Kaf vsg piŠGjo o učitGlfstvu, šoli, prosveti in Jl/V —1 »Učiteljstvo in demokracija«. Pod tem naslovom prinaša »Večernik« od 3. nov. zanimiv članek. V njem sta letnici novosadske in skopljanske skupščine zamenjeni, vendar priobčujemo njegov zaključek: »V Sarajevu je 1. 1935. učiteljstvo prelomilo enkrat za vselej s tradicijo političnega hlapčevanja. Še močneje je bilo to naziranje poudarjeno naslednje leto v Skoplju, kjer je predsednik učiteljske organizacije g. Dimnik odločno izjavil, da mora delati učiteljstvo v bodočnosti roko v roki s širokkni kmečko delavskimi ljudskimi sloji. Leto dni dela in razvoja je rodilo nato 1. 1937. impozantno novosadsko učiteljsko skupščino, kjer so izrekli učitelji pred vso jugoslovansko javnostjo. da bo slonelo vse njihovo delo na principih demokracije. Da so zvesti tej odločitvi in da je ne mislijo pozabiti tudi v bodočnosti, so pokazali učitelji letos v Zagrebu, kjer se je večina odločno uprla početju manjšine. Ta odločen nastop pretežnega dela učiteljstva, ki se ni pustilo demoralizirati po diktatu peščice Ijudi, pa nam je prijetna garancija, da so učitelji resnično na novi poti, da bočejo delati z ljudstvom in da bodo v bodoče popolnoma upoštevali načela demokracije.« —1 V Nemčiji je zopet uvedena telesna kazen za šolsko mladino. »Hamburger LehrcrZeitung« imenuje uredbo, ki predpisuie to »zapoved pravega nemškega učitelja« (Razni listi.) —1 Vzgojne zmote je naslov članku v »Edinostk od 5. nov., iz katerega posnemamo naslednji pasus: »Padla je resnica in iz načela pravice, ki naj zmaguje, je nastala bajka, v realnem življenju trenutno prav toliko verjetna kakor zgodba o princesinji ter zakletem gradu. Zdi se, kakor da so postavili na laž vse lepe misli, na katerih je temeljila vzgoja in se ironično posmejali razočaranim ter strmečim vzgojiteljem: ,Kaj ne vidite, da so vaše poti pogrešne?« Mar še niste spoznali, da ne vzgajate mladine za življenje, temveč proti življenju? Vodite jo k duševnim oblikam, s katerimi se v življenju ne bo mogla uveljaviti in ki ji utegnejo škodovati, ker se morda ne bo znašla v novem življenju!' Tako nekako zveni posmeh pravi pedagogiki in bije v lice milijonom, ki so iskreno ter hrepeneče iskali ideale ter v njih verovali, verovali... Hipoma pa se jim je razbil svet njihovih načrtov, prav kakor bi bil le prazna iluzija, sa- nje z odprtimi očmi. Zato ni čudno, da se je v resnične vzgojitelje vsega sveta naselila globoka depresija in desorientacija. Po eni strani imajo občutek, da so kazale poti v napačno smer in se lovili za nerealnimi ideali; po drugi strani pa se ne znajdejo v nastalem kaosu in mnogi ne vedo kod ne kam. Ponujajo se cel'e vrsite različnih na videz pedagoških sistemov s skrito politično tendenco .ter skušajo zatemniti pravi smoter vsega vzgajanja: razvijati človeka, ki bo po svoji vsestranski ter objektivni duševni orientaciji mogel biti kulturni vzor bodočim generacijam, ne pa enostransko bitje, ki je za kulturni razvoj človeštva več ali manj nepomembno.«