V LJUBLJANI NAMESTO PETIH LE ENA KOMUNALNA SKUPNOST
Skupna »streha« za komunalo
Ljubljansko združeno delo in krajevne skupnosti pravkar razpravljajo o predlogu samoupravnega sporazuma o ustanovltvi komunalne skupnosti Ijubljanskih občin. To pomenl, da bomo imeli po novem - seveda, če bomo sporazum sprejeli -mestno, namesto petih občinskih komunalnih skupnostl.
Poleg učinkovitejšega in smotmejšega komunalnega gospodarjenja naj bi ena sa-ma komunalna skupnost omogočHa tudi enakomer-nejši razoj v mestnih, pri-mestnih in vaških krajevnih skupnostih pa tudi onemo-gočila monopolni položaj nekaterih organizacij s tega področja.
Zakaj se pravzaprav sploh odločamo za eno, skupno komunalno skupnost? Ra-zlogi segajo nekaj let nazaj. Leta 1977 so bile ustanovlje-ne občinske komunalne skupnosti, ki so leto kasneje ustanovile zvezo komunal-nih skupnosti ljubljanskih občin. Taka organiziranost je sicer omogočila nekoliko boljše zagotavlja/ije denarja in tudi nekoliko bolj nepo-sreden vpliv uporabnikov v skupščinah občinskih skup-ščin, vendarpa so se pokaza-le tudi nekatere slabosti. Ena takih je tudi neenako-
meren razvoj komunalnih dejavnosti in standardamed ljubljanskimi občinami.
Uporabniki komunalnih storitev in komunalne ~de-lovne organizacije so se ta-krat dogovarjali pogosto neučinkovito in prepočasi. Delo se je delilo nesmotrno, nekatera opravila so se po-dvajala. Tudi denarje bil za-radi take organiziranosti raz-drobljen. Razdrobljenost pa lahko, še posebej v današ-njih časih, prinese bistveno manjše učinke, kot če odlo-čanje o vseh sredstvih, ki so na voljo, lahko poteka na enem mestu. Precej pri-pomb je bilo tudi na nesmo-trno organiziranost strokov-nih služb. Nova ureditev bo tako tudi zmanjšala sedanje število zaposlenih v teh skupnostih.
Jasno je, da je komunalno gospodarstvo s svojimi de-javnostmi, kot so vodovod, kanalizacija, mestni promet
in podobno, take narave, da ga ni mogoče ločevati z ob-činskimi mejami. Pri tem so ponovno pomembna sred-stva, ki jtfi ob sedanji raz-drobljenosti niso mogli do-bro izkoristiti niti posamez-ne občine niti mesto kot ce-lota. Doslej se je neposredni vpliv krajanov končal na ob-činskih komunalnih skup-nostih in tako se je bilo tež-ko dogovoriti za skupne po-trebe Ljubljane.
Po novem predlogu sa-moupravnega sporazuma o ustanovitvi skupne komu-nalne skupnosti, ki bo vjav-ni razpravi do 31 .marca, pa naj bi imeli krajani neposre-dnejši vpliv na odločltve. Uporabniki v krajevnih skupnostih bodo lahko svo-je potrebe zadovoljevali tudi samostojno - sami bodo lah-ko upravljali s komunalnimi ob;e/ct/ in napravami, ki so v njihovi krajevni skupnosti. Seveda paboza učinkovitej-še reševanje Ijubljanskih ko-munalnih problemov po-trebna predvsem večja zav-zetost ljudi, ki se bo morala najbolj pokazati v razvitej-ših delegatskih odnosih.
J. K.