziskovalcu Vitusu Bherin-gu. — Dejstvo, da so Japonci že pred tem odkrili omenjeno ožino, je dokazano, kakor pravi S. Vatanabe, ki se sklicuje na staro geografsko karto, katero hrani Bri-tich Museum, a jo je narisal nek japon-' ski pomorščak. Razen tega je videl tudi K&mper, ki je leta 1690. posetil Japonsko, zemljevide, na katerih so bili obeleženi severozapadni deli Amerike, kakor tudi Kamčatka. Ravno tako so francoski zemljevidi, ki so bili obelodanjeni leta 1710., nazivali Berinsko ožino Jesso, Aljasko pa »Terre de Jesso« kakor se je pač takrat nazivala tudi ostala Japonska. Kanado je po mnenju evropskih geogra fov odkril leta 1497. Cabot. Toda o tem odkritju obstojata kakor pri vseh drugih odkritjih Amerike dve varljanti. Prva, ki jo zagovarjajo prebivalci skrajnega severa, dokazuje, da je burja zanesla na Labrador Norvežana Lerta Erlksona, ki je odkril torej po naključju predele Severne Amerike, dočim zatrjuje druga, da so vse dežele odkrili v pradavnih časih ljudje, ki so se tudi naselili v Ameriki, kamor so prišli z zapadne morske strani Slednja trditev temelji tudi na ugotovitvah antropologov, ki zatrjujejo, da so Indijanci mongolskega izvora. Tudi neki Japonec, ki je v znanstvene svrhe prepotoval kanadske pragozdove, je mnenja, da so Indijanci v marsičem sorodni Japoncem. Ugotovil je celo, da imajo Indijanci mnogo besed, katerih koreni so enaki onim japonskih besedi. Zlasti je ugotovil mnogo takih primerov pri domačinih na Aljaski. Njih jezik, običaji in celoten tip, dokazujejo, da so pri- šli tjakaj z Japonskega. James Deans, ki je dolgo časa proučeval običaje domačinov v Britski Kolumbiji, pripoveduje o bajki,' ki je; razširjena med Indijanci. Bajka pravi, da so v davnih davnih časih prišli v deželo trije tujci iz »dežele zahajajočega solnca«. lillzu Viktorije pa je isti znanstvenik pri izkopavanjih našel tudi japonske novce. W. Griffith razlaga v svojem delu »Mi-kadovo carstvo«, da morski tok Kuro-Sio, ki pričenja pri Formozl, doseže Aljasko, odkoder se vrača h Kaliforniji, od tam pa se odteka proti Sandvvich otokom, tako da'spravlja dele lesa,, ki so bili vrženi v morje pri Formozl, prav do Hawajskega otočja. Enaka usoda je torej čestokrat zadela tudi japonske .ribiške ladje, ki jih je vihar zanesel v vode morskega toka Kuro-Sio. Pod silo okoiščin so japonski mornarji morali na obale Severne Amerike. W. Griffith je proučeval tudi indijske jezike in ugotovil nebroj japonskih korenov. Indijanci so ohranili tudi praznoverja iu razne odredbe, ki so jih Japonci že opustili. Sveti plesi, kult solnca in o-stalih prirodnih sil, so najkrepkejši dokaz, da so Japonci prvi našli Ameriko in se oelo tam naselili. Šest znakov Zodijaka, ki jih pozna indijsko pleme Maya, je japonskega izvora. Nekateri znanstveniki zatrjujejo celo* da je pleme Tolteka, ki živi danes v Mehiki, staro japonsko pleme, ki se Je 500 let pred krščansko ero naselilo v Ameriki in dalo samoniklo sijajno kulturo, ki jasno dokazuje sledove kulture njihov« domovine, kar dokazujejo najnovejša arheološka izkopavanja vzdolž centralno! Amerike. ■< Iz navedenih znanstvenih podatkov zaključuje g. Vatanabe, da so indijanska!; plemena japonskega rodu in rodu ostalih azijskih plemen. Mlh«*| Z,vacQ Beneška ljubimca z0«devln*i<| remen iz »tarlh Benetk 178 Iznrempnni «a Sredi tega morja, ki se je pozneje m uSSj7rfd02d*se ie dvigaI’ kakor smo pove" otočkn ali 8 stolpi, trdno sezidan na Tu fe živel skaH ~ kakor galebje gnezdo, vojščaki in s svo&fcf10 5 st0 oboro*enlmi Široki ploščati. , moštvom in c k™ s, nLS0 £a prevažali z njegovim 5 na Ti SL M”' °l’ravl bo- ki te'VjT^ostaHE^^^^jaioče mesto, se 1» Prikazal s svojimi 'nSte'zVa katerih sh gradili hlšr rw£i \°d.lral Je Pilote> na Pa^vračaJe ** SfflS im, vračaje se v svoje gnezdo, je ndv^riVl c «phni najlepše Benečanke. odvedel s seboj nem^”Scv ?rad §tlri st^Pe; v sleher- ni kiihfc jC PrSVv\ena izmed ^stlh žen- Pretrpeti Ugr,ab l- VsSa po Xrsti *e morala vsatA nJcgove pohotne objeme. Ob povratku z Sak^a Pohoda pa se je zgodilo tole: POvratku 1 tiste jetnir?riSU SVoje£? ffraI(fu,i.c Kat«lo izbral Podaril «so 11111 bile najbolj po ffodu’ ostale je CetvorIp«V za roko ter jo J vzhodnji stolp. Tam jo je nainre posilil v M h bllft tu S** f • •• nato pa je prijel prejšnjo za lase in ji z enim samim mahom odsekal glavo. Isto dejanje je ponovil v ostalih treh stolpih Živel pa je takrat v Benetkah mlad mož iz preprostega naroda, Marko po imenu. Zaročen je Ml z lepo mlado deklico, ki jo je ljubil iz vse duše, kakor tudi ona njega. A deklico je ugrabil Katenačio, in jo je doletela usoda njenih sonesrečnic. Ime ji je bilo Marija. Markov obup je bil. neizmeren. Toda kako naj se osveti? . . . Nemogoče je bilo prodreti v Katenačijev grad ... Prišlo pa je leto, ko se je baron Katenačlo dvignil na nov pohod proti Benetkam. V noči pred pohodom se mu je prikazal Satan, zaščitnik njegov ter mu svetoval nujno, naj ostane doma. »Zakaj neki?* je zarenčal razbojnik. »Zakaj naenkrat ne bi smel obnoviti svoje zaloge lepih bab za svojo posteljo, dobrega vina za svojo klet in zlata za svoje ljudi?« »Tega ti ne morem povedati,« je odgovoril Satan; »toda sveti Marko mi je strogo prepovedal. In to veš, da je sveti Marko, ki je vzel Benečane pod svojo zaščito, mogočen svetnik, ki bi me poteptal, aka ga ne ubogam.« »Dobro! Pišita me obadva, ti in sveti Marko! Storil bom po svoji glavU Satan je potrto zmajal z glavo In izginil kakor po navadi, to je, pogreznil se je v zemljo z dimom in ropotom. Katenačio se Je vkrcal s svojimi vojščaki, premagal Benečane kljub hrabri obrambi, in plenitev Drugo jutro je Katenačio s svojimi divjaki o$ta-vil požgane in razrušene Benetke in odvedel s seboj kakih petdeset mladih žena in deklet. Na dvorišču gradu sl je ogledal nesrečnice ter si izbral po svoji stari navadi štiri najlepše izmed ^ 1 Kakor je bila njegova ostudna šega, je prijel takoj eno za roko in jo vlekel s seboj v vzhodnji stolp, ki je gledal proti Benetkam. . «• Stopil je v prostorno dvorano, kjer je živela nesrečnica, ki ji je bilo danes umreti. Klečala je v kotu, z bodalom v rolsi.< Kakor hitro je zapazila njo, ki jo je imela nadomestiti, je vztrepetala in se jedva premagala, da ni zakričala, »Marija!« je zarohnel Katenačio. »dobro me poslušaj!« \. l Zdaj pa je vzdrhtela nova jetmea, ki ni bila nihče drugi kakor, Marko, Marijin \epl ^zaročenec, ki se Je po bitki preoblekel v žensko, hoteč priti na ta amell način v grad. »Marija!« je zakričal Katenačio, »poslušaj me. Branila si se me dolgo časa s pomočjo tistega pro-kletega bodala, ki ga Imaš- menda od samega svetega Marka! Toda tvoja zadnja ura je prišla: če te nisem mogel posiliti, te vsaj zakoljem!« Tako je Marko izvedel — in bralec predstavlja, s kakšnim veseljem, da je draga zaročenka ostala devica. Nato se je Katenačio obrnil jc njemu; »In kako je tebi ime, baba?« »Takoj izveš!« je odgovoril Marko ? zvonkim si lahko njegova m Spori JESENSKE KONJSKE DIRKE ^ na 'dirkališču Tezno pri Mariboru se zaključijo v nedeljo popoldne. Umevno, da bodo skušali posestniki konjev zadnji 'dal} vse, da njih barve zmagajo. Prav gotovo je, da bo pri vsaki dirki rekordno Število konjev na startu. Za posamezne dirke bi sledeče napovedali; V dirki za sistemizirano konierejsko nagrado se bo bil boj med Radoslavom in Felčiko. Ta dirka je nekak kmečki der-by in nagrado daje vsako leto mariborsko kasaško društvo. — Dirka Maribor bo najznamenitejša v jesenskem meetingu, ker bodo morali konji na daljšo progo dati dokaz vztrajnosti. Zmagovalec bo najbr-že Saloma, ostri konkurenti so Bubikopf, pa tudi Lovčen in Cridatar prihajajo v poštev. — V dirki za premilo je težko napovedati zmagovalca, ker je prijavljenih 25 konjev. Tip je bila Siisses Mausi, dalje Gospodar in Dandolo. — V tolažil* nem handikapu starta nad 20 konjev in bo treba to dirko najbrže izvršiti v dveh oddelkih, ker ni dirkališče dovelj Široko za toliko konjev. Daljave konjev se bodo naznanile še le na črni deski pred dirko. Za zmago se bodo borili Bibi, Mirica in Fortuna, — Dvovprežna amaterska han« dlkap vožnja zaključi dirke. Postava konjev se določi po njihovih sposobnostih še le pred dirko samo. Ker bo startalo najmanj devet dvovpreg, bo ta dirka trda skušnja za vozače. Za zmago imajo največ upanja vprege Lippitt, oba Filipiča in Koražija, vendar presenečenja, kakor je pokazal prvi dan, niso izključena. Posetnike dirk opozarjamo, da se bo po tretji dirki vršilo žrebanje vstopnice, ki dobi kot premijo konja zmagovalca. Konja pa se mora dati na dražbo,-katere se more udeležiti tudi posestnik srečne vstopnice. Ako za konja ne bo dražite-Ijev, ga dobi imetnik izžrebane vstopnice. Če se doseže večji izkupiček kot Din 5.000, prejme posestnik vstopnice ta znesek, presežek pa gospodar konja po odbitku 15% za društvo. Vsaka vstopnica more torej zadeti konja ali najmanj Din 5.000, ki se bodo takoj po tej dirki izplačali posestniku Izžrebane vstopnice. Izplača se torej kupiti po več vstopnic. — Dirke se vrše ob vsakem vremenu. Začetek točno ob 14. uri. ASK PRIMORJE : ISSK MARIBOR. Dobro se še spominjamo usodne finalne tekme za prvenstvo Slovenije, ki .e končala s poraznim rezultatom 7:3 za »Primorje«. Nihče ni mogel ugovarjati izidu, čeprav po kvaliteti igre ni bil povsem pravičen. »Primorje« je s svojo odločnostjo prijetno presenetilo in si že v prvem srečanju zagotovilo naslov prvaka. »Maribor« ni bil šibek kandidat, kar je dokazal v drugi tekmi v Ljubljani, ki je končala v razmerju 5:4 za »Primorje«. Od takrat »Maribor« ni nastopal v resnejših tekmah, ki bi bile pomembne za njegov sloves v domačem športu. Veliko važnost pa polaga domača športna javnost na izid jutrišnje pokalne tekme, v kateri bi prvak mariborske oblasti ob količkaj posrečenem startu lahko rehabilitiral sloves svojega kluba in celokupnega mariborskega športa. Prepričani smo, da bodo domačini v to smer zastavili vse moči in da bo prireditev nudila prvovrsten šport. Več izgledov je sicer pripisati »Primorju«, vendar je izid povsem dvomljiv, kajti mnogo zavisi od posrečenega izkoriščanja ugodnih momentov, ki jih »Maribor« tako rad prezre. Upamo, da bo tokrat imel več sreče. — Sodil bo g. Mohorko. Jutrišnje športne prireditve. Ob 9. Igrišče Železničarja: Železničar I. mladina - Rapid I. mladina (sodnik g. Bergant). Ob 13.30 igrišče Rapida: Maribor II. mladina - Rapid II. mladina (sodi gosp. Fišer). Ob 14. Kasaška dirka na Teznu. Start za medklubsko kolesarsko dirko. Ob 15. igrišče Rapida: finale za pokal LNP-a ASK Primorje: ISSK Maribor. Službeno Iz MO. Naslednji igralci morajo biti ob 5. zjutraj na glavnem kolodvoru radi odhoda v Celovec: Pelko, Carlovič, Kurzman, Simmerl, Frangeš, Seifert, Konrad, Klip-statter, Tergletz, Venko in Šmid. ^Tajnik. Teden dol po sorski dirki na Tro]anah je še vedno slišati pritožbe, ki gredo na račun prirediteljev: mariborskega in celjskega Motokluba. Zdi se, da so povsem opravičene, kajti že pri motociklističnih dirkah v Mariboru smo opazili, da je uradovanje komisij v celoti nemško. Bili smo obzirni in se kljub ponovnim opozorilom s strani javnosti nismo vmešavali v poslovanje prirediteljev. Na Trojanah pa se je zadeva ponovila in razumljivo je, da je nemško uradovanje eksponentov obeh prirediteljev izzvalo precejšen odbor in nezadovoljstvo. Nekdo se je pritožil radi tega pri samem vodstvu, kjer so mu odgovorili, da ga to nič ne briga. Smatramo za dolžnost, da opozorimo gospode, da javne prireditve ne spadajo več v interno delo prireditelja, kjer je dovoljeno pač to, kar komurkoli prija. Z nastopom v javnosti je treba javnost tudi upoštevati in njeno naklonjenost nagraditi z obzirnostjo. Zagovor z internacijonalnostjo športa ne drži. Toliko v opozorilo in vednost za bodoče. STEBRI PRI IZDELOVANJU KARO ČEVLJEV V ZADNJIH 10 LETIH Wl/nn« DRUGI* godene in naj moč- vedno najboljša kvaliteta nprn. usnja, najboljše delo biez mila nadomestka ali papirja V vedno prave oblike prila-godene lahkim nejšlm nogam V TRFTII' z* najboljše kvalitetno blago I M* III • kolikor mogoče nizke cene Ti trije stebri so doprinesli, da se krog naših odjemalcev vsako leto veča. O hruatih na 6rač!š£anskem in o njihovem nacijonalnem življenju smo doslej culi le malo ali skoro nič. Vedeli smo pač, da jih živijo lepi tisoči tam gori v takozvanem Gradiščanskem ali Burgenlandu, katero ozemlje je mirovna konferenca prisodila Avstriji, do-, čim je poprej bilo pod Ogrsko. Vedeli smo tudi, da so gradiščanski Hrvati po večini kmetje in delavci, in tudi to, da se politično dele na socijalne demokrate in krščanske socijaliste. Imajo v du* najskem parlamentu tudi dva poslanca, soc. demokrata Kolomana Tomšiča in kršč. socijalca dr. Lovra Karalla. Zadnja številka lista »Naš Glas«, ki je glasilo soc. demokratske stranke na Gradiščanskem, pa prinaša zanimivo vest, da so si gradiščanski Hrvati v pr* vi polovici avgusta na zborovanju v Volksprodersdorfu ustanovili svojo e-notno kulturno organizacijo: Hrvatsko kulturno društvo za Gradišče. Predsednik društva je šolski upravitelj iz Menare, Ivan Dobrovič, poleg njega je v odboru in nadzorstvu še 18 najodličnejših mož. duhovnikov, kmetov, delavcev, učiteljev itd, tajnik pa je akademski slikar in profesor Rudolf Klaudus iz Kerestura. Značilno je, da v odbor ni izvoljen niti posl. Tomšič niti posl. Karali. Ustanovitelji društva so se postavili na stališče* da mora iz Hrvatskega kulturnega dru-štva za Gradišče biti izločena vsakršnJ politika, da se morajo v njem znajti vsi Hrvati brez ozira na njihovo strankarsko prepričanje in pripadnost, skratka, da mora društvo tvoriti enotno kulturno fronto gradiščanskih Hrvatov. Poljska zunanja trgouina je bila glasom poročila osrednjega statističnega urada v mesecu avgustu aktivna z 417668 tonami v vrednosti 54,128.000 zlatov. Uvozilo se je v tem mesecu blaga 226,535.000 zlatov, izvozilo pa zi 280,717.000 zlatov. Vrednost izvoza i? napram juniju narasla za 4,275.000, vrednost uvoza za 39,905.000 zlatov. Usodna navada. Na gimnaziji je razrednik zahteval oi svojih učencev, da mu vzklikajo zdravje,« kadar je kihal Vzklik pa se j* tako udomačil, da je postal veliko razvedrilo dijakov, ki so vedno na vse fri® zakričali »na zdikvje«. Voščilo je vsel« tako močno zagmielo po razredu, da & se odpirala vrata sosednih učilnic in prt' fesor je bil prisiljen zabraniti vzklikanj** Takrat pa je manjkal Tonek, kar ga j« nekaj dni pozneje spravilo v veliko za* drego. Ko je profesor zopet kihnil, i« molčalo vse, le Tonek je v prepričani11* da bo ves razred zakričal »na zdravje* zarjul: »Hudič te odnesi!« MiV|IIM|NMVVjVVpWV jpamlM ' In »otijaJii* immmm •btoMtMitMfc«bMe4«aOpv Oto- g Mali oglasi nilitii «Mfc» bm<12 Din 600. Naslov v upravi. 2346 .Vse vrste pletenin po meri, ženske obleke, veste, puloverje, zimsko spodnje perilo, nogavice in vsakovrstna popravila izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje: Strojna pletama. Vojašniška ulica 2. 2318 Melika prazna elegantna soba z električno razsvetljavo in lepo kuhinjo se takoj odda. Vprašati Gosposka ulica 56 I., desno. 2312 Dijaka sprejmem V vso oskrbo. Koroščeva ulica 7. 2334 Stanovanje dveh sob, kuhinja, veranda z vsemi pritiklinami s 1. novembrom oddam. Obmejna cesta 12, zraven igrališča Rapid. 2343 Urna pomočnica se takoj sprejme. Pobrežje, Cesta na Brezje 34. 2344 Sprejme se dijakinja z vso oskrbo na stanovanje v bližini šol. Naslov v upravi lista. 2336 Dijak se sprejme na stanovanje k dijaku v bližini vseh šol. Naslov v upravi lista. 2335 Izurjena pletilja dobi takoj dobro mesto. Naslov v upravi. — 2342 Prodam madrace iz konjske Žime za dve postelji (6 kosov), nove. 3 kosi Din 850.—. Na ogled iz prijaznosti Rotovški trg 4, dvorišče v pondeljek ob 8. uri. 2332 Oddam boljšemu dijaku sobo s celo oskrbo. Naslov v upravi. 2333 Odda se soba za dve osebi. Jože-Vošnjakova ulica 22, III. nadst. 2331 Oddam lokale, obokane, suhe, svetle, v velikosti 60— 70 m’; trgovino, mali lokal, za pisarno, oziroma malega obrtnika. Naslov pove uprava »Večernika«. 2323 Krasne pletene obleke v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M. Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17. 2319 Fotografiram vse! Portreti, brzoslike, industrija, šport. Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotome.ver, Gosposka 39. 2286 Iščem solidno, marljivo in zanesljivo, samostalno gospodinjo, z lepim vedenjem in večletno prakso za gostilničarsko obrt. Starost 30—45 let največ. Prevzeti bi morala tudi kuhinjo in ostalo bi dobila od mene na račun po dogovoru. — Dotična, ki bi bila voljna prevzeti ta posel, lahko računa na večletno vodstvo, a po moji uvidevnosti, bo lahko dotična preskrbljena z enim delom mojega premoženja. Natančnejše informa-. cije daje I. Potisk, Maribor, Radvanjska cesta 13. 2204 Oddam lepo, čisto sobo dvema gospodičnama ali dvema spodoma s 1. oktobrom. Po želji tudi* hrano. Krekova ulica 5 I., desno. 228* Park kavarna v soboto in nedeljo koncert, od 16.— ure. Igra godba Schonherr. 232; Služkinja za vse, uporabna tudi za kuhinjo, Čista, src“' njih let dobi takoj službo. PrednJjBl imajo dekleta iz kmetskih hiš. Nudi f jim prilika, da se dobro izuče gosp0' dinjstva. Oglasiti se je Aleksandro^ cesta 75, pri Dr. Faningerju. 232'^ E IV 215 21$ Dražbeni oklic. Dne 31. oktobra 1929, dopoldne ob 9* uri bo pri podpi' sanem sodišču v sobi št 27 dražba nepremičnin, zemlji^ knjiga k. o. Sv. Magdalena, vi. štev. 642. Visokopritlična novozgrajena trgovska in stanovanjska bis3, v Mariboru, Kettejeva ulica št 22, z nadzidkom, dvorišč^0 poslopje in stavbna parcela št. 654 v izmeri 630 m2* . Cenilna vrednost Din 170.37738, najmanjši ponude Din 85.188’69. .» V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nap na uradni deski sodišča v Mariboru. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 13. septembra 1929 / Mariboru, dne 21. IX. 1929< Stran 5< Dajte avtomobile, motorje in kolesa strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se Izvršujejo točno in po brezkonkurenčnih cenan. Brata Komel, mehanična delavnica, Aleksandrova c. 169. 848 Sobo- in črkoslikanje izvršuje pe ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2. 2231 Majhno posestvo v bližini Maribora želi vzeti v najem bivši oskrbnik. Ponudbe prosim pod »Majhno posestvo« na upravo »Večer-nika«. 2320 Velika Izbira čipk, batist, popelin, šifon, za damsko perilo. Josip Serec, Maribor, Aleksandrova cesta 23. 2127 Za Kinu-bufet se sprejme takoj simpatična gospodična, vešča nemščine. Vprašati v Kino Union. 2296 Klavir in teorijo poučuje konservatoristka, Levstikova ulica 29, Jemec. 2290 Učenec, ki ima veselje do risanja, se sprejme za črkoslikarstvo. Franc Ambrožič, Grajska ulica 2. 2282 Strojnfe tovarne in II* varne d. d., Ljubljana Telefon 2380 Brzoj.r Stroj Stiskalnica za sadje Konkurenčne cene Vedno na zalogi I 2345 ' - ---- ot Lajteršperk— Košake 73 nasproti Wogerer-ja Izvrstno vino po Din 14*— lit. 20 minut izven mesta 2315 Kožuhovinasti 1 vv» 2333 plasci in krzno za obšive novo dospelo. Krzno od Din 30*— naprej. K. GRKNITZ krznar Gosposka ulica Sl. 7 1SBIIBI1IIIIIBHIIBI Zahtevajte povsod „Vecernik“! ■■■■■BBIBBBBBBBBBBBBS Novosti . Novost! 4 - cevni Super - Reinarzt obseg, valov 200—2000 m brez izmenjave cevk. Prvi sprejemalec s samo 4 cevmi. Z malo okvirno anteno dobite vse evropske postaje v zvočnik. — Največja selekviteta. — Zelo čist glas. — Največja izbira aparatov in zvočnikov! Ugodni plačilni pogoji do 12 obrokov! Lastna moderno urejena delavnica! — Laboratorij! Polnilna postaja! Starkel, Maribor, Trg Svobode 6 specljalno podjetje za radio tehniko. 2337 Po volji Vsemogočnega nas je naš dolgoletni, požrtvovalni sotrudnik, gospod cand. medicine Viljem Hirzer ZdravniSki pomočnik danes v 67. letu starosti za vedno zapustil. Značajnemu in ljubeznivemu tovarišu, vestnemu in marljivemu nameščencu, ki je dolgih 30 let posvetil vse svoje moči in temeljito znanje v prid zavoda in bolnikom, bodi ohranjen blag spomin. . Pogreb dragega pokojnika bode v nedeljo, 22. t. m. 15. uri iz mrtvašnice tukajšnje bolnice. V Mariboru, dne 20. septembra 1929. Splošna bolnica. H Otroške, damske, moške nogavice, žepne rute, pletenine, veste, puloverji itd. Josip Šerec, Maribor, Aleksandrova cesta 23. , - 2128 Naj višje cene plača za staro zlato, srebro in novce kakor tudi za zobovje M. Hger-ja sin, Maribor. Gosposka ulica 15. 1548 Glavno : zastopstvo: los. ime MARIBOR Slovenska ul. 12 Dixi-au?o preizkušen na Ljubelju Uporaben tudi na najslabših cestah! Cene: odprt 2 sedežni odprt 3 sedežni coupe 2 sedežni limuzina 3 sedežni Din. 32.000 — 34.800*-38.500*-40.000* — —B—— 9 Pojedina pečenih In jeternlh klobas se vrši v nedeljo, dne 22. septembra 1929 v gostilni BALKAN, Linhartova ulica 13. — Za ocvrte in pečene piščance, kakor tudi za pustne krape ter različna močnata jedila, kakor. tudi za prvovrstna vina je izborno preskrbljeno. Za obilen obisk se priporoča gostilničarka BALKANA ZEISS PUNKTAL Diplomirani optik .? državnim izpitom PETELN MARIBOR, GOSPOSKA 5 Šolske potrebščine, otroške nahrbtnike, aktovke, galanterijo, drobnarijo, parfumerijo, pletenine, nogavice itd. na debelo In na drobno priporoča DRAGO ROSINA, Maribor Vetrinjska ulica 26 . . * 2329 . Edison Bell^eriral^^d^tagreb Gramofoni in gramofonske plošče znamke Edison Bell Penkala, HIs Masters Volče Columbia 2157 Tudi na dolgoročna odplačila na obroke! Zahtevajte brezplačne cenike! Samoprodaja: Jos. Martinz Maribor Gosposka ulica 18 OBLASTNA HRANILNICA MARIBORSKE OBLASTI Centrala: MARI&or, Trg Svobode 3. Podružnica: CEDE, Cankarjeva 11, nasproti pošte (Preje: Južnoštajerska hranilnica, Celje) Dovoljuje vsakovrstna komunalna, melijoracijska in hipotekarna posojila, daje posojila na vrednostne papirje, in v tekočem računu, eskontira in ieeskontira menice, izvršuje žirovne in kontokorentne posle in vse druge v denarno stroko spadajoče transakcije. — Sprejema vlose. na vložne knjižice in tekoči račun od zasebnikov, ustanov in drugih denarnih zavodov ter jih obrestuje najugodnejše. — Za vse obveze Oblastne hranilnice mariborske oblasti Jamči mariborska oblast z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Zato je zavod najvarnejši v celi oblasti. — Vlagateljem izven Maribora in Celja pošlje na zahtevo položnice. Ugledni poverjeniki se sprejmejo za vsak kraj Slovenije. BRITVICE društvo za slučaj smrti v Mariboru, Aleksandrova cesta 45 Slra/& ^ MarlEoržkf V Č C ERN T K rJu7rk__________________ V Mariboru, 'dne 21. IX. 1929 Mariborska letna industrija A. Domicelj j Koroška cesta štev. 46 Telefon 2160 1 Parna iaga in strojno mizarstvo izdeluje pohištvo, oprave trg. lokalov, stopnice, okna, vrat«, ladUski pod, tople gpede okvirje itd-Prevzeme sploh vsa v mizarsko stroko spadajoča dela in popravila. — Košare za sadje. Umetna sušilnica In p«rllnica Ima v zalogi razne vrste lesa, deske, remeljne, letve, vezane plošče itd. — Mehka meterska ’ drv«, prostorni meter po Din 50*—, pri večjem odjemu po Din 45*— — Bukova cepan* drva. Postrežba solidna! Cene zmerne! KdpuJt po dnevnih cenah vse vrste okroglega lesa, predvsem smrekovega. Iščemo lokal ali prazno stanovanje za uporaho oti 7. do 26. oktobra t. 1., v katerem je prostor 5$ (00 §jyalnih strojey in 100 učenk v svrljo popka v krojenju, vpzenju itd. Ponudbe pod značko »Zračno« na upravo lista. 2300 »Blagostanje in oskrbo za starost podnevi in ponoč, Vam nudi samo društvo »Ljudska samopomoč". Kdor še toraj tega društva ni član, vpiše se naj takoj ter ne odlašaj na drugi dan, ker ura smrti nikomur ni znana, bo Vam olajšava vsaj po .Ljudski samopomoči" dana! LJUDSKA /AMOPOMOČ naznanja vsemu eenj, občinstvu Slovenije, da ustanovi s 1. oktobrom 1929 (II, skupino * oddelki A/II, 8/(1, C/IS, 0/(1, ki so namenjeni samo Starejšim, zdravim osebam od 51. do 90. leta in sicer z štiriletno kareneno (čakalno) dobo, brez zdravniškega spričevala. N 31VI š J a podpora te skupine znaša v oddelku A/II 1.000, B/II 2.000, C/H 4.000, P/1I 10.000 Din. Po umrlih V I- letu izplača se upravičencem ena osmina, v 2. letu ena četrtina, v 3. letu dve četrtini, v 4. letu tri četrtine in po 4. letu štiri četrtine pripadajoče podpore. — Razen enkratne majhne vpisne pristojbine znašajo posmrtnino v posameznih oddelkih po Din 0'50, l—, 2*—, 5’— za vsak smrtni slučaj oz. tudi manje. — Zahtevajte še danes brezplačno pristopno izjavo, ker je sprejemni rok za IH. skupino omejen in kratek. — V prejšnje Oddelke A, B, C, D in E, ter B/j, C/l, D/I se sprejmejo še vse zdrave osebe samo od 1. do 50. leta. — Število članov nad 13 P00. — Izplačane podpore nad 700.000'— Din. ČEZ 200 RAZNIH VRST kožuhovine im« letp§ y zalogi tvrdka L. ORNIK, MARIBOR KOROŠKA CESTA 9 Za Vaše zimske plašče nabavite si že sedaj primerno krzno za ovratnik in obšive, dokler je izbira bogata, kajti pravkar so dospele največje pošiljatve iz Leipziga. — Zalogo si lahko ogledate povsem neobvezno. — Našli boste v§e to, kar rabite. 2249 Gillette, Mem ex|ra, Mem de Luxe, Mond e Ufa, Timor in vse brivske potrebščine nudi najugodneje galanterijska trgovina Prago Rosina Vetrinjska ulica St. 26. Bučno olie takojšnja dobava, zajamčeno čisto, priporoča J. HochmUller Maribor tovarna bučnega olja, Taborska ulica 7 ■ inventure, zelo znižane cene 8 Galanterija, igračke, drobnarija, hišne in kuhinjske potrebščine, na-hrbuiiki, košarice za na trg, točna dela in otroški vrtec. Vse vrste ščetk za glavo, obleke in čevlje, ščetke za zobe od Din 1-50 naprej, Vse vrste čipk in vezenin. En karton šolske pavole bele Din 21‘—, karton šolske pavole rjave in črne Din 25'—, 6 parov moških nogavic Din 39 —, 6 parov damskih nogavic Din 39-—, 6 žebnih robcev Din itd. Prepričajte se sami in ostali bodete sigur- Josip Mlinarji no stalen odjemalec. Se priporoča MaribOT, GlBVfti tfS 17 i4—18-—. 6 ovratnikov, trde sli kaučuk Din 18 —. perilni trak, beli alt barvani m Din 1* 100 sežojev buKevlu drv na prodaj. Vagonska in nadrobna oddaja po nizki ceni. Istotam tudi trboveljski premog stalno v zalogi. Lesna trgovina 3. Govedič, Maribor, Prešernova ulica štev. 19, a-lV Novi vinski mošl beli in črni po 10 Din liter iez ulico pa po 9 Din liter Dnevno sveže morske ribe priporoča gostilničar >3« Josip Povodnik Maribor, Rotovški trg št. 8 Za zimsko sezono novo došli modeli in klobuki. V zalogi so vedno najnovejši pariški in dunajski modeli klobukov. — Popravila točna in poceni. Se priporočata Ivan in Helena Kvas. Maribor, Aleksandrova cesta št. 32. RADIO-APARATI antenske in zemeljske vezave, torej nova era v radio-tehniki! brez Po dolgih poskusih mi j* “*peia konstrukciji brezimenskih sprejemnih ipiritov, vdelanih v normalnih apa-rstih, kovčkih in iatuljah etc. vseh velikosti, do demskcgs nescseiji, in sicer od 8 do l cevnega aparat«, ki aprejtmajo vse evropske postaje. Vse dotedanje telkoče glede napeljav anten odpadejo. Kvaliteta, oprema in izpeljav« nedosegljiva, konstrukcija v na jbistrejli razporedbi najenostavnejša ■ Sprejemanje s temi aparati je kristalno-čisto in brez šumenja. Ker je ta predmet ie last superhetc-rodine-aparatov, je s tem izpolnjeaa v radiotehniki velika vrzel. Baterije uporabljajo minimalen tok, podana je tudi možnost priključitve na elekrično omrežje. Teža kompletnih aparatov varita med 12 in 1 kilogramom. Aparat se zamore poljubno prenašati po st*novanju, Jihkp se vzame na potovanje v avto, vlak, motorni čoln, aeroptan, planine i. t- d. — Povsod Vam brezhibno sprejema. RADI0-0BLAK MARIBOR EN GROS EN DETAIL Tomšičev drevored 6 - Aleksandrova c. 44 pri koiodv. Izdaja Konzorcij »Jutra« y Ljubljani: predstavnik izdajatelja In urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavni Stanko Detela v Mariboru.