BB8B^ 6l_ \ -f.: itiTEHnun EVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM s PVC OKNA IN VRATA Dodatni jesenski popust 5% velja od 01. do 30.11.2006! www.intemlta.si November 2006, št. 11, leto 8 KOVICE IZ OBČINE LITIJA www.litija.nel/liskarna-aco SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! Ob uspešno zaključenem volilnem obdobju se iskreno zahvaljujem vsem volivkam in volivcem za izkazano zaupanje. Hvala vam! Zdaj je potrebno poprijeti za delo SKUPAJ z vsemi, ki nam ni vseeno, kakšna bo naša občina, kakšna bo kvaliteta življenjatu, v osrčju Slovenje. Prepričan sem, da je sedaj čas, da programska hotenja, ki so bila s strani političnih strank in neodvisnih list v letošnji jeseni predstavljena volivkam in volivcem, povežemo v RAZVOJNI PROGRAM OBČINE. K pripravi in izvedbi le-tega želim k sodelovanju povabiti vse, ki soustvarjajo to občino, tako politične stranke in liste, mestno skupnost, krajevne skupnosti, gospodarske subjekte, javne zavode in podjetja, društva, združenja i.p.d. Čas, ki je pred nami, postavlja uspešnost razvoja občine v neposredno soodvisnost od uspešnega črpanja evropskih sredstev, pridobivanja dodatnih sredstev iz državnega proračuna in k investiranju pritegniti model javno zasebnega partnerstva. Naša naloga je, da postavimo dobro organizirano občinsko upravo, ki bo hkrati tudi pravi servis občanom. Spoštovane občanke in občani, računam na vas in želim, da bi skupaj v medsebojnem sodelovanju ustvarili pozitivno klimo, da bomo ponosni na našo Občino Litija! Vaš župan Franci ROKAVEC Podeželje v prazničnem mestu 22 ■ do 23.12. Vabimo vas na sprehod skozi praznično mesto tudi letos. Podeželje skupaj z mestom odpira vrata praznikom in skupnim priložnostim, da prižge svetlejše dneve v prihajajočem letu. 6. DRŽAVNO TEKMOVANJE SPECIALNE OLIMRIADE SLOVENIJE V NAMIZNEM TENISU V petek, 13. oktobra, je bilo prvič organizirano v Litiji Državno tekmovanje specialne olimpiade. Organizator tekmovanja sta bila Osnovna šola Litija in Društvo Sožitje Litija in Šmartno. Priprave na tekmovanje so se začele že veliko prej. Vodja tekmovanja je bil profesor defektologije Hasan Sinanovič, ki je tudi sicer ustanovitelj te aktivnosti v Občini Litija in Šmartno. Strokovni vodja l j foto: Jure Škofič 1 J. m&Ma . K£< 'djBpr* -HiIP'V M. ” tekmovanja je bil Viljem Guček, sicer pa so se vključili v priprave vsi pedagoški delavci Podružnice s prilagojenim programom in drugi pedagoški delavci Osnovne šole Litija. Na dan tekmovanja so priskočili na pomoč prostovoljci podjetja PHILIPS Slovenija d. o. o., Mladinskega centra Litija, prijatelji in starši. Za vse naštete se je dan pričel kar zgodaj. Zjutraj je bilo potrebno pripraviti dvorano z dvanajstimi mizami za namizni tenis in pregradami, urediti VIP sobo in pripraviti prijeten sprejem za goste. V jutranjem delu so bili trije sestanki in sicer za prostovoljce, sodnike in vodje nadaljevanje na strani 14 POHOD NA TIŠJE PD Litija vabi v nedeljo, 10.12.2006 na 26. spominski planinski pohod na Tišje. Start bo med 7. in 10. uro pri Plečnikovem spomeniku v Litiji. Trasa pohoda bo dobro označena, hoje pa bo za 4 do 5 ur. Iz Velike Kostrevnice, kjer bo cilj pohoda, bodo v Litijo med 11.30 in 15. uro vozili posebni avtobusi. Vabljeni! Prvi pohodniki so se na pot podali že v mraku Iz uredništva... Če kdo v teh dneh (še) doživlja pomlad, so to zagotovo zmagovalci na letošnjih jesenskih volitvah. Predvsem z malih ekranov pa smo ob komentarjih izidov s strani »poražencev« najpogosteje slišali stavek, da imajo volivci in volivke vedno prav, ne glede na izid. Bolj prijazen stavek od tistega »brez komentarja«, mar ne? Sicer pa smo volivci in volivke spet postali državljani, ki hodijo v službo, plačujejo davke in so predvsem naslov za oglaševalce. V prihajajočih dneh boste, spoštovani bralci in bralke, gotovo na preizkušnji (in v skušnjavi), kaj kupiti, kako ne kupiti oz. če sploh razmišljati o nakupu - česarkoli že. Da pa ne boste mislili, da razmišljamo le o negativnih (komercialnih) plateh predprazničnega časa, nas zapišemo, da nas prihajajoči dnevi kot vsako leto navdajajo z optimizmom. Ljudje postanemo bolj odprti, prijaznejši - več časa namenimo drug drugemu, kar pa je konec koncev bit praznika - takšnega ali drugačnega. Decembra postanemo domala vsi vsaj za kakšno urico otroci - in to je največja moč zadnjega meseca v letu. Preden zasvetijo praznične decembrske luči in za nekaj tednov ustvarijo iluzijo pravljice, kjer je vse lepo in prav, je le še nekaj dni. Preživite jih delovno-ustvarjalno... Našim politikom pa želimo, da jim zlepa ne poide energija za uspešno, pozitivno in vztrajno delo v naslednjih štirih letih - predvsem veliko sreče novemu litijskemu županu Franciju Rokavcu. ODPRT PRENOVLJEN KRESNIŠKI MOST nadaljevanje, na strani 14 POFiRAWIIJA (IfN @1 SREČUJ E ZOBNIH PROTEZ ^ Dom invalidov v Litiji smo letos uspeli prenoviti v precejšnji meri. Spomladi smo invalidi z veliko finančno pomočjo občine litija, ki je lastnica objekta, zamenjali dotrajano ostrešje, kritino, žlebove, sanirali ravno streho nad vhodnim delom doma in položili toplotno izolacijo na podstrešju. V začetku novembra pa je društvo diabetikov, s katerimi delimo del prostorov, prenovilo še fasado. Poleg lepšega izgleda je objekt sedaj tudi zaščiten s sodobnimi materiali, kar nam bo bistveno zmanjšalo strošek energije za ogrevanje., PREK 4 MILIJONE KILOMETROV PO LEVSTIKOVI POTI Mineva 19 let od izvedbe prvega pohoda od Litije do Čateža. Tiste jeseni leta 1987 smo mladi v okviru Centra interesnih dejavnosti mladih Litija razmišljali o svojem programu dela. Ker sem vedel, da so v tedanji občinski SZDL govorili tudi o pohodništvu - o tem v letošnji knjigi Levstikove poti piše tudi Marjan Jelen - sem predlagal, da se odpravimo na to pot. Priprave so stekle in še isto jesen smo se s prijatelji odpravili v smeri, ki so jo leta pred tem označili člani Planinskega društva Litija. Letošnjega jubilejnega 20. popotovanja po Levstikovi poti se je udeležilo okrog 15.000 udeležencev iz celotne Slovenije. Priložnost smo se imeli pogovarjati celo z udeleženci iz Amsterdama (Nizozemska), ameriškega Teksasa in Braziiije. V 20 letih so pohodniki prehodili okrog 4,4 mio kilometrov, kar predstavlja šestkratno pot do lune in nazaj. VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO ODKRILI SPOMINSKA OBELEŽJA Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Litija je 20. oktobra ob 15. obletnici osamosvojitve in 16. obletnici MSNZ odkrilo spominsko plo š č o na stavbi Knjižnice Litija na Parmovi ulici v Litiji, kjer je bil v času osamosvojitvene vojne, Občinski štab TO. Prav v tem štabu je bil sprejeta odlo č i tev, da se orožja ne preda v skladišča JLA, kar je omogočilo, da se je zadržalo nezmanjšano število enot. Prav s tem orožjem pa je bilo v juniju 1991 oboroženih 1098 pripadnikov teritorialne obrambe. To je bil pomemben osamosvojitveni prispevek, pravilna, toda tvegana odločitev. ZOBOTEHNICNI LABORATORIJ Zinka Tori, Ul. Luke Svetca 1, Litija i l , Prispevke pošljite do 10. DECEMBRA 2006 na naslov: TiskarnaACO,C.D.K. 39,1270 Litija v elektronski obliki ali po e-pošti: obcan@siol.net ali tiskarna.aco@siol.net Dne 20/10-2006 ob 15. uri se je pred mostom čez reko Savo v Kresnicah zbrala nepopisna možica krajanov Kresnic in drugih, katerim most pomeni okno v svet, kar je lahko ugotovil vsak občan, ki je v zadnjem mesecu hotel priti v Kresnice, ko se je most obnavljal. Most je bil obnovljen v rekordnem času štirih tednov, kar za občane Kresnic pomeni veliko pridobitev. nadaljevanje na sirtuii 4 DOM INVALIDOV LITIJA IMA NOVO ZUNANJO PODOBO nadaljevanje na strani 4 REZULTATI LOKALNIH VOLITEV V OBČINI LITIJA Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 22/06 uradno prečiščeno besedilo in 70/06-odločba US) je Občinska volilna komisija Občine Litija na svoji seji dne 25.10.2006 ugotovila rezultate glasovanja za župana, člane občinskega sveta Občine litija in člane mestne in krajevnih skupnosti na bkalnih volitvah z dne 22.10.2006 SKUPNI REZULTAT UDELEŽBE: skupno število volilcev z območja občine: 11994; skupaj glasovalo po imeniku: 7221; skupaj glasovalo s potrdili: 0; skupaj glasovalo: 7221; Procent udeležbe v občini: 60,21% SKUPNI REZULTAT GLASOVANJA ZA ŽUPANA V OBČINI: oddanih glasovnic: 7221; neveljavnih glasovnic: 89; veljavnih glasovnic: 7132 Zap.št Kandidat Št. glasov % glasov 1 Franc Rokavec 3123 43.79 2 Gorazd Mavretič 280 3-93 3 Vinko Logaj 2636 36.96 4 Joško Godec 1093 15.33 Za izvolitev župana je potreben 2. krog med kandidatoma Francem Rokavcem in Vinkom Logajem. Občinska volilna komisija Občine Litija, je na seji dne 25.10.2006 ugotovila naslednji izid glasovanja za volitve članov Občinskega sveta Občine Litija: I. Posamezne liste kandidatov so v Občini Litija skupno dobile naslednje število glasov: SKUPNI REZULTATI GLASOVANJA ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA Ime liste Št. glasov % glasov SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1531 22,17% LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1485 21,50% SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 889 12,87% LITIJA, ZBUDI SE! 630 9,12% SOCIALNI DEMOKRATI 488 7,07% DeSUS 440 6,37% SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA 419 6,07% NOVASMER 311 4,50% NOVA SLOVENIJA 226 3,27% BOŠTJAN SAVSEK 163 2,36% STRANKA MLADIH SLOVENIJE 117 1,69% BORIS BEVC - neodvisni kandidat 108 1,56% LISTA ZA LITIJO 100 1,45% Skupaj 6907 100,00% Člani Občinskega sveta Občine Litija, izvoljeni na rednih volitvah dne 22.10.2006 so: Volilna enota št 1 1. Anton Kovič roj, 24.06.1961 Grbinska cesta 34a Litija 2. Gorazd Mavretič roj. 08.07.1965 Grumova ulica 4 Litija 3. Luka Godec roj. 21.07.1984 Ježa 6a Litija 4. Miroslav Kaplja roj. 30.12.1943 Trg na stavbah 2 Litija 5. Aleksander Gombač roj. 11.12.1963 Loška ulica 4 Litija 6. Gvido Kres roj. 20.01.1959 Zgornji Log 4 Litija 7. Maja Lučič roj. 13.05.1982 Kidričeva cesta 4 Litija 8. Albert Pavii roj. 09.03.1959 Maistrova ulica 14 Litija 9. Jožef Grošelj roj. 03.03.1934 Graška cesta 20 Litija 10. Dušan Hauptman roj. 17.09.1960 Grbinska cesta 66a Litija 11. Matjaž Peskar roj. 15.08.1953 Grbinska cesta 33 Litija 12. Primož Lambergar roj. 19.08.1977 Breg pri Litiji 24 Litija Volilna enota št 2 1. Franc Rokavec roj. 12.09.1963 Zg. Jevnica 12 Kresnice 2. Jožef Kovič roj. 14.04.1939 Kresnice 108 Kresnice 3. Pavel Hiršel roj. 28.06.1942 Vače 76 Vače 4. Drago Poglajen roj. 17.06.1960 Jesenje 20 Kresnice 5. Matjaž Gospeli roj. 21.12.1969 Ribče 60 Kresnice 6. Marko Godec roj. 30.07.1954 Jevnica 57 Kresnice Volilna enota št 3 1. Helena Perko roj. 06.11.1957 Vodice pri Gabr.1 Gabrovka 2. Anton Korimšek roj. 01.01.1953 Borovak pri Polš. 3 Polšnik 3. Dušan Mak roj. 26.04.1963 Zagozd 5 Dole 4. Gregor Zavrl roj. 01.09.1986 Nova Gora 5a Gabrovka 5. Branko Logar roj. 04.12.1962 Brezovo 17 Gabrovka Občinska volilna komisija Občine Litija, je na seji dne 25.10.2006 ugotovila naslednji izid glasovanja za volitve članov sveta mestne in krajevnih skupnosti v Občini Litija: II. V svet mestne in krajevnih skupnosti so bili izvoljeni naslednji kandidati. V svel Krajevne skupnosti Breg - Tenetiše: 1. Boštjan Savšek roj. 31.03.1978 Breg pri Litiji 39 Litija 2. Jože Kežar roj. 22.11.1953 Breg pri Litiji 13a Litija 3. Primož Lambergar roj. 19.08.1977 Breg pri Litiji 24 Litija 4. Tatjana Kranjc roj. 07.06.1973 Breg pri Litiji 21 Litija 5. Dušan Drnovšek roj. 15.02.1960 Breg pri Litiji 39a Litija 6. Jože Kastelic roj. 01.11.1969 Breg pri Litiji 34 Litija 7. Nada Šuligoj roj. 25.01.1948 Breg pri Litiji 41 Litija V svet Krajevne skupnosti Dole pri Litiji: 1. Miroslav Brinovec roj. 11.01.1972 Slavina 1 Dole pri Litiji 2. Miha Hribar roj. 13.10.1987 Kal pri Dolah Dole pri Litiji 3. Nina Kotar roj. 13.09.1986 Dole pri Litiji 1 Dole pri Litiji 4. Miha Celestina roj. 17.09.1983 Magolnik 5 Dole pri Litiji 5. Anton Podlesnik roj. 16.10.1957 Ježevec 3 Dole pri Litiji 6. Jožef Šuštar roj. 18.12.1972 Strmec 15 Dole pri Litiji 7. Leopold Štempihar roj. 24.06.1975 Mala Goba 1 Dole pri Litiji V svet Krajevne skupnosti Gabrovka: 1. Helena Perko roj. 06.11.1957 Vodice pri Gab. 1 Gabrovka 2. Roman Ciglar roj. 16.08.1967 Tlaka 7 Gabrovka 3. Marjan Hostnik roj. 18.05.1962 Moravče pri Gab.23 Gabrovka 4. Branko Starina roj. 27.02.1960 Tihaboj 24 Gabrovka 5. Vladimir Resnik roj. 30.06.1957 Gabrska gora 5 Gabrovka 6. Avguštin Dim roj. 11.08.1968 Kumpolje 2 Gabrovka 7. Marjan Meserko roj. 29.11.1956 Gobnik 18 Gabrovka V svet Krajevne skupnosti Hotič: 1. Pavla Pinterič roj. 23.04.1956 Zgornji Hotič 3 Litija 2. Franc Planinšek roj. 28.03.1944 Zgornji Hotič 5a Litija 3. Marija Osolnik Bajde roj. 06.08.1958 Spodnji Hotič 10 Litija 4. Franc Boncelj roj. 15.02.1961 Spodnji Hotič 2a Litija 5. Maks Kobalej roj. 14.05.1965 Biliče 1 Litija 6. Jože Kovič roj. 10.02.1958 Jesenje 24 Kresnice 7. Andrej Cirar roj. 28.09.1982 Konj 2 Litija V svet Krajevne skupnosti Jevnica: 1. Matjaž Ostrež roj. 20.08.1972 Jevnica 79 Kresnice 2. Viktorija Benčič roj. 28.03.1953 Jevnica 72 Kresnice 3. Dominik Cerar roj. 23.08.1956 Jevnica 83 Kresnice 4. Rok Upelj roj. 05.02.1988 Kres. poljane 54 Kresnice 5. Jože Gorenc roj. 20.03.1945 Kres.poljane 67 Kresnice 6. Jaka Peterca roj. 18.12.1986 Kres.poljane 84 Kresnice 7. Lado Obolnar roj. 25.05.1957 Golišče 99 Kresnice 8. Jelka Gajšt roj. 14.10.1962 9. Jani Jerant roj. 06.09.1957 V svet Krajevne skupnosti Konjšica: 1. Stanislava Breganski roj. 12.04.1947 2. Simon Hiršejj 3. Venčeslav Žurga 4. Janez Dolanc 5. Lidija Skubic 6. Damjan Kotar 7. Janez Dolanc roj. 28.10.1980 roj. 05.01.1960 roj. 23.10.1970 roj. 17.06.1958 roj. 31.08.1984 roj. 03.05.1941 V svet krajevne skupnosti Kresnice: 1. Andrejka Setničar roj. 14.01.1968 2. Marinka Tehovnik 3. Daniel Lenart 4. Stanislav Lemut 5. Franc Kos 6. Ludvik Jamšek 7. Leopold Žnideršič roj. 08.04.1953 roj. 19.11.1965 roj. 23.03.1945 roj. 15.06.1945 roj. 30.07.1943 roj. 01.04.1950 V svet Krajevne skupnosti Polšnik: 1. Franc Repovš roj. 27.02.1961 2. Uroš Ribič 3. Janez Kotar 4. Darko Povše 5. Stanislav Vozelj 6. Zdenko Kadunc 7. Tomaž Vozelj 8. Marjan Mušič 9. Roman Primc roj. 21.06.1972 roj. 08.07.1956 roj. 21.10.1970 roj. 24.12.1955 roj. 28.09.1964 roj. 04.12.1973 roj. 21.06.1976 roj. 21.10.1966 V svet Krajevne skupnosti Ribče: 1. Sandi Peterca roj. 10.05.1960 2. Igor Cividini 3. Ana Pavlin 4. Angela Kovič 5. Matjaž Dospeti 6. Zvonka Kržišnik 7. Valentin Smrkolj roj. 14.12.1973 roj. 27.07.1948 roj. 07.11.1936 roj. 21.12.1969 roj. 13.05.1954 roj. 12.02.1946 Golišče 15 Zgornja Jevnica 18 Konjšica del 22 Konjšica del 5a Konjšica del 8 Ravne 6 Konjšica del 2 Konjšica del 15 Konjšica del 31 a Kresnice 34a Kresnice 5 Kresnički vrh 28 Kresnice 112 Kresnice 55 Kresnice 93 Kresnice 138 Šumnik 5a Polšnik 28 Stranski vrh 9 Renke 10 Velika Preska 12 Tepe 5c Tepe 30 Mamolj 8a Dolgo Brdo 4 Ribče 40a Ribče 36 Ribče 12 Ribče 56 Ribče 60 Vernek 10 Ribče 29 V svet Krajevne skupnosti Sava: 1. Jožef Leskovšek roj. 21.02.1937 Sava 12b Sava 13b Sava 6 Ponoviče 22c Leše 10 2. Ema Modrijan roj. 22.07.1953 3. Jožef Veldin roj. 19.03.1950 4. Marija Skender roj. 15.04.1954 5. Marinka Zajfrid roj. 08.09.1966 V svet Krajevne skupnosti Spodnji Log: 1. Franc Drnovšek roj. 29.07.1941 Spodnji Log 26 roj. 26.04.1982 Spodnji Log 15 roj. 02.07.1972 Spodnji Log 52 roj. 09.04.1946 Spodnji Log 13 roj. 11.10.1964 Spodnji Log 41 roj. 17.02.1963 Spodnji Log 5b roj. 02.01.1952 Spodnji Log 37 2. Simon Levičar 3. Aleš Cvetežar 4. Nana F. Peterka 5. Zlatko Rogan 6. Igor Medved 7. Aleksander Krajšič V svet Krajevne skupnosti Vače 1. Karel Jurjevec 2. Pavel Hiršel 3. Herman Bizjak 4. Bojan Vrtačnik 5. Robert Garantini 6. Franc Merela 7. Marija Vozel roj. 25.08.1981 roj. 28.06.1942 roj. 17.01.1970 roj. 31.08.1967 roj. 13.04.1969 roj. 10.02.1945 roj. 17.11.1956 Vače 70 Vače 76 Klenik 18 Slivna 13 Klenik 14 Slivna 25 Široka set 6 Kresnice Kresnice Polšnik Polšnik Polšnik Polšnik Polšnik Polšnik Polšnik Kresnice Kresnice Kresnice Kresnice Kresnice Kresnice Kresnice Polšnik Polšnik Polšnik Sava Polšnik Polšnik Polšniik Polšnik Polšnik Kresnice Kresnice Kresnice Kresnice Kresnice Kresnice Kresnice Sava Sava Sava Sava Sava Sava Sava Sava Sava Sava Sava Sava Vače Vače Vače Vače Vače Vače Vače V svet Mestne skupnosti Litija: 1. Dušan Hauptman 2. Anton Kovič 3. Ignac Štefrl 4. Gvido Kres 5. Martin Brilej 6. Avgust Cvetežar 7. Avgust Grošelj roj. 17.09.1960 roj. 24.06.1961 roj. 28.12.1938 roj. 20.01.1959 roj. 03.10.1940 roj. 14.04.1949 roj. 24.08.1941 Grbinska cesta 66a Grbinska cesta 34a Bobek 2 Zgornji Log 4 Kidričeva cesta 2 Prisojna ulica 4 Graška cesta 28a Litija Litija Litija Litija Litija Litija Litija Predsednik Občinske volilne komisije Marko Godec Lr. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 22/06 uradno prečiščeno besedilo in 70/06-odločba US) je Občinska volilna komisija Občine Litija na svoji seji dne 15.11.2006 ugotovila rezultate glasovanja za župana občine v drugem krogu z dne 12.11.2006 SKUPNI REZULTAT UDELEŽBE: skupno število volivcev z območja občine: 11994; skupaj glasovalo po imeniku: 6791; skupaj glasovalo s potrdili: 0; skupaj glasovalo: 6791; procent udeležbe v občini: 56,62% SKUPNI REZULTAT GLASOVANJA ZA ŽUPANA V OBČINI: oddanih glasovnic: 6790; neveljavnih glasovnic: 40; veljavnih glasovnic: 6750 Zap.št Kandidat Št. glasov % glasov 1 Franc Rokavec 3450 51,26% 2 Vinko Logaj 3281 48,74% ZA ŽUPANA OBČINE LITIJAJEIZVOIJEN FRANC ROKAVEC. Občinska volilna komisija Marko Godec Lr. NAVODILO ZA UVELJAVLJANJE ZNIŽANEGA PLAČILA VRTCA ZA LETO 2007 Spoštovani starši! Vsak izmed Vas, ki ima vključenega otroka v javni vrtec, ima možnost uveljavljati znižano plačilo vrtca za program, ki ga Vaš otrok obiskuje. Vloge za znižano plačilo vrtca starši oddajate na občini na območju katere imate prijavljeno stalno prebivališče skupaj z otrokom, ne glede na to, kateri vrtec v Sloveniji Vaš otrok obiskuje in kdaj se je v vrtec vklj učiL Starši vloge za znižano plačilo vrtca še vedno oddajate na starem, še vedno veljavnem obrazcu VRT/1, ki ga kupite v knjigarnah, dobite na spletni strani Ministrstva za šolstvo in šport ali na Občini Litija, soba 52. POMEMBNO OBVESTILO: Izpolnjene vloge ste starši dolžni oddati najkasneje do 29. decembra 2006 osebno na Občino Litija, soba 52 ali poslati obvezno priporočeno po pošti na naslov: Občina Litija, Jerebova ulica 14,1270 Litija. Ministrstvo za šolstvo in šport pripravlja tudi spremembe Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih in s tem povezano tudi spremembo obrazcev VRT/1, zato boste starši v primeru dodatnih zahtev Ministrstva za šolstvo in šport pozvani k dopolnitvam vaših vlog in pri tem Vas prosimo za razumevanje. Za dodatne informacije oziroma pomoč pri izpolnjevanju vlog lahko pokličete na telefon Oddelka za družbene dejavnosti 01/8963-438, kontaktna oseba je Jerič Marija. Oddelek za družbene dejavnosti POZIV ZA VLOŽITEV VLOG UPRAVIČENCEM 0 POSREDOVANJU PODATKOV ZA POTREBE IZPLAČILA ZNESKA KOT POMOČI PO NEURJU Z DNE 29.06.2006 Vse zavezance za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Litija, ki so prijavili občinski komisiji škodo po neurju z dne 29.06.2006 in še niso posredovali podatkov za potrebe izplačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, pozivamo da čim prej posredujejo »VLOGO O POSREDOVANJU PODATKOV ZA POTREBE IZPLAČILA ZNESKA KOT POMOČI PO NEURJU Z DNE 29.06.2006«. Izpolnjena vloga je pogoj za vračilo zneska nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Vloge se še vedno dobijo na Občini Litija, Oddelek za gospodarske javne službe (soba 60) oz. na občinski spletni strani www.litiia.net. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča občina vrača, ko s strani davčnega organa pridobi obvestilo, da je bila obveznost zavezanca iz naslova nadomestila za leto 2006 v celoti poravnana. Oddelek za gospodarske javne službe OBVESTILO Vse občane in občanke ter ostale zainteresirane obveščamo, da bo vsebina Predloga državnega lokacijskega načrta za daljnovod 2 x 110 kV Beri č evo-Trbovlje: 1. povzetek za javnost; 2. poro č i lo o vplivih na okolje za DV 2 x 110 kV Beri č evo-Trbovlje, ki gaje pod številko projekta 2646/04 junija 2006 izdelal VGB d. o. o., Maribor in 3. druge strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve predloga državnega lokacijskega načrta javno razgrnjena v prostorih Občine Litija, Jerebova ul 14, Litija, od 22. novembra 2006 do 22. decembra 2006. Javna obravnava predmetnega državnega lokacijskega načrta pa bo potekala dne 11. decembra 2006 s pričetkom ob 17.00. uri v prostorih občine Liti ja, Jerebova uL 14, Litija. Med javno razgrnitvijo in obravnavo lahko k razgrnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predlogi se lahko do 22. decembra 2006 dajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, ustno na sami javni obravnavi, ali se pošljejo na elektronski naslov gp.mop@gov.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »Daljnovod Beri č evo-Trbovlje«. Oddelek za urejanje prostora in gospodarstvo POROČILOo delu Komisije za statut in pravna vprašanja pri občinskem svetu Komisija za statut in pravna vprašanja je v mandatu 2002 - 2006 delala v skladu s 25. členom Statuta Občine Litija, ki določa: »Komisija za statut in pravna vprašanja ima predsednika in štiri člane. Komisijo sestavljajo člani občinskega sveta in drugi občani z ustrezno izobrazbo. Komisija za statut in pravna vprašanja pripravi predlog za prvo ter drugo branje statuta občine in poslovnika o delu občinskega sveta. Komisija mora glede usklajenosti z ustavo, zakoni in statutom predhodno obravnavati vse akte, ki jih sprejema občinski svet ter mu dostaviti svoje mnenje - poročilo. Na zahtevo občinskega sveta komisija pripravi tudi splošne akte, ki jih sprejme svet ter na zastavljena vprašanja daje pravna mnenja.« Komisija je delala v sestavi: Ivan Godec (predsednik) in člani: Martin Brilej, Marko Godec, Nadajovanovič in Franci Rokavec. V mandatu štirih let je opravila 84 sej. Komisija je pripravila besedilo Statuta Občine Litija in Poslovnika občinskega sveta za obravnavo v prvem in drugem branju, pregledala je vse splošne akte (odloki, pravilniki itd.), ki so bili predmet obravnave na občinskem svetu za prvo in drugo branje ter po potrebi dajala druga pravna mnenja in odgovore na druga vprašanja. Udeležba članov je bila prav dobra. Strokovne in tajniške posle sta opravljala Dušan Petri čevič in Suzana Kukoviča; ve č k rat je pomagala tudijasna Tušar. Po potrebi so sejam prisostvovali še drugi javni uslužbenci občinske uprave. Ob posebnih primerih sta sodelovala tudi župan Mirko Kaplja in direktor občinske uprave Zdravko Špes. Komisija je na sejah redno poročala o svojih mnenjih k predloženim aktom. Delo je opravil predsednik komisije; ob predstavitvi statuta in poslovnika pa sta to opravila Nadajovanovič in Marko Godec. Komisija je bila sestavljena tako, da so člani svoja mnenja lahko uveljavljali. Ob nekaterih različnih mnenjih se je vedno skušalo doseči soglasje. V manjšem številu primerov pa je prišlo do glasovanja. Kljub različnim političnim usmeritvam članov je komisija dosledno iskala strokovne rešitve. Č lani komisije štejemo za uspeh sprejema: Statuta Občine Litija (ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 18/04 z dne 27.02.2004) in Poslovnika Občinskega sveta občine Litija (ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 14/05). Oba akta sta bila na sejah občinskega sveta soglasno sprejeta. Razen manjših nesporazumov je bilo delo komisije v občinskem svetu in z Občinsko upravo občine Litija ocenjeno kot zelo uspešno. Pripravil: Ivan Godec Vsebino prispevkov zbrali in uredili uslužbenci občinske uprave; direktor, Valentin Zdravko ŠPES Pa je konec... pretiranih in nemalokrat nerealnih obljub namili fHIH reč. Lokalne volitve so končane in ^— dobili smo nove-stare zmagovalce, ^ beri novega župana in pretežno nove predstavnike ljudstva v občinskem svetu in mestni ter krajevnih skupnostih. Čestitke vsem izvoljenim kandidatom in novem županu z željo, da čim prej vsi skupaj preidemo iz obljub na uresničevanje le-teh! Rezultati na volitvah so pokazali, da si Lilijani želimo sprememb. Torej je pričakovati, da se bo novo občinsko vodstvo skupaj z občinskim svetom priče to nemudoma ukvarjati z najbolj perečimi problemi v naši občini (več je sodelovanje vodstva občine z obstoječimi gospodarskimi subjekti v občini, ustvarjanje pogojev za prihod novih podjetnikov v poslovno-obrtno cono, izboljšanje perspektive mladih v smislu graditve novih stanovanj in služb zanje itd.). Vse te obljube so bile v “ponudbi” vseh političnih strank in neodvisnih list, zato je pričakovati relizacijo večine od njih. Neodvisna lista -Nova smer je dosegla svoj zastavljeni cilj. Uspeli smo se prebiti v občinski svet in imeli bomo možnost sodelovati pri oblikovanju občinske politike v prihodnosti. Zahvaljujem se našim volivcem za njihov glas, ša posebej pri volitvah v Mestno skupnost, kamor smo bili izvoljeni kar trije člani neodvisne liste Nova smer. S tem ste nam omogočili močan vpliv na razvoj samega centra občine. Zagotavljamo Vam, da bo naše delo v Občinskem svetu in Mestni skupnosti takšno, kot smo obljubljali v volilni kampanji - pregledno in brez političnih kupčij, podpirali pa bomo programsko povezovanje oz. sodelovanje naravnano izključno v dobrobit celotne občine. Dušan HAUPTMAN Gorazd Mavretič Branko Logar SOCIALNI HVALA za 280 glasov, ki ste jih namenili našemu kandidatu za župana in 488 glasov s katerimi ste podprli našo listo. Vsem in vsakemu posebej hvala za pogum. Nismo vam delili krofov in kave in vam jih tudi v prihodnje ne bomo. Z našima svetnikoma, Gorazdom Mavretičem in Brankom Logarjem, se bomo v občinskem svetu trudili za kvalitetno življenje vseh občank in občanov ter razvoj občine Litija in upravičili vaše zaupanje. 00 SD LITIJA SLS« DANI Slovenska ljudska stranka ^9 E ** POZDRAVLJENI NOVI ŽUPAN, FRANCI ROKAVEC Volitve. Tudi v naši občini. Koliko besed smo jim namenili. Na tisoč in ve č. Pravcata inflacija besed Ampak vendar, postali smo družba, ki je pristopila pred kritično ogledalo zgodovine in končno smo dežela, ki se presenetljivo odkrito pogovarja o svojih slabostih in svoji prihodnosti. Danes bolj kot kdajkoli potrebujemo konkreten kodeks jasnih ciljev, odprtih poti, program vizije družbenih ciljev brez ideološke navlake. Verjeti moramo svoji pameti in izkušnji. Pravzaprav hočemo samo eno: RAZVOJ, ki se bo zrcalil v spoštovanju človeka, njegovega dostojanstva in popolne notranje svobode. Zgodilo se je v tem našem prostoru ne tako iznenada, nepričakovano, vendar smo upali in slutili, da prihaja novi prvi mož naše občine Franci Rokavec. Novi župan Franci Rokavec je kot politik svetovljan. Na svoji burni politični življenjski poti se je učil in razmišljal, iskal in se preverjal, delal. Prav zato je dojemljiv za nove ideje, izzive in zna prisluhniti vsem, ki o nečem zares nekaj vedo, preprostim ljudem in stiskam njihovega življenja, še posebej zanosu mladih. Dobro se zaveda, da ljudi ne spoznamo, ko prihajajo k nam, treba je, da gremo k njim, če naj zvemo, kako je z njimi. V kolikor hočemo ustvariti boljše življenje moramo skupaj zaplavati proti toku, treba je sprejeti izziv, treba se je boriti. Novi župan Franci Rokavec se zaveda, da mora v litijski prostor prinesti kaj novega, čeprav je v bistvu novo nadaljevanje starega, vendar v novi kakovosti, novih zahtevah, novih razmerah, z več strpnosti, predvsem s priznanjem drugačnosti. Potrebovali bomo modrost, ki pa ni nič drugega kot resnica, ki se zrcali v izreku: »Katera vlada je najboljša? Tista, ki nas uči, kako naj vladamo sami sebi.« Novi župan Franci Rokavec nam bo to omogočil, zato smo prepričani, da bomo v skupni gradnji nas vseh in z njim uspeli. Spoštovane volilke in volilci. Iskrena hvala za vaše zaupanje, saj ste verjeli v nas in župana Francija Rokavca, ki se je z dejanji v tem prostoru nemalokrat potrjeval. Obljube bomo uresničili, ker se bomo skupaj prizadevali za ustvarjanje razmer v katerih bomo našli svoje zadovoljstvo, srečo in smisel življenja. Spoštovane volivke in volivci! Letošnje volitve so za nami. Od njih bo ostalo še nekaj pogovorov in analiz ter zahteve po realizaciji velikih obljub tistih, ki bodo prevzeli vodenje in odločanje v Občini Litija. Na volitvah je vse razen zmage neuspeh. Kljub temu pa si štejem izkazano zaupanje oziroma podporo skoraj 3300 volivk in volivcev za priznanje mojemu programu, znanju in dosedanjemu delu za razvoj in napredek občine. Vsem, ki ste oddali glas zame, me podpirali in mi pomagali v volilni kampanji, se iskreno zahvaljujem. Število glasov, ki so mi bili na volitvah zaupani izkazuje tudi določena pričakovanja volivcev. Nove izkušnje ter zanimanje za sedanjost in prihodnost pa odpirajo nove izzive. Narava nikoli ne miruje, tudi sam se bom v prihodnje skušal po tem ravnati. mag. Vinko LOGAJ VARCUJMO Z ENERGIJO Brezplačno svetovanje o zmanjševanju stroškov za energijo! Pokliči: gsm -041 778 985 Marjan Bratkovič, energetski svetovalec za gospodinjstva in zgradbe. ENSVET financira: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Agencije RS za učinkovito rabo energije 3SV€T ENERGETSKO SVETOVANJE Ne troši, kjer lahko varčuješ, ne varčuj, kjer moraš trošiti! ^Slovenska nacionalna stranka Občinski odbor Slovenske nacionalne stranke Litija se zahvaljuje vsem volivkam in volivcem, ki so zaupali svoj glas kandidatkam in kandidatom na listah Slovenske nacionalne stranke, dne 22.10.2006 za članice in člane v Občinski svet občine Litija. Občinski odbor SNS Litija 00 SLS Litija Predsednik: Gvido KRES SDS DRAGE OBČANKE, SPOŠTOVANI OBČANI »Še en praznik demokracije je za nami«! Volitve namreč! Ob tej izjavi se je verjetno marsikdo nasmehnil. Češ, kakšen praznik neki? Saj so že smešni, vsi ti kandidati, ko se na vse možne načine trudijo prepričati volivce. Tako ali tako jim gre le za oblast! Seveda, oblast je slast, ampak je tudi odgovornost. In demokracija se gradi skupaj z ljudmi, ki pozitivno razmišljajo, ki so odgovorni. Volitve so vrhunec vsakega demokratičnega sistema. Le še nekaj dostojanstva in kulture nam manjka. To pa pride z leti, saj smo mlada demokracija. Pomembno je, da smo po tej poti stopili in trdim, da smo v tem kratkem času prišli daleč. Ni pa daleč v svojem napredku prišla Občina Litija in verjetno tudi za to najdemo razloge v neznanju in premalo razviti demokraciji na teh tleh. Dvajset let dosedanje enostranske vladavine kaže prav na pomanjkanje demokratičnega in kritičnega pogleda na vodenje občine. Najhujše pa je, da je v času tovrstnega vladanja propadla vsa industrija, izginil je podjetniški duh, občani so postati pasivni, k peščica je ostala takšnih, ki so obdržati pokončno držo in kljub neprijaznim razmeram uspeti v svojem podjetništvu. In ponosni smo na tiste zanesenjake, ki so vztrajati. No, tudi tu smo narediti en korak naprej! In SDS Litija je pri tem kljub velikim nasprotnim silam igrala ključno vlogo. Zgodila se je sprememba, za Občino Litija tako zelo potrebna in tako zelo težko pričakovana. V situaciji, v kakršni se je nahajala Litija, bi bila tudi sprememba na slabše (če bi bila sploh možna), boljša kot nikakršna sprememba. Namreč, ko se sprememba zgodi, občani pričakujejo in zahtevajo rezultate. In prav je tako! Narobe je, če rezultatov sploh ne pričakujejo, saj se počasivnjih naseli malodušje in prepričanje,da uspehi,kakršnim smo priča v naši soseščini, v domači občini, sploh niso mogoči. Nekaj izjav v tem smislu se je izreklo celo nekaterim županskim kandidatom. Potem pa vemo kje smo, če tisti, ki naj bi spremembe prinesti govorijo o tem, da le te niso možne! K sreči smo občani podprti kandidata, ki misli drugače, in od njega in njegove ekipe pri č akujemo spremembe in sam sem neizmerno zadovoljen, da je tudi v Litijo prišel čas, ko bomo občinsko oblast ocenjevati bolj po dejanjih in uspehih, kot pa po lepih besedah. Prepričan sem namreč, da samo z lepimi besedami občine Litija ne bo možno nikoli več voditi (za nos?), niti zmagovati na volitvah! Drage občanke, spoštovani občani, HVALA vam za zaupanje, ki ste ga izkazali spremembam v občini Litija in s tem SLOVENSKI DEMOKRATSKI STRANKI! Vašo podporo bomo upravičili! Mija P0GLAjEN Anton KOVIČ AVTOELEKTRIKA Dobravec Uroš s.p. Brodarska 11,1270 Litija Tel: 01/898-33-06, GSM: 041 681661 Del. čas: pon-pet: 7°°-l60 Avto akustika Alarmi (Laser Line) Električni pomik stekel Daljinska centralna zaklepanja Splošna avtoelektrika (Iskra, Bosch, Lucas) MONTAŽA, SERVIS IN POLNENJE KLIMA NAPRAV ASFALT NA RAVNE RAVNE. Malima vas na 624 m nadmorske višine pod Ostrežem, z osmimi hišnimi številkami. Leto 2006 bo krajanom Raven ostalo v lepem spominu, saj se nam je izpolnila velika, težko pričakovana želja: asfaltirana cestna povezava od dvorišča do glavne zasavske ceste, ki se marsikomu zdi samoumevna. Za to smo si prizadevali od leta 2000, ko smo dobili del asfalta skozi vas. V ta naš velik gradbeni zalogaj je bilo vloženih veliko lastnih sredstev in prostovoljnega dela ter pomoči širše družbene skupnosti. Gonilna sila pri organizaciji je bila.ga. Vida Zagorc. Zahvala predsedniku Krajevne skupnosti Konjšica g. Slavku Žurgi in seveda g. Mirku Kaplji ter vsem ostalim, ki so nam pomagali za nas tako pomembnemu projektu: asfaltiranju ceste. Še posebej zahvala novim lastnikom Proštove kmetije, ki so prispevali gramoz za pripravo ceste. štefka RESNIK SPECIALIZIRANA TOSOVINA MALI 100 NASA DELOVNI ČAS: pon-pet: 9.00-12.00 15.00-19.00 sob: 9.00-12.00 Mateja Šimenc s.p. Valvasorjev trg 19, Litija www.zoo-nara.si tel: 01-898-10-05 zoonara@siol.net Na Dolah, 13.10.2006, je bila na hiši Henrika Prijatelja odkrita spominska plošča. SVOBODA IMA SRCE Na pobudo Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo občine Litije in Šmartno pri Litiji, je bila odkrita spominska plošča. Pot osamosvojitve je orisal predsednik združenja Rihard Urbanc, ki je v svojem govoru prikazal delovanje Teritorialne obrambe na tem področju. Zahvalil se je Henriku Prijatelju, v čigar hiši je bilo shranjeno orožje, ki je služilo kot sredstvo pri pomoči v boju za samostojno državo. Ko danes živimo v svobodni državi Sloveniji, o kateri so sanjale generacije od Franceta Prešerna do Simona Gregorčiča, ne vemo, kako težka je bila pot osamosvojitve. Svoboda ima srce, ki bije v srcih mladih rodov, ki prihajajo. Prav bi bilo, da bi se vsi tega zavedali. Nastopili so MPZ s Polšnika, skupina Izgnanci in učenci podružnične šole Dole pri Litiji. Svojo zahvalo in občudovanje je izkazal dosedanji župan g. Mirko Kaplja. Domoljubna čustva naj bi vzgajali pri mladi generaciji, da bodo kos novim izzivom življenja. Po proslavi je sledilo prijetno druženje v Prijateljevi hiši. Gostitelji so se izredn0 P0tmdili' Jožica VRTAČNIK PREDSTAVITEV INTERVENCIJSKIH SLUŽR V KRESNICAH Dne 04.11.2006 je v športnem parku v Kresnicah potekala predstavitev interventnih služb, katero so skupaj organizirali občina Litija, Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu občine Litija, Prostovoljno gasilsko društvo Kresnice in KUD Čurkelj. Na predstavitvi so si najmlajši najprej lahko v športni dvorani ogledali lutkovno igrico 113. Po predstavi so se na igrišču ob dvorani predstavili policisti, gasilci in reševalci. Obiskovalci so si tako lahko ogledali policijska vozila in opremo, policijsko motorno kolo, vozilo 'provida', policijska konja, policijskega psa, reševalno vozilo in opremo, gasilsko vozilo za gašenje gozdnih požarov, manjše gasilsko vozilo z vodo, gasilsko cisterno, prvič v Kresnicah pa je bila na ogled tudi gasilska avto-lestev višine 32 metrov. V lepem sobotnem dopoldnevu si je predstavitev ogledalo veliko število mladih in njihovih staršev iz bližnje in daljne okolice. Ob tej priliki se velja zahvaliti vsem sodelujočim predvsem policistom PP Litija, PPP Ljubljana, PKP Ljubljana, PPVSP Ljubljana, gasilcem PGD Javorje, PGD Gameljne, PGD Prežganje, CPV Domžale in reševalcem ZD Litija, ki so pokazali svojo opremo, vozila in živali. Zahvala velja tudi vsem obiskovalcem, ki so nam s svojim obiskom pokazali, da so takšne prireditve v naši občini potrebne in zaželene. V imenu organizatorjev: Suzana KUKOVIČA - občina Litija, Miha JANČAR - PGD Kresnice, Boris OBOLNAR - KUD Čurkel] nadaljevanje s prve strani ODPRT PRENOVLJEN KRESNIŠKI MOST Most je obnovljen s kovinskimi elementi, ki daje zelo lep estetski videz, in popestri pogled preko reke Save na samo naselje Kresnice, na kar so lahko vaščani zelo ponosni. Po slavnostnem nagovoru župana občine Litije, Mirka KAPLJE, ki je na kratko orisal potek priprav na obnovitvena dela, predvsem zagotovitve potrebnih finančnih sredstev, o pomenu tega mosta za krajane Kresnic in okoliških krajev, kakor tudi za Kresničko industrijo apna, za katero je ta most strateškega pomena, da sploh lahko nemoteno obratuje. Po svojem nagovoru so slavnostno prerezali simbolični trak župan občine Litija Mirko Kaplja, predsednik KS Kresnice Polde Žnideršič ter svetnik v občinskem svetu Jože KOVIČ nato pa sta se župan in predsednik KS z zapravljivčkom kot prva prepeljala preko mostu in s tem uradno odprla prenovljen most. Po končani otvoritvi mostu se je nada-leval v športnem centru Kresnice praznik Krajevne skupnosti. V nabito polni dvorani, kjer je potekal krajši kulturni program, se je župan občine Mirka KAPLJA zahvalil vsem gasilskim društvom, ki so ob zadnji naravni nesreči, ko je Litijo zajel točonosni oblak in povzročil veliko materialno škodo na strehah, neumorno pomagali občanom pri odpravljanju posledic ter jim v zahvalo podelil priznanja, prav tako pa predstavnici rdečega križa Litija. Ob zaključku slavnostne prireditve se je predsednik KS Kresnice zahvalil vsem, ki so sodelovali pri obnovi mostu, vsem občanom, ki so strpno prenašali težave, katere so imeli v času obnove mostu, ko jim je bilo tako rekoč zaprto okno v svet. Za dolgoletno uspešno sodelovanje z dosedanjim županom mu je predsednik KS Polde Žnideršič izročil skulpturo dveh prečudovitih vrancev. Po slavnostnem uradnem delu krajevnega praznika je predsednik KS povabil vse navzoče na pečenega vola, ki se je vrtel pred športno dvorano že od jutra, in to pravega vola, kot ga je župan Mirko Kaplja dal speči pred štirimi leti pred občinsko zgradbo v Litiji ob takratnih županskih volitvah. Ciril GOLOUH LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 0I/899 53 93 ODPRTO: od 9.00 do I9.00 Sobota: od 8.30 do I2.00 MORAVČE, c. na Grmače I6, tel.: 0I/72 3I 868 ODPRTO: od 9.00 do 12.00 in 14.00 do 18.00 Sobota: od 9.00 do 12.00 Obiščite nas in se prepričajte O BOGATI IZBIRI NAKITA IZ RUMENEGA ZLATA, BELEGA ZLATA IN SREBRA. Vaš nakit bomo popravili, predelali ali ZAMENJALI ZA NOVEGA. nadaljevanje s prve strani VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO ODKRILI SPOMINSKA ORELEŽJA Že takoj 17. maja 1990 leta je bilo vse orožje vskladiščeno na Jerebovi ulici, kjer so ga pripadniki TO fizično varovali. Vendar je po tem ukrepu JLA, ko je hotela razorožiti Občinske TO in vzpostaviti popoln nadzor nad orožjem, nastalo obdobje negotovosti. Zaradi nastalih razmer je Občinski štab TO orožje prestavil na varne in d_obro zaščitene tajne lokacije (Predilnica Litija, Presad Gabrovka, Tovarno usnja Šmartno, hiše Prijatelj Henrika na Dolah, Janeza Nograška na Ustju, Jožeta Sotlarja na Veliki Preski), kar je bila v dani situaciji pravilna odločitev. Na teh lokacijah danes združenje, vojnih veteranov odkriva spominske plošče in med temi je tudi kraj delovanja Štaba teritorialne obrambe v stavbi Knjižnice Litija, in v Predilnici Litija, kjer je bilo skladišče orožja. V tem času je bilo biti teritorialec ali pripadnik MSNZ pogumno dejanje, še posebej tistih, ki so se uprli ukazu razorožitve in tistih, ki so sodelovali pri disperziji in prevažanju orožja v tajna skladišča. Posebno breme pa so nosile delovne organizacije in posamezniki, ki so skladiščili in varovali orožje zavedajoč se na posledice, ki bi jih lahko doletele, če bi se dogodki med osamosvojitveno vojno odvijali drugače kot so se. Pri odkritju spominske plošče je bil tudi slavnostni govornik, takratni načelnik štaba MSNZ Ljubljana okolica Edo Rijavec, ki je v svojem govoru obudil dogodke iz časa osamosvojitvene vojne. Odkritja so se udeležili številni veterani vojne za Slovenijo ter pripadniki policijskega združenja SEVER. Med pomnike vojne za Slovenijo bi morali uvrstiti tudi sedeže takratnih KS, kjer so se v teh ključnih trenutkih izvajale mobilizacije pripadnikov TO. Ciril GOLOUH JAVNO SPOROČILO KRAJANOV JAVORJA - ŠMARTNO PRI LITIJI Krajani Javorja sporočamo vsem, ki prihajajo v Javorje z namenom vožnje z motokros motorji na Felič vrhu oziroma katerem koli delu Javorja z okolico, da njihovo početje obsojamo in so v našem delu lepe neokrnjene narave tudi nezaželeni gostje. Hkrati javno pozivamo vse službe na lokalni in državni ravni, da dokončno ustrezno ukrepajo in s tem zaščitijo večinski del krajanov Javorja pred peščico posameznikov, ki skušajo s svojim nasilnim, brezvestnim in podlim načinom vsiliti za krajane popolnoma nesprejemljivo dejavnost. Krajani smo tudi odločeni, da pod nobenim pogojem in nikoli ne bomo dovolili tovrstno početje, ki bistveno zmanjšuje kakovost bivanja v širši okolici Javorja. Tako krajane kot tudi vse ljubitelje narave, pohodništva in vasi Javorje pa prosimo, da nas v naših prizadevanjih podprete, za kar se vam že v naprej iskreno zahvaljujemo. Večinski del kraianov Javorja! rOR I AL NEPREMIČNINE Dejan Grošelj s.p., Graška c. 28/a, 1270 Litija Tel:01 /898 06 40, Fax:01/898 OO 99, GSM: 041 344 285 e-mail: info@portalnepremicnine-sp.si spletni naslov: http://www.portalnepremicnine-sp.si AGENCIJA ZA POSREDOVANJE V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI Zavarovana odškodninska odgovornost pri Zavarovalnici Triglav. i= zavarovalnica triglav,d.d. • POSREDOVANJE PRI PRODAJI, NAKUPU, ODDAJI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN • PRIPRAVA POGODB • Kompletna izpeuava postopkov pri prenosu lastništva NOV VODOVOD Z HIDRANTNIM SISTEMOM V CIRKUŠAH Za oktober, “Mesec požarne varnosti”, smo pri PGD Vače pripravili obširen program z številnimi aktivnostmi. Zato smo poleg oktobra že v septembru pripravili pregled in preizkus novozgrajenega hidrantnega sistema v zaselkih vasi Cirkuse. Vodovodni sistem s 60 m3 rezervoarjem ter hidranti je bil zgrajen v lanskem in letošnjem letu. 10. septembra smo člani PGD Vače z domačini praktično preizkusili delovanje hidrantnega sistema. Prvenstveno so opravili preizkus domačini v trojkah tako, da sedaj upajo in znajo aktivirati hidrante v primeru požara. Pri vseh hidrantih pa imajo nameščene tudi lično izdelane omarice za cevi in ostalo najnujnejšo opremo za gašenje. Ob zaključku preizkusa vseh hidrantov so domačini pripravili tudi bogato pogostitev z domačimi dobrotami, ki so jih pripravile gospodinje iz Cirkuš, poveljnik i——— -------------------1 PGD Vače pa je razglasil časovne rezul- | Ob zaključku pri hidrantu. \ tate opravljenih vaj ter zbral vse podatke 1 ....... za vpis rezervoarja in hidrantov v požarne načrte PGD Vače. Seveda je bil omenjen projekt povezan z velikimi stroški, za kar se domačini iskreno zahvaljujejo vsem organizacijam in posameznikom, ki so kakorkoli pomagali s svojimi prispevki in opremo. Veliko zahvalo ter čestitke pa si zaslužijo domačini na čelu z “Odborom za izgradnjo” za celotno izvedbo v rekordnem času, velikimi finančnimi prispevki, za opravljenih veliko strojnih ur ter delovnih ur s krampom in lopato, brez katerih se žal ne da izpeljati takšnega projekta. Krajanom želimo, da bi vodni sistem dobro deloval, da bi hidrante čimmanj uporabljali za gašenje požarov. Skupaj pa se bomo prizadevali za redni pregled in vzdrževanje sistema, kajti le na ta način bomo lahko preprečili “rdečemu petelinu”, da ne bo pobegnil na katero od poslopij v Cirkušah. Za PGD Vače: Alojz URBANIJA JERNEJ d.o.o. prodajni center Šmartno pri Litiji Za povrtmi 1,1275 Šmartno pri Litiji odprto od 7.00 do 18.00, v soboto od 7.00 do 12.00 tel: 01 898 74 72, fox: 01 898 71 81 Y topdom AKCIJA - UGODNE CENE CEMENT 50kg PRANA PLOŠČA 50x50 ODTOČNA PVC CEV Stigma 110x6000 ODTOČNA PVC CEV Stigma 200x6000 ARMATURNA MREŽA 9/6 MODULARNI BLOK (Ormož,Gorica) IZOLACIJA ISOVER 10cm IZOLACIJA ISOVER 5cm LAMINAT KLIP (HR, češnja, bukev, javor) KERAMIČNE PLOŠČICE (Gorenje Porto) STIROPOR za tlake in fasado (5cm) STIROPOR za tlake in fasado (8cm) 1.140.00 SIT 522.00 SIT 2.550.00 SIT 8.347.00 SIT 9.300.00 SIT 121.00 SIT/tranzit 560.00 SIT/m2 270.00 SIT/m2 1.683.00 SIT/m2 1.700.00 SIT/m2 700.00 SIT/m2 1.120.00 SIT/m2 C C 15% POPUST NA CENO UVOZNIKA RADIATORJI Radel, Apollo in PEČI Viadrus IZPOSOJA UDARNIH KLADIV ORGANIZIRAN PREVOZ BLAGA 3 3 Z,a či/vL dai/cže daiA.es! Kidričeva 1, 1270 Litija - T: 01-896 27 10 - F: 01-896 27 12 - E: infoBrazvoj.si - W: www.razvoj.si CENTER ZA RAZVOJ LITIJA, d.o.o. Litija. Mesto inovativnosti Inovativna lokalna skupnost Litija mesto inovativnosti Epilog Dialog Skozi štiri glavne delavnice in dve podporni okolji smo prepletli podjetnike, gimnazijce, novinarje, izobražence in zanesenjake z ulice, direktorje, osnovnošolce, podeželane in učitelje. Odpiramo novo poglavje na izkušnjah in širini: dialog med glavnimi akterji zgodbe o inovativni lokalni skupnosti. iskanja rešitev znotraj organske skupnosti. Je toleranca (polje), talent (ki ga ima vsak) in tehnologija (znanja in orodja). Podeželje v prazničnem mestu Bliža se čas prijetnejših dni v letu in tudi letos želimo, da bi z veseljem in vztrajnostjo, korak za korakom pripravili dogajanje letošnjega podeželja v prazničnem mestu. Več pa v vašem nabiralniku v prihodnjih dneh. Evropski partnerji na obisku Regiomarket V okviru projekta Litije mesta inovativnosti sta 17.10. in 14.11.2006 potekali še dve delavnici. Prva s podjetniki litijske občine ter druga z naslovom Epilog Dialog, ki je združila akterje delavnic z mediji, ulice, dijaki in osnovnošolci - mladimi ter podjetniki. Epilog Dialog je sklepna misel pred lansiranjem aktivnosti, ki bodo v naslednjem času dobivale širšo podobo. Srčno želimo povezati sposobnosti in znanja v lokalnem okolju s strokovnjaki, izkušnjami in ljudmi v širših okoljih. Temelj mesta inovativnosti je ustvarjalna moč znotraj skupnosti, ki jo ima vsak posameznik in jo je moč prebuditi skozi aktivnosti in odgovornostjo posameznika in akterjev lokalne skupnosti. V okviru mednarodnega projekta Regiomarket bo Center za razvoj Litija izvedel večji turistični projekt na območju Zasavja ter izpeljal aktivnosti za promocijo in zaščito zasavske kulinarične posebnosti -jeternice Med 8. in 9. novembrom se je v Strahinju pri Kranju odvijalo drugo srečanje evropskih partnerjev na projektu Regiomarket, ki se je zaključilo 10. novembra s strokovno ekskurzijo v Posavskem hribovju. Srečanje sta organizirala slovenska partnerja, Center za razvoj Litija in Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj. Projekt Regiomarket, ki je bil odobren na 4. razpisu pobude Inter-reg IIIB Območje Alp in povezuje 17 partnerjev iz sedmih evropskih držav, si je za cilj zastavil optimizacijo regionalnega marketinga in mreženja za razvoj krovne marketinške strategije in strategije blagovnih znamk na celotnem območju Alp. V tem okviru izvaja svoje aktivnosti tudi Center za razvoj Litija s pilotnim projektom Ohranjanje kulinarične dediščine Zasavja, s poudarkom na sklopih hrana in storitve na področju turizma in gastronomije. Na srečanju so predstavniki vodilnega partnerja iz Nemčije predstavili transnacionalne cilje projekta, kijih moramo preko različ- nih delovnih paketov doseči vsi partnerji, hkrati pa vsak partner izvaja tudi svoje aktivnosti v svoji pilotni regiji. Predstavljen je bil razvoj sistemov regionalnega marketinga in regijskih blagovnih znamk ter konkretni primer trajnostnega razvoja turizma na primeru parka Julijska krajina. Udeleženci smo se seznanili tudi s stanjem vzpostavitve spletne strani projekta in KMS (knowledge management system) ter po treh produktnih skupinah analizirali rezultate SWOT analiz posameznih partnerskih regij in začrtali aktivnosti za konec leta 2006 in 2007, ki bodo izhajale iz teh analiz. Srečanje smo zaključili z obiskom dveh turističnih točk v Posavskem hribovju, kmetije Nograšek, ki se uspešno ukvarja s predelavo mesa ter domačije Pr' Krač, ki predstavlja odličen primer združevanja kulturne dediščine z dodatno turistično-gostinsko ponudbo. Udeleženci srečanja so bili z organizacijo in izvedbo zelo zadovoljni, pa tudi sami smo prepričani, da smo tako Gorenjsko kot Posavsko hribovje predstavili v lepi luči. Zato se na tem mestu za sodelovanje zahvaljujemo vsem, ki so k temu pripomogli! Pred nami sta dva zimska meseca, ko bomo izpeljali še nekaj začrtanih aktivnosti; v prvi vrsti razgovore z občinami o aktivnostih v okviru sklopa turizem v letu 2007, prav tako ponovno kontaktiranje in obveščanje predelovalcev mesa v regiji o nadaljnjih načrtovanih skupnih korakih ter različne promocijske aktivnosti za izbran kulinarični produkt - klobaso jeternico. K sodelovanju pa že sedaj vabimo vse, ki jih ta tematika zanima - oglasite se! AGROMARKET DELOVNI C AS: ponedeljek-petek 7.00 -19.30 sobota 7.00-13.00 telefon: (01)8963-241 akomulatorji VESNA ' ItOTA1 ZIMSKE GUME 'JtC:--... PIROTEHNIKA I p #« n n m - MARKET DELOVNI C AS: ponedeljek-petek 7.30 -20.00 sobota 7.30- 19.00 nedelja 7.30- 11.30 telefon: (01)8963-236 velika izbira blaga Mercatorjeve akcije lastne akcije bogata ponudba v mesnici nov delikatesni oddelek večja izbira sadja in zelenjave 6 blagajniških mest p* -lil NAŠA KULTURA tekst: Ciril GOLOUH V LITIJI ODPRTA PRVA ČISTILNA NAPRAVA V četrtek 9. novembra, je bil za Litijo prav poseben dan. Gospod Mirko Kaplja, župan občine Litija, je z izvajalcem in sodelavci odprl prvo čistilno napravo v Litiji, ki so jo gradili kar nekaj let, ob Ljubljanski cesti (vizavi bivše Pletilje). Kako bodo poslej dihale ribe v reki Savi in kako čistejša bo »Sava«, pa bomo lahko videli in se prepričali v poletnih dneh in lahko ugotovili, za koliko se je kvaliteta vode izboljšala ali morda vaš vid izostril. URADNO ODPRTA PRENOVLJENA GRAŠKA CESTA Minulo je 20 let, ko je takratna KS Litija Levi breg v svoj program zapisala ureditev kanalizacije naselja ob Graški cesti ter ureditev Graške ceste. Kar 6 let pa je trajala izvedba investicije, ki so jo uradno zaključili v četrtek 9. novembra 2006. Čast odprtja je litijski župan zaupal svojemu prijatelju, dolgoletnemu harmonikarju Viliju Kralju, ki je uradno odprl prenovljeno Graško cesto. Zares je to pridobitev za občane Graške ceste, vendar pa se nikakor ne moremo znebiti vtisa, da je Graška cesta postala »bob steza« z vodnim rezervatom med železniško progo Litija Ljubljana in Graško cesto in te občane postavila v nezavidljiv položaj in za mnoge občane je to nerešljiv problem. LITIJSKA TRŽNICA NA ASFALTIRANEM PLATOJU Po dolgem času so prostor za litijsko tržnico asfaltirali in človek bi pričakoval, da bo tržnica zaživela. Zal je ponudba na tržnici ostala ista: prodaja medu, sveč, rib, mlečnih izdelkov,gospa Ančka z najboljšim izborom domače zelenjave in raznih izdelkov (rezanci,kruh, keksi), pečene jagnjetine in konec. Nekajkrat se je na tržnici pojavila stojnica s tekstilnimi izdelki in te ni več. Preprosto obiski ljudi na tržnici so relativno številčno majhni. Vsakdo, ki pa pride na tržnico, želi tudi nekaj iztržiti, ker ničesar ob prvem ali naslednjem poskusu ne iztrži, se usmeri na drugo tržnico, kjer so številni kupci in tudi dober zaslužek. NOVO POKRITO AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE NA DOBRAVI Pred trgovino »Mercator« na Graški Dobravi je postavljeno čedno pokrito avtobusno postajališče, kar je samo naselje že dolgo potrebovalo. Toda iz praktičnega in varnostnega vidika je to postajališče postavljeno na kraju, ki je skregano, če lahko tako rečem z vsemi prometno varnostnimi predpisi. PO LEVSTIKOVI POTI OD LITIJE DO ČATEŽA V soboto 11. novembra, je v Litiji potekal pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža. V Litijo so se že v jutranjih urah zgrinjale množice pohodnikov, ki so se pripeljali z osebnimi avtomobili, avtobusi, vlaki ter dodobra napolnili vsa parkirna mesta. Promet je bil dobro urejen, tako da v starem mestnem jedru ni prihajalo do zastojev, je pa bil za vsakodnevne obiskovalce promet zaprt. Na sliki skupina mladink in mladincev, ki so na Valvazorjevem trgu urejali promet ter pobirali startnino ter delili propagandni material. PLAKATIRANJE MED VOLILNO KAMPANJO Na letošnjih volitvah 2006 je bilo plakatiranja relativno manj kot pa je to bilo na predhodnih lokalnih volitvah. Toda ugotavljamo lahko, da je brezplačnih plakatnih mest bilo letos premalo, zato so se nekateri posluževali plakatiranja na neprimernih mestih. Takole so obesili plakat kandidata za župana Francija ROKAVCA kar na kontejner za ODPADNI PAPIR pred trgovino na Graški Dobravi. PRIKAZANA GASILSKA VAJA REŠEVANJA PONESREČENCA Konec oktobra je v dopoldanskem času potekala gasilska reševalna akcija, kako rešiti ponesrečenca iz zverižene pločevine. Prikaz je bil izveden na odcepu ceste od semaforiziranega križišča pri »Športni dvorani« proti kegljišču Litija. V reševanju so sodelovali prostovoljni gasilci Litija ter zdravstveno osebje z ekipo Zdravstvenega doma Litija. Gasilci so prikazali, kako se praktično razreže karoserija avtomobila in reši ponesrečenca iz razbitega avtomobila, Zdravstveno osebje pa prikaz prve pomoči ponesrečenemu, imobilizacija ponesrečenca s poškodbo hrbtenice, dajanje infuzije s prenosom v reševalno vozilo. Pri reševanju je sodelovala dr. Juteršek z osebjem, kateri so po uspešni akciji ponesrečenega odpeljali v zdravstveni dom Litija. Ta dogodek si je ogledalo kar precejšno število mimoidočih občanov. Kaj storiti z Litijo ? (xxxvi.) Martin Brilej BO ODSLEJ (PO VOLITVAH) DRUGAČE? Lokalne volitve so sedaj za nami in nekaj časa bo mir. Toda ne za dolgo. Že prihodnje leto bodo volitve predsednika države, naslednje (2008) pa državno zborske in menda tudi pokrajinske. Volitve so pač nujna in najbolj demokratična oblika za postavitev oblasti. Drugače ne gre. Ponekod volitev res nimajo in si oblast izbirajo na druge načine, npr. v verskih skupnostih, gospodarskih družbah, kjer odločajo le tisti, ki imajo denar, nekaterih združenjih itd. Vendar pri vseh teh ne gre za splošne volitve. Nenazadnje tudi Romi, ki so zadnje čase glavna tema, na svoj način izbirajo poglavarja. O slednjih me tudi sicer nekaj malega matra, da bi povedal kaj gorkega glede življenja po zakonih, kot velja za vse državljane, za kar bo tudi še priložnost, saj se zgodbe o tem ne bodo še kmalu končale, oz. se sploh ne bodo. Sedaj pa k volitvam. Nekateri so seveda zadovoljni, drugi razočarani. Tako je vedno. Za občinski svet je značilna velika razpršenost interesov, samo v Litijski volilni enoti se je vanj uvrstilo kar devet različnih strank in list. Zanimivo je, da so neodvisne liste strankarskim odščipnili tri mesta v občinskem svetu. Glede župana so bile stvari jasne že pred volitvami. Velika večina ljudi se je pogovarjala le o dveh kandidatih, preostala dva volivci očitno niso jemali resno. In tako se je tudi zgodil drugi krog, zmaga pa je pripadla državnemu sekretarju Franciju Rokavcu, ki se mu je župansko mesto nasmehnilo po mnogih poskusih. Mislim, da je bil izvoljen preprosto zato, ker so ljudje hoteli spremembe, saj so litijsko občino v preteklih 20 letih v razvoju prehitele domala vse primerljive občine. Ni pa zanemarljivo tudi dejstvo, da ima nov litijski župan močno podporo v vladi, to pa pomeni veliko bolj odprto pot do denarja in razvojnih programov. Njegov protikandidat v drugem krogu Vinko Logaj je sicer nastopal z razumnimi programi, vendar si je na pleča zadal pretežko breme, ko se je pustil speljati na led in postal kandidat (napačnih?) strank, čeprav se je deklariral kot nestrankarski. Joško Godec in Gorazd Mavretič sta pričakovano izpadla že v prvem krogu. Prvi je sicer izpeljal zelo dobro volilno kampanjo, tudi neodvisen je bil, saj je sam zbral podpise za kandidaturo, vendar je v očeh volivcev očitno predstavljal zgolj organizatorja »Slovenca leta« in borne puste povorke, kot pa resnega župana. Drugega pa je najbrž kot kandidata postavila stranka, ki je pač želela nekoga imeti za županskega kandidata in s tem pokazati svojo celovitost, čeprav so že vnaprej vedeli, da iz tega ne bo nič. V Litiji imamo torej novega župana, nov občinski svet, ki sicer ni čisto nov, le nekaj ljudi se je v njem zamenjalo, imamo pa tudi deloma nove svete in predsednike krajevnih skupnosti. In seveda tudi Mestne skupnosti Litija, kjer ste med 27 kandidati, v 7- članski svet izvolili tudi mene. Kako bo bodoči svet MS z menoj na čelu delal, pa je tudi tema tokratne kolumne. Sploh ne dvomim, da MS ne bi uspela obvladovati svoje zakonske vloge in pričakovano vsebino, bolj zanimivo bo videti, kako bo nov župan uresničil svoje obljube o zelo veliki avtonomiji MS Litija, ki jo je razglašal pred volitvami. Prav gotovo so mu prebivalci Litije tudi zaradi teh napovedi oz. obljub oddali veliko glasov za zmago. Bomo videli. V preteklem mandatu je svet MS Litija, pod vodstvom Bojana Železnika, dobro delal, vendar je imel precej problemov z vodstvom občine in ne nazadnje tudi z nekaterimi svetniki iz Litije (!?), ki so jim stranke zmešale glavo in so pozabili, kdo jih je sploh izvolil. Glavni problem pa je bil v tem, da si je vodstvo občine z občinsko upravo, Litijo preprosto prilastilo in po njej šarilo, ne da bi Mestna skupnost kar koli vedela o tem, in da verjetno programa MS na občini nihče ni niti prebral do konca. Tudi zanimivo bo, kako se bo nov župan spoprijel s stereotipi sedanje občinske uprave, ki jo je podedoval, in ki si je v preteklih 20 letih pridobila določene navade: bo pripeljal svoje ljudi? Bo na ključnih položajih zamenjal ljudi, s katerimi je imel doslej tudi kot občinski svetnik obilo težav? Bo za realizacijo svojih programov našel prave ljudi, ki bodo znali hitro in dobro delati? Tudi to bo kmalu jasno. Sedaj pričakujem veliko večjo vlogo Mestne skupnosti Litija pri življenju mesta, njegovi viziji, izgledu in skrbi za kakovostno življenje prebivalcev. Kako pa bo vse to pričelo prihajati v življenje, pa prihodnjič, ko bom lahko napisal tudi že kaj konkretnega o obljubah novega župana Francija Rokavca, o večji vlogi in avtonomiji MS Litija. VLJUDNO VABLJENI NA RAZSTAVO ADVENTNIH DEKORACIJ V CVETLIČARNO CIKLAMA od petka, 1. decembra do nedelje, 3. decembra 2006 Marjan Planinšek Slvasor LITIJA VABILO Pevci OKTETA VALVASOR iz Litije vabimo v svoje vrste basista, ki si želi kakovostnega petja in veselega druženja s prijatelji. Pokličite na 01 898-39-55 ali 031-300-051. LEKARNA Cv J POGAČNIK Darja Pogačnik, mag. farm. Podgora 19 Dol pri Ljubljani telefon: 01-56-38-308 01-56-39-811 Cenjene stanke >/> , de obveščamo, aa smo lekarno CBogacnik iz CDodgole, preselili no novo lokacijo - Odidem 54, v novi poslovno stanovanjski objekt v CDolu puJCjubljani norm proizvodnja ta trgovina 1273 Dole pri Litiji 11/a, Slovenija PRODAJA ZIMSKIH GUM 01 8972-155 DOLE PRI LITIJI http://rotal-zimske-gume.si ■ it J§PI nadaljevanje s prve strani I DOM INVALIDOV LITIJA IMA NOVO ZUNANJO PODOBO Društvo je zelo aktivno tudi na drugih področjih. Komisija za socialno dejavnost kar na petih področjih pomaga premagovati različne ovire in tegobe vsem, ki rabijo pomoč in so jo pripravljeni sprejeti. Športna sekcija se pridno druži in vadi za bližajoče se srečanja na regijskem in državnem nivoju, v jesenskem obdobju pa se družijo v ustvarjalnih delavnicah vsi, ki so jim blizu ročne spretnosti in ustvarjalna žilica. Posebej velja pohvaliti članice socialne komisije, ki so v tem letu na domovih obiskovale težje invalide in invalidke. Navezava stikov z osebnim obiskom pomeni višjo stopnjo sodelovanja, hkrati pa večji vpogled v razmere, v katerih invalidi živijo. Poudariti velja, da smo člani društva vsa leta opravljali takšne obiske, vendar zaradi pomanjkanje časa in števila naših aktivistov običajno samo v prednovoletnem obdobju. Seveda te navade sedaj ne bomo opustili, nasprotno, razširili jo bomo na vse leto. Na oktobrski seji upravnega odbora društva smo ugotovili, da se število članov društvo približuje št. 500. Po zadnjih podatkih je včlanjenih 370 invalidk in invalidov in 93 podpornih članov. Opisane številke so nas spodbudile k nameri, da do konca tega leta v naše vrste vključimo invalide, ki sedaj še niso včlanjeni. S tem bi dosegli najmanj dva cilja: • v jubilejno leto 2007, ko bo društvo obeležilo 25-letnico delovanja, bi vstopili z okroglim številom članstva - 500 in • presegli bi številko 400 - invalidov, s tem bi pri naši nacionalni zvezi invalidov prešli v višji razred društev, kar ima za posledico tudi v obsegu pravic. Za včlanitev med člane - invalide morajo občani priložiti dokument o invalidnosti ali mnenje zdravnika specialista, o trajni poškodbi ali okvari. Občani, ki imajo vidne znake invalidnosti, ne rabijo nikakršne dokumentacije. Poleg dejavnosti in ugodnosti, ki jih člani lahko uresničujejo v našem društvu, imamo invalidi ob predložitvi članske izkaznice še več drugih pravic in olajšav kot na primer: • oprostitev plačila turistične takse doma in vseh državah EU (tudi na Hrvaškem), • popuste v zdraviliščih, • kot člani našega društva imajo možnost nakupa kopalnih kart za zdravilišče Laško s 40 % popustom, • cenejše bivanje v apartmajih in hišicah v naših zdraviliščih in na morju, • rehabilitacijo v zdraviliščih za invalide, ki so še v delovnem razmerju ali prijavljeni na zavodu za zaposlovanje... Letna članarina za invalide je 2000,00 sit, za podporne člane 2500,00 sit. Pri tem velja poudariti, da podporni člani nimajo enakih pravic kot invalidi. Glede na to, da se približujemo koncu leta, je upravni odbor sprejel sklep, da novi člani do izteka tega leta ne bodo plačali članarine za leto 2006, kljub temu pa bodo svoje pravice lahkouveljavljali. Vse člane vabim na tradicionalno prednovoletno srečanje invalidov, ki bo 12. decembra 2006 v kulturnem domu v Šmartnem pri Litiji. Podrobnejše vas bomo obvestili z vabilom. Miro VIDIC November 2116________________________NO ViCE / KULTURA 7 VITEŠKE IGRE KONJENIŠKEGA DRUŠTVA JESENJE GEOSS V soboto 22.10.2006, je konjeniško društvo Jesen je -Geoss organiziralo viteške Igre za svoje mlade elane. Svoje znanje so predstavili v petih disciplinah; metanje sulice, sekire, zvezde, streljanje z lokom in suvanje viteza z sulico. Dokazali so nam, da so se med počitnicami zelo dobro pripravili na tekmovanje, saj so orodja vedno zadela tarčo, ko so jih konji v galopu ponesli mimo množice gledalcev. Rezultati so bili zelo izenačeni in če bi sešteli točke treninga in tekme bi bili zmagovalci vsi. Tako pa si je zmago v tekmovalnem delu prislužil Klemen Škarja, drugo mesto je zasedla Lara Goršek Kos, na tretje mesto pa se je uvrstil Anže Hvala. Vsi so prejeli lepa priznanja in tudi sladka presenečenja. Največja pohvala gre njihovemu trenerju Hvala Francu, ki je pripravil tarče in poskrbel za orodja, varnost in red na treningih in organiziral tudi družabno srečanje po sobotnem tekmovanju, pa tudi Marinki, ki je poskrbela za priboljške. Za nepristransko sojenje se zahvaljujemo Jožetu Koviču. Sandiju Gombaču in Vinku Logaju. V našem društvu je delo z mladimi zelo pomembno, saj se zavedamo, da brez podmladka ni prihodnosti. Upamo, da bo prireditev postala tradicionalna in da se je bo prihodnje leto udeležilo še več jahačev. Foto in tekst: IKM www.moto-rek.si NA 5. KVIZU REGIJE LJUBLJANA III. SO SODELOVALE TRI EKIPE MLADIH GASILCEV GASILSKE ZVEZE LITIJA Na osnovi rezultatov kviza mladine Gasilske zveze Litija, ki je potekal 4. marca 2006 v Hotiču, so se mlajša ekipa iz Ribč in Jevnice ter starejša ekipa iz Gabrovke udeležile 5. kviza gasilske mladine, regije Ljubljana lil, ki je potekal v petek, 27. oktobra 2006 v Križu pri Komendi. Na regijskem kvizu je sodelovalo 13 ekip mlajših in 14 ekip starejših pionirjev iz vseh osmih gasilskih zvez Regije Ljubljana lil. Mlajše ekipe, v katerih so trije člani v starosti 7-11 let, so se na osnovi razpisa kviza pomerile v znanju požarnega varstva in gasilstva, splošnem znanju (oprema in pohištvo, hrana, živali in rastline Slovenije), vezanju gasilskih vozlov ter sestavljanki. Starejše ekipe, v katerih so člani v starosti 12-15 let, pa so se imele zahtevnejše naloge. Namesto sestavljanke so starejši tekmovali v poznavanju orodja, splošno znanje pa so pokazali pri vprašanjih iz naslednjih tem: naravne znamenitosti Slovenije, glavna mesta držav Evrope ter šport in rekreacija. Ekipa PGD Ribče se je med mlajšimi uvrstila na 3. mesto, pionirji PGD Jevnica pa na 9. mesto. V kategoriji starejših pionirjev pa je ekipa PGD Gabrovka dosegla 3. mesto. Za prva tri mesta so bili podeljeni pokali, vse sodelujoče ekipe pa so dobile tudi priznanja. Prvi dve najboljši ekipi v vsaki kategoriji sta si na regijskem kvizu pridobili pravico do sodelovanja na državnem kvizu. Državni kviz bo v soboto, 25. novembra 2006 v Dravogradu. Iz naše regije se ga bosta udeležili mlajši ekipi iz Studenca in Topol in starejši ekipi iz Domžal in Studenca. Adriana CIVIDINI, PGD Ribče MALA SOLA ZA TOLKALA • 1X tedensko individualne vaje (ena šolska ura) • 2X mesečno orkester (dve šolski uri) • mentor: Anže Kristan • cena: 5000 SIT na mesec INFO; 041-441-443 PIHALNI ORKESTER LITIJA NOVOLETNI KONCERT S prihodom jeseni je po poletnem premoru pričel z delom tudi Pihalni orkester Litija. Zaigrali so na nekaterih prireditvah, med drugim ob otvoritvi tržnice v Litiji, ob odkritju spomenika ob 15 letnici osamosvojitve Slovenije, sodelovali pa so tudi na svečanostih ob dnevu mrtvih, v Litiji in Šmartnem pri Litiji. Pred nami pa je zadnji mesec v letu, ko želimo komu kaj lepega podariti. Prijazno darilo je tudi glasba in kot smo že vajeni, nam vsako leto na tak način voščijo tudi članice in člani Pihalnega orkestra Litija., V teh dneh se že pripravljajo na novoletni koncert, ki bo 27. decembra v Športni dvorani. K sodelovanju so na veliko veselje povabili tudi učence Glasbene šole Litija-Šmartno, nedvomno pa bodo za zveste poslušalce pripravili še kakšno presenečenje. Orkester pa bo najbolj razveselil pogled na polno dvorano. Na svidenje na koncertu! Aleksandra MAVRETIČ K o KLEMEN OBLAK s.p. Sava 52,1282 Sava GSM: 031 528 609 • MERITVE IN POSTAVITVE ZEMELJSKIH ANTEN • ELEKTROINSTALACIJE za novogradnjo in obnovo vaše hiše ali stanovanja • SVETOVANJE • KLASIČNI IN VRTLJIVI SATELITSKI SISTEMI za sprejem 9 slovenskih ter preko 1000 ostalih programov K230 NEKAJ RESNICE-MALO ZA TRAČ - OD NORČKA Z VAČ PREDIV DAN Kronist (Jože Zupančič) je dogajanje na Vačah decembra leta 1834, ob 100-letnici požara (1934.), opisal takole: »Vačani so se s koncem jeseni ravno pripravljali na svoj največji praznik. O sv. Andreju, kije patron Vačanov, so imeli tak sejem, da je trajal več dni. Imenovali so ga prediv dan. Zvlekli so polne vozove prediva z vseh koncev Kranjske in Hrvatske, kupci pa so prišli na Vače od vsepovsod, kjer so bili doma brodniki. Ti so rabili predivo za vrvi pri vlečenju čolnov in so se založili z robo za vse leto. Ob priliki predivnega velesejma je bilo na Vačah veselja, pijače in petja, da je vse zvenelo. Pridne gospodinje so že tedne poprej pripravljale vsega, kar je šlo pod lačne in žejne zobe podjetnih sejmarjev. Gorenčevka, podjetna vaška ženička, je imela v svoji shrambi masla polno skladovnico. Na kvaterno sredo je zvečer delala pozno v noč. Pri delu si je svetila s trskami. Pa ji je padla neugasla trska na tla in je tlela še naprej. Kmalu so se vnela tla, takoj nato je začela goreti še omara, kjer imela Gorenčeva maslo. Ko se je pričela taliti njena zaloga, je bila lesena s slamo krita hiša brž v ognju. Kakor blisk je skakal ognjeni petelin s hiše na hišo. l/es napor domačinov, da bi rešili svoje domove, je bil zaman. Ker pa niso imeli na razpolago vode, niso opravili v obrambi pred plamenom ničesar. Tam, kjer je stala svoj čas Gorenjčeva hiša, stoji danes orožniška kasarna.« Potem so Vače pogorele še leta 1903. Uganka: Katerega leta so vaški gasilci praznovali svojo 100-letnico? Če prva lekcija ni pomagala, je druga gotovo. V spomin na prediv dan imamo Vačani vsako leto (zdaj menda že četrto leto) prvo nedeljo v decembru dopoldne pred cerkvijo Andrejev semenj, ki je bolj družabno srečanje kot resno trgovanje. Ogenj sredi trga, ki greje golaž in hladno ozračje decembrskega jutra, je le še spomin na burno preteklost. Pridružite se nam! Če sredi noči ob sv. Andreju prisluhnete tišini, boste morda slišali škripanje voz in topot kopit, mešetarjenje, žvenket kovancev, smeh in glasove vaških klepetulj in sejmarjev. Že šesto leto zapored pa boste lahko - že naslednjo nedeljo po sejmu - popoldne prisluhnili nežnim zvokom skladb našega rojaka Antona Lajovica, ki je slovensko glasbo povzdignil na evropski nivo. CANKARJEVA 5, LITIJA (pri železniški postaji) GSM: 041 219 042 Delovni čas: PON - SOB od 06. do 22. ure nedelje in prazniki od 12. do 22. ure VSAK TEDEN EN PROIZVOD V AKCIJI !!! 23. do 29. november 2006 ČRNI kmečki hlebec 0,5kg = 120 SIT (0,5 EUR) Za 3 ali več telefonsko (GSM: 041 219 042) naročenih kebabov DO KONEC LETA-10%!!! Za UNIFORMIRANE policiste, gasilce in reševalca 10% popusta na kebab do konca leta!!! domači sveži kruh BUREK sendviči PECIVO KEBAB PO NAROČILU: Tortica (sadna, čokoladna) Tiramisu 250 SIT (1,04 EUR) 250 SIT (1,04 EUR) Baklava 220 SIT (0,92 EUR) Gibanica 250 SIT (1,04 EUR) Velika rolada 790 SIT (3,29 EUR) (sadna, čokoladna,vaniljijeva) Vsi izdelki so proivedeni v Mestni pekarni Zagorje (Domača pekarna Leniči) LIKOVNA KOLONIJA LIKOVNE SKUPINE LILA V IZOLI V objemu prisrčnega ribiškega mesteca, kjer se tradicionalno mediteranski melos staplja s sodobnim duhom pestrega obmorskega kraja, je bila Izola letos izbrana za že tradicionalno likovno kolonijo litijskih odraslih likovnikov. Foto: Berta JUVAN Sredi toplega oktobrskega vikenda smo postavili slikarska stojala po izolskih uličicah, trgih, mandraču in že vznemirili domišljijo, kako motive, arhitekturo, krajino, morske motive poslikati z barvo in pri tem upoštevati likovno teorijo, Z nami je bil tudi mentor, slikar in kipar Zoran Poznič, ki zadnje leto strokovno vodi našo likovno skupino LILA (Litijski likovni atelje). Dela so nastajala predvsem v akrilni tehniki na platnu in jih bomo z veseljem razstavili in postavili na ogled Lltlianom' Za Lilo: Marija BREGAR HOSTNIK pn um PRITLIČJE pon-sob 7.00- 21.00 1. IN 2. NADSTROPJE pon-pet 8.00- 20.00 sob 8.00-13.00 pestra ponudba za vsakogar in za vse priložnosti. ...od 400 SIT dalje VELIKI KONCERT MEŠANEGA CERKVENEGA PEVSKEGA ZBORA POLŠNIK Cerkveno petje ima na Polšniku že dolgoletno tradicijo. Petindvajset let pa mineva letos, ko je na orgelsko klop sedel Jože Kos in so se pevci začeli srečevati na sobotnih pevskih vajah. Tako je tudi štiriglasno prepevanje začelo krasiti nedeljske in praznične polšniške maše. Ljubezen do prepevanja in medsebojnega druženja povezuje naše vztrajne pevce. In 22. oktobra 2006 so obiskovalci presenečeni ugotavljali, da niso vedeli, da imamo na Polšniku tako dobre cerkvene pevce. Odličen koncert, na katerega so se intenzivno pripravljali več tednov, je navdušil poslušalce. Čudovitemu prepevanju je veličastnost dobro izbranim pesmim dodal Zasavski godalni orkester. Tako so cerkvene pesmi poleg orgelske spremljave dobile tudi drugačen, bolj mogočen prizvok. Pevci se zahvaljujejo vsem instrumentalistkam Zasavskega godalnega orkestra, ki ga vodi Katja Mikula, ker so si vzele čas za vse skupne vaje in pripomogle, da je bil koncert drugačen, boljši. Otroško-mladinski zbor na Polšniku že tretje leto vodi Hermina Voje. Njena zagnanost in vztrajnost že kažeta odlične rezultate in tudi tokrat so mladi polšniški pevci dokazali, da se lahko kosajo s starejšimi.. Kljub mnogim obveznostim, ki jih imajo Špela, Katja, Anita in Petra je kvartet Prijateljice pripravil odličen nastop, ki je ogrel marsikatero srce. Pevci moškega Pevskega zbora Polšnik so tako rekoč nepogrešljivi prijatelji, saj so tudi tokrat pripravili poseben nastop s citrarjem Klemnom Matkom, poleg tega pa tako kot vedno, priskočili na pomoč cerkvenemu zboru, ki mu še vedno manjka moških glasov. Zborovodja Anton Tori in »strokovna pomoč« Žiga Tori sta med našimi pevci zelo priljubljena in spoštovana. Cerkvenega petja ni brez orgelske spremljave. Tokrat je za orgle sedel Gregor Špajzer iz Trbovelj, ki je pripravil tudi priredbe nekaterih pesmi za zbor in orkester in z našim zborovodjem sta odlično sodelovala. Zborovodja Jože je bil tokrat pred težjo nalogo kot ponavadi, saj je moral voditi zbor z orkestrom, kar ni tako lahko. Veliko se je naučil in Ana Tori je za to najbolj zaslužna, saj je bilo njeno znanje in potrpljenje za Jožeta nepogrešljivo. Pevci so za sodelovanje pri zboru prejeli tudi Gallusove značke, ki so zahvala za požrtvovalnost in delo na kulturnem področju. S pesmijo »Še na mnoga leta« pa so se pevci zahvalili Ivanu Fojkarju, ki je v vseh letih veliko pripomogel k izboljšanju cerkvenega petja na Polšniku. Posebno zahvalo je potrebno izreči zborovodji in organistu Jožetu Kosu, ki je kot vedno vztrajen, potrpežljiv in se je vedno pripravljen naučiti kaj novega ter se prilagajati razmeram. Vendar zna doseči zastavljene cilje, kar je že velikokrat dokazal. Z dobro ekipo, tokrat s pevci cerkvenega zbora je dokazal, da se z veliko volje in uspešnega sodelovanja da zgraditi nekaj velikega. Seveda brez ključnih oseb zbora, to je pevcev, našega Cerkvenega pevskega zbora Lurške matere Božje Polšnik ne bi bilo. Zato hvala, ker nam polepšate nedeljske in praznične maše, se trudite in odgovorno obiskujete pevske vaje ter dajete zgled vsem ostalim, kako se je potrebno žrtvovati za skupnost. Hvala g. župniku Andreju Županu za vso pomoč in odlično pogostitev ob koncu. Preživeli smo prelepo nedeljsko popoldne v družbi zelo dobrih pevcev, instrumentalistov in zborovodij. Hvala tudi vsem obiskovalcem in zaključila bom z besedami našega zborovodje: »Hvala dragi obiskovalci, polepšali ste mi dan.« Mateja SLADIČ-VOZELJ LIKOVNO SREČANJE EX-TEMPORE »JAVORJE 2006« JSKD RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Litija in KD Javorje sta 2. septembra 2006 pripravila območno likovno srečanje EK-TEMPORE »Javorje 2006«. Srečanje je potekalo na Javorju. Tema je bila kulturna in naravna dediščina kraja z okolico. Udeleženci so s tehnikami, ki so jih izbrali sami, in pa motivi ustvarili lepa likovna dela. Med najpogostejšimi motivi sta bili stara Pajkova kašča in Javorška cerkev. Kipar Bojan Stine je likovne ustvarjalce prijazno povabil v svoj atelje in predstavil svoje kiparsko delo. Srečanje se je zaključilo v prostorih PŠ Javorje s pogostitvijo, ki so jo pripravile krajanke. Predsednica KD Javorje: Sonja PERME H m LIKOVNA RAZSTAVA EK-TEMPORE »JAVORJE 2006« Kulturna dejavnost na Javorju je bila v četrtek, 19. oktobra 2006 popestrena z zelo pomembnim dogodkom. Skupaj z JSKD RS Območna izpostava Litija in KD Javorje je bila v dvorani gasilskega doma odprta likovna razstava » Javorje 2006«. Na tej razstavi so bila zbrana likovna dela, ki so nastala na tradicionalnem srečanju likovnikov EK-TEMPORE »Javorje 2006«. V kulturnem programu so sodelovale ljudske pevke Folklorne skupine Javorje s petjem ljudskih pesmi. Pripovedovalka Erika Cerjak je z branjem zgodb v dolenjskem narečju avtorice Ide Dolšek dala otvoritvi vzdušje tradicije življenja na podeželju. Javorške predice in pletilje so obiskovalcem predstavile to staro ljudsko obrt. Na razstavi so sodelovali likovni ustvarjalci iz Litije, Kresnic, Šmartna pri Litiji in Javorja: Ivanka Brunček, Dušan Jere, Berta Juvan, Saša Kuder, Danijela Kunc, Anja Novak, Joža Ocepek, Marija Smolej, Pavel Smolej, Toni Sveršina, Zvone Vrtačnik, Kristjan Žužič, Maria Primožič, Bojan Šline in Sonja Perme. Prireditev je potekala v Tednu vseživljenjskega učenja - projekta Andragoškega centra. Na Javorju smo ponosni, da imamo nov gasilski dom z res lepo dvorano. V bodočnosti si želimo, da bi se v tem prostoru dogajalo še več dejavnosti. Predsednica KD Javorje: Sonja PERME UTRINEK S SREČANJA S PORABSKIMI SLOVENCI V oktobru smo pevci Zbora Gimnazije Litija na povabilo Zveze kulturnih društev Litija nastopili na srečanju pevskih zborov v Monoštru. Za zbor je ta nastop predstavljal uvod v letošnje delo in verjetno zadnje tovrstno druženje v stari zasedbi, pa tudi Izkušnjo, preko katere smo spoznali, da je glasba lahko način povezovanja zamejskih Slovencev z domovino. Na pot smo krenili zgodaj zjutraj v spremstvu naše \ iti sk zborovodkinje ge. Helene Fojkar Zupančič, ravnateljice, f\ \l! UK gospe Vide Poglajen ter predstavnice Zveze kulturnih KPfnrVXZliX društev Litija gospe Bojanke Drnovšek. Na meji nas je pričakala ga. Erika Glanz, upokojena ravnateljica OS Gornji Senik in profesorica na gimnaziji v Monoštru, ki nam je zaželela prijetno bivanje in nam na kratko predstavila Madžarsko in življenje porabskih Slovencev. Ogledali smo si Gornji Senik in Monošter, videli marsikatero arhitekturno zanimivost, spoznali zgodovinsko ozadje življenja Šlovencev v zamejstvu in razmere danes. Za mnoge od nas je obisk predstavljal prvi stik z ljudmi, ki skupaj z matično domovino predstavljajo slovenski kulturni prostor. Popoldne se je začelo s še zadnjimi vajami in skupno vajo, nato pa je sledil nastop, na katerem so se predstavili zbori iz različnih držav. Med poslušalci so bili tudi dijaki in profesorji iz gimnazije v Monoštru, s katerimi smo se imeli priložnost spoznati med večerjo. Nekoliko nas je presenetila njihova sramežljivost, pa tudi spoznanje, kako težko jim je ohranjati slovenski jezik in kulturo. Srečanje je bilo prijetno in bi ga z veseljem še kdaj ponovili. Zahvaljujemo se Zvezi kulturnih društev Litija, predvsem g. Jožetu Gorencu in ge. Bojanki Drnovšek, za povabilo in organizacijo srečanja. Gimnazija Litija, Janja BABNIK 3. SREČANJE SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV V MONOŠTRU Z ZBOROM GIMNAZIJE LITIJA »Pesem ne pozna meja, pesem Je maust, sterinas poveže, pesem najlepše zveni te, čegospeivamoukuper«, je napovedala začetek 3. srečanja pevskih zborov gospa Klara Fodor, tajnica Slovenske zveze, ki se je na idejo in pobudo Zveze Slovencev na Madžarskem odvijalo 14. oktobra 2006 v Gledališki dvorani v Monoštru. Prebivalci Litije smo dejavni na mnogih področjih, mnogo pa jih združuje zborovska pesem. Naša občina je na tem srečanju sodelovala drugič. Pod vodstvom zborovodkinje Helene Fojkar Zupančič nas je zastopal Zbor Gimnazije Litija. Sestavljajo ga dijaki in dijakinje od prvega do četrtega letnika. Vadijo enkrat tedensko, nastopajo na šolskih in izvenšolskih prireditvah, sodelujejo na pevskih revijah in se radi povezujejo z ostalimi srednješolskimi zbori po Sloveniji. V lanskem šolskem letu so se prvič udeležili Državnega tekmovanja otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju, kjer so prejeli zlato plaketo in prvo nagrado med mešanimi pevskimi zbori. S svojim repertoarjem in kvaliteto petja je navdušil poslušalce tudi na Madžarskem in požel daleč največji aplavz. Monošter je mesto ob reki Rabi, na skrajnem zahodu Madžarske tik ob meji z Avstrijo in velja za središče Slovenskega Porabja. Za Slovence je najbolj znan po tem, da se je tam šolal slovenski jezikoslovec in etnolog Avgust Pavel, po katerem tudi nosi ime narodni muzej. Gospa Erika Glanz, članica predsedstva Slovenske zveze, dolgoletna ravnateljica osnovne šole Gornjem Seniku in profesorica slovenskega jezika na gimnaziji v Monoštru, nas je pričakala na meji, nas vseskozi vodila in nam razkazala mestne znamenitosti. Pred velikim številom poslušalcev je sodelovalo šest pevskih zborov, trije iz Slovenije, eden iz Vojvodine in dva domača zbora. Vsak je odpel po tri do štiri pesmi. Vsi zbori pa so se na koncu združili in skupaj odpeli prekmursko narodno pesen Teče mi vodica. Neobremenjeni s tekmovanjem, zadovoljni z uspešnim nastopom, so se na koncu vsi nastopajoči iz odra preselili k prijetnemu druženju. Vsem organizatorjem srečanja pevskih zborov v Monoštru - Slovencem na Madžarskem, še posebno gospe Klari Fodor, čestitamo za izredno delo, ki je prav tako nevidno kot dela pevskega zbora in verjamemo, da se bomo tudi v bodoče vsi zavedali tega, da se za slovensko pesem, ki je identiteta narodu, velja še kako potruditi. Zveza kulturnih društev Litija Bojanka DRNOVŠEK ZBOR SV. NIKOLAJA ODMEVNO ZAČEL NOVO SEZONO Po uspehu na tekmovanju v Italiji v začetku poletja, so pevci Zbora sv. Nikolaja novo sezono začeli z odmevnima nastopoma na Hrvaškem in v Kopru. Zbor sv. Nikolaja je v začetku julija nastopil na 45. mednarodnem zborovskem tekmovanju “C. A. Seghizzi” v Italiji, ki spada med pet najzahtevnejših tekmovanj na svetu in so se ga udeležili zbori iz Evrope, Japonske in ZDA. V programu monografskih del se je uvrstil na tretje mesto in bil med sedmimi nagrajenimi zbori od enainštiridesetih sodelujočih. Po tem zahtevnem tekmovanju so si pevci privoščili zaslužene počitnice. Novo sezono, že deseto po vrsti, je zbor začel z intenzivnimi pripravami na pevskem vikendu na Pohorju, temu pa sta sledila dva odmevna nastopa. Konec septembra je zbor odpotoval za dva dni na Hrvaško v Novigrad. Na povabilo Hrvaške zveze za kulturo je kot najboljši slovenski zbor nastopil na 39. srečanju hrvaških pevskih zborov. Srečanje, na katerem sodelujejo izbrani najboljši hrvaški pevski zbori, poteka vsako leto in letos se ga je udeležilo 12 zborov iz cele Hrvaške. Zbor sv. Nikolaja, ki je bil osrednji gost srečanja, je nastopil ob zaključku prvega dne in s svojim nastopom navdušil zbrano občinstvo in strokovne sodelavce. Nasploh so bili pevci na Hrvaškem zelo toplo sprejeti. V nedeljskem prostem dopoldnevu so si med drugim izbrali tudi kopanje v morju, popoldan pa so se udeležili zaključnega srečanja, kjer so prejeli plaketo za sodelovanje. Sredi oktobra se je zbor udeležil 6. zborovskega festivala Koper. Festival poteka vsako leto v Pokrajinskem muzeju v Kopru in je znan po nastopih uveljavljenih skupin in predavateljev. Letos so svoje delo predstavili umetniki iz Italije, Anglije ter Slovenije. Zbor sv. Nikolaja je na festivalu sodeloval na delavnici z naslovom “Zvok zbora” in pripravil zaključni koncert festivala. V prvem delu delavnice je predavateljica Helena Fojkar Zupančič predstavila osnove, ki so pomembne za dober zvok zbora, v drugem delu pa je potekala odprta vaja zbora na kateri je bila praktično prikazana uporaba vokalne tehnike. Na zaključnem koncertu je bila poleg klasičnega repertoarja posebna pozornost namenjena sodobni slovenski vokalni glasbi, del programa pa so sestavljale tudi črnske duhovne skladbe. Koncert sta posnela Radio in televizija Slovenija. Zbor sv. Nikolaja v Pokrajinskem muzeju v Kopru V kratkem zbor načrtuje izvedbo še dveh pomembnih projektov. 18. novembra bo nastopil na 9. Sušnikovih dnevih na Prevaljah na koncertu krstnih izvedb. V svojem repertoarju ima trenutno kar pet novitet, ki so jih za Zbor sv. Nikolaja napisali slovenski skladatelji. Dan kasneje bo nastopil na dveh koncertih v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Do konca leta pa naj bi izšla tudi nova zgoščenka zbora, katere priprava je že v zaklj učni fa7i Peter BENKO akt i;uns KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO UTUA ČE NE DELAMO ZA LJUDI, NE DELAMO NIČ! POTUJOČI KINO Na dan slovenske kulture 3.12.2006 bo premiera našega filma Kosec, ki je nastal v sodelovanju z Vesno Berg iz Zagorja. Prvi bomo sprobali novo opremo, ki omogoča predvajanje naših DVD-jev na velikem platnu v veliki dvorani Kulturnega centra Zagorje. G. župan, kdaj bomo lahko imeli v Litiji v ZIK-u tako opremo in obnovljeno dvorano? V sodelovanju z SAPO - Sindikat azbestno poklicnih obolenj in zavodom za napredek kulture bivanja KUBI organiziramo razstavo NE VZEMITE NAM SAPO. Otvoritev bo v četrtek, 23. novembra 2006 ob 17. uri v galeriji nekdanje tovarne ROG na Trubarjevi 72 v Ljubljani. Razstava bo na ogled do 30. novembra 2006. Ogled je mogoč med 16. in 21. uro. Namen razstave je opozoriti na škodljivo prisotnost azbesta v delovnem okolju. Filmski festival TRAKulja 2006 - 18.11.2006 se je v Cerknem že drugo leto odvrtel filmski festival TRAKulja, na katerem se je predstavilo 12 amaterskih filmskih skupin s skupno 19 filmi, med njimi tudi moj film Mat & fotr & mule & pes & PC (221). _________________________________________________________________ 17.11.2006 smo v sodelovanju z Mladinskim centrom Litija pripravili multimedijski dogodek. Ob 17.30 je v goste prišel festival GO FILM FEST iz Nove Gorice, ki je predstavil najboljše filme na festivalu. Ob 20h pa se je odvil prvi Mimoglej - Tematsko srečanje, v katerem združimo film in aktivno sodelovanje gledalcev. Motiviramo jih v odprto razpravo na določeno tematiko predvajanega filma. Namen multimedijskega druženja je raziskati med mladimi osebna mnenja, misli in opredelitev na določeno filmsko tematiko, ter spodbuditi aktivno družabno srečanje. Idejni vodja je Goran Mlakar.__________ NAJ DIGIČ 2006 Oktobra se je zaključilo zbiranje prijav za Digič 2006. Prispelo je več kot trideset kratkih filmov, izmed katerih so najboljših deset izbrali Nina Vareško (predstavnica festivala Luksuz), Boštjan Spetič (sodelavec kolektiva Kiberpipe), Markuš Krohn (oblikovalec zvoka) in Tomaž Horvat (direktor Grossmanovega festivala). Med najboljše digiče leta 2006 po mnenju žirije se je uvrstil tudi moj digič Mat, fotr, mule, pes in pc (51, zadnji del). Do njega lahko pridete, če posurfate do www.planet.si (prosti čas... film...digiči)..Zmagovalec je bil razkrit na zaključni prireditvi 16.11.2006 ob 20. uri v Galeriji ŠKUC v Ljubljani. Boris Ulčar - Malibu skoriDon@amail.com KNJIŽNlCAl LITUA^ Parmova 9,1270 LITIJA E-mail:knjiznica.litija@email.si www.litija.ne1/mkl Izposoja, informacije Litija: 01/898 05 80 Fax: 01/898 05 85 Izposoja Šmartno: 01/899 20 80 MAK^o^ Knjižnica ZGODILO SEJE: V petek, 20. oktobra 2006, je bila na OŠ Vače prireditev v počastitev 100. obletnice rojstva Etbina Bojca. V prostorih osnovne šole Vače in v Knjižnici Litija je bila postavljena razstava o njegovem življenju in delu. Villa Litta klub - fundacija Litija je ob tej priložnosti pripravila spominsko kuverto in priložnostni žig. Prav tako je bilo v petek, 20. oktobra 2006, v Knjižnici Litija odkritje spominske plošče ob 15-letnici osamosvojitve Slovenije. V torek, 24. oktobra 2006, je bilo v Knjižnici Litija potopisno predavanje Simona Kravanje. Ob diapozitivih je pripovedoval o svojih treh potovanjih v Severno Ameriko. V ponedeljek, 6. novembra 2006, je bila v Knjižnici Litija postavljena filatelistična razstava ob 120-letnici izdelave Litijskega srebrnika. Ob tej priložnosti je na pošti Litija v uporabi tudi poštni žig. V sredo, 8. novembra 2006, je bila v Knjižnici Litija spominska prireditev ob 120-letnici izdelave Litijskega srebrnika in ob 120-letnici rojstva Draga Rostoharja- učitelja, upravitelja na OŠ Litija in sadjarja v Litiji. Izdana je bila tudi spominska kuverta. DRAGO ROSTOHAR Rojen je bil 3.11. 1886 v vasi Gornje Pijavško pri Krškem. Leta 1926 je prišel v Litijo in bil najprej učitelj in nato upravitelj Osnovne šole Litija. Poučeval je tudi na litijski obrtno-nadaljevalni šoli. Bil je znan po svoji strokovnosti in usposobljenosti na področju sadjarstva, ki ga je praktično in teoretično z velikim navdušenjem prenašal na mlajše rodove. Vodil je pospeševanje sadjarstva na področju Litije pred drugo svetovno vojno. Organiziral je tečaje o sadjarstvu. Njegovo delo je prekinila druga svetovna vojna. Umrl je 2. junija 1950. Pokopan je na Žalah v Ljubljani. LITIJSKI SREBRNIK Srebrna spominska medalja Litijskega rudnika srebra iz leta 1886 je kovana v spomin na prvo ^ srebro, ki so ga proizvedli leta 1886. Kovana je v velikosti in teži goldinarja in sicer v omejeni % količini, ki ni presegla 100 primerkov. Na sprednji strani medalje je naslednja podoba: ob vznožju hriba Sitarjevec, izza katerega vzhaja ,itii',w sonce, je na levi strani upodobljeno mesto Litija s cerkvijo sv. Nikolaja, topilnico, rudarsko žičnico, ki vodi na Sitarjevec, in z vhodom v rudnik. Na desni je topilnica svinca in vlak. Sredi hriba Sitarjevca so upodobljeni alkimistični simboli, ki označujejo srebro, svinec in živo srebro. Zgoraj je na razvitem traku napis: GEVVERKSCHAF LITIAl, v odrezku pa FEINES SILBER. V sredini odrezka je na okronanem ščitu kranjski grb. Pod črto odrezka sta signaturi: ENT. V. C. v. ERNST in GRAV. V. A. NEUDECK (Andreas Neudeck, graver). Majda JURIČ SIRK KAJ NAČRTUJEMO? Druga polovica novembra bo še naprej v znamenju spominskih prireditev: •20. november je DAN SPLOŠNIH KNJIŽNIC, letošnja tema so “Zgodbe mojega kraja”. Knjižnica bo razstavila objavljene “zgodbe” avtorjev iz litijske in šmarske občine, potekala bo tudi akcija PODARI KNJIGO. •22. novembra je 115 letnica generala, geodeta in kartografa Karla Marčiča, ki se je rodil v Litiji •V Knjižnici Litija ima sedež ustanova Slovenska filatelistična akademija, ki se bo sestala na slavnostni seji v petek, 24. novembra. Član SFA Janko Štampfl je pripravil posebno filatelistično razstavo poštnih žigov, ki bo na ogled do 10. decembra. V soboto, 25.novembra, pa bo prišel na obisk predsednik Evropske filatelistične akademije g. Mangin. December bo v pričakovanju treh dobrih mož: Miklavža, Božička in dedka Mraza. Otroci bodo: •12. decembra ustvarjali na uri pravljic. •12. decembra bo odprta tudi nova razstava. Tokrat bo svoje skulpture razstavljal kipar Bojan Štine, cvetne instalacije in slike pa arhitektka Joca Jamšek. Joža OCEPEK JAVNI ZAVOD ZA KULTURO LITIJA Že smo poročali, da od 1.9.2006 delujemo kot samostojni Javni zavod za kulturo. Za začetek bomo pozornost posvetili trem glavnim področjem: prireditve, upravljanje s kulturno infrastrukturo ter področje varstva kulturne dediščine, kamor spada tudi muzejska dejavnost. Poleg naštetega nudimo še naslednje storitve: • organizacija prireditev in dogodkov • izdelava scenarijev in povezovanje prireditev • možnost uporabe prostorov za tečaje, seminarje, delavnice, zborovanja... • restavriranje in konserviranje starih predmetov ter svetovanje. OTROŠKE MATINEJE - Novembrski otroški predstavi sta otrokom ponudili dve zanimivi pravljici. 4. novembra je Sten Viler predstavil POTOVANJE MALEGA ČEVLJA, scensko izredno zanimivo lutkovno uprizoritev, 18. novembra pa je v naši dvorani gostovalo Lutkovno gledališče z Jesenic s pravlijco o KOZLIČKU MEKETAJČKU. V decembru bodo predstave bolj praznično naravnane. V soboto, 2. decembra, bo Družinsko gledališče Kolenc predstavilo svojo PEPELKO. Zadnja letošnja otroška matineja pa je prestavljena na petek, 15. decembra, ob 18. uri, ko bo skupaj s Stenom Vilerjem prišel na obisk tudi DEDEK MRAZ. Otroci in starši prisrčno vabljeni! GLEDALIŠKI ABONMA -23. novembra bo v Litiji gostovalo Mestno gledališče Ptuj s črno komedijo BDENJE. V glavnih vlogah nastopata slovenska igralska legenda Štefka Drolc in njen mlajši kolega Aljoša Ternovšek. Zelo aktualna zgodba o osamljenosti in staranju se bo zagotovo dotaknila tudi litijskega občinstva in pustila močan vtis. V decembru prihaja v goste Špas teater z razvpito komedijo PET ŽENSK.COM. Povpraševanje je veliko, zato si vstopnice zagotovite že prej z rezervacijo v naši pisarni na Stavbah. NOVO!!! Po novem letu bomo v našem zavodu organizirali TEČAJ KLEKLJANJA. Prijave zbiramo v naši pisarni (01/89 80 270). 30-urni tečaj bo izveden, če se bo prijavilo zadostno število udeležencev. NAPOVEDUJEMO - 4. decembra bomo v občinski avli zopet pripravili zanimivo razstavo iz litijske preteklosti. Zbrali smo različne članke iz starega časopisja, ki opisujejo dogodke iz Litije in njene okolice. Razstava O NAS SO PISALI...bo obogatena s starimi, še neobjavljenimi fotografijami Litije in njenih prebivalcev. Otvoritev bo v ponedeljek, 4. decembra, ob 18. uri v občinski avli. 9. decembra bo v Litiji gostovalo Kulturno društvo Svoboda Liboje z že znano komedijo CVETJE HVALEŽNO ODKLANJAM. Predstava bo ob 18.00 v dvorani na Stavbah. Vstopnice po 1000 sit si lahko zagotovite v predprodaji v pisarni zavoda. 22. decembra, ob 19. uri, bo v prostorih zavoda premiera dokumentarnega filma »NA VALOVIH SAVE«. Film je skupno delo ATV Signala in našega zavoda, finančno pa ga je podprlo Ministrstvo RS za kulturo, saj je film tudi v slovenskem merilu prvenec na tem področju. V njem je predstavljena zgodovina rečnega prometa s poudarkom na rečni postaji Litija. K sodelovanju smo povabili priznane slovenske zgodovinarje, muzeje in Arhiv Slovenije. TA VESELI DAN KULTURE - Tudi letos se bo v začetku decembra zgodil Ta veseli dan kulture, ko odprejo vrata slovenske kulturne ustanove. Prešernov rojstni dan, 3. decembra, je tako postal poseben praznik in poklon slovenski kulturi, ki ga zaznamuje široka dostopnost vse kulturne ponudbe v državi. Tudi v našem zavodu bomo v petek, 1.12. (8.00-12.00), in v soboto, 2.12. (9.00 -12.00) odprli vrata litijskega muzeja in omogočili obiskovalcem brezplačen ogled muzejskih zbirk. Kolektiv Javnega zavoda za kulturo Litija SOLA ASTROLOGIJE cs4sUo® Vabi k vpisu v dopisni tečaj ASTROLOŠKA ZNAMENJA IZVIRNO -DARILO . Podrobnosti o tečaju na www.astro.si . Cena tečaja SAMO 6.000,00 SIT oz. 25,04 EUR Tečaj je primeren za začetnike. Predznanje ni potrebno. STOPAR - IT, d.o.o., Dunajska cesta 113,1000 Ljubljana E-pošta: info@astro.si Tel. št. 01 / 565 53 12 MLADINSKI CCNTCft LITIJA T€L: m 898 01 19 • GSM: 051 443 410 W®@lB3]ffUtl NOV-D6C £®@(§ 29.11.2006 5.45-15.30 1. rojstni dan MC Litija: anketiranje na Železniški postaji in pred Občino 16.00-19.00 Ustvarjalne delavnice ob 1. rojstnem dnevu MC Litija + kuharska delavnica 19.00-22.00 01.12.2006 5.30-15.30 Svetovni dan boja proti AIDS-u deljenje pentelj: Železniška postaja in Občina 19.00 Ogled filma o AIDS-u in vodeni razgovor o varni in zdravi spolnosti 21.00 16.00-19.00 Delavnica Unicefovih punčk iz cunj 21.00 05.12.2006 19.00 07.12.2006 16.00-19.00 Decembrske ustvarjalne delavnice 21.00 14.12.2006 16.00-19.00 Decembrske ustvarjalne delavnice 16.00-19.00 Delavnica Unicefovih punčk iz cunj 21.00 21.12.2006 16.00-19.00 Decembrske ustvarjalne delavnice 12.00-19.00 Decembrske ustvarjalne delavnice: izdelava daril in kuharska delavnica 21.00 25.12.2006 26.12.2006 28.12.2006 16.00-19.00 Decembrske ustvarjalne delavnice 12.00-19.00 Decembrske ustvarjalne delavnice: izdelava daril + kuharska delavnica 21.00 n i mili MM — | 11 m 01.01.2007 02.01.2007 OBRATOVALNI ČAS: od PON do 506 od 15.00 do 20.00, NED in prazniki zaprto PISARNA: od PON do PET od 9.30 do 11.30 • računalnik in dostop do interneta • učna pomoč in brezplačne inštrukcije • pomoč pri pripravi plakatov, referatov in seminarskih nalog • namizne igre • organiziranje predavanj, okroglih miz in javnih tribun • enodnevne izlete v dogovoru z mladimi • organiziranje zabavno-razvedrilnih dogodkov • razstave • svetovanje osebno in po telefonu • uporabo prostora za društva • informavije o dogodkih v Litiji in okolici • in še veliko več Vabljeni vsi, ki nos še niste obiskali! Nahajamo se v starem vrtcu ali v Ukmarjevi hiši oz. na Ronoviški cesti 12 vhod z dvorišča. INFO in naročilo na e-novice: mc.litija@siol.net MUZEJSKI KOTIČEK 3 Helena Hauptman PET 24.11. 12.00 Slovenska filatelistična akademija-postavitev obeležja Knjižnica PET 24.11. 19.30 Izmenjalni koncert: MePZ Vodice in MoPZ Lipa Kulturni center TOR 28.11. 18.00 URA PRAVLJIC Knjižnica SRE 29.11. 19.00 Koncert: 10 LET KUD LITUS Kulturni center PET SOB 01.12. 02.12. 8.-18.00 9.-12.00 TA VESELI DAN KULTURE Litijski muzej odpira vrata (brezplačen ogled zbirk) Kulturni center SOB 02.12. 10.00 Otroška matineja: PEPELKA (Družinsko gledališče Kolenc) Kulturni center PON 04.12. 18.00 Otvoritev razstave: PISALI SO 0 NAS... (zanimivosti iz litijske zgodovine) Avla Občine SOB 09.12. 18.00 Gledališka predstava: CVETJE HVALEŽNO ODKLANJAMO (KD Svoboda Liboje) Kulturni center TOR 12.12. 18.00 URA PRAVLJIC Knjižnica TOR 12.12. 18.00 Otvoritev razstave slik in kipov Joca Jamšek in Bojan Štine Knjižnica PET 15.12. 18.00 Otroška matineja: DEDEK MRAZ s Stenom Vilerjem Kulturni center TOR 19.12. 19.00 Potopisno predavanje: ARMENIJA in AZERBAJDŽAN (Lojze Vrankar) Knjižnica ČET 21.12. 19.30 Gledališki abonma in izven: 5ŽENSK.COM (Špas teater) Kulturni center PET 22.12. 19.00 Filmska premiera: »NA VALOVIH SAVE« dokumentarni film o zgodovini rečnega prometa Kulturni center PON 25.12. 19.30 Božični koncert: MePZ SV. NIKOLAJ LITIJA Cerkev sv. Nikolaja SRE 27.12. 19.00 Božično-novoletni koncert: PIHALNI ORKESTER LITIJA Športna dvorana DROBCI IZ LITIJSKE ZGODOVINE V 19. stoletju so se na reki Savi uveljavile ladje tipa »tombas«. L. 1817 so s posebno uredbo predpisali, da ne smejo biti krajše od 34 m in ožje od 3 m. Dve desetletji kasneje so te mere povečali na 50 m dolžine in 5 m širine. Henrik Costa, višji carinski uradnik iz Ljubljane, piše 1.184Š o teh ladjah takole: »Trgovske ladje, znane kot tombasi, ki plujejo do Siska, so dokaj enostavne. Dolge so do 52 m, široke 4,6 m in globoke od 1,6 do 1,8 m. Spredaj in zadaj se iztečejo v konici, imenovani tudi »klin«. Uporabne so do 7 let in nosijo proti toku 56 do 67 ton tovora. Njihove posadke štejejo 15 ali 16 mož. Glavni na ladji je »sprednik«, ki na prednji krmi poveljuje ladijski vleki. »Zadnjak« s krmilom daje ladji smer, oboje pa usklajuje »ravnjak«. Posadka ima do 8 ladijskih hlapcev, vsi drugi na njej pa so t.i. pomagači. Prehrana posadke je strošek ladijskega lastnika. Za zajtrk, dopoldansko in popoldansko malico ter večerjo dobijo zmesni pšenično-rženi kruh, za kosilo pa funt mesa (22,7 dag), juho ter četrt bokala vina (okoli 3 dl). Kakor so te ladje primerne za prevoz blaga, nudijo le malo udobja za potnike.« Večino ladij so po 1.1862 razgradili in uporabili za gradbeni material, bolj ohranjene pa so prodali na Donavo, kjer so novi lastniki z njimi prevažali pesek. AKTUALNO V zadnjem času se v Sloveniji veliko govori o slavni neandertalčevi piščali, ki so jo našli v jami Divje babe pri Idriji. Piščal iz kosti jamskega medveda velja za najstarejše glasbilo na svetu, po zadnji dataciji naj bi bila stara okoli 55 000 let. Kljub temu so v novembru v Bonnu pripravili razstavo Korenine človeštva, ki prinaša pregled razvoja človeka in vključuje tudi primerke najstarejše umetnosti iz Francije in JZ Nemčije. Avtorji so našo piščal kratkomalo prezrli in oznanjajo, da so najstarejše piščali na svetu najdene v jami Geisenklosterle v Nemčiji, stare pa naj bi bile okoli 35 060 let. Za komentar bi bilo vsekakor zanimivo vprašati naše strokovnjake. Sicer pa je pričujoči primer eden mnogih, kako naša država še vedno ne zna ustrezno promovirati svoje zgodovine in dediščine v Evropi in svetu. Počasi se bo treba tudi tega naučiti... NOVICE IZ LITIJSKEGA MUZEJA Končno se je tudi v Litiji zganila civilna iniciativa! Posledica tega je, da bomo v sodelovanju s člani Zveze borcev iz Litije nazaj v mesto preselili zbirko iz 2. sv. vojne, ki že nekaj let neslavno propada na gradu Bogenšperk. Zbirka je skrajno zanemarjena, zagotovo tudi okrnjena, ker že kar nekaj let ni vključena v sklop javnih ogledov in zanjo nihče ne skrbi. V septembru sem obiskala grad Bogenšperk in ugotovila, da so vrata, kjer se trenutno nahaja zbirka, odklenjena, predmeti in dokumentarno gradivo pa neurejeni in neustrezno zloženi. Obdobje 2. sv. vojne je del naše zgodovine in kot takega ga moramo tudi sprejeti, zato je povsem samoumevno, da se primerno shrani in obravnava. Trenutno stanje zbirke pač samo odraža dolgoletni neprimerni odnos naše družbe do lastne dediščine. V Javnem zavodu za kulturo bomo gradivo uredili in ga ustrezno zaščitili ter shranili. Za javni ogled zbirke bo potrebno počakati na čase, ko bo Litija dobila prastore za mestni muzej. Iskreno upam, da bodo tudi prizadevanja Javnega zavoda za kulturo počasi pripomogla k izboljšanju razmer in osveščanju prebivalstva. Če že kdo, nam bodo za to hvaležni naši potomci. OSNOVNA ŠOLA LITIJA in KUD LITUS prirejata KONCERT UČITELJSKEGA PEVSKEGA ZBORA ob 10-letnici delovanja in ob letu kulture v sredo, 29. novembra 2006, ob 19. uri, v Kulturnem centru Litija LETNI KONCERT HUD KUD-a Foto: Matjaž Škrinjar, Tekst: Kaja Mlakar-Agrež Letni koncert HUD KUD-a se je zgodil v soboto, 21. oktobra 2006, v dvorani Gimnazije Litija. Prijazen večer se je začel s pokušino afriškega čaja in simboličnimi darilci za obiskovalce. Režiser prireditve je bil Marko Djukič. Drugi del zgodbe z naslovom Moja Afrika je vseboval veliko elementov gledališča. Vanja in Alex sta se odlično vživeli v vlogo razvajenih evropejk, ki na dopustu v Afriki srečata podivjano pleme... Tolkalna skupina Perkakšns je praznovala svoj 5. rojstni dan. Tisti, ki vztrajajo že vseh 5 let, so dobili bronaste Gallusove značke, ki jim jih je v imenu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti podelila Rosana Maček... Obiskovalci so dobili porcijo neverjetno čudovitih zvokov, vsi pa so se na koncu posladkali s torto... Aljaž Maček na bongosih. Njegov drugi jaz - MAKS - je zadolžen za odnose z javnostjo pri HUD KUD-u. ... in njihova nasmejana koreografinja Maša Kagao-Knez. V imenu številne ekipe HUD KUD-a se je Sašo Jovanovič (predsednik društva) zahvalil za pomoč in podporo, vsem sponzorjem in posameznikom, ki so prejeli tudi priznanja društva. RUD "Fran Levstik" Gabrovka ŽePZ Gabrovka vabi na JUBILEJNI KONCERT B=3=tSrSE MINE ob 30-letnici delovanja zbora, ki bo v SOBOTO, 25.11.2006 ob 19. uri v dvorani OŠ Gabrovka. Sodelujejo: - ŽePZ Gabrovka - Pevski zbor ZLATI ŽAREK z Dol - Dramska skupina KUD Fran Levstik - mladi glasbeniki Vljudno vabljeni! JESENSKI IZLET DRUŠTVA SOŽITJE LITIJA IN ŠMARTNO sožitje Društvv SOŽITJE UTU* INŠJMKTNO Ogledali so si Varstveno delovni center Loke v Tuhinju. Starejša stavba, v kateri je našlo delo veliko oseb s posebnimi potrebami, je povzročila prave skomine po obljubljenem varstveno delovnem centru v Litiji. Program izleta, ki so ga izvedli 19. oktobra, je pripravil Pavel Smolej. Člani društva, starši, prijatelji in strokovni delavci Osnovne šole Litija so se zjutraj z dvema avtobusoma odpeljali iz Litije. Med potjo so se ustavili in si privoščili malico, drugi postanek pa je bil zelo zanimiv. Pot so nadaljevali v Kamnik, kjer so obiskali župnijsko, cerkev in si ogledali staro mestno jedro, in nato v Kamniško Bistrico na kosilo. Čudovito vreme je ponujalo pravo jesensko idilo. Po kosilu so se sprehodili po okolici, se fotografirali in zapeli nekaj lepih pesmi. Na poti nazaj so si ogledali kanjon Kamniške Bistrice. Težko pričakovan izlet so zaključili ob 17.00 uri, ko so se pripeljali v Litijo. Ponovno srečanje vseh članov bo predvidoma v četrtek, 7. decembra v Pustovem mlinu in bo že praznično oban/ano. Marjeta MLAKAR-AGREŽ ( V DECEMBRU v Knjižnici Litija^) BIOTERAPIJE po metodi ZDENKA DOMANČIČA Prijave in informacije: ■ffB041 856 876 ZIMA IN ŽIVALI V teh letih, od kar so ustanovljena Društva proti mučenju živali, je za nami že veliko opravljenega dela. Rešili smo veliko trpinčenih in zanemarjenih živali. V tem svetu nasilja, zločina proti naravi in živalim, kakršnega ustvarja človek, se ob naših klicih na pomoč obračamo na vse ljudi dobrega srca, ki jih ne prizadene samo stiska ljudi, ampak tudi stiska živali, ki so izpostavljene vsakodnevnemu malomarnemu in krutemu ravnanju, ponudite nam pomoč tudi vi. Preprečujte mučenje, odločno ukrepajte proti vsem tistim posameznikom, ki pozabljajo, da so tudi živali živa bitja, ki čutijo kot človek. Postanite člani, vpišite se v Društvo proti mučenju živali! Člani društev smo dolžni opozarjati ljudi in prijavljati preko Policijske postaje in Veterinarske inšpekcije vsako nezadostno oskrbo in surovo ravnanje z njimi. Žalostno in zaskrbljujoče je, da je zaradi brezvestnih ljudi, v mestih in na podeželju veliko zavrženih mačk in psov ter drugih malih živalic. Nekateri ljudje imajo do le teh zelo nehuman odnos, skratka preganjajo jih na vse možne načine. Bliža se zimski čas in te živali bodo lačne, žejne, preplašene, bolne, premražene, skratka celo zimo prepuščene dan in noč vremenskim neprilikam, brez toplega zavetja. Marsikatere pa bodo le imele srečo. Prepričani smo, da še vedno obstajajo dobri ljudje, ki bodo storili vse in jim pomagali, jih hranili, skrbeli za njihovo zdravje ter marsikateremu mucku ali psičku našli topel domek in skrbnega lastnika, tako kot že leta počnemo člani društva. V tem času mraz ne bo ogrožal le človeka, ampak tudi živali. Prosimo in opozarjamo lastnike, poskrbite za njih, naj imajo varno in toplo zavetje, saj si to zaslužijo. Žrtve mraza so zlasti psi čuvaji, ta bitja, ki so pri marsikateremu brezvestnemu lastniku najbolj zapostavljena in trpinčena. Zaščitniki živali vedno opozarjamo na osnovne pogoje za pse: • suho in toplo zavetje pred mrazom, dobro izolirano (opažena uta, dvignjena od tal, z nepremočljivo streho), • v uti naj bo vedno otep suhe slame ali krme, vhod ute naj bo zaščiten z gostejše tkano zaveso, ki vsaj nekoliko preprečuje vstop mrzlega zraka, • pred uto naj bo položena širša zaščita iz naravnega lesa, da pes ne bi ležal na mrzlem in vlažnem betonu ali mokrih, blatnih tleh, kajti to lahko zelo škodljivo vpliva na njegove sklepe, ledvice in mehur. Še posebno so občutljivi starejši, mladi in kratkodlaki psi. Pomembno je, da dobi pes, ki prebiva na prostem vsaj dvakrat dnevno dovolj kakovostne in tople hrane z več maščobami in ogljikovimi hidrati. Mladi psički se hranijo večkrat na dan, • če že mora bit pes priklenjen, naj bo veriga lahka, dolga vsaj 4-5 metrov, z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ali drgniti. Nikakor ne imejte psa stalno na verigi ali v pesjaku, počuti se osamljenega in zaradi tega trpi. Spustite ga večkrat na dan, neizmerno vam bo hvaležen. • ne zanemarite bolnega psa, nudite mu pravočasno zdravniško pomoč; kruto je ubiti žival na nehuman način, ki je človeka nevredno dejanje. Ne pozabimo pa tudi na ptičke pozimi, poskrbimo tudi za njih I Članica Društva proti mučenju živali: Štefka KURENT PERKAKŠNS NA ŽARU... VTREBINJU Litijski tolkalci Perkakšns so se v četrtek 27. oktobra, okoli devete ure zvečer, zbrali pred OŠ Litija in čakali na prevoz -odpravljali so se na gostovanje v Bosno in Hercegovino, natančneje v Trebinje. Njihov cilj je bil nastop na prvem mednarodnem sejmu turizma, gostinstva in trgovine v BIH imenovanem »Mediteranski dani - Trebinje 2006«. V Bosno jih je kot predstavnike Slovenije povabila Darja Žnidaršič, ki je skupaj s prijatelji iz Zavoda Moj Aron na sejmu zastopala slovenske barve. Pot se je začela klavrno - bolehala sta dva člana zasedbe, še dva pa sta zaradi neodložljivih obveznosti ostala doma, prazna posoda za nafto tik pred Novim mestom, vožnja na hlape proti Otočcu. Po napolnjenem rezervoarju za gorivo pa se je razpoloženje popravilo. Pot so nadaljevali do hrvaško-slovenske meje, kjer so s slovenskimi cariniki razvili zanimivo debato o instrumentih, ki so jih prevažali. Ker je bilo zanimanje carinikov za glasbo, ki jo Perkakšns izvajajo tako veliko, so se odločili, da možem v kontejnerju na Obrežju podarijo sveže posneto »Live plato« iz koncerta v Litiji. Hrvaški carinik je sicer za našo glasbo pokazal le malo zanimanja, je pa po tem, ko smo izpolnili papirje želel še v živo videti instrumente. Njegov najprej rahlo zategnjen obraz pa se je spremenil v nasmešek takoj, ko je udaril po dununbi - zaželel si je celo, da bi mu zaigrali. Nočna vožnja proti Splitu je bila precej dolgočasna, večina ekipe je zaspala, občasno pa je meglo presekal kakšen meter jasnine. Postanki so bili zmanjšani na minimum, vmesni čas je kljub začetni slabi napovedi postal povsem primeren, cesta pa prazna. Ampak potovanje v osrčje Balkana ne bi bilo popolno brez dogodivščin v stilu Emira, Bura, Vujisiča - malo pred Splitom je ekipi iz Zavoda Moj Aron odpovedala črpalka za servo volan. Potovanje je naenkrat postalo bolj zanimivo; ob pol sedmih zjutraj je na črpalki, na koncu avtoceste Zagreb-Split čakala Darja, ki bi morala v Trebinje prispeti že zgodaj zjutraj. Kot gostji iz Slovenije ji je namreč pripadla čast, da predava na sami otvoritvi sejma ob 12. uri. Pot proti Dubrovniku je potekala brez velikih pretresov, a zelo počasi. Ob pol dvanajstih so prispeli v Dubrovnik, do Trebinja pa so morali prevoziti še dobrih 30 kilometrov in prestopiti hrvaško-bosansko mejo. TEŽAVE! Ker BIH ni podpisnica mednarodnega sporazuma ATA carnet, je vstop v državo precej otežen. Prijazna hrvaška carinica na prehodu Ivanjica je naše vrle fante najprej poslala na pogovore z bosanskimi kolegi, saj je po njenem mnenju obstajala velika verjetnost, da prehoda meje z instrumenti ne bodo dovolili. Njene zle slutnje so se le deloma uresničile, saj so Bosanci dovolili uvoz instrumentov do sedme ure zvečer (beri; do konca njihove izmene), nato pa bi bil izvoz nemogoč. Izbira je bila zelo težka, saj nihče ni vedel kaj bo zvečer z instrumenti, zaradi zamude pa so pot nadaljevali brez rešitve problema. Takoj po prihodu v Trebinje je Darja oddrvela na predavanje, naloga tolkalcev pa je bila priprava na nastop. Ker pa so Perkakšns fantje na mestu, so v času, ko so čakali na otvoritev sejma postavili stojnico, jo okrasili in bili zaradi svojih instrumentov v središču pozornosti obiskovalcev. Po uradni otvoritvi prvega mednarodnega sejma turizma, gostinstva in trgovine, pa e prišel čas za_kulturni program. Najprej so nastopile domače mažoretke, za njimi 33 Perkakšns. Že v prvem taktu je dvorana ponorela, navdušenje gledalcev pa se e stopnjevalo vse do konca nastopa. Po uspešno opravljenem »delu« pa je sledil čas za relaksacijo. Vsaj mislili so tako. Ker so s svojim nastopom pustili res dober vtis so želeli z njimi govoriti številni drugi ustvarjalci na sejmu, številni so se hiteli dogovarjati za morebitna sodelovanja, glavna organizatorica jim je obljubila da bodo redni gostje na vseh podobnih prireditvah v prihodnje, medtem, ko je domačinke zelo zanimalo kaj bodo Perkakšns počeli zvečer. Po kosilu z organizatorji in razstavljavci so končno uspeli najti rešitev za svoje instrumente - spravili jih bodo v Grudi, vasici blizu dubrovniškega letališča Čilipi, pri prijatelju enega izmed organizatorjev. Pot v Grudo so opravili le trije člani odprave, ostali pa so imeli nalogo namestiti se v hotelu in raziskati teren. Ostanek večera je minil brez večjih pretresov, po večerji z organizatorji pa so se Perkakšns odpravili na zaslužen počitek - nekateri niso spali že več kot 48 ur. Sobotno jutro v Trebinju je kazalo svoj najlepši obraz, kot bi hotelo reči, ostanite še kakšen dan, bo fino. Pa seveda niso - mudilo se jim je domov, saj so bili papirji za prevoz instrumentov preko Hrvaške veljavni samo še en dan. Po zajtrku so tako le še oddirjali na tržnico, pokupili zaloge trendovskih cunjic znanih znamk (Dizel, Dolče Gabana, Ar-mani...), skoraj originalnih DVD-jev in neuporabne krame neznanega izvora, se poslovili od organizatorjev, nato pa odpeljali proti Grudi. Po prijetnem klepetu z Markom (lastnikom hišice, kjer so prenočevali instrumenti) in dogovorom o prihodnjem sodelovanju so se odločili, da namesto ogleda Dubrovnika raje skočijo v morje in se še zadnjič v letu okopajo v slani vodi. Ker pa je na plaži vedno zabavno je kmalu prišel čas za odhod. Pa tudi odšel. No okoli treh so se končno vkrcali v kombi in začeli dolgo pot proti domu. Med potjo so opravili še nekaj obveznih postankov za nakup domačih dobrot, večerjo v Omišu, v Litijo pa so prišli okoli četrte ure v nedeljo zjutraj. Gostovanje v Bosni je prineslo tolkalcem Perkakšns velik sloves v Trebinju, veliko novih izkušenj, predvsem pa veliko novih prijateljev, s katerimi bodo v prihodnosti še sodelovali. makS Za lepo telo, kožo, zdravje in počutje •Pri lepem telesu nihče ne ostane hladen Telo po meri brez skalpela in stradanja • odprava celulita in pomladitev kože • zmanjšanje obsega na zadnjici in nogah • zmanjšanje obsega na trebuhu, v pasu in na bokih • več kot limfna drenaža za otekle noge ali s krčnimi žilami • povečana vitalnost in dobro počutje. • rezultati primerljivi z liposukcijo Informacije in naročila na tel.: 041/538.514 Studio Trzin, Ljubljanska ! 3 g, www.deval.si Rad si imel življenje boril si se, a zmanjkalo ti je moči zaprl si oči. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric HINKO JAMŠEK Zagozd 12, Dole pri Litiji 09.01.1933- 13.09.2006 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v času bolezni obiskovali in mu namenili veliko vzpodbudnih besed. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste se prišli še zadnjič poslovit, ga pospremit na njegovi zadnji poti, darovali za sv. maše, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam izrekli pisno in ustno sožalje. Zahvala g. župniku Robiju za lepo opravljen obred, pevcem iz Polšnika, govorniku Vladimirju Oblaku in praporščakom. Vsem še enkrat hvala. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. ZAHVALA ob prezgodnjem slovesu našega dragega moža, očeta in dedka VIKTORJA ŽIBERTA s Konja 1944 - 2006 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, še posebno sosedom Cirarjevim iz Krhličja, predvsem Marinki za lajšanje bolečin ob večernih urah. Zahvaljujemo se tudi za darovano cvetje, sveče, podporo in svete maše. Hvala osebju ZD Litija za zadnjo oskrbo in g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala tudi pevcem in trobentaču za zadnji spev, g. Janezu Lavri n u in PGD Tirna za nošenje zastave in prapora. Žalujoči: žena Marinka, sinovi Viki, Marjan in Dušan z družinami V SPOMIN NA PRIJATELJICO OLGO Ob žalostnem spoznanju, da si nas tako nenadoma in prezgodaj zapustila, mi je zastal dih, srce se mi je napolnilo s trpko bolečino. Ti, Olga, ki si imela neizmerno rada otroke, ki si se spet in spet veselila obiska svojih vnukov, si nas za vedno zapustila. Tudi k meni si zelo pogosto in rada prihajala, mi marsikaj zaupala, ko ti je bilo najbolj hudo. Skušala sem te potolažiti, da bo bolje in imela sem občutek, da ti je bilo lažje pri srcu. Moji družini si naredila veliko dobrega, predvsem pri varstvu hčerke, ki te je imela zelo rada in se je vedno razveselila tvojega obiska. Draga Olga, v teh bolečih trenutkih se ti zahvaljujem za vso tvojo dobroto in iskreno prijateljstvo, ki ga bom za vedno ohranila v svojem srcu. Hčerkama in tvojemu partnerju ter vsem domačim izrekam iskreno sožalje. Mojca Renko, Lado in Urša Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj vrjeti noče, da tebe dragi ata več med nami ni. •• V SPOMIN 16. novembra je minilo 20 let odkar smo za vedno izgubili našega dragega moža, očeta in dedka ANTONA SLADICA iz Brezovega 13 Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiščete njegov prerani grob. Vsi njegovi, ki smo ga imeli radi Srce nam joče, tebe hoče; a vrnitve ni nazaj, počivaj v miru draga mama, v mislih z nami boš sedaj. ZAHVALA V 97. letu je za vedno zatisnila oči naša dobra in skrbna, ljubeča mama, stara mama ter prababica MARIJA JANČAR Florjančeva mama iz Kresnic Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem in pogrebcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Štefanu Pavliju za lepo opravljen obred, pevcem za sočutno zapete pesmi, zakoncema Petek za pomoč, ge. Almiri Jelnikar za besede slovesa, g. Vinku Gaberšku za poslovilne besede ter g. Jožetu Setničarju za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoče hčerke Tončka, Marinka, Kati in Milena z družinami Zelen mah obrašča zrušene zidove, veter skoznje diha žalostne glasove. ( S. Jenko) ZAHVALA RUDOLF KRAMZAR st. iz Radgonice 26.03.1924-02.11.2006 Hvala vsem, ki ste nam lajšali bolečine ob slovesu. Vsi njegovi mali oglasi Prodajam MOŠT in VINO (bizeljsko rdeče in belo). GSM: 031-433-153 KUPIMO manjšo hišo ali vikend v okolici Litije ali v smeri Ljubljane. Ali zamenjamo za 2 sobno stanovanje v Litiji. GSM: 031-603-076 INŠTRUKCIJE KEMIJE za osnovne in srednje šole, GSM: 031-657-668 Radioklub Litija vabi na radioamaterski tečaj Po nekaj letih v radioklubu S59DLR spet pripravljamo tečaj za mlade in malo starejše, ki jih radioamaterstvo zanima. Dolga leta radioamaterskih izpitov osnovnošolci niso mogli opravljati, zdaj pa so odpravljene vse starostne ovire in za udeležbo na tečaju in pridobitev mednarodnega CEPT dovoljenja ni več nobenih starostnih ovir. Radioklub S59DLR deluje na območju litijske in šmarske občine, za tečaj in opravljanje izpita pa se lahko prijavi kdor koli. Prijavite se do božičnih praznikov prek elektronske pošte inlo@s59dlr.net. Sporočite svoje osebne podatke in telefonsko številko in o pričetku tečaja vas bomo pravočasno obvestili. Radioklub Litija S59DLR, Rudi BREGAR, S51BR ZAHVALA Po junijskem neurju s točo, smo ostali dobesedno brez strehe nad glavo in se znašli v težkem položaju, iz katerega bi se sami težko izvlekli, če nam ne bi na pomoč priskočili družini Pograjc in Repovš in nam pomagali pri iskanju in rešitvi naših težav. Iz srca smo jim hvaležni za vso nudeno pomoč, ki nam je bila kot svetla lučka na koncu dolgega temnega tunela. Bog jim poplačaj. Družina Horvat ŽUPNIŠČE V KRESNICAH Na zahvalno nedeljo se je kresniški župnik g. Štefan Pavli zahvalil za letošnja dobra dela vsem tistim, ki vestno skrbijo za cerkev, župnišče, pokopališče in njegovo okolico. V urejenost okolice cerkve in župnišča je bilo vloženega veliko truda in dela. V poletnih mesecih je marsikaterega obiskovalca pokopališča in cerkve prijetno presenetil pogled na urejenost zunanjosti župnišča. Še posebej so izstopale čudovite rože na okenskih policah. Tudi krajani se moramo zahvaliti župniku g. Štefanu Pavliju za njegov prispevek, zapisano naj bo obenem tudi pohvala, da dela dobro in uspešno. Darja JEREB GOSTILNA IN P1ZZER1A Graška c. 64,1270 Litija, tel.: 01/898 00 00, 898 00 01 UMRL JE DR. STANKO BUSER Stanko Buser, slovenski geolog svetovnega slovesa, je bil prijatelj PD Litija. V začetku novembra je sklenil svojo bogato življenjsko pot. V skromno zahvalo in spoštovanje mu posvečamo spomine, ki jih je obudil in zapisal Pavel Smolej: »Pred leti sem si ga dovolil prositi, če bi nam prišel v mladinski tabor PD Litija na Jezersko kaj povedati o kameninah. Začuda se je odzval na našo prošnjo. Organiziral nam je celodnevni geološki pohod po Jezerskem. Fragmentalno se spominjam kar nekaj podanih vsebin. Z kamnolomu Komatevra nam je pokazal celoten proces nastajanja kamenine od mahu do konca. Tam smo si lahko vsi nabrali fosilne ostanke drevesnih listov vtisnjenih v kamne. Pokazal nam je velik rjavkasti trikotnik ob slapu Čedca, kar je dokaz, kako so Karavanke rinile Kamniške alpe proti vzhodu kar 35km. Pokazal nam je potok, ki teče nad nivojem travnikom in povedal kaj. Povedal je zakaj so morali biti mejnki iz kamna drugih dežel in zakaj je bil pod mejnikom zakopan še eden. Povedal nam je kaj so ledeniški balvani in kaj so ledeniške morene. Zakaj so na Jezerskem vse starejše domačije na isti višini-ker je bilo nekoč jezero. Če je kdo bral Trstenjakovo knjigo o značajih slovenskih ljudi, naj povem, da je bil pri tej razlagi prof. Buser povsem izviren in korekten. Razlagal je, da različni značaji po pokrajinah izvirajo kot posledica geološke sestave tal. Različne kamenine skozi stoletja in tisočletja pogojujejo nastanek različnih prsti in te prsti omogočajo rast različnih rastlin, ki omogočajo človeku preživetje. Povedal je, da je njegova stalna oprema pri hoji v naravi: kladivo, torba, povečevalno steklo in beležka.« (rp) STANKO BUSER IN PROJEKTI NA PODROČJU OBČINE LITIJA Leta 1994 je bila s v sodelovanju z dr. Buserjem odkrita fosilna morska obala nad pokopališčem na Vačah, kjer se nad travnikom dviguje približno 3 metre visoka navpična apnenčeva stena. Na tem mestu je jasno viden stik med sivim jurskim apnencem in rumenkasto miocensko brečo - to je kamnina, katero sestavljajo sprijeti ostrorobi odlomki kamnin, s peščenim vezivom. Ta del stene, ki je razkrit v širini okoli 20 metrov, predstavlja ostanek nekdanje - fosilne morske obale. Vendar pa to ne bi predstavljalo nobene posebnosti, če se v apnencu ne bi ohranili zelo redki sledovi delovanja školjk. Tovrstni ostanek fosilne morske obale predstavlja v Sloveniji najlepši primer, obenem pa spada med najlepše poznane primere na celem svetu. Zaradi pomembnosti odkritja je bil leta 1997 na Občini Litija, v sodelovanju z Ljubljanskim regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine, pripravljen Odlok o razglasitvi geološke znamenitosti na Vačah za naravni spomenik. Iz tega obdobja se na Vačah in bližnji okolici, kjer se tovrstni sedimenti razprostirajo, nahaja še več zanimivosti. Ena izmed teh je tudi najdba do dva centimetra velikih fosilnih zob morskih psov. Leta 1995 je bila ob strokovni pomoči dr. Buserja ustanovljena tudi geološka zbirka, v kateri so predstavljene kamnine, fosili in.minerali, zbrani izključno z ozemlja takratne občine Litija, sedaj tudi občine Šmartno pri Litiji. Na gradu Bogenšperk, kjer se zbirka nahaja, je razstavljenih 153 vzorcev. Kamnine so razvrščene po starosti, in sicer od najstarejših, nastalih pred 310 milijoni let, do najmlajših, starih le nekaj tisoč let. Del razstavljenih mineralov pripada znameniti Zoisovi zbirki, katero hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Ti vzorci so bili nabrani še v času aktivnega rudarjenja v Sitarjevcu. V spominski hiši GE0SS na Vačah, so zbrane najbolj tipične kamnine s področja celotne Slovenije. Pripravil in uredil jo je prof. dr. Stanko Buser ob pomoči dr. Tee Kolar - Jurkovšek in dr. Bogdana Jurkovška. pripravil: Blaž ZARNIK NASE VREDNOTE V SLIKI IN BESEDI Stenski koledar za leto 2007 Tudi letos je Tiskarna ACO Izdala tradicionalni stenski koledar, ki že vrsto let, poleg običajnega koledarskega dela, prinaša tudi zanimivo vsebino. - velikost (razpet) 64 x 33 cm - naslovnica - karton (300g) - spiralna vezava -12 barvnih koledarskih strani - imena, lunine mene - 60 zanimivih fotografij iz litijske in šmarske občine - papirnata vrečka - prostor za dotisk Koledar je že v predprodaji! Informacije Tiskarna ACO, CDK 39,1270 Litija, tel.: 89-83-843 ZLATOPOROČENCA ANI IN SLAVKO 5. oktobra leta 1956 sta stopila na skupno življenjsko pot ANI in SLAVKO SEDEVCIČ iz Litije. V začetku letošnjega oktobra sta obudila spomine na tiste lepe dni in ponovno potrdila trdnost zaobljube, dane pred 50 leti. Vsi, ki smo imeli čast z njima proslaviti zlati jubilej, smo si bili edini, da tako vitalnih in dobrovoljnih zlatoporočencev še nismo srečali. Ani in Slavko sta vsa skupna leta svojega življenja preživela v Litiji. Najprej v stanovanju na Stavbah, nato na Rozmanovem trgu in zadnjih 30 let v hiši na Grbinu. Ani je službena leta preživela v litijski predilnici, Slavca pa mnogi poznajo po tem, da je dolga leta vrtel volane avtobusov in tovornjakov. Oba že vrsto let uživata zasluženi pokoj in žanjeta sadove svojega trdega dela, ki sta ga prepletla z ljubeznijo in dobroto. To sta obilno razdajala svojima dvema otrokoma, hčeri Eriki in sinu Zdravku, njunima življenjskima sopotnikoma, zlasti pa trem vnukom, danes že odraslim fantom: Samu, Matjažu in Zanetu. Nesebično pa sta pomagala še mnogim drugim: sorodnikom, prijateljem, znancem in si s tem pridobila velik ugled in spoštovanje. Na praznovanje zlate poroke sta se pripravljala s prav tako vnemo kot pred 50 leti na svojo prvo poroko. Za spomin na nekdanje čase je poskrbela kočija z dvema konjema, ki ju je najprej popeljala do šmarske cerkve, kjer sta svojo zvezo ponovno potrdila pred bogom, nato pa še do Bogenšperka, kjer je bil civilni obred. Na kmečkem turizmu Fajdiga v Temenici se je skupaj s slavljencema do zgodnjega nedeljskega jutra veselilo okrog 70 svatov. K poroki spada tudi poročno potovanje. Pred pol stoletja, ko so bili časi čisto drugačni, si ga nista mogla privoščiti. Najbrž pa si takrat niti v sanjah nista predstavlja, da bosta zamujeno nadoknadila čez 50 let. V daljni Tuniziji sta se razvajala pod afriškim soncem in polna avanturističnega duha spoznavala tamkajšnje kraje in običaje. Le kaj naj jima zaželimo? Da bi jesen njunega življenja krasila barva njunega jubileja, da bi bila tako topla in sončna kot letošnja jesen... Da bi ostala zdrava in mladostna, polna energije in dobre volje ter da bi takšna dočakala novo okroglo obletnico. ANI IN SLAVKO, ŠE NA MNOGA SKUPNA LETA! D. S. ROBERT VOJEs.p. Loška 3,1270 LITIJA GSM: 041 893 724 E-mail: cartech@siol.net Tech GarTech ■AVTOAKUSTIKA ■ ALARMI ■ CENTRALNO ZAKLEPANJE ■ ELEKTRIČNI POMIK STEKEL - Servis KLIMA NAPRAV Zastopstvo, servis in prodaja akumulatorjev FULMEN in TOPLA za osebna in tovorna vozila, traktorje in moto program. UGODNE CENE! KSENON ŽAROMETI za vsak avto in nadomestne žarnice D2R, D2S in D2C UGODNA PONUDBA AVTOAKUSTIKE (avtoradiji, zvočniki, konektorji, adapterji...) GARANCIJA ZA AKUMULATORJE pRESTiGE 36 mesecev! ^pnhititi HtMa, pultn mmz pukili ZW “IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV LITIJA* V DEŽELI BELIH BREZ V petek, 20. oktobra 2006, smo se v zgodnjih dopoldanskih urah člani Društva upokojencev Litija, bilo nas je petdeset, odpravili na izlet v Belo Krajino - deželo belih brez. Pod strokovnim vodstvom kustosov in vodičev smo si ogledali krajevno muzejsko zbirko v Semiču, farno cerkev Sv. Štefana v Semiču, obiskali ekološkega čebelarja Pavljna in degustirali med in medene izdelke, ogledali smo si tudi Kambičevo hišo na Črešnjevcu v kateri je bila operacijska soba partizanske bolnišnice. Pot nas je nato vodila na sadjarsko-vinogradniško kmetijo Malnarič, kjer smo ob degustaciji več vrst vin poskusili tudi belokranjsko pogačo. Oglede pa smo zaključili na izviru reke Krupe, v kateri je bila pred časom odkrita »črna« človeška ribica. Tudi tokrat smo potrdili že dolgo znana naša stališča in spoznanja, kako res lepa je naša dežela. Srečanje s čebelarjem je bilo enkratno, saj nam je opisal čebelico - kranjsko sivko od »njenega rojstva do smrti«. In še nekaj, g. Pavlin je naš domačin, rodil se je in živel na Vodicah pri Gabrovki. Naše druženje v Beli Krajini smo zaključili v Gostišču Pezdirc z nastopom folklorne skupine Semiška ohcet. MARTINOVANJE Na martinovanje smo se člani društva upokojencev Litija odpravili v torek, 14.11.2006 na Dolenjsko. Naše druženje je bilo v zidanici Opara na Stari gori nad Trebnjem. Ob prijetni glasbi, plesu in petju je bil posebno doživetje tudi krst mošta v vino, ki ga je opravil Škot s svojim ministrantom ob za to primerni molitvi. Skupina 76 udeležencev je ustvarila tako vzdušje - razpoloženje, da se je čas za načrtovani odhod domov vse prehitro približal. Ob tej priliki smo se ob družabnih igrah z drobno pozornostjo spomnili tudi tistih, ki v tem obdobju praznujejo svoj rojstni dan ali življenjski jubilej. člani Društva upokojencev Litija pa imamo tako kot že nekaj let nazaj tudi za leto 2006 izbrano svojo vinsko kraljico, ki je bila okronana ob vinski trgatvi v Vipavski dolini. Taka druženja »so balzam« za dušo, za zdravje in nabiranje novih moči. Vodja izletn.sekcije DU Litija: Karlo LEMUT TRGATEV KOT DELOVNA TERAPIJA ■ E ■ 1 Med člani DU Litija je vsako leto večje zanimanje za udeležbo na trgatvi grozdja. V velikih vinogradih človek lahko občuduje In se čudi naravi in njenim darovom. Med te vsekakor lahko štejemo irsje, ki je jeseni bogato obloženo s prečudovitimi grozdi. Prav zaradi tega smo tudi tokrat prisluhnili želji naših upokojencev in se kar dvakrat odpravili na trgatev v Vipavsko dolino. V Vipavski dolini, polni sonca in zelenja, kjer je za dva meseca daljša pomlad kot v osrednji Sloveniji, kjer v prijaznem objemu vetra uspevajo sredozemski sadeži, na terasastih pobočjih pa vinogradi in sadovnjaki kljubujejo burji, in vztrajajo pri tisočletni tradiciji spoštovanja trte in vina, kjer trdnemu delu stoji ob strani pesem in dobra volja. V sredo,,20. septembra smo se po predhodnem dogovoru odpravili na vino kmetijo - LIČEN V Brje nad Vipavsko dolino. Dobro razpoloženi in zelo zaželeni smo prispeli na kmetijo z minibusom (26 sedežev), kjer so nas lepo sprejeli in postregli. Trgali smo v dopoldanskem času, sorto sovignor in merlot, po kosilu pa smo odšli še na trgatev laškega rizlinga. Veselo razpoloženi smo po večerji skupaj z gostitelji tudi zapeli. Ob odhodu nas je gostitelj prijetno presenetil z darovi iz vinograda, katere je vsak udeleženec trgatve, odnesel domov. Ze osmič zaporedoma pa smo se v torek, 26. septembra odpravili na trgatev v Vitovlje na Kmečki turizem »Malovščevo«. Na tej turistični kmetiji lahko poskusite domača vina, pršut, salame, svež domači kruh ter mnoge druge dobrote. V okviru svoje dejavnosti veliko pozornost posvečajo vinogradništvu, tako da pri njih, ob lepem vremenu in številčni skupini trgačev, trgatev grozdja traja skoraj 20 dni. Naše društvo se vsako leto z veseljem odzove povabilu na trgatev, saj smo že skoraj »domači« in nas imajo zelo radi, ker smo »pridni in veseli delavci«. Po lepem sprejemu in dobrih željah smo se odpravili v vinograd, kjer nas je presenetilo izredno obloženo trsje in čudovito ter zdravo grozdje. Trgatev je bila pravi užitek. Po večerji pa je lastnik turistične kmetije organiziral prijetno zabavo, v okviru katere je lanskoletna vinska kraljica predala krono novo izbrani vinski kraljici za leto 2006. Ob prijetni glasbi, petju in plesu je čas izredno hitro minil. Ob zahvalnih besedah gostitelja je vsak udeleženec trgatve dobil tudi steklenico vina, sami pa smo lahko nabrali nekaj grozdja za domov. Dobro razpoloženje in pesem sta nas spremljala tudi na poti domov. Tudi tokrat smo družno ugotovili, da nas take akcije sproščajo in osrečujejo. SERVIS PLINSKIH NAPRAV Hitro vam opravimo PREGLED, Pokličite: DAJMOX d.o.o., Kresnice SERVIS in VZDRŽEVANJE kuhinjskih plinskih /-aparatov in peči! GSM: 041-696-147 ali 01/8977-940 SREČANJE Z JUBILANTOM IZLET V NEZNANO: PO SLEDEH PRETEKLOSTI Člani Društva upokojencev Litija smo se v torek, 10. oktobra 2006, v jutranjih urah podali na izlet v neznano. Na poti do Turjaka, tu je bil prvi postanek, so udeleženci izleta, teh je bilo kar 98 (2 avtobusa), reševali anketo in ugibali širše območje izleta. »Ribnica in okolica«, je bil pravilen odgovor, ki ga je pravilno določilo le pet udeležencev. Področje tega območja je pestro, bogato in raznoliko glede na območja in objekte kulturne dediščine. Na njegov razvoj so vplivala družbena dogajanja posameznih zgodovinskih obdobij v slovenskem in širšem proštom. Na tem območju so prisotne vse zvrsti dediščine; arheološka, zgodovinska, umetnostna in arhitekturna, naselbinska, etnološka, tehniška, spomeniki, oblikovane narave in kulturna krajina. Varstvo kulturne dediščine je zaradi njenega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Prav ti razlogi so bili osnova, da smo se odločili za »pot po sledeh preteklosti«. Obiskali smo Trubarjevo domačijo v vasici Rašica, ki je bila že v davnih časih pomembno gospodarsko in prometno središče velikolaške pokrajine. Primož Trubar je bil rojen na Rašici 1.1508. Njegov oče je bil mlinar, v mlinu ki je bil v lasti turjaških grofov. Primož Trubarje bil duhovnik in protestantski pisec, ki je z Abecednikom in Katekizmom (1.1550) postavil temelje slovenskega slovstva. Ob 400-letnici prve slovenske knjige so na Rašici zaslužnemu možu postavili spomenik. V parku kulturnikov v Ribnici ob ribniškem gradu, smo se seznanili z osebami pomembnimi v družbenem in gospodarskem življenju, ki so bile kakorkoli povezane z ribniško dolino. V majhni in izredno lepo urejeni vasici Hrovača se je 1.1844 rodil pater Stanislav Škrabec, eden najpomembnejših jezikoslovcev 19. stol., ki je postavil številne temelje današnji slovenski izreki. Njegovo rojstno hišo z vsemi pripadajočimi poslopji je njegov prapranečak ob podpori svoje družine obnovil, njena vrata pa odprl poslovnim in kulturnim srečanjem. Pot nas je vodila v Dolenjo vas. V kraj, kjer so ga v preteklosti zaradi razvite lončarske obrti imenovali »lončarija«. Ze pred I. sv. vojno so lončarji iz tega območja prodajali svoje izdelke vse do otokov v Kvarnerskem zalivu ter prekTrsta in Gorice do Benetk. Danes je ta obrt že skoraj zamrla, vendar smo si jo mi na domačiji Bojc ogledali še v pravem zamahu. Nova Štifta je majhno naselje z 8 prebivalci na nadmorski višini 622 m. Znano je predvsem po romarski cerkvi Marijinega vnebovzetja. Svetišče so zgradili v letih 1641 -1671 po naročilu ribniškega graščaka Jurija Khisla. Kupola tega svetišča je visoka 29 m, njegova notranjost pa je s freskami in tremi pozlačenimi oltarji nekaj prav posebnega. Med samostanom in cerkvijo so štiri lipe, od katerih največja v prsnem obsegu meri 815 cm, visoka je 25 m, v krošnji te lipe pa je uta, do katere vodi 30 stopnic. V vasi Sajevec, v bližini Ribnice pa smo obiskali suhorobarja - posodarja. V zadnjem obdobju so se izdelovalci suhe robe specializirali za posamezno zvrst te obrti. Lastnik te delavnice nam je predstavil izdelavo najrazličnejših posod, ki danes predstavljajo bolj okras - suvenir, včasih pa so bile uporabne v gospodinjstvu. Dan smo zaključili v prijetni gostilni Mihelič v centru Ribnice, kjer smo poleg dobre hrane in »kapljice« poskrbeli za drobne pozornosti. Po kultumo-zabavnem programu »klinčkarica«, ki sta nam ga pripravili dvojčici stari 120 let, nas je ob glasbi in petju ter plesu zabaval domači harmonikar. Bilo je lepo in enkratno in verjamem, da bo na to druženje vsakega udeleženca spominjala tudi »majolika«. UPOKOJENCI NA KOSTANJEVEM PIKNIKU V začetku meseca novembra je praznovala 90. rojstni dan, letos že naša druga jubilantka ga. MARIJA CIRAR iz ulice Dušana Kvedra v Litiji. Ob tem visokem jubileju smo se je spomnili tudi v KO RK Litija-Levi breg. Obiskali sta jo dve članici našega odbora, ga. Breda Merčon in ga. Ani Ponebšek Z dobrimi željami in rožico sta ji čestitali za njen visoki jubilej. Obiska se je zelo razveselila in urica ob prijetnem klepetu je kar prehitro minila. Prispevek pripravila: Babša NEJEDLV Na začetku jeseni je med gozdnimi sadeži nepogrešljiv kostanj. Prav ta in želja po druženju ob njem, je člane Društva upokojencev Litija (bilo jih je 54) v četrtek, 12.10. v popoldanskem času privabil v Veliko Štango, kjer je izletniška sekcija organizirala kostanjev piknik ob moštu, obogaten z družabnimi igrami, glasbo, petjem, plesom in še marsikaj. Ob prijaznih gostiteljih Viki in Janezu in harmonikarju Pavletu je čas kar prehitro mineval. Ob zabavi, pesmi, plesu in petju človek skoraj zagotovo pozabi na vsakodnevne tegobe, težave in stiske. Lastnik kmetije Ličen iz Vipavske doline, kjer smo bili na trgatvi, nam je s svojim prihodom skupaj z ženo ter podaritvijo mošta in nekaj vina, še enkrat izrazil neizmerno zahvalo za pomoč ob trgatvi in z željo, da se še srečamo. Tako se je še enkrat potrdilo tisto staro ljudsko izročilo »roka roko umije, obe pa obraz« - tebi v pomoč človek! Vodja izletniške sekcije DU Karlo LEMUT November 2006 S OLSTVO/VZGOJA M M m tit jgCTIjH! v OSNOVNA SOLA \LiTIJA y NOVICE IZ OŠ LITIJA DOGODKI V LETU KULTURE - oktober »Zamenjati je treba le prostor in kraj« je v svoji pesmi zapisala Joža Ocepek. Tako so naši devetošolci zamenjali prostor in v šolsko knjižnico povabili znano kulturno delavko, pesnico, slikarko in direktorico knjižnice v Litiji, gospo Jožo Ocepek. Tema učne ure je bila ŽIVLJENJEPIS, tako so v sproščenem pogovoru, ki sta ga vodili učenki Anita Kosmač in Azra Ahmetovič, spoznali Jožo Ocepek kot duhovito, ustvarjalno sogovornico, ki se zna mladim približati, tako da je tudi ura slovenščine zabavna na drugačen način. Učenci so izvedeli tudi, kdo je zamenjal »vvinka«, kaj ima raje regrat ali borovnice, da je najsrečnejša babica, ogledali pa so si tudi priložnostno slikarsko razstavo gospe Ocepek, svoje najnovejše slike je namreč prinesla s seboj. Prebrala je tudi nekaj svojih pesmi, v eni pravi »KADAR Tl JE LEPO, STISKAŠ LEPOTO VASE, DA Tl NE UIDE«. Vsi, učiteljice in učenci, smo bili enotni, da nam je bilo lepo. Drugačen ustvarjalni utrip je bilo čutiti med učenci 7.a in 7.b, Pripravljali so uprizoritev Martina Krpana. Eni so se odločili za klasično uprizoritev, drugi sodobno. Izdelali so vabila, izbrali glasbo, sceno... skratka, igrali so se gledališče. Seveda gledališča brez publike ni, tako so se vabilu odzvali petošolci, ki kar niso mogli zapustiti šolske knjižnice, kjer sta se predstavi odvijali, tako so jih igralci navdušili. Komisija, ki so jo sestavljali predstavniki učencev in učiteljic, je prvo nagrado namenila učencem 7.a. Prepričale so jih ideje, izvirnost in sodelovanje vseh učencev. OKTOBER V OSNOVNI ŠOU LITIJA, <%S>1 PODRUŽNICI S PRILAGOJENIM Sžž/ PROGRAMOM Prvi teden oktobra je bil Teden otroka in v podružnici so se potrudili, da so pouku dodali zanimive vsebine. Program je pripravila svetovalna delavka Maja Draksler. Vse aktivnosti so bile usmerjene v Državno tekmovanje Specialne olimpiade Slovenije v namiznem tenisu. Prav poseben je bil petek, 20. oktobra, ko so učenci obiskali Osnovno šolo Gradec, kjer so zaključili akcijo Otrok otroku. To je bilo čudovito doživetje, ki se ga težko opiše. Že sam sprejem, ki so ga doživeli otroci s posebnimi potrebami, je bil nekaj posebnega. Sledila je proslava, pogostitev in veliko paketov, ki so jih odnesli v šolo in nato tudi domov. Hvala! V tem mesecu so učenci zaključili zdravniške preglede v vseh oddelkih podružnice. V ponedeljek 16. oktobra so učenci prvega, drugega in tretjega razreda pod vodstvom razredničarke Alenke Vidgaj izvedli tehniški dan z naslovom Jesenska pravljica. Rezultate so predstavili v obliki razstave v avli šole. Marjeta MLAKAR-AGREŽ OŠ GABROVKA POČITNIŠKE DELAVNICE V OŠ GABROVKA V ponedeljek, 30. oktobra 2006, smo imeli v OŠ Gabrovka počitniške delavnice, ki se jih je udeležilo 40 učencev. Za svoje zdravje in dobro počutje smo prvi dan jesenskih počitnic poskrbeli na različne načine. Pohodniki so prehodili pot od Gabrovke do Čateža, nekaj deklic se je učilo plesti, najmlajši so izdelovali okraske iz slanega testa, kuharice in kuharji pa so bili zadolženi za malico. Za vse udeležence so pripravili prekmursko gibanico, jabolčni zavitek, sladko in slano drobno pecivo iz listnatega testa ter kompot. Zadnjo skupino pa smo sestavljali devetarji, nekaj učiteljev in dva hišnika, ki smo se ukvarjali z urejanjem šolskega parka. Za zaključek smo vsi skupaj še zaplesali in se pogostili z dobrotami, ki so jih spekli kuharji. Pridružilo se nam je tudi nekaj staršev. Vita ZALAR, 9. razred OŠ Gabrovka ŠOLSKI PARK V GADROVKI V letošnjem oktobru je pri naši šoli nastajal šolski park, ki smo ga zasadili in uredili vsi učenci OŠ Gabrovka, skupaj s svojimi razredničarkami in hišnikoma. Željo po njem in pripravljenost pomagati smo učenci izrazili že lansko šolsko leto na sestanku šolske skupnosti. Septembra letos smo se dogovorili, kako bi vse skupaj izpeljali, in razdelili obveznosti. Poiskali smo še sponzorje in strokovni nasvet pri gozdarjih, naredili načrt zasaditve in delo se je lahko pričelo. Gozdarji iz Radeč so nam priskrbeli 20 različnih sadik dreves in grmovnic, med drugim tudi živi fosil ginko biloba, pravi kostanj, ki ga je v naravi vedno manj, hrast, pa še beli in črni gaber, po katerem ima Gabrovka ime. Radodarni starši so prispevali zemljo, gnojilo, denarna sredstva za nakup divjega kostanja ter poskrbeli za prevoz sadike divjega kostanja, za kar se jim zahvaljujemo. Sadike za sajenje so bile razdeljene vsem razrednim skupnostim, od 1. do 9. razreda. Učenci z razredničarkami smo bili zadolženi, da izkopljemo jamo in ob pomoči hišnika zasadimo svoje drevo oz. grm. Nad delom in vsem, kar spada zraven, smo bili tako navdušeni, da smo z veseljem ostajali na »delovnih mestih« še dolgo po koncu pouka. Ta naš park pa ne bo služil samo kot prostor druženja in sprostitve, temveč bo že spomladi postal tudi učilnica na prostem. V njem bomo postavili klopice in uredili potke ter drevesa opremili z informativnimi tablicami. V bližini bodo stala nova igrala. In kaj smo »potegnili« iz te akcije? Naučili smo se osnov pogozdovanja, utrdili ekološko osveščenost in prispevali eno drobtinico k ohranitvi slovenske naravne dediščine. Vita ZALAR, 9. razred OŠ Gabrovka NOVICE IZ OŠ GRADEC Kako smo pripravljeni na nesreče? Nesreča nikoli ne počiva, pravi pregovor in o njegovi resničnosti smo se lahko že neštetokrat prepričali. Šola pri tem ni nobena izjema, zato smo v progam svojega dela vnesli tudi reševanje iz šole v primeru požara ali elementarnih nesreč. Začeli smo na matični šoli, kjer je učencev največ, k sreči pa so možnosti hitre izpraznitve šole zaradi načina gradnje velike. Vendar brez temeljitih priprav in vaje ne bi šlo. Predolgo časa je že minilo od tako imenovanih vaj »nič nas ne sme presenetiti«. Izdelali smo načrt, aktivirali izhodne poti in v času pouka izvedli izpraznitev. Vsi smo bili zadovoljni ob ugotovitvi, da je takšna vaja potrebna, predvsem, da se prepreči panika, če bi šlo zares. Povezali smo se z litijskim gasilskim društvom, ki si želi podmladka, in po vaji so nam gasilci prikazali opremo in nekaj njihovih veščin. OŠ Gradec pa ima še štiri podružnice, kjer so vse stavbe, razen v Kresnicah, v več nadstropjih. Izpraznitve v teh primerih učitelji sami ne bi mogli izpeljati. Prav takšna razmišljanja so nas pripeljala do sklepa, da se povežemo še z gasilskimi društvi v krajih naših podružničnih šol in izpeljemo podobne vaje. Vsa gasilska društva so našo pobudo pozdravila in tako so se v soboto, 21. oktobra na podružničnih šolah Jevnica, Kresnice in Hotič odvijale vaje v primeru reševanja ob nesreči. Na Vačah je potekala reševalna vaja že 30. septembra, v njej pa je poleg gasilcev sodelovala še reševalna ekipa Zdravstvenega doma Litija, ki se ji toplo zahvaljujemo. Gasilci so reševali učence iz šol v primeru požara. V Jevnici in na Vačah so reševali učence in ostalo osebje s pomočjo gasilske lestve, v Kresnicah, kjer je šola pritlična, pa so učence reševali kar skozi okna in kletne prostore. V Hotiču so gasilci pristopili k reševanju ponesrečencev, otrok in ostalega osebja, ki so ostali ujeti v zgradbi. Postavili so tobogan za evakuacijo ljudi iz zgornje etaže. Ko je izbruhnil požar, so najprej vstopili gasilci, opremljeni z dihalnimi aparati. Odprli so vsa okna in pričeli z evakuacijo po drsnem toboganu, ob katerem je bila zaradi večje varnosti postavljena še dodatna lestev. Iz pritličja je potekalo reševanje skozi vsa okna. Hotiškim gasilcem so priskočili na pomoč gasilci iz Šmartnega in jim posodili drsni tobogan ter ga pomagali tudi namestiti. Gasilci so učence in osebje šol po koncu vaje še pogostili. Po končani vaji so gasilci demonstrirali gašenje z ročnimi gasilnimi aparati. Učenci vseh podružničnih šol so si prav tako ogledali še gasilsko opremo in avtomobile. Poveljnik gasilcev Občine Litija se nam je zahvalil za pobudo. Poudaril je, da so take vaje zelo pomembne, saj se lahko pokažejo pomanjkljivosti, ki bi imele pri pravem reševanju velik pomen. Tudi vsi prisotni smo se prepričali, kako prijazno in velikodušno se gasilci vedno odzovejo, ko jih potrebujemo. Pa ni bilo tako samo na vajah, izkazali so se tudi ob neurju, ki je prizadelo matično šolo. Njihovo delo je prostovoljno in zahteva od njih veliko odrekanja v prostem času, ob reševanjih pa je pogosto ogrožena tudi njihova varnost. To je vredno ceniti, zato se jim učitelji in učenci za prijaznost in požrtvovalnost iskreno zahvaljujemo in želimo še nadaljnjega sodelovanja. Iva SLABE, ravnateljica OS GRADEC OTROK OTROKU V mesecu oktobru Je kot projekt Zveze prijateljev mladine že dolgo uveljavljen TEDEN OTROKA. V letošnjem letu je bilo v ospredju projekta geslo »Enake možnosti za vse otroke«, zato smo se na Osnovni šoli Gradec odločili, da poskušamo to po svojih najboljših močeh, tudi uresničiti. Vrednote, kot so dobrodelnost, so čutje in pomoč, se v današnjem času žal izgubljajo. S projektom, ki smo ga preprosto poimenovali OTROK OTROKU, smo tem vrednotam želeli vrniti smisel. Pri zbiranju oblačil, igrač ter šolskih potrebščin so sodelovali vsi učenci 1. triade matične šole in vseh podružničnih šol. Cilj projekta pa ni bil zgolj dobrodelen, pač pa smo želeli stkati tudi nova prijateljstva. Zato smo v petek, 20.10. 2006, medse povabili otroke iz Osnovne šole Litija, Podružnice s prilagojenim programom. Ob programu, ki so ga pripravili učenci obeh šol, ter simbolni predaji zbranega materiala, namenjenega pomoči socialno šibkejšim družinam, se je marsikateremu utrnila tudi solza sreče. Nasmejanih otroških obrazov, lepih misli in prijetnega druženja vsi prisotni še dolgo ne bomo pozabili. . - NOVICE IZ PŠ KRESNICE 27.10.2006 so učenci sodelovali na žalni slovesnosti pri spomeniku NOB v Kresnicah. Skupina je recitirala žalostne pesmi. Učenci so igrali na inštrumente žalne pesmi. 29.10.2006 pa so gasilci odprli obnovljen gasilski dom. Ta dan je bil velik praznik za krajane Kresnic, predvsem pa za gasilce Kresnic. Po večletnem prostovoljnem delu gasilcev pri obnovi gasilskega doma, je gasilski dom zablestel v prelepi podobi. V zgornjem delu so naredili veliko večnamensko dvorano. Nova fasada je že na daleč vidna. Sprednjo steno pa krasi slika Sv. Florijana. Naslikal jo je Pavel Smolej. Ob tem dogodku je bila v Kresnicah svečana prireditev. Nastopali so otroci iz vrtca in šole. Peli so šolski pevski zbor in cerkvena pevska zbora. Mladinci pa so zaigrali krajšo komedijo. Vodja PŠ Kresnice: Angelca KOPRIVNIKAR JESENSKO USTVARJANJE V VRTCU DOLE PRI LITIJI Tudi letos Je bila v vrtcu na Dolah organizirana jesenska delavnica za starše In otroke. Udeležba je bila zelo velika, posebej pa smo bili veseli, da so se vabilu odzvale tudi babice, ki so bile ravno tako pripravljene prispevati svoj delček ustvarjalnosti. V uvodnem delu smo se staršem predstavili z dramatizacijo zgodbe o Debeli repi, ter s petjem jesenskih pesmic. Po uvodnem delu smo se vključili v pripravljene dejavnosti. Izrezovali smo buče, izdelovali jesenske ježke, barvali jesenske izdelke iz mavca ter izdelovali jesenska drevesa. Vsi smo bili zelo ustvarjalni, kar nam kaže sedaj tudi barvita razstava jesenskih izdelkov. Nato smo narezali kostanj ter pripravili vse za peko kostanja. Prijetno vzdušje se je nadaljevalo s kostanjevim piknikom. Polni lepih spominov ter v vzdušju osvetljenih buč smo se odpravili domov. Anica JAZBINŠEK in Andreja PRAŠNIKAR Projekt Leto kulture Na skupno pobudo Ministrstva za kulturo in Ministrstva za šolstvo in šport naj bi v šolskem letu 2006/07 v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih potekal projekt Leto kulture. V okrožnici obeh ministrstev o projektu je bilo zapisano, da bo projekt namenjen dvigu zavesti o pomenu kulturne vzgoje v šolskem in javnem prostoru. Otrokom in mladini naj bi omogočil večjo dostopnost kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjalnost na vseh področjih umetnosti. Učenci naj bi intenzivneje kot sicer spoznavali različna področja kulture, od tradicionalnih do sodobnih umetniških zvrsti. Namen projekta je zviševanje kulturne pismenosti, spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti, hkrati pa tudi ustvarjanje boljše šolske klime. KULTURNO DOGAJANJE NA OS GRADEC V projekt Leto kulture smo se vključili tudi na OŠ Gradec, kjer smo v mesecu oktobru intenzivno začeli z različnimi dodatnimi kulturnimi dejavnostmi. OBISK SEDMOŠOLCEV V KNJIŽNICI LITIJA Sedmošolci OŠ Gradec so obiskali Knjižnico Litija, saj pomeni bralna kultura pomemben prispevek h kvalitetnemu življenju vsakega posameznika. Vsak učenec je bil v knjižnici nagrajen s knjigo, srečali pa so se tudi z gospodom Jožetom Sevljakom, ki jim je predstavil svoje novo knjižno delo. Nekaj izvodov je podaril tudi OŠ Gradec ter z njimi obogatil šolsko knjižnico. BEREM JAZ, BEREŠ Tl ... Poleg obiska Knjižnice Litija so se učenci predmetne stopnje odločili tudi za množično branje knjige Janje Vidmar z naslovom ZOO. Vsi učenci, ki to želijo, bodo knjigo prebrali do konca decembra, ko bodo o knjigi izvedli bralno-debatni klub. BI ZNALI ZAIGRATI IN ZAPLESATI NA BESEDE GORIŠKEGA SLAVČKA? Učenci predmetne stopnje so si v šoli ogledali tudi prireditev Gib, glasba, Gregorčič. Na prireditvi nam je skladatelj Mitja Reichenberg, ki je tudi avtor Himne OŠ Gradec, s klavirskimi tipkami in ob plesu balerine predstavil štiri znane Gregorčičeve pesmi. KAKO SO SE »RIHTALE« NAŠE BABICE IN KAJ SO »DJALI« DEDKI? Učenci, ki so obiskujejo likovno snovanje, dramski klub in turistično vzgojo, so se v šoli udeležili posebne učne ure z Ido Dolšek z naslovom OBLAČILNA KULTURA IN SLOVSTVENA FOLKLORA. V sredo, 25. 10. 2006, smo na šoli gostili Ido Dolšek, raziskovalko oblačilne kulture in slovstvene folklore z našega področja. Skupaj z Marijo Makarovič in slikarjem Jožetom Megličem so na terenu iskali starejše kose oblačil in zabeležili spomine ljudi na oblačenje kmečkega človeka v 19. in prvi polovici 20. stoletja. Ida Dolšek nam je pokazala nekaj originalnih kosov oblačil in rekonstrukcij moške in ženske praznične obleke. Ogledali smo si tudi skice oblačil, ki jih je na terenu po pripovedovanju izdelal slikar Jože Meglič, ter vrsto fotografij p ražnje in delavno oblečenih ljudi z začetka 20. stoletja. V drugem delu sta nam Erika Cerjak in Amalija Kadunc iz knjige, ki jo je Ida Dolšek pripravila na pobudo Marije Stanonik, Kaku se kej narod rihta, prebrali nekaj zgodb v severnodolenjskem narečju in polšniškem govoru. Knjiga je bogata zbirka nematerialnega izročila, ki govori o duhovni podobi naših prednikov. Idi Dolšek se zahvaljujemo za izročeno. Gotovo bomo našli roke, ki jih bomo obdarovali s prejetim. Stanka SIRK ŠOLSKI RADIO, FOTOGRAFI IN RAZSTAVE Vse dodatne kulturne dejavnosti na šoli so spremljali tudi učenci, ki sodelujejo pri šolskem radiu in multimediji, ter podpirali kulturo na svoj način - z obveščanjem preko šolskega radia in s fotografiranjem. V avli šole so bile vzporedno z dejavnostmi tudi priložnostne razstave. KULTURNI DNEVI V jesenskem času so na šoli potekali tudi kulturni dnevi, ki so vključevali spoznavanje znamenitosti našega glavnega mesta, obisk simfonične matineje, potovanje k zibelki slovenske knjige in izdelavo miniaturnih knjižic, ki so jih učenci izdelali sami na Rašici, kjer se je rodil oče slovenske književnosti, Primož Trubar. Na OŠ Gradec si želimo, da bi projekt Leto kulture dosegel svoj namen, prispeval k pestrejšemu kulturnemu dogajanju na šoli ter učence spodbudil h kulturnemu udejstvovanju tudi v prihodnje. Več o dogajanju na OŠ Gradec pa si lahko preberete tudi na prenovljenih spletnih straneh. Vabljeni. Zbrala: Alenka ZUPANČIČ NOČ ČAROVNIC V petek, 27.10. 2006, je OŠ Gradec proti večeru oživela. Skozi šolska vrata so vstopale čudne prikazni - čarovnice, coprnice, jage babe, majhne In velike, hudički, duhovi, okostnjaki, mačke In še mnoge druge prikazni. Zbirali so se na Kleku; prireditvi, ki je na svoj način sledila keltskemu, več kot 2000 let staremu običaju. Obiskovalce prireditve je pričakala malce drugačna šola. Že ob vhodu v šolsko avlo je zadišalo iz umetelno izrezljane bučne svetilke, ki je govorila sama zase -o coprnijah, skrivnostnih zgodbah, strahovih in še o čem... Čarovnice in druge prikazni so si v ustvarjalnih kotičkih, ki so obkrožali prireditveni prostor, lahko izdelale različne čarovniške pripomočke. Tisti, najbolj spretni, so s pomočjo staršev izdelovali in rezljali bučne svetilke, katerih notranjost so razsvetljevale sveče in metale skrivnostno svetlobo. Posebno zanimiva je bila coprniška prodajalna, kjer si lahko kupil čarovniške talismane, ki te varujejo pred zli duhovi in prinašajo srečo, čarovniške magične stenske slike, male čarovnice na metlah, za sladkosnede čarovnice knjigo receptov, čarovniške paličice in klobuke za tiste čarovnice, ki so jih v naglici pozabile doma. Za vsakogar se je našlo nekaj, za tiste bolj in manj ustvarjalne. Prav gotovo pa so se vsi obiskovalci z veseljem pridružili našim čarovnikom pred vhodom v šolo, ki so skrbeli, da je bila prireditev slajša; vonj pečenega kostanja nas je prijetno zaščemel v nosu in privabljal velike in male prikazni. Merica - en pomežik! Le kdo ga nebi zmogel? Naša coprnica Andreja je obiskovalce vodila skozi zabavne plesne igre in oznanila tudi konec Kleka, kot se za prave čarovnice pač spodobi.. V poznem večeru, ko so coprnice s svojimi mačkami že odfrčale na metlah, ko so se duhovi razblinili v temo in prikazni odtavale svojo pot, so zgodbo o noči čarovnic in o stari ljudski modrosti, ki pravi, da je v noči pred vsemi svetimi tančica med živimi in mrtvimi najtanjša, še naprej pripovedovale razsvetljene bučne svetilke, ki so v noč krasile šolsko igrišče. Sanda KRNC P.S. Posebna zahvala čarovniku Robertu Potokarju. Kostanj iz njegove peči je bil res začarano sladek! nadaljevanje s prve strani 6. DRŽAVNO TEKMOVANJE SPECIALNE OLIMPIADE SLOVENIJE V NAMIZNEM TENISU nadaljevanje s prve strani PREK 4 MILIJONE KILOMETROV PO LEVSTIKOVI POTI Klovn Žare, skupina Perkakšns in % člani Društva Sožitje so pričakali _tek- s i movalce in vodje ekip. Klovn Žare a X___s eHHSBSBBIfflHI ,e privabljal poglede s svojim progra- mom. bobnarji so tekmovanje opozorili tudi širšo okolico dvorane, \ \ zelo pa so se izkazali člani društva U Sožitje, ki so privabljali z vonjem po kostanju. V ličnih predpasnikih, kuharskih čepicah in potiskanih vrečkah so pripravili pravi jesenski praznik. Gostom so ponudili svež jabolčni sok in vroč kostanj. V spominu so mi ostali nekateri dogodki, mnoge sem pozabil. Tudi imena nekaterih posameznikov, s katerimi sem začel utirati Levstikovo pot od Litije do Čateža, ki je v zadnjih letih postala najmnožičnejša tovrstna športna prireditev daleč naokoli. Spomnim se, da smo na ogledu grizli kolena skupaj s Petrom Jugovičem in Miranom Medveškom. Šli smo skozi Primskovo in popravili kakšno oznako, ki je morda že obledela. Spominjam se navdušenja mladinskih funkcionarjev Alenke Urbanc iz litijske in Nika Borštnarja iz trebanjske mladinske organizacije. In Sonje Bregar na Čatežu. V teh letih je in še vedno sodeluje kar precej Bregarjev in za večino še do danes nisem uspel najti sorodstvenih vezi. Pripravljena je bila tudi miza s prospekti Litije in širše okolice, ki jih je priskrbel Center za razvoj Litija. Tekmovalci so se nato ustavili pri info centru, kjer so prejeli malico in čudovita darila. Vsako skupino je pričakal spremljevalec prostovoljec, ki je imel tablo z napisom zavoda, šole ali centra prijavljenih tekmovalcev. V garderobah so se preoblekli in že so bili pripravljeni na otvoritev iger, ki se je pričela ob 9.15 uri. Program, v katerem je pel pevski zbor podružnice in solistka Alenka Špegel, deklamiral pa je Stanko Re-tar, je pripravila Sandra Rihter. Napovedoval je Robert Farič. Zaprisego Specialne olimpiade je povedala učenka in tekmovalka Marija Pirc, zastavo sta dvignila učenca Boštjan Kralj in Andrej Groznik. Ravnateljica Gabrijela Hauptman je prisotne lepo pozdravila, župan Mirko Kaplja pa je o tvoril igre. Tekmovanje se je pričelo s kvalifikacijami in razporeditvijo v osem skupin. Nadaljevalo se je s tekmovanjem, v katerem je sodelovalo 70 tekmovalcev iz osemnajstih ustanov. Tekmovanje je trajalo do 15.00 ure. Zaključni del je potekal v Kulturnem domu v Šmartnem. Tja so se prepeljali tekmovalci in vsi, ki so pri tekmovanju pomagali. Po dobrem kosilu jih je v lepo okrašeni in pripravljeni dvorani pozdravil župan Milan Izlakar. Zabaval jih je znani pevec Vili Resnik. Med zabavo je sledila še podelitev medalj, ki so jih prejeli vsi udeleženci. Medalje so podelili Dušan Hauptman, nekdanji košarkar slovenske reprezentance, državni reprezentant v namiznem tenisu Sašo Ignjatovič in Gabrijela Hauptman, ravnateljica Osnovne šole Litija. Preživeli so čudovit dan. Brez sponzorjev in prostovoljcev jim ne bi uspelo. Hvala naslednjim : PHILIPS SLOVENIJA d. o. o., ZAVAROVALNICA TRIGLAV, LIONS CLUB LITIJA, METEORIT D.0.0., PODRAVKA D.O.O. LJUBLJANA, GREDA MIRNA, ENOTA PRESAD GABROVKA, GOSTILNA PUSTOV MLIN, PREVOZNIK JANEZ PIRC, CENTROMERKUR LJUBLJANA, TRGOVINA LITIJA, VALKARTON LOGATEC, REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ LITIJA, REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ ZAGORJE, SZ HOLDING, S. P. LJUBLJANA, G7, HUD KUD: SKUPINA PERKAKŠNS, AVTOCOMMERCE, LJUBLJANA, MESARIJA ŠMARTNO, POP BAR, BLAŽ POPIVODA, OBČINA ŠMARTNO, MLADINSKI CENTER LITIJA, TERMO d. d., SIKA d. o. o., 3M In TOMISLAV TROMBEV-SKI in drugim, ki so kakorkoli pripomogli k tekmovanju. Tudi petek trinajsti je lahko ču-dovit dan. | Marjeta MLAKAR-AGREŽ | A "LIT ROP” ®. anna HVUnDAl - servis in popravila osebnih vozil - priprava vozila za tehnični pregled - zavorni servis - merjenje izpušnih plinov <€!&> A ^ ■©■ RENAULT Litrop Jože S.P. Ustje 23,1275 Šmartno pri Litiji TEL/FAX: 01-898-76-30 GSM: 031-605-915 Nemogoče je opisati vse spomine popotništva na Levstikovi poti. Toliko se je zgodilo, toliko ljudi je sodelovalo, toliko zanimivih zgodb smo razdrli v teh letih. In po prvem pohodu skozi Primskovo je na cilju na Čatežu kar na kmečkem vozu pestro množico prijateljev hoje pozdravil Anton Anderlič, tedaj slovenski mladinski funkcionar, danes pa redni udeleženec popotovanj po Levstikovi poti. Med pohodniki e bil tudi danes žal že pokojni Hinko Lebinger, Fatima Mušič, mama mnogim znane pevke Deje Mušič in Andrej Namestnik iz Litije in mnogi drugi. In deset jih e bilo letos že dvajsetič na cilju. Poleti 1988 smo se skoraj desetkrat odpravili na pot iskanja zaklada. Na pot iskanj poti skozi Gobnik in Moravče do Čateža. Prvič smo se zgubili že sredi Grmad, čeprav smo imeli s seboj specialno karto in kompas. Do Gobnika skozi goščo tisto soboto nismo prispeli. Pri iskanju poti in kasnejših nasvetih nam je pomagal tudi Albin Jesenšek, tedanji predsednik litijskega planinskega društva in mnogi domačini starejše generacije, ki so nam v pogovorih obujali spomine na pretekla leta. Na to, kako težko je bilo življenje tod okoli in tudi bogato po duhovni plati. Kako so v pletenih naramnih koših iz Moravč proti Litiji in naprej proti Ljubljani nosili češnje prodajat. Tisto leto smo opravili neprecenljivo delo iskanja in utiranja Levstikove poti proti Čatežu. Največkrat smo na Čatež prišli tako utrujeni, da smo popadali v spalne vreče, ki smo jih namestili v seniku pri Sonji Bregar. * Tega leta sem poiskal tudi <| dr. Matjaža Kmecla, lite-rarnega zgodovinarja, ki je že leta pred tem na 11. no-vember, ko se po navadi Sgd mošt spremeni v vino, na ■ to pot vodil svoje študente 4^ filozofske fakultete. Levstikovo pot smo označili s NB posebnimi lesenimi tabla-■ mi, ki smo jih dobili v Lesni —. industriji Litija in Joži Jam-Levstikovega pohoda ni brez folklornih plesalcev šek je ob tej priložnosti izdelala tudi zaščitni znak in celostno podobo Levstikove poti, ki je zdaj znana daleč po Evropi. Tedanji direktor podjetja ELMA na Čatežu in predsednik KS Čatež Jože Bregar se e vključil v priprave na zaključno prireditev, ki smo jo poimenovali Razhodnja, z vsemi krajani in zaposlenimi v podjetju. 12. novembra 1988 se je prireditve udeležilo že blizu 2.000 pohodnikov, Levstikovo pot pa je uradno odprl dr. Matjaž Kmecl. Vsa leta se je prireditve udeleževal tudi Milan Kučan, v začetku slovenski partijski predsednik, kasneje kot državnik. Vedno pa je poudarjal, da prihaja kot Milan in ne kot funkcionar. Leta 1988 je bil izdan prvi zemljevid Levstikove poti v brošuri Po kulturno-zgodovinski Levstikovi poti, leto kasneje pa je izšla prva knjiga z naslovom Popotovanje od Litije do Čateža, v kateri smo natisnili Levstikov potopis, knjiga pa je bila posvečena dnevu mladosti in zanimivo, že tedaj sem zapisal vanjo, da tudi slovenskemu prizadevanju za kulturno samoohranitev in suverenost. Istega leta je Zlatko Krnc iz Kresnic organiziral slikarsko kolonijo Arhitekturna dediščina Levstikove poti od Litije do Čateža, ki so se je udeležili slikarji iz Slovenije, Hrvaške in Bosne, kasneje pa so slike potovale na mnoge razstave nekdanje Jugoslavije. Na Levstikovo pot smo pripeljali mnoge znane osebnosti, saj so v teh letih pohodnike spremljali in pozdravljali tudi akademik Ciril Zlobec, Borštnikova nagrajenca, igralec Polde Bibič in igralka Milena Zupančič, dva predsednika Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar in Franci Ekar. Med nami so bili tudi Zoran Jankovič nekdanji direktor Mercatorja, dolgoletnega pokrovitelja popotovanja, predsednik Športne zveze Slovenije dr. Rajko Šugman, predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, pisatelj in satirik Tone Partljič in mnogi drugi. Nemogoče je našteti vse posameznike in organizacije, ki so v teh letih tako ali drugače pomagali pri prireditvi. Vsem pa velja iskrena zahvala za ves trud, ki so ga vložili v uveljavljanje Levstikove poti od Litije do Čateža. In iskreno upam, da se bodo tega enkrat zavedli tudi tisti, ki soodločajo o morebitnih vlaganjih v ta del slovenskega podeželja. In nenazadnje zahvala tudi domačinom ob poti in na cilju na Čatežu, ki z odprtimi rokami sprejemajo pohodnike. Nasvidenje na naslednji Razhodnji, drugo novembrsko soboto prihodnje leto. Podrobnosti o prireditvi najdete tudi na www.levstik.si. Rudi BREGAR SADJARSTVO STRUS ANTON in EMILIJA Topilniška 8, 1270 Litija TEL: 01/898-13-72 (Litija), 01/897-13-74 (Gabrovka), GSM: 040/57-52-22 PRODAJA JABOLK 1. klasa=100SIT/kg 2. klasa=70SIT/kg dJ£H5@[LSB30 02(«xšx»1 [jaM® i IGRALCI TK AS LITIJA ODLIČNO NA MEDNARODNIH LESTVICAH Medtem, ko je večina igralcev TK AS Litija počivala v tekmovalnem smislu, si takšnega počitka ni mogla privoščiti Anja Poglajen, ki si je zadala cilj do konca leta priti pod 1000 na WTA profesionalni teniški lestvici. Zato je odigrala turnirja z nagradnim skladom 25.000 USD v španski Barceloni in Opolah na Poljskem. Obakrat je nastopila v glavem turnirju, žal pa tudi obakrat v 1. kolu naletela na nosilko - v Barceloni jo je ugnala Izraelka Savranvski, 168. igralka sveta, v Opolah pa britanka Keohovangu, 145. igralka sveta, sicer pa tudi nekdanja mladinska finalistka Wimbledona. Iz Poljske je Anjo vodila pot v daljno Azijo, v Tajvan, kjer je bila prvič direktno uvrščena naVVTA turnir z nagradnim skladom 75.000 USD. Uspelo se ji je uvrstiti v 2. kolo kvalifikacij, potem pa je izgubila od Američanke Basil Morgan 6:4,1:6, 2:6, dvoboj pa je trajal kar tri ure na vročini preko 30 stopinj. Anja je po tekmi dejala, da ji je po prvem setu zmanjkalo moči, imela pa je tudi malo premalo časa za prilagoditev na časovno razliko, saj je letalske karte in vizo prejela v zadnjem hipu, ko je izvedela, da je uvrščena na turnir. Zadovoljna je z novo osvojenimi točkami, ki jo bodo verjetno popeljale med TOP 1000 na svetu. V letu 2006 načrtuje le še turnir z nagradnim skladom 75.000 USD v Dubaiu. Visoko na evropski ETA lestvici do 14 let je začel novo sezono naš najboljši tekmovalec Nik Razboršek, ki je trenutno na odličnem 27. mestu evropske teniške lestvice do 14 let. Nik se pospešeno pripravlja na evropski turnir 1. kategorije, ki bo v francoskem Sant Gevenieu v začetku decembra 2006. Še malo dlje od Nika se bo odpravila naša najboljša tekmovalka Nastja Kolar, ki zaseda na evropski ETA teniški lestvici do 14 let odlično 26. mesto. Nastja, ki je leto dni mlajša od Nika, ima letos pravico nastopiti še v kategoriji do 12 let, zato se bo odpravila čez lužo, v ZDA na Orange Bowl- svetovno prvenstvo v kategoriji do 12 let. Po vrnitvi iz Amerike pa se bo posvetila evropskim turnirjem. Na evropski teniški lestvici ETA do 16 let zaseda mesto med TOP 100 tudi Anita Kosmač in sicer 90. mesto. Mednarodno aktiven je tudi veteran Marjan Čuk, ki je na mednarodnem ITF turnirju v Braziliji uspel priti do finala in je osvojil odlično 2. mesto, kar je izreden uspeh in samo potrdil, da sodi med TOP 10 na svetu v svoji kategoriji. Tekmovanja na domači sceni za slovensko lestvico TZS so pričeli v kategoriji do 12 let s kvalifikacijskimi Round Robin turnirji. Eden takih je bil tudi v Litiji in udeležilo se ga je lepo število mladih tekmovalcev. Prvo in drugo uvrščeni tekmovalec iz vsake skupine seje uvrstil v A finale turnirja do 12 let za lestvico TZS. Od tekmovalcev TK ASv Litija so se uvrstili v A finale, ki bo konec novembra: Kralj Lara, Kolman Eva, Čuk Mark, Šteferl Tim, Tomažič Urh, Tičar Tevž, Poglajen Tim in Kokalj Grega, kije tudi najmlajši tekmovalec,ki se je uvrstil v A finale. V A finalu bo nastopila tudi Čuk Pia, ki ji kvalifikacij ni bilo treba igrati, ker zaseda S.mesto lestvice TZS, prvim 8 pa ni potrebno igrati kvalifikacij. Začela pa so se tudi že tekmovanja v rekreacijski ligi AS, kije letos nad pričakovanji dosegla rekordno število udeležencev - skupaj 101 in je ena najštevilčnejših rekreativnih teniških lig v Sloveniji, največ po zaslugi zavzetega dela vodje lige Dušana Razborška. Ob vikendih je torej na tribuni TK AS Litija zopet bučno in pestro ter vredno ogleda. S KOLESOM 00 LITIJE DO DUBROVNIKA Enajstega oktobra 2006 so se trije člani rekreacijskega kolesarskega kluba CIN-CIN Kresnice podali na pot iz Litije do Dubrovnika. Tine Verhovec je krenil s kolesom izpred svojega doma na. Graški cesti v Litiji do Šmartna, kjer se mu je pred svojim domom pridružil Marino Dobčnik. Nato sta se skupaj ob 09.00 uri podala na dolgo, naporno pot preko Bogen- DUBROVNIK - C1TY Mftp šperka do Vinice, Plitvic, Knina, prek Makarske in vse do Dubrovnika. Potovanje je bilo predhodno skrbno načrtovano. Kolesarila sta vsakodnevno od 09.00 do 14.00 ure, med 14.00 in 16.00 uro sta imela počitek s kosilom, zatem pa zopet kolesarjenje do noči, nato večerja in počitek. V nedeljo, 15. oktobra ob 12.30 uri sta dosegla zmago, ko sta se ustavila pri obzidju starega Dubrovnika, po prekolesarjenih 682 km. Za prehrano in potrebno oskrbo je poskrbel Janez Kraševec iz Kresnic, ki je kolesarja spremljal z avto domom. Z organizacijo postankov na primernih mestih je zagotovil tudi, da sta se maratonca med drugim osvežila v prijetno topli vodi. Podvig so sponzorirali: MARINO d.o.o. iz Šmartna, BISTRO ŽNIDERŠIČ iz Kresnic, EL BO iz Kresniških Poljan ter AVTOTURING d.o.o. iz Ribč. Naj pripomnim, da kolesarski rekreacijski klub CIN CIN že deseto leto združuje 25 rekreativcev, v starosti od 16 do 78 let. Da, prav sem zapisal, najstarejša članica jih šteje toliko. Tako z rekreacijskim kolesarjenjem da vsak posameznik prispevek k boljšemu in bolj zdravemu življenju, za prijetno druženje pa je poskrbljeno v Bistroju Žnideršič. Marino in Tine sta vsekakor najbolj vztrajna rekreativca. Glede na njun podvig pa lahko rečem, da sta NAJ KAMPLCA rekreativnega kolesarskega kluba CIN-CIN Kre- SniCe' Leopold ŽNIDERŠIČ MANCA, SARA IN ROK MED NAJROLJŠIMI TAEKVVONDOISTIV DRŽAVI V soboto, 14.10 2006, je v Mariboru potekalo 16 državno prvenstvo taekwondoja v tehniki- poomsae. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa 10 tekmovalcev ljubljanskega kluba Dragon, pod vodstvom tehničnega trenerja Roka, za katerega nastopajo tudi: Manca Vidmar iz Litije, Sara Groznik In Rok Mohar iz Šmartna. Zabeležili so naslednje rezultate: Manca Vidmar, črni pas l.dan: 1. mesto, kategorija ženska skupina; 2. mesto, kategorija mešana skupina; 4. mesto, kategorija posamezno, članice od 18-30 let; 4. mesto, kategorija najboljša tekmovalka (kategorija brez omejitev); 5. mesto, kategorija dvojice nad 15 let Sara Groznik, črni pas 1 .dan: 1. mesto, kategorija dvojice nad 15 let; 1. mesto, kategorija ženska skupina; 1. mesto, kategorija mešana skupina; 2. mesto, kategorija najboljša tekmovalka (kategorija brez omejitev); 5. mesto, kategorija posamezno, članice od 18-30 let Rok Mohar, črni pas S.dair. 1. mesto, kategorija posamezno, člani od 18-30 let; 1. mesto, kategorija najboljši tekmovalec (kategorija brez omejitev); 1. mesto, kategorija dvojice nad 15 let; 1. mesto, kategorija moška skupina; 1. mesto, kategorija mešana skupina Manca in Sara sta doživeli “ognjeni krst” v članski kategoriji, kjer nastopajo tekmovalke od 18- 30 let. Po nastopu sta se zbrali in pokazali svoje “pravo” znanje v kategoriji “najboljše", kjer so lahko nastopile vse tekmovalke, ne glede na starostno omejitev. Prav tako sta se dokazali tudi vsaka v svoje nastopu kategorije dvojic, kjer sta se obe (v konkurenci 12 parov) uvrstili v finale. Po izboru sodniškega zbora je bil s pokalom za najboljšega tekmovalca prvenstva nagrajen Rok Mohar. Klub je zasluženo osvojil še 4 zlate in 4 srebrne medalje, pokal za najboljšo tekmovalko in pokal za najstarejšega tekmovalca. V skupnem seštevku je ekipa Dragona ubranila lanskoletni naslov in dobila pokal za najboljše v državi. (M.M.) TAEKVVONDOISTI UPESNI TUDI V TUJINI Vzporedno z novim šolskim letom smo tudi v Taekvvondo klubu Šmartno - Litija začeli z delom. Vpisalo se je veliko novih članov različnih starosti, tako da nas je na treningih čedalje več. Vedno bližje pa je bilo tudi prvo tekmovanje In tako smo se 14. oktobra udeležili državnega prvenstva v tehniki - Poomsae. Tekmovanja se je udeležilo več kot 91 tekmovalcev iz vse Slovenije ter 13 mladeničev In mladenk iz našega kluba, ki so se dobro kosali z nasprotniki m domov odnesli tudi dve medalji. V moški konkurenci je presenetil mladi Aldin Muratovič s tretjim mestom, med ženskami pa je bila najuspešnejša tekmovalka našega kluba Škrabanja Katarina, ki je osvojila bronasto medaljo. Seveda gre čestitati tudi vsem ostalim udeležencem, saj je nekaterim do odličja zmanjkalo res malo, davek pa je pobrala tudi neizkušenost nekaterih članov, ki so bili na takšnem tekmovanju prvič. Odlično trenirajo tudi višji pasovi, ki se pripravljajo na odhod čez mejo in udeležbo na tekmovanjih v tujini. Tako sta se v soboto 28. oktobra mladinca Nermin Rekanovič in Gašper Repina udeležila tekmovanja v borbah, 10. Schwabisch Open, ki je potekalo v Stutgartu - Nemčija. Nermin Rekanovič je v svoji kategoriji prišel do polfinalne borbe, ki jo je le za las izgubil s 3:2. Gašper Repina pa je moral po odličnem začetku polfinalno borbo, kjer je zaostajal le za eno piko, zaradi poškodbe predati. Na tekmovanju, kjer ju je spremljala trenerka Maruša Višnikar, sta tako oba tekmovalca v svojih kategorijah osvojila odlično tretje mesto. Tudi kadeti se pripravljajo za Jastreb cup na Hrvaškem, vsi skupaj pa že željno pričakujemo odhod v Srbijo in Romunijo, saj bomo konec novembra skušali dokazati, da se lahko kosamo tudi s tekvvandoisti drugih držav. Kaj več o tem pa čez mesec dni, ko se bomo vrnili domov in morebiti s seboj prinesli tudi kakšno odličje. Gašper REPINA, TKD Smartno-Litija TAEKVVONDO Sem Anita Kaltak, stara sem deset let in treniram Taekvvondo. Treniram v Ljubljani v klubu Hankuk, pri korejskemu mojstru Kirn Ho Tae. Trenirat sem začela pri šestih letih. Že dve leti zapored sem državna prvakinja v borbah do 26 kg. V tehniki pa eno leto. Imam 12 medalj, 5 zlatih, 4 srebrne in 3 bronaste. Prvi pokal sem dobila 12.2.06 v Zagrebu za prvo mesto v borbah. Drugi pokal sem dobila 24.2.06 v klubu za najboljšo tekmovalko v borbah. Tretji pokal pa sem dobila 1.4.06 v Mariboru za najboljšo kadetinjo-borbe. Na treninge hodim vsaj štirikrat na teden. Treniram po eno uro, pred tekmovanji pa po dve uri. Do črnega pasu mi manjkata samo dva pasova. Tekmovala sem v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji. Taekvvondo me zelo veseli in sem prepričana, da ga bom še dolgo trenirala. Anita KALTAK VETERANKE V BANJA LUKI Veteranke Litije smo se to pot v kombinaciji s Koprčankami (3 Igralke + 1 navijačica) z veseljem odzvale povabilu "Banjaluških” kolegic za sodelovanje na mednarodnem turnirju BANJA LUKA 2006, na katerem sta poleg gostiteljic igrali še ekipi Iz Subotice in Beograda. Veteranke Litije in Kopra na parketu dvorane Borik 13.10. smo se s kombijem, katerega je zelo profesionalno obvladoval naš šofer Peter, odpravile na pot, ki je v veselem razpoloženju hitro minila. Na cilju so nas pričakale gostoljubne domačinke in po nastanitvi v motelu Nana, smo se na skupni večerji seznanile z našimi ‘'nasprotnicami”, še bolje pa smo jih spoznale naslednji dan na igrišču športne dvorane Borik. Ne glede na to, da je bila noč nekoliko krajša, nam volje do igre ni primanjkovalo. Po izrečeni dobrodošlici se je naša kombinirana ekipa pomerila z gostiteljicami, ki nas je po štirih četrtinah premagala z rezultatom 56:30. Dve četrtini smo bile enakovredne nasprotnice, v ostalih dveh pa so nam največ preglavic povzročale visoke igralke, ki smo jih lahko ustavljale samo z osebnimi napakami. Podobna situacija se je ponovila v tekmi z veterankami Subotice, ki smo jo izgubile z rezultatom 26:49. Kljub porazoma je naša kombinirana ekipa Litija-Koper prikazala privlačno, borbeno in na momente atraktivno igro, žal pa ni šlo brez poškodb in to ravno v naši ekipi, kjer si je že v prvi tekmi huje poškodovala nogo Koprčanka Klavdija. Naslov zmagovalk turnirja so si z dvema zmagama, in sicer nad Subotico in Banja Luko, priborile igralke Beograda. Po turnirju je sledilo družabno srečanje, kjer so bili ob plesu in veselem razpoloženju rezultati hitro pozabljeni. Domačinke so se maksimalno potrudile z organizacijo, Litijanke pa smo preživele enkraten športno - zabaven vikend in se z nepozabnimi vtisi v nedeljo zvečer srečno vrnile domov. Za prijetno, zabavno in varno vožnjo ter bučno navijanje pa se Duška, Miša, Jelka B., Dragi, Maja, Mateja, Mirjam in Tatjana zahvaljujemo našemu šoferju Petru, ki je v pičlih dveh dneh popolnoma obvladal vse prometne poti in pasti Banja Luke, zahvala pa velja tudi veterankam Kopra Klavdiji, Jasni, Bernardi za igranje v naši ekipi, Martini pa za bodrenje. Glede na to, da smo v Banja Luki spoznale dve novi ekipi, predvidevamo, da bomo v naslednjem letu gostovale ali v Subotici ali v Beogradu. Vendar, pustimo se presenetiti. VETERANKE IZVIRNO -DARILO . DNEVNI OSEBNI HOROSKOP za leto 2007 DENAR LJUBEZEN IZPITI NOVA FRIZURA POSEL NOVA SLUŽBA 50-56 strani format A4, barvna slika vašega horoskopa, vezano s spiralno vezavo. Cena za letni izvod samo 8.000,00 SIT oz. 33,38 EUR. ali SAMO 22,00 SIT dnevno ali 0,09 EUR Testni izvod na www.astrolog.si. STOPAR - IT, d.o.o., Dunajska cesta 113,1000 Ljubljana E-pošta: info@astro.si Tel. št. 01 / 565 53 12 NK KRESNICE USPESNO ZAKLJUČIL NOGOMETNO SEZONO JESEN 2006-07 ^ m/ Nogometni klub KRESNICE |e kot tretje uvrščeni klub v Regionalni Ljubljanski LEGEA liga najlepše počastil 35 let obstoja kluba. Uspešen zaključek ncgometne sezone jesen 2006-07 so proslavili v soboto 11.11. 06, ko je članska ekipa premagala renomirane nasprotnike iz Ljubljane ekipo ARNE TABOR z rezultatom 3:0 in s tem osvojili tretje mesto takoj za Trboveljskim RUDARJEM z enakim številom točk. Ostale selekcije: kadeti, starejši dečki in cicibani so se solidno uvrstile, kar je tudi garant da bo nogomet v Kresnicah še živel in se razvijal. Razveseljivo je, da imajo v klubu vsako leto več mladih, ki imajo interes za igranje nogometa. V prihodnjih dneh bo Upravni odbor kluba ocenjeval letošnje delo v klubu, tako s tekmovalnega vidika kot gospodarjenja ter sprejemal program dela za prihodnje leto. V letošnjem letu je uspelo v klubu dokončati večnamensko asfaltno igrišče, pripraviti teren za vadbeno površino ter urediti prostor za tribuno, v kolikor bi uspelo v bodočnosti pridobiti sredstva. Za ureditev glavnega igrišča se javljajo na javni razpis Fundacije za finansiranje športa RS. Finančno poslovanje kluba je zadovoljivo kljub skromnim sredstvom in vsem, ki kakor koli prispevajo je klubska uprava hvaležna. Pri oceni delovanja kluba pa so si enotni, če ne bi bilo prostovoljnega dela, amaterskega vodenja in obilo odrekanja prostega časa, ne bi uspeli, uspeli pa so zaradi tega, ker imajo radi nogomet in delo z mladimi. Vodstvo kluba se zahvaljuje vsem, ki so pomagali klubu za obstoj in razvoj, s tem so pomagali mladim, da se družijo ob športu in se izogibajo nezdravemu načinu življenja, kar je tudi poslanstvo kluba. i Končna lestvica: Regionalna Ljubljanska LEGEA liga po 11. krogu, 11.11.2006 1 Uvrsti- tev Klub Število tekem Zmage Neodlo- čeno Porazi Goli Točke 1 i NK Bežigrad 11 n 0 0 46:3 33 1 2. Rudar Trbovlje n 7 2 2 19:9 23 S 3. Cockta Kresnice 11 7 2 2 19:17 23 1 4. Brinje n 6 0 5 19:17 18 1 1 1 5. Arne Tabor 69 n 5 1 5 18:24 16 6. Svoboda Kisovec n 5 0 6 17:19 15 1 7. Črnuče n 4 2 5 11:11 14 1 8. Ilirija 1911 11 4 1 6 12:15 13 1 9. Dolomiti n 3 2 6 13:17 11 1 10. ŠD NK Kolpa n 3 1 7 14:28 10 s 11. Jezero Medvode 11 2 2 7 12:24 8 i 12. Litija it 1 3 7 7:23 6 PLANINSKI KOTIČEK DRUŽINSKI IZLETI -NOVOST V PONUDBI Pogosto slišim od mladih očkov in mamic „Včasih sva šla rada v hribe, sedaj pa imava majhne otroke, pa ne moreva nikamor." Vendar ni nujno res, da novi družinski člani pomenijo tudi konec hoje v hribe. Predšolski otroci res ne zmorejo toliko kot starejši, vendar tudi z njimi lahko opravimo prav lepe planinske izlete. Le cilje in hitrost hoje moramo prilagoditi njihovim zmožnostim. Mladi starši tega pogosto ne znajo, zastavijo prezahtevne cilje ali pa otrok ne znajo motivirati, ko se pojavita utrujenost in naveličanost. Posledica je, da skupno hojo v hribe opustijo in čakajo na čas, ko bodo otroci starejši. Vendar je to škoda, saj dobro pripravljen družinski izlet v hribe bogato nagradi vse družinske člane in pomembno prispeva k oblikovanju tistih lastnosti (vztrajnost, družabnost, solidarnost, tovarištvo, občutek za naravo in lepo ipd.), ki jih za svoje otroke želimo vsi starši. Tudi zato, da bi čimveč staršev opogumili, da se z otroci podajo v hribe, smo v Planinskem društvu Litija v program uvrstili tudi družinske izlete. Ideja za takšne izlete se je porajala na družinskem taboru. V njem se je zbrala druščina mladih staršev z otroci, ki so v povprečju stari okoli 6 let. Trije dosedanji tabori, ki jih je vodil Aleš Pregel, so imenitno uspeli, zato se je kar samo postavilo vprašanje, zakaj pa ne bi šli skupaj na izlet tudi med letom. Skupinska slika na Bohorju V program društva za letos so bili tako uvrščeni in tudi uspešno izvedeni trije družinski izleti: na Slavnik, na Vogar in na Bohor. Tri izlete pa načrtujemo tudi za prihodnje leto. Vsak od skrbno pripravljenih izletov je bil za vse udeležence posebno doživetje. Najmlajši pa tudi starejši so močno uživali, ko so si ob soju karbidovk in čelnih svetilk ogledali jamo Dimnico in se nato po dveh različnih poteh povzpeli na razgledni Slavnik. Za male planince je bila prava zmaga, ko so premagali kamnito pot iz Stare Fužine na planino Vogar. Njihov uspeh je bil še dolgo viden, saj so ga številni potrdili z žigi na čelu ali rokah. Seveda so na vrhu imeli daljši počitek, med katerim so imeli dovolj časa, da so poiskali vse bonbone, ki so jih ponoči skrili škrati. Tudi izlet na Bohor je potekal v enako prijetnem vzdušju. V lepem jesenskem dnevu so vsi brez težav zmogli pot od Jablance do koče, tudi najmlajša 1 leto in 9 mesecev stara Katka Kavčič. Samo kratek počitek je bil potreben, da je utrujenost kar izginila, zato so se odpravili še na razgledni Koprivnik. Otroci so med seboj postali že pravi prijatelji, saj se večina pozna že s tabora. Z igro v okolici koče so se tako zamotili, da so tudi starši, še posebej mamice, imeli dovolj priložnosti, da se do sitega naklepetajo. Navzdol pa je večina otrok na čelu z Romanom Ponebškom kar zbezljala, tako, da smo bili v rekordnem času pri avtobusu, kjer nas je potrpežljivo čakal Rudi Grm. Če imate tudi sami majhne otroke in se vam zdi, da bi družinski izleti lahko bili prava stvar za vas, se nam kar pridružite. Novo leto je primerna priložnost za včlanitev v društvo, potem pa vas bomo že sproti obveščali o naših načrtih. V letu 2007 so načrtovani družinski izleti na Veliko Planino, na Vršič in Trdinov vrh. Borut VUKOVIČ amnoiNsmncM Miro Petek s.p. Kresnice 78 1281 Kresnice m Izvajanje elektroinštalacijskih del GSM:041-744-631 GSM:041-546-837 Prodaja in montaža sekcijskih garažnih vrat Izvedba dvoriščnih drsnih vrat www.elektro-petek.si info@elektro-petek.si LITIJSKI SREBRNIK spomin na pridobivanje srebra v litijski topilnici Primerno darilo za vsako priložnost! (kupite ga v litijski knjižnici) Villa Litta klub DOM TIŠJE PRAZNUJE 60 LET intervju: DIREKTORICA S SRCEM! Gospa Vida Lukač, direktorica Doma Tišje, že tretje leto nadaljuje delo bivših voditeljev te socialno varstvene ustanove. Poklic medicinske sestre je njena prioriteta. Iz tega bistva izhaja vse njeno vodenje in delo. V Domu je svojo poklicno pot začela kot glavna medicinska sestra. S svojim znanjem in pokončno držo je uvedla sodoben način dela, ki stremi k kvalitetni negi in oskrbi ljudi, ki so jim zaupani v varstvo. Od sebe in zaposlenih zahteva predvsem človeški pristop do starostnika, ki ga v tem hitrem tempu življenja včasih morda težko razumemo. V želji, da bi stanovalcem omogočila čim kvalitetnejše življenje, se izobražuje in pridobiva nova znanja in metode s področja socialnega dela. »Katera je vaša vodilna misel pri vodenju institucije ?« Sledim svoji intuiciji. Naučila sem se odgovore na težka vprašanja poiskati v sebi. V miru in tišini, v objemu narave se ni težko postaviti v vlogo ranljivega, v našem primeru stanovalca. S prihodom v dom je izgubil znano socialno mrežo - dom, družino, prijatelje, sosede. Zaživeti mora v nekem sistemu, ki ga ni navajen, ki mu je tuj in kjer ga usmerjajo drugi. Znova mora stkati novo mrežo prijateljev, znancev in oblikovati nove želje, hrepenenja in življenjske sanje... »S kakšnimi ukrepi preprečite izgubo socialne mreže - smisla življenja stanovalca, kot individualnega človeka?« Največji poudarek je na individualnih željah in potrebah stanovalca, učinkovita socialnovarstvena storitev je le tista, ki v polnosti upošteva oboje in s tem zagotavlja stanovalcu kakovostno življenje. Hkrati v Domu potekajo na vsaki enoti skupine za samopomoč. Za delavke, ki so pripravljene storiti nekaj več, kot le osnovno delo, je organizirano izobraževanje za voditeljice skupin za samopomoč. V pogovorno kreativne skupine so vključeni vsi tisti, ki si tega želijo, nikogar k ničemer ne silimo, vsak se odloča sam. Skupino vodita dve voditeljici, ki znata vzpodbujati, razumeti in voditi delo. Naše stanovalke in stanovalci najraje pečejo dobra in okusna peciva, se pogovarjajo o raznih temah, pojejo narodne pesmi, izdelujejo unikatne okraske za enote, kjer živijo... .Okrog novega leta ali velike noči so naše enote zelo domiselno okrašene. Bistvo skupin za samopomoč je vrniti stanovalca v socialno okolje, razširiti krog prijateljev, ohranjati in krepiti njegova znanja, veščine in vzpodbuditi željo po kreativni dejavnosti. Povezani smo z Gimnazijo Litija in osnovnimi šolami v Litiji in Šmartnem. Njihovi dijaki in učenci prihajajo k nam kot prostovoljci. Pri druženju, sprehodih po okolici Doma, igranju šaha, petju, skupnih nalogah v kreativnih delavnicah ali literarnem krožku se spletajo medgeneracijske vezi, ki so pomembne za obe oziroma vse tri generacije. V Domu se vsak dan nekaj dogaja, voditeljice skupin organizirajo tudi »prvenstvo v balinanju« in vzdušje na tekmovanju je res tekmovalno, a hkrati sproščeno. Stanovalci pa balinajo tudi sami in se pri tem zelo zabavajo. Takšne aktivnosti imajo pozitivne učinke na telesno in mentalno sposobnost posameznika, ki ga lahko vzpodbujamo naprej. Običaja, kot sta obiranje in ličkanje koruze ter nabiranje kostanja in kostanjev piknik sta nepogrešljiva tudi pri nas. »Vaša vizija o prihodnjih BO letih Doma....« Glede nato, da je Dom socialno varstveni zavod, delujemo povsem drugače kot bolnišnica. Stanovalci imajo tu svoj dom, tu ostanejo in živijo do svoje smrti. V prihodnjih letih jim moramo zagotoviti boljše prostorske pogoje, zato bomo zgradili nov prizidek in dom v Litiji. Ponudba socialnovarstvenih storitev se bo v prihodnosti spremenila. Poudarek bo na čim daljšem bivanju v domačem okolju, oskrbovanih stanovanjih, dnevnem varstvu oziroma na individualni izbiri storitve, ki jo bo posameznik želel ali potreboval. Veliko novega o izbiri storitev in o financiranju bo prinesel zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je že v obravnavi. Veste, najbolj sem vesela kadar slišim stanovalca, da se tu dobro počuti in da je tu doma. Osreči me njihov smehljaj ter topel stisk roke zadovoljnega sorodnika. Tu so besede odveč, dovolj je le izraz v očeh, ki pove več kot besede. Biti in ostati človek... to je moja vizija. Gospa Vida Lukač, direktorica Doma Tišje je usmerjena je v človeka, ne glede na njegov status, zato je uspešna. Imajo jo radi, ker ni vzvišena in se tako kot drugi vključuje v razne dejavnosti. Rada poje in na njeno pobudo se je ustanovil ženski pevski zbor delavk, ki ga vodi gospa Selma Gradišek. Nastopil bo na pevski reviji delavcev socialnih zavodov in na praznovanju obletnice. Pravijo, da ljudje, ki radi pojejo, ostajajo mladi in dobro mislijo. Še veliko uspeha nadaljnjih 60 let. Mija LOC Ob praznovanju 60. letnice DOMA TIŠJE vas vabimo v petek, 1.12. 2006, ob 19. uri na koncert v kulturni dom v Šmartnem. Nastopili bodo: pevski zbor stanovalcev "Tisa” in pevski zbor delavk "Dotik” z gosti. Vabimo vas tudi na ostale naše prireditve: Ponedeljek, 27.11. 2006, ob 10. uri: otvoritev razstave izdelkov stanovalk in stanovalcev doma Torek, 28.11. 2006, ob 15. uri: otvoritev razstave slikarskega ekstempora s kulturnim programom v jedilnici doma Sobota, 2.12. 2006, ob 16.30: slovesna prireditev za stanovalce in njihove svojce v jedilnici doma Prisrčno vabljeni! Stanovalci in delavci Doma Tišje Sij ledenih sveč ugaša Sijoči roma v sprti svet, prijateljstva malo sreča, mbra si prilašča ta cvet, ljubezen zgodnja umira. »Bebci grizejo orjaka, jeziki zlobno meljejo, kliče jih zrcalo spaka, misli slabe k vam tečejo!« Ne troštajo si lepih dni, tam sveče prazno gorijo, po licu mnogo ran kriči, brez vere evre snubijo! Sij ledenih sveč ugaša, le navada se z njih kadi, zlo vsak drugemu nalaga, v senco tal so ujeti vsi! Beda plapola čez svetal, dnevi medli so gospodar, lahko bi srečo vsak užil, če bi le eden bil vladar! Jože OSTREŽ Rešeno nagradno križanko pošljite do 10.12.2006 na naslov uredništva. Izžrebali bomo 3 reševalce, ki bodo prejeli Stenski koledar 2007. Nagrade prispeva: Tiskarna ACO, Litija. IZŽREBANCI OKTOBRSKE KRIŽANKE: 1. Nada PRAŠTALO, Ponoviška 11, Litija 2. Tone MEDVED, Dolnji Vrh 1a, Primskovo 3. Slavi BOLTE, CKS18, Litija Ime in priimek: Ulica:. Pošta:_ TEL: Izžrebanci prejmejo bon za pizzo za 2 osebi v Pizzeriji PRONTO. Javno^ glasilo OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zap. št. 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p., CDK 39, 1270 Litija, TEL: 01/898-38-43 Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec; Oblikovanje: Sašo Jovanovič; Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija INSTRUKC1JE Marko Djukics.p. GSM: 04145 45 40 e-pošta: madjuk@gmail.com naše memms. v SUM IN BESEDI OKRAS IZ TREH NOT MEDNARODNA OZNAKA ZA VZHOD MESTO V ZAMBIJI SOL SILICI- JEVE KISLINE MAJHNA KRAČA IVAN AHAČIČ MESTO V NOTRANJI DALMACIJI HRVAŠKI NOGO- METAŠ IZDELO- VELEC LEDA ZAVARO- VALEC IND. USNJA DOBOJ POLIFEMOV TEKMEC STARO- GRŠKO POŠKODBA KOŽE POVRŠIN. MERA SORTA SAMO- RODNE TRTE NEPRAVILNOST V DELOVANJU KRLEŽEVA DRAMA JAVOR LATINSKO SAMEC DOMAČE PERNATE ŽIVALI ZABAVLJI- CA SMEŠNICA JAMSKI DELAVEC GOSTINSKI DELAVEC AVTO OZNAKA KOPRA NEMŠKI VOJAK SLO. PISATELJ (IGOR) SOLMIZA- CIJSKI ZLOG MEJNA REKA HRVAŠKA BOSNA VELIKA LEPA VEŽA TV LIK VESOLJČKA PRITOK JEZERA TURKANA KOLO Z MOTORJEM PROSTOR ZA PEVCE PERNATA ŽIVAL MORSKI RAK BREZ KLEŠČ ZADNJE SLABO ŽGANJE MESTO V KONGU NADALJE- VANJE GESLA SKAND. MOŠKO IME ELA ISTENIČ MARKO VALANT FILMSKI IGRALEC (RYAN) VELIK GORSKI VRH Težje besede: ASEKURANT, OKUKA, NDOLA, TRIOLA Sestavil: JOŽE VIZLAR PAPIJEV CIRKUS V soboto, 21. oktobra 2006, le otroke iz Litije in njihove starše obiskal PAPI, maskota mladih varčevalcev SKB banke, in s predstavo PAPIJEV cirkus napovedal svetovni dan varčevanja, 31. oktober. Prireditve v okviru otroških matinej v prostorih Javnega zavoda za kulturo Litija se je udeležilo skoraj 200 staršev in otrok. Namen zabavno-poučne predstave, ki jo je prispevala SKB banka, je skozi igro in glasbo vzpodbuditi otroke k preudarnem ravnanju z denarjem in k varčevanju. V mesecu oktobru so, v novoustanovljenem Javnem zavodu za kulturo Litija, ponovno pričeli sezono otroških matinej. Ob bližnjem dnevu varčevanja 31. oktobru, jih je v soboto, 21. oktobra 2006, obiskal PAPI iz SKB banke z brezplačno predstavo PAPIJEV cirkus. PAPI in njegov prijatelj čarodej Toni sta otrokom s pomočjo čarovniških trikov povedala marsikaj zanimivega o ravnanju z denarjem: kako ga zaslužimo, zakaj varčevati v banki, kaj so obresti in še marsikaj. Otroci so povedali, da si njihovi starši prislužijo denar v službi, oni pa dobijo denar - ne v tovarnah, kot je PAPI najprej mislil, ampak od staršev, dedkov in babic, če so pridni in jim pomagajo pri domačih opravilih. Otroci so izvedeli, da je denar najvarneje zaupati PAPIJU v SKB banki. To pa zato, ker ti denar doma nepridipravi lahko odnesejo in ostanemo brez vsega, v SKB banki pa ga pridno čuva PAPI. To je dokazal kolesar, ki se vozi samo na enem kolesu. Privarčeval je za pravo kolo, vendar so mu nepridipravi odnesli denar in tako mu je ostalo denarja le za "pol” kolesa. Varčevanje s PAPIJEM se splača tudi zato, ker za denar na PAPI računu otroci dobijo obresti, kar jih dodatno spodbuja k varčevanju. Kaj so obresti, je praktično prikazal Toni tako, da je »povečal« kupček denarja v mošnjičku. Pri čarovniških točkah so PAPIJU in Toniju pomagali pomočniki - otroci iz občinstva. Ti pa so za "plačilo" dobili namesto denarja figurico iz balona ali drugo simbolično darilce, tako kot pred mnogimi leti, ko denarja še niso poznali in so uporabljali blagovno menjavo. PAPI je predstavil svojega gosta, čarodeja Tonija, otroci so se naučili še PAPIJEVO pesmico, ki bo kmalu izšla na otroški glasbeni zgoščenki PAPI, in ki bo PAPIJEVE varčevalce po 15. novembru čakala v poslovalnicah. Ker bomo prihodnje leto zamenjali tolarje za evre, so otroci PAPIJU obljubili, da bodo v banko čim prej prinesli tolarske kovance, ki jih še imajo doma. PAPI in Toni pa sta jih po koncu skoraj uro trajajoče predstave obdarila še s čokoladicami in balončki. Otroci in starši so bili nad predstavo navdušeni in so PAPIJEV cirkus povabili, da se ob priložnosti še kdaj oglasi v njihovem kraju oziroma njihovem vrtcu ali šoli. S pomočjo malega čarovniškega vajenca so pričarali polno mošnjo denarja. L AVTO - ŠOLA Sl ° Cim SVETIČ VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI •POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA •ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za H, A, B, E k B, C in E kategorijo s pričetkom v TOREK, 05.12. 2006 OB 16. URI INFORMACIJE IN PRIJAVE na Graški cesti 2 www.si-car.si TEL.: 01/8983-140 • GSM: 041-720-378 PAPI je prašiček s krili, ki otrokom in mladim do 14. leta v SKB banki pomaga pri prvih korakih na poti v svet financ. SKB PAPI ponuja popolno ponudbo brezplačnega osebnega in varčevalnih računov, bančnih kartic ter spletnega poslovanja. Med drugim jih k varčevanju PAPI spodbuja tako, da jim vsako četrtletje podari posebno PAPi nagrado. PAPI ima svoj spletni portal, na katerem je vedno živahno: papi.skb.si. Poleg PAPI ponudbe in aktualnih dogodkov je tam še marsikaj zanimivega: PAPI računalniške igrice, čestitke, pobarvanke itd., otroci pa lahko PAPIJU pošljejo risbico, uganko, zgodbico ali pesmico. PAPIJEVI varčevalci pozor: izpraznite PAPIJEV trebušček in prinesite tolarske kovance na vaš PAPI račun v poslovalnico SKB banke, kjer vas po 15. novembru 2006 čaka PAPIJEVO presenečenje - glasbena zgoščenka PAPI s pesmicami za otroke! SKB - POSLOVALNICA LITIJA, Jerebova ulica 14 TEL: (01) 898 32 85, FAX: (01) 898 42 37 110 Delovni čas: PON do PET 8.30-12.00 in 14.00- 17.00 ure, sobota zaprto. PROMOCIJSKO BESEDILO