Domoznanstvo kranjske vojvodine. Spisal Iv. Lapajne. (Dalje.) Oton in Alhreht, vojvodi Arstrijska. Po Henrikovi smrti sta se Koroške in Kranjske polastila Aavstrijska vojvodi Oton in Albreht. Oton se je podal na Koroško, kjer so se inu Slovenci po starodavnem običaji poklanjali na Gosposvetskeni polji, na starem vojvodskem stolu. Na Kranjskem je Oton potrdil uže pod Henrikoin nastavljenega deželnega glavarja, svobodnega gospoda Friderika Soncškega. Potem sta se vojvodi bojevala zoper českega kralja Ivana, ki je naglašal pravice do Kranjske in Koroške. Poleg drugih Avstrijcev so stali zvesto Habsburžanorn na strani tudi Kranjci. Mir je bil sklenjen 1. 1336., in kralj Ivan se je vsem pravicam odpovedal. HabsburSkima vojvodama so se Kranjci poklanjali, in sicer Otonu v Št. Vidu pri Zatičini, Albrehtu pa v Ljubljani. Po Otonovi snirti (1339) je združil Albreht vse avstrijske dežele v svoji krepki roki. Naša domovina je bila takrat budo zadeta; 1339.1. so bile kobilice, 1348 1. potres; v prihodnjem letu pa še črna kuga, ki je v Evropl 25 milijonov ljudi pobrala. Rudolf IY. ustanovitelj. Naslednik Albrehtov, Rudolf IV., je bil jako izobražen knez. Ko je prišel 1. 1360. v Ljubljano, da se mu je dežela poklonila, bila je tu zbrana slavna skupščina: Oglejski očak, nadškof Salcburški, škofje Brižinski, Pasovski, Krški, Briksenski, Labodski, grof Majn- hard tirolski, svak Rudolfov, in več drugih plemičev. Posvetovali so se menda o Postojinskem in Vipavskem gradu, ki sta bila prej last očakov. Prisodili so ju bili 1. 1361. vojvodi Rudolfu. Vender je nastala z Oglejem vojska, ker je očak Ludovik de la Torre zabteval razna druga posestva. Vojvoda Rudolf in brat Friderik udaiila sta s 4000 vojaki z Dolenjskega na Notranjsko, Goriško in Furlansko, kjer sta nasprotnika preniagala.