Pavšalni Iranko v tiriavi SHS. 209. itev. V UubUanl, v soboto 11. septembra 1920. Sshsjia rasen nedelj Cn prasnlltcu vse!« dan e!? 10, url dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, IraneiSkacska ulica it.6/1., Učiteljska lisicama. Dopise fvanlursti in podpisati, sicer sc jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X £5 mm po K f50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. l!ri večjem naročilu popust. VB WmKSm £ Glasilo lugoslov. socilaine - demokratične stranka, Posamezna štev. t krono. Lem E¥, TeSefonska ž!. 312. Naročnina: Po pošli ali z dostavljanjem na dom za celo loto K 2-10, za pol »eta K 120, ja četrt leto K GO, za mcsec K 20. Za Nemčijo colo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360. R c k 1 a m a c i j e za list so poštnino proste. Upruvništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica šl.6/;,, Učiteljska tiskarna. D’Annun*io proglasilne odvisnostReke. Zagreb, 10. „Riieč“ doziiava iz Bakra, da je v sredo zvečer v Teatra Fc-licc B‘AH!HTimes« noročaio ‘z Carigrada: Francoske in armenske čete so porazile naciionaliste Pri Kurtkale (Ciliciia). Naciionalisti so imeli 1500 mrtvih. Pri Aleomi so francoske nredstraže zavrnile dva nana-ua to! d. KOMUNISTIČNA NEDELJA. Moskva. 10. Po vesteh iz Lugan-ska ie ukraiinska delavska armada sklenila, v donskih Dokraiinah uvesti eno komunistično nedelio. Upaio. da se bo ta dan nakopalo 200.000 oudov premoga. PRISTANIŠČE NOVOROSIJSKO. Moskva, 10. Ljudski komisar či-čerin ie v okrožni brezžični bržoiavki sr* točil vsem vladam, da te pristanišče v Novorosiisku zaprlo z minami. V dunaiskem soc. dem. glasilu »Arbeiter-Zeitung« ie sodr. Florjan Groger napisal Dod tem naslovom daHš' članek, ki zveni enako kot bi ga napisal eden onih Korošcev, ki so pretekli teden na Dunaiti osuvali in opsovali sodr, Leitneria. Niegove trditve druffa drugo nobiiaio. Predvsem bo treba sodritgu Orogeriu povedati. da imaio plebiscitno komisiio izvzemši francoskega delegata. ^ vso Nemci na svoii stran« in zato ni čuda. ako se Slovenci temu upirajo. O boroveljskih socijalnih demokratih oovemo s. Grogru sledeče: Boroveljski socijalisti so bili vedno vse nrei. nceo int^rtiacLioualni: ne-broi tehtnih vzrokov mu zato lahko navedemo Hočem mn navesti le dva 1. leta 1912 so strokovno organizirani kovinarji orosili sveto dunaisko cen-talo. da se vršiio v Borovljah. Pod Liubeliem in v Bistrici slovenski strokovni shojji. Centrala iim ie to tako? dovolil^ in iim ie dala celo Potreben denar za kritie stroškov. Toda odbor boroveljski! sociialnih demokratov ie vršitev- teh shodov prepreči in niso se n&gli vršiti. In 2. Ob polomu* smo hoteli zdttžiti vse kovi-. narske oreanizaciie v Slovenili v enotno centralo, kar ie samoob&ebi umevno in kar sci zahtevalii tudi delavci borovelisk% • plavžev. Pridružili so se uain vsi organizirani delavci \i Ouštaina. iz Bistrice V Rožu in snloh iz cele Slovenile ali boro-velisVi šovinisti, ki iih imenule sodr Groger sociialne demokrate, sc nam — niso pridružili. Nasprotno oa so se naši sodnici na Goriškem, v Trstu, na Krasu in v Idriji takoi po Italijanski okunaeiii — dasi le začasno — združil z italiianskimi sodrugi in sc danes roko v roki boiuleio ž niimi proti laški buržvazivi. Združitev z Borc-vellčani bi boi nroti Breičevim baio-netom čez katere se s. Groger prito-žnie ž niimi skuono veliko lažie iz-beievali Proti tem baronetom se moramo erako bo:evati kot s boiuieio danes nemški sodrugi na Dunaiti proti krščanskim sociialistom. ki iih hočeta izstradati Klerikalna mafiia raz-saia nri vas v Avstriii v isti meri ko» pri nas. Upamo na da io mi prei ukrotimo ke vi. S. Groeer nas poziva da nai apeliramo na našo vlado, da se svobodno glasovanie na Koroškem ne bo teptalo 7. nogami. Povedal sem že v začetku, da le vsa oleblschna komi-bifa na nemški siraoi Dodajam le še fo da bodo ev. krvonrelitiu vzrok tudi koroški sociialni demokratje. Mi ne zahtevamo več kot svobodno dasovanie. uravi s. Groger. Ker smo m? !«tepa Uf.nenia. smo do. sle! venomer zahtevali da se da od teh stvari roke Pr°č. S. Groger se sklieuie na strokovno organizacijo in na uspešna mezdna gibania. ki so iih vodili \z Celovca. Lahko bi vam povedal. kako ste pustili prod voino koroške grofe, da so izkoriščali slovenske in aeuišEe delavce. Omeniam le grofa Thnna Vallsassina. Ko sem prvič nrišel med nieeovo delavstvo, so m el i po štiri krene dnevne plače. Šele iz Ljubljane smo se. morali i>o-£>alati z grofom in vi sploh niste vedeli. da ti delavci eksistiralo. Danes seveda fini pišete o del. organizacijah in o mezdnem'gibanju. Da ie to le agitaciia v plebiscitne svrlie. med tem ko zahtevate na drusri strani svobodno glasovanie. ie vsem iasno. aWie reimt sich das zusammen ?« S Grijger priznava sam, da so koroške Slovence raznarodovali in iih trideset let vzgfliali v nemškem duhu. Da. da s. Groger. sam sem videl na boroveliski občini seini za-Disnik -ki je bil nred 25. leti Disan še slovensko. Tudi sev. celovška okolica ie bila pred 70. leti še čisto slovenska. L. 1853 so imele slovenske občine. sev. od Celovca (Blatograd. Cainče. Oborše) še sloycnske napise In 1. 1877 ie celovški šolski svet strogo ukazal učiteljstvu slovenskega Korotana, da moraio poučevati le nemški. Takih stvari vemo še veliko. Tudi glede narodnega gospodarstva ne bo vse tako kot meni sodr. Groger. ki ie še človek starega kopita in misli, do mora staro ostati Našo prepričanje ie. da Nemška Avstrija v svoii dosedanii obliki, ako-tudi dobi še cono A in B. ne bo mogla obstoiati. Že cirkulaciia 20 milijard bankovcev ii danes obtežuie živHe--life iu iskati bo morala no vsak na-oiu možnost DirkJooitve k Nemčlii. jn zato mislimo, da ie v coni A nesoa-metno agitirati 23 Avstrijo, ki io tudi to ne bo rešilo. Boliše bo za opno A v Jugoslaviji, ki rabi industrijo boli kor vsaka dru«a država na Balkanu. Kdo ie bil odieinalec boroveliske Duškarue in industriie? JugoalavHa in Balkan sploh. BoroveHčani niso vedeli, kam gredo nvih ouSke. žbice, žeblii in žica. ker niso vedeli, da delajo z verižniki. Boroveliske ouške so poslali veletrgovcu v Gradec in odtod so šle v Jugoslavijo in na Balkan. tedai niso bili s pravim odjemalcem direktno v zvezi. S. Groger arovon tudi o nespretno izpelianih železnicah: toda vse ne bo ostalo ta-Ko kakor prei. S. Groger kot poslanec že v nreišnil Avstriii ve. da so gradili žcleZhice le za voiaštvo nikdar pa ne za drutre prebivalce. Z agrarnimi produkti na Koroškem ie eniiko. Pri nas imamo dosti žita ki ga na Koroškem nlmato: tam na sta — zlasti v Junskj dolini —-kron mir in leča. ki iih nimamo pri nas. Torei koroški kmet bo Imel kon-sumenta tudi pri nas. Tudi iz gospodarskih ozirov ni dobro Grogejevo mnenie. Končno govori s Groger o iredenti. ki !>i se razvila v slučaiu pripada A-cone k Jucoslaviii. Mi smo nasprotnega naienia. Pri družitev A cone k Nemški Avstriii bi šele dala slovenskemu irredentizmu novo žlv-lienie. Irredenta bi oa lahko imela hude posledice. Prepričani smo. da ie naibolie. da vsak narod skuono živi in skupno goii kulturo. Ko na dosežemo naše sociialstične cilie. ne bomo imeli nikakih imneri-ialističniJi državnih memikov več. Ignacii Mihevc. ¥ znameniti obrekovanfa m laži. Glavno sredstvo, ki sc ga komunisti v boiu proti našim organizacijam poslužitieio. • ie zavestno obreko-vanie iu laž. Komunistični agitatorji, ki !iui-skaio 00 naših delavskih kratili, si iz-mišliaio laž za lažio. eno zlobneišo od druge, tako da zastaia človeku sapa in da ne more verieti. da ie tako zlobno lmiskanie sploh moffoče. Navedli bomo neVai nalznačjlnei-ših nriinerov. O sodrugu Koračit, ki živi v Bel-gradu v naiskrcmnejšili razmerah, pi- šeio komunistični listi dan na dan. da ie miliionar. Zadnie »Radničitc novinec na pripovedujejo nonolnoma resno. da ima kupljeno turško veleposestvo na Kosovem poliu. Podobne laži si izmišliuieio tudi o naših sodrtigih. Da ie vsak izmed niih milijonar. — na nai si bi bil tudi brez vsakega Dremožcnia se razume žc samo po sebi. O sodrugu Kristanu pripovedujejo razven tega še druge laži, Ko ie izbruhnil lansko leto v re-viriih štraik. ie bil sodrug Kristan ta-koi na licu mesta in se ie zavzel z vso silo za pravice rudariev. Ker rudarii nahuiskani od komunističnih aeitatoriev. niso hoteli niegovega posredovanja, ie šlo gibanle za trenutek svoio not. Ne po volii in ištfei- ' iativi sodruga Kristana le prišlo v revirjih do štraika in do tega. da ie poslala voiaška oblast v revirle vo-iaške straže, ampak proti n nabrel v nepregledni vrsti. Človeku se studi, da ie kai takega sploh motroče. Zadnji čas so se spravili komunistični obrekovalci tudi na vodstvo Konsumncga društva za Slovenilo. • Povoda zato niso imeli Drav nobenega. Naši čitatcUi bodo videli iz ugotovitve nadzorstva Konsumneaa društva tudi na tem primeru, kai Je laž in kai ie resnica. • Ne opnzarianto na to vrsto boift zato. ker bi bili nmenfa. da ie treba kogarkoli osebno braniti. Osebno take ouSice ne morolo nikogar boleti: Ker pa se naoadaro na ta način naše orgnizaeiie. ie bilo treba na kratko pokazati, s kakimi sredstvi liočeio ori nas priti komunisti do politične ' moči. Mnenia pa smo. da trezno in solidno delo na koncu zmaga in da tudi komunistična cerkev ne bo vzra-stla na blatu laži in obrckovania. Pregovor pravi: Povoi mi s kom hodiš in iaz ti novem, kdo si. Pa šo nekai podobnega ie res: Pogiei. s . 1 kakšnimi sredstvi se kdo boiuie in vedel boš. kdo ie to. Ves svet. zlasti na vsa politika fc nolna resnih, velikih nasprotli. Tu in tam so lahko pošteni liudie. !-h.ati po sodrugih, ki že delajo leta in leta, darujejo svoj prosti čas za naš napredek in za naše organizacije, to Je program Saveza, njih profesorjev in kompanijc Žorga - Makuc in drugih. Za pozitivno delo niso. Sklepate prispevke brez nas. niti v strokovnem listu nas ne obveščate, kako iu kaj se godi proti nam; če to veste pa ne poveste, ie to grdo: če pa niste informirani, je znamenje, da sc za nas nič ne brigate, ali pa ste vladni hlapci. Na vsa ta vprašanja bi želeli odgovora. Vas pa, centralni predsednik Makuc, ki ste bil proti drugim tajnikom tako radika-len, kaj ste VI ukrenili glede pragmatike? Kaj je ukrenil tajnik Petrič? Tako Vi socijaldemagogi, ki glasujete po načelu razrednega boja za popa Pavloviča. Zavedni železničarji. ga. prof. Vesenjak, ki brez Koroščevega dovoljenja še kihniti ne sme. oa ie v finančnem odboru »z odločnim nastopom« dosegel. — A. kaj ie dosegel. Nič. nič in še enkrat nič. Prof. \ eseniak ie v finančnem odboru prebral neko resoluciio. ki se ie dala po nrečitaniu ad akta. Vlada ie v sefi od četrtka pač iziavila. da hoče imeti bndžetno debato, ne mara pa adresne. Vsakdo ve. da ne bo na ene in ne druere debate. No'. oa ie dosegel lugoslovan-ski klub? Pač. nekaj že! In sicer. da se ie v »Večernem listu« s svoio reklamo zonet oošteno osmešil. Liudie sz moraio samo smeiati tei barmum-bajiejski reklami, ki na] farba še naprej uboge zaslepljence. Resnica Se da is šef Jugoslovanskega kluba podpisal proračun in s tem v naprej zagotovil vladi njegovo sankcijo tudi za slnčai. če bi se o niem vršilo Glasovanje v narodnem predstavništvu. "V's e drugo ie pesek v oči! Jugoslovanski klub dosege!... Belgrad. 5. sept. V ..Večernem listu", ki je danes prišel v Belgrad, beremo, da je »Jugoslovanski klub dosegel, da pride proračun pred parlament", kaiti «2. seot. dopoldne se le dognalo da je poslanec Vesenjak v finančnem odboru izjavil, da bo Jugoslovanski klub pritrdil proračunu le tedaj, ako so bo izpremeni! v zmislu resolucij. ki iih ic sklenila Jusrosloslovan-ska kmetska zveza na svojih zborovanjih, •< I s tem »odločnim c nastopom k: — — jugoslovanski klub dosegel, da j pride nroračun pred — Narodno skupščino po izjavi samega ministar-skega predsednika Vesniča“ ... Saperlot — usoeh na tak! Še bov-he se moraio smeiati Jugoslovanski klub ie dosegel! — Gospod dr. Korošec, šef-gazda iugo-slov. kluba ie podpisal brez vsake izjave finančni proračun — njegov brezpomembni ponižni in vdani slu- .+. Bolgarski poslanik v Belgradu. V Belgrad je dospel g. Kosta Teodorov, novi bolgarski poslanik, z dvema tajnikoma. Dne 7. t. m. so posetili ministrstvo za zunanje stvari. O. Teodorov Je član bolgarskega parlamenta in intimen prijatelj bolgarskega ministrskega predsednika Stambulinskega. Evropska vojna ga je zatekla v Švici. Vstopil je v francosko tujsko legijo in se bori! kot dobrovoljec proti Nemcem. + Priprave avstrijske soc. demokracije za volitve. Dne 7. t. m. je sklicala avstrijska soc. dem. stranka konferenco, na kateri se Je stranka posvetovala o bodočih vol't-vah v državni zbor. Iz poročil zastopnikov je posnemati, da je avstrijski proletariiat pripravljen, da kar najodločneje nastop! proti reakciji. Stranka se je kaj lepo razvila, zakaj samo na Dunaju Je stranka pridobila v zadnjem času več nego 25.000 članov. Stranka je tudi sprejela že na zadnj! državni konferenci odobreno stališče, da sodrug, ki ima Javno službo, ne more biti kandidat za državni zbor. Lista kandidatov bo enotna (tam imajo progresivno voliln r pravo za vso državo eno); v ta namen so se sklenile naslednje smernice: 1. Strankino vodstvo odloča, kateri sodrugi, ki so v državni listi, naj mandat sprejmejo ali odklonijo. 2. Sodrugi, ki po državni listi doae mandat, pa ga odlože, veljalo za stranko dalje kot zastopniki tistega okrožja, v katerem so bili voljeni; imajo tore! v okrožju za vso legislativno perijodo do okraja Iste dolžnosti, kakor izvoljenci okrožja. Konte-renca je nato pooblastila strankino načelstvo ter mu podala nekaj navodil glede sestave volilne liste. Obenem'je konferenra naročila strakinema načelstvu, da po volitvah skliče izredni strankin zbor ne glede na predpise organizacijskega statuta. + HHiikovo delo 22. avg. t. 1. Je bilo v Pruskem na Slovaškem blagoslovljen je zastave društva »Orel« in na taboru 5 do 5 tisoč ljudi, je govoril Znani Hlinka o te2-kočah, ki iih baje dela država gospodarjem kmetom. Neki legijonar zakliče: »Gospod Hlinka, to ie laž!« Poleg njega stoječi župnik pa zavpije: »Ubijte gaU Nastal Je pretep in več oseb je bilo težko ranjenih. Hlin-ko pa bodo izvolili, ki pišejo, za nadškofa v Olomucu. (Uradno.) -1- Zbor komunistov iz držav nastalih na ozemlju bivše Avstro-ogrske ter iz Balkana sc je vršil 5 t. m. na Dunaju. Priglašeni so zastopniki iz Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske, Bolgarske in Grčije. Zbor bo trajal cel teden. -1- Protest Flamcev. Po vesteh Iz Bruslja ie splošna flamska zveza, ki šteje Cez 400.000 članov, vložila pri belgijski vlad! ««ter protest zaradi francosko-belgijske vojaške konvencije, ker smatra zveza, da je s to konvencijo teptana nevtralnost Belgije. + Vprašanje Gornje Šlezije, Odločilni krogi v Nemški državi, kakor tudi v Prusiji so si v tem edini, da se je treba ozirati na značaj gorenje-šlezkega ljudstva in da se nikakor ni upirati morebitnim željam, da se obrazuje Gorenja Šlezija kot zvezna država. 4- Rusija In Romunija. »Izveslia« izvajajo, da je Romunija napravila netočne podatke, ko je trdila, da Rusija n! bila priprav. Ijena stopiti v mirovna pogajanja z Romu- Politline vesti. mjo. Nasprotno Rusija na svojo zadnjo ponudbo, naj se uvedejo čimpreje neposredna pogajanja, do danes m dobila odgovora. t Odposlanstvo »Labour Party« na konferenci v Rigl. Akcijski odbor angleške delavske stranke je odločil, da pošlje odposlanstvo v Rigo v s vrh o proučenja mirovnih pogajanj med Rusiio in Poljsko In soudeležbe na konferenci. Med delegat! ss nahajata Adamov in Purcell. + Permanentni odbor Švicarske soel-jalnc demokracije je sklenil z vsemi glasovi proti enemu, da se vprašanje vstopa v tretjo Internacijonalo zopet obravnava ter da se vslcd pogojev, ki jih je tretja Interna-cijonala stavila, ne vzame na znanje. 4- Norveška soeijahio demokratična stranka se po poročilu »Arb. Ztg.e namerava deliti v socijalno demokratično in v komunistično frakcijo. 4- Komunisti med seboj. Pr! sej! osrednjega odbora finske komunistične stranke v Petrogradu so pristaši opozicijske stranke med razburjenim razpravljanjem streljal! na udeležence z revolverji. Ubitih je bib 10 finskih komunistov, a ranjenih približna 20. Opozicijsko stranko sestavljajo večjede! častniki opozicijske armade. -I- Japonci izpraznili Kitajsko. Kakor doznava »Agence Havas« iz Tokija. so Japonske čete dne 2. sept. izpraznile ozemlje ob vzhodno kitajski železnici zapadno o*i Harbica. Dnevne vesti. Klerikalci ne priznata! Česa? Pa ia ne dr. Kerošca? Da. tako ie! Sinočui »Večerni list« pove na uvodnem mestu, da ne prizna proračuna in s tem seveda tudi. dr Korošca ne. ki ie ta proračun podpisal Ei. seveda, n !e tu doma. za reklamo in oa vabo volivcem, siccr oa ostane kakor ie bilo. Za slovensko liudstvo »Večerni liste in »Domoliub«. za Bel-grad dr Korošec. So presladka konta da bi se dalo odriniti od niih naše klerikalce. No ia. naše liudstvo oa ni več tako neumno, zato se neumnim sleoariiam klerikalnega časopisi le smeie. »Večerni List« in dostcinost. Nekaj nezaslišanega! Naioodleiši in nailažniveiši srednjeevropski revolver. Korošcc-Breičev »Večerni list« iavka v sinočni številki o — do-stoinosti _kcr smo na nekaterih mestih razkrinkali niecovo sleparsko pisarfenie Že s stališča iavne morale moramo protestirati da bi ta list sploh rabil to besedo med gnoinico. ki io razliva vsak dan po liublianskih ulicah K občnemu zboru železničarske oreantzaciie. Železničarska organizacija ima svoi občni zbor. Med železničarji ie organizacija izgubila silno mnosro za, upania ob zadnii stavki, ko ie bilo očividno. da ie Korošec nalašč provociral stavko in ie ootem dal pometati oar tisoč železničarjev na cesto. Štev, 209, Silno škodo so trpeli vsi železničarji, še več na tišji, ki so bili ob delo. Pesnica. ie. da boii večkrat oonesrečiio. če so neugodne razmere, ali tukaj je bila stvar iasna. Vso krivdo nosi v tem primeru vodstvo, ki ni znalo presoditi ooložaia. Zaraditega ie potrebno. če se hoče omuiizaciia zonet dvigniti do svoie oreišnie moči in veljave. da stooi na čelo te organizacijo vodstvo, ki bo delovalo trezno. V Bosni in na Hrvaškem so železničarii iz istih razlogov odrekli poslušnosti slabemu vodstvu in so sami vzeli organizacijo v roke in izdaiaio tudi list. Prav dobro vemo. da hočeio žeiezni-čarii imeti sociialistično ore-anizac«-io. ne pa politično komunistično stranko, ker ie le malo železničarjev, ki bi prodali svoie mterese za nazi-vnnie s komunisti. Železničarji Iiooe-io imeti močno strokovno ortraniza-ciio in kolikor ne bo šlo z volio teh liudi. ki so sedai v vodstvu in so dokazali svoio nesposobnost, bodo železničarji poskrbeli za novo vodstvo ali pa novo organizacijo, ki bo res železničarska. POJASNILO. »Kcnsumno društvo za Slovenijo« nam pošilia naslednjo ugotovitev: Podpisano nadzorstvo »Konsumnega društva za Sloveniio« ugotavlja z ozirom na članek »Kie so debele krave — kralia Faraona?«, ki ie izšel v listu »Rdeči prapor« _št. 29 z dne 7. septembra sledeče: Trditev, da so dobili: ravnateli Kristan 93.600. podravnateli Uratnik 62400. blagajnik Dražil 56160, kontrolor Jurčič 56 tisoč 600. tainica Urbančeva 31660 leron letne plače, ie enostavno izmišljena. Resnica ie. da so nreieli od iuHia 1919 do iuliia 1920 na plačah ia nagradah: ravnatelj Kristan .15000 K nagrade in 12000 K nlače. skupaj 2T tisoč K. podravnateli Uratnik. blagajnik Dražil, kontrolor Jurčič skunai nt» 22.600 K. zadnia dva razven tega šc no 1200 K rodbinske doklade, tajnica Urbančeva na 18000 K. V zadnii skupni se-ii so se povišale vse plače — razven ravnateljeve za 30 odstotkov. Plače so se povišale tudi klancem v istem razmeriu in presedajo svoto. ki ie navedena v članku v taki zvezi, da ie videti, kaJcor da bi bila odkloniena. Z?orai ome-nif-rti sod rus? i imaio no tei rcoailaciii za bodoče loto. ravnateli Kristan 72 tisoč K. Uratnik. Jurčič in Dražil po 45900 K (zadnia dva še po 9000 K rodbinske 'doklade). Neresnično io dalie. da ie s. Dražil bivši plesni učitelj. res na ie. da ic no poklicu tiskar ki ie nrišel iz tiskarne v unavtii odbor konsumneca društva kier deluie že več let. Neresnično ie naualie. da !c sklenilo načelstvo in nadzorstvo kolektivno oocodbo za uslužbence za dobo 10 let. res pa ie. da 'c bilo uo:o-deno na zadnii <5p>ii želii nameščencev zadruere s tem. da se ic odobril »Službeni red za nameščence«, ki določa nravir.o in dolžnosti nameščencev. Res ie dalie. da se ie v tei seji nrinoznala nameščencu, ki dela nad 10 Iel vestne- in požrtvovalno v pro-speh zadraerc. večia nagrada. Res ie da se nlačuie tudi čezur-no delo vsakemu. — ki tako delo orravlia. res ie tudi. da sta ss. Dražil in Urbančič med tistimi, ki so delali čez uro. V Ljubljani, dne 10. sept. 1920-Nadzorstvo kensumnesra društva z* Slovenilo: J. Udovč s. r.. Ivan !’ Franc Si ^ Alb. Jerin s. r.. LISTEK. Francosko spisal Gaston Leroux. (Dalje.) »Takšna ie bila moia soareia. dra-ei prijatelj. Ne vem. zakai sem imel potem celo noč dvoino sliko g. Roberta Darzaca in cič. Stangersono-ve pred očmi: lahko si mislite, kako me ir. potem spreletela novica o umoru cdčne Stangersonove. Kako se ne bij mogel takoi spomniti vzklika: »Bom moral res izvršiti hudodelstvo, da vas dobim?« In vendar n!sem rekel g. Robertu Darzacu teera stavka ko smo sc srečali v Glandieju. Oni, ki govori o oresbiteritu in o buinem vrtu in ki ga ie čitala gdč. Stanger-sonova pod olinovo svetilko, ie zadostoval. d-i so se nama odprla vsa vrata na eradu. Ali sem mislil, v onem trenutku, da ie c. Robert Dar-zac monilec? Ne! Zdi sc mi. da nisem mislil. Premalo sem še vedel. Vendar sem čutil potrebo, da mi ta- ko’ dokaže, da ni na roki ranjen. Ko va bila sama v salonu, sem mu povedal, kako sem bil slučajno priča raz- eovorti z gdč. Stangersonovo v eli-ze;skem vrtu: in ko sem mu rekel, da sem slišal nies/ove bsede: »Bom moral res izvršiti hudodelstvo, da vas dobim«, se ie tudi orecei razburil. čeprav ne tako kot vsled stavka »o nresbiteriiu«. Naravnost zmedla ga ie na moia zatrditev, da ia šla gdč. Siangersonova na dan elizejske soareie oonoldne na poštni urad št. 40 po pismo, ki ie bilo naibrze ravno 0'"0 nismo, ki sta ga čitala oba v elizejskem vrtu. in ki končuje s sledečimi besedami: »Preslbterii ni izgubil ničesar na svoii lenoli niti vrt na svoii buinosti!« Moje sklepanje se Je izkazjilo tudi noj.neie kot nravilno. kakor veste, sem našel med pepelom v laboratoriju kosec teea pisma z datumom 23. oktobra. Pismo ie bilo isti dan odposlano in sprejeto. Ni nobenega dvoma, da ie hotela edčnt* Stanger.sonova še ponoči, tata ko ie prišla iz Elvseia. sežgati to neprijetno pismo. Zastoni ie talil g. Robert Darzac vsako zvezo med tem pismom in zločinom. Rekel sem mu. da nimamo pravice prikrivati preiskovalnemu sodniku to pismo, »osebno pri tako taiiustveni aferi: sam sem bi! trdno prepričan, da ie bilo pismo važno. Obupni vzdihi s katerimi ie izgovorila gdčna Stangersonova mj-steriiozni stavek, nien smeh. tako krčevit. Darzacove solze, posebno na še niesrove nretnie niso dopustile nobenega dvoma. Robert Darzac ie bil vedno beli razburjen. Upal sem. da mi bo mogoče to izkoristiti — Nameravali ste se oženiti, sem mu rekel od strani, stran sem se obrnil — in naenkrat postane to nemogoče zaradi nisca teca pisma, ker takoi po prečitaniu pisma, ste govorili o potrebnem zločinu, da dobite gdč. Stangersonovo. Nekdo ie torej meti v and in rrrlčno Stangersonovo. nekdo, ki ii brani možitev, nekdo k> io raie umori, kakor da bi se molila! Končal sem z besedami: • — Treba vam ie sedaj, gospod, samo še povedati morilčevo ime! Ne da bi vedel, sem moral izgovoriti težke besede. Ko sem uprl svoie oči v g. Darzaca. sem videl prepaden obraz, notno čelo in oči polne groze. — Gospod, mi ie odgovoril, prosim vas samo nekai. brezumno se vam morebiti zdi. a dal b! za Dlačilo tudi svoie živlienie: Ni treba srovonti nred sodnikom, ne nred nrKomur -svetli. Prisegam vam. da sem nedolžen, čutim tudi, da mi verujete, a raie sem krivim spoznan, kot na da bi izvedela sodniia za stavek: »Fres-bUerii ni izgubil ničesar na svoi lepoti, piti vrt na svoii buinosti.« Tesra sodniia ne sme izvedeti. Cela afera ie vaša. gosood. dam vam io. toda pozabite na soareio v EIvzeiu. Za vas bo sto drueih potov, ki vas pripelie-io morilcu na sled: odprl vam Hh bom: pomagal vam bom. Hočete tukaj? Ukazovati kot eospodar? Jesti, spati tukai? Stražiti nad inenoi in nad drugimi? Na Galndieju bodete kot erosnodar. samo pozabite soareio v F.lvseiu! Rouletabiile si ie nekoliko oddahnil. Razumel sem sedai nerazumljivo obnašanje g. Roberta Darzaca na-pram mojemu priiateliu in lahkoto, s katero se ie moeel ta vgnezditi na erradu. Kar sem ravno slišal, ie le podžgalo mojo radovednost. Še sem silil v Roulelabilla. Kat se le dogodilo na Glandierii v tem tednu? Ali mi ni rekel mol oriiateli. da ima sedai proti (ju. Darzacu še vse boli težke zuaa-nie znake kot ie Larsanova palica? — Zdi se. da se obrača vse proti njemu, mi ie odaororil mol prijatelj, ooložai ie vedno boli resen: z. Robili se nič ne zmeni za tn. nima orav: zanima se samo za zdravje gospodične Stangersonove. katera se nočuti že dosti boliše. zgodilo oa se Je nekai. kar ie še vse boli zagonetno, kot oa tainost Rumene sobe! — Nemogoče! Kateri dogodek bi mogel biti boli taiinstven kot tajnost Rumene sobe? — Govoriva naiprei o gu. Robertu Darzacu. me ie pomiril Rouletabiile Povedal sem vam. da se vse obrača proti niemu. Elegantne stopinje, ki iih ie našel Friderik Larsan. so res zelo podobne stopiniam zaročenca gdčne. Stangersonove. Sled kolesa io, mogoče tudi n i e g o v e g a kolesa: vse so primerjali. Odkar ie imel to kolo. ga ie vedno puščal v gradu. (Dalje prihodnjič.) Stev. 209. N A P K E J. Stran 3. Dnevna kronika. - Brezvestnosti btiržoazije. Pravijo, da je vojna končana in vendar ne vidimo ničesar, kar bi nas moglo potrditi v tej ver!. Slej kot prej nas pustijo umirati in trpet!: od puške in bodala, do lakote in bolezni. Ni Hm dovolj, da smo poginjali štiri dolga leta kakor črede v klavnici, ni jim dovolj, da so zanesli obup in demoralizacijo v naše družine; kapitalistični molohi so še potem s ciničnim obrazom zavrnili naše pravične zahteve po svobodnejšem zraku in to nam še bilo plačilo za vse naše žrtve. Slej kot Prej sl polnijo svoje trebulie, nas pa puhajo umirati po ječali in taboriščih ter na ulicah. Ne da bi hoteli s tem priznati, da ;e drugje In tudi pri nas kaj bolje, navedemo naslednji slučaj: V internacijonalnem taborišču Sirkidži pri Carigradu umira 75 ruski', civilnih ujetnikov, ki so jih že ob početku vojne polovili francoski nacionalistični brezvestneži, ne daioč jim časa, da se pri, skrbijo z živili, perilom in denarjem. Me! njimi je 6 žensk in 8 otrok! Žalostne so stvari, ki so jili počenjali galski kavalirji s temi nesrečneži, žalostna so neprostovoljna Potovanja, ki so jih morali napravili, da .o prišli slednjič ostanki teh revežev na to Poslednjo postajo kopat si — grobove. Ne bomo ponavljali stare povesti o trpljenjih na njihovem križevem potu, dovolj so su hoparna dejstva o nečloveških ubojih par s^°tin nedolžnih ljudi, da nam zbudijo brezmejno sovraštvo do tako postopajočih člo-'®5kili hijen. — Ali naj pustimo, da se go*-“ijo še nadalje v nebo vpijoča grozodejstva nad nekrivimi, ml, ki hočemo bratstva ui enakosti med rodovi? Nel Združimo !n zbirajmo svoje moči, da ustvarimo novo davljenje, ki ga bo smel živeti vsakdo, kdor nam je sedaj brat po trpljenju !n bridkosti, a zatiralce naj zadene pest pravičnega maščevanja! . Mestni dekliški licej. S šolskim letom 1920/21 odpadeta prvi in drugi razred licc-ia, ostanejo še razredi III.—'VI. Vpisovanje za gojenke, ki želijo nanovo vstopiti v te razrede, se vrši 16. t. m. od 8.—10. ure dopoldne. S seboj je prinesti zadnje izpričevalo in krstni list. Sprejemni Izpiti za tc Sojenke so 17. t. m. ob S. zjutraj. Gojenke, ki so bile že na zavodu, sc naj Javijo 18. m. od 9.—11. dopoldne z zadnjim Izpr!-čevalom. Mestna ženska realna in rol realna gimnazija. S šolskim letom 1020/21 se . otvorl *e II. razred realne in VI. razred tef. realne gimnazije. Vpisovanje za nanovo vstopivše gojenke v I. hi II. in v V. tn VI. razred se vrši 16. septembra od 10. do ure. S seboj le prinesti izpričevalo »n krstni list. Sprejemni Izpiti za te gojenke So 17. t. m. ob 8. zjutraj. Gojenke, ki so bile že na zavodu, se naj javijo 18. t. m. *>d 3i_ 12. dopoldne z zadnjim izpričeva-tom. Ponavljalni in dodatni izpiti se vr5e. dne 18. t. ra. ob S. ziutraj. S poukom pri- čnemo v torek, dne 21. t. m. ob 8. Vpisnina in prispevek za učila znašata 20 K. Licejska ljudska šola. Vpisovanje v !. razred in ostale razrede II.—V. se vrši 16. t. m. ob 9. uri. Seboj prinesti je krstni list in izpričevalo o cepljenih kozah. V višje razrede ljudske šole se ne sprejemajo nove gojenke. Pouk se prične za I. razred 17. t. m. ob 9. uri; za ostale razrede ljudske šole II.—V. sc radi trenutnega pomanjkanja učnih prostorov določi rok za začetes pouka pozneje. Otvoritvena služba božja je 20. t. m. v Nunski cerkvi za cel zavoa. Za trgovski tečaj je določen rok za vpisovanje na 30. t. m. Gojenkam polaga ravnateljstvo na srcc, da sc točno drže določenih rokov. Pozneje se nihče več ne sprejme. Šestrazredna pomožna šola z zbiralnim razredom. Na šestrazredni pomožni šoli z zbiralnim razredom prične se šolsko leto 1920/21 v četrtek, dne 16. septembra 1920 s službo božjo in dne 17. septembra 3920 z rednim poukom. Vpisovalo se bode v sredo, dne 15. septembra od dveh do štirih popoldne v šolskem poslopju na CoJ-zovi cesti št. 5 pri tleh. Skupščina Jugoslavenskega zdravniškega društva je imela 8. septembra svojo sejo, na kateri je razpravljala o vprašanju zdravniške zbornice. Skupščina je sklenila, naj upravni odbor skupno s posameznimi pokrajinskimi društvi izdela načrt te zdravniške zbornice. Skupščina je soglasno sprejela predlog dr. Gregoriča, naj se vrši prihodnja skupščina meseca septembra 1921 v Ljubljani. Odpuščen načelnik ministrstva trgovine. Regent je podpisal ukaz, s katerim Je Mlliajlo Obradovrč, načelnik prvega razreda ministrstva trgovine in industrije, odpuščen na podlagi § 76 iz državne službe. Kolonizacija Dalmatincev v Makedoniji. Za siromašne poljedelce v Dalmaciji, ki se nameravajo naseliti v Maccdoniji, je določeno 1300 hektarjev rodovitne zemlje med železniškima postajama Strumico in Doj-ranskim jezerom. Tamkaj so že osnovali prvo dalmatinsko kolono kmetje iz Kastela pri Splitu. Znano je, da so dalmatinski delavci zelo Sledljivi in umejo odlično tn racijonalno obdelovati zemljo ter bodo tako ekonomično zelo uspešno vplivali na mace-donsko ljudstvo. Koliko Jugoslovanov živi v Ameriki? Pc najnovejših podatkih, poroča »Beograjski dnevnik«, znaša število jugoslovanskih izseljencev v Severni Ameriki 700.000, od katerih jih je samo v Kanadi 200.000. NaJr več je Hrvatov, okoli pol mil., a Srbov In Slovencev okoli 200.000. Lepe slike z jako fino tehniko ie razstavil fotograf Guldo Dolenc v Kandiji, pošta Novomesto. Pd s^atia, - — Stanje češkoslovaške socijalne demokracije na Slovaškem. Političnih organizacij je 464 s skupnim članstvom krog 120.000; strokovne organizacije: 330 skupin s skoro 140.000 člani; 26 strok sl deli to veliko armado. Nekatere stroke imajo če t 10.000 članov tako: poljedelski delavci 41.901, kemični delavci 38.000, kovinarji 11.722 članov. — Del. tel. jednote imajo 22 jednot s 7000 člani. Konsumna društva so ustanovljena skoro v vseli večjih mestih In vaseh. Organizacije se krasno razvijajo od dne do dne. Nič več ni Slovak tlačan lu-dove Stranke in raznih Klinkov, ampaK Slovak ve, da je bodočnost Slovaške v so-cijalni demokraciji, koje usoda In bitje Je s Slovaško tesno zvezana. — Tlaka v Bulgariji. Iz Sofije poročajo, da pripravlja bulgarski ministrsld predsednik Stambulinjski projekt, po katerem naj se vpokličejo vsi moški od 20. do 50. leta na tlako zaradi poprave starih m zgradbe novih potov, cest, mostov itd. — Pokret nemške mladine. Socijalno-demokratična organizacija delavske mladine v Nemčiji šteje sedaj 60.000 članov, s katerim številom se je doseglo zopet prejšnje mirovno stanje. Pri tem manjka v izkazu še veliko število krajevnih skupin. — Legar na Poljskem. Artur Balfour Je naslovil v imenu Zveze narodov na razne vlade prošnjo, naj bi mu pomagali z 250.000 funtov šterlingov od 10,000.000, k! so potrebni, da se odpomore škoda, ki je povzročena po legarju na Poljskem in v Vzhodni Evropi. — Donava pada. Linz, 9. Lepo vreme traja danes dalje. Donava je v prvih popoldanskih urali prenehala naraščati. — Gambettova urna v Pantheonu. O priliki 50 letnice ustanovitve tretje Internacionale so prenesli žiro s srcem Leona Gambette v Pantheon. — Francoski tanki v Gdanskem. Od-kiadanje vojnega materijala za Poljsko se vrši nemoteno. Dve francoski ladji sta pripeljali oklopne avtomobile. — Slrašna eksplozija v La Rochelfo. ■V tem francoskem mestu je ena lokomotiva eksplodirala v hipu, ko so jo hoteli delavci Prestaviti na drug tir. Poslcdice so bile Krožne. Enajst ljudi je bilo dobesedno raa-trKanih in ravno toliko smrtno poškodovanih — Štiri slike za 1,200.000 frankov. Na neki javni dražbi so prodali dve Rembrandtovi sliki za 675.000 frankov, eno Steenovo za 325.000 in eno Ostadejevo za 200.000 frankov. Pa pravijo, da umetniki niso privilegiran ljudi Seveda — po smrti? — Trgovina z otroki v Belgiji. Belgijski listi so začeli oster boj zoper novo vrsto nemoralne trgovine, namreč zoper trgovino z otroki. Na enketi preiskovalnih sodnikov fz Monsa se je ugotovilo, da je neka žena iz oivolicc prodala svoje dete nekemu pastirju; ko je kupec po kratkem času ponudil svoje' dete nazaj, ie mati izjavila, da ona raje vidi, da dete ubije, kakor da ga vzame. Neka druga oseba iz okolice je Izjavila, da je kupila od neke žene Iz Vasma dete za 30 frankov. Neka inati Iz Zura je cenila svoje dete nekoliko dražje m ga prodala za dvakrat večjo ceno za 60 frankov. — Prepiavanjo Lamanša. Iz Londona poročajo z dnem 2. t, m., da je gospa Artur Hamilton odplavala 1. t. m. iz Duvra v cilju, da preplava kanal Lamanš. Gospa Hamilton je priplavala do bližine Gudvima, kjer se je morala odreči nadaljnemu plavanju, ker je bila voda zelo hladna in morje precej razburkano. KuKuml Na koncertu cltrarskega kluba »Favorit« v soboto dne 11. t. m. v veliki unionski dvorani se bodo izvajale sledeče skladbe: ! Kitajska koračnica; Umetniški sen, fantazija; Ptičice v gaju, fantazija; Po jezeru, fantazija po narodni pesmi; Preteklost, fantazija; Gozdna cvetlica, polka-mazur; Večerno žuborenje Save, fantazija s sprem-Ijevanjem klavirja; Pod planinskim križem, fantazija za citre in klavir. Za umetniško čuteče občinstvo se obeta lep, užitka poln večer. Začetek točno ob pol 9. uri. »Dejiny narodu« (Zgodovina narodov) je naslov nove zbirke, ki jo začne izdajati založništvo J. Laichter v Pragi (Kral. Vino-hrady). Kot prvi zvezek izide »Zgodovina sufcskega naroda«. Stala bo v popolni opremi najbrž 45 kron. Vse Slovence, zlasti one, ki znajo češko, opozarjamo na zbirko. Delavski tamburaši na Češkoslovaškem so na zboru sklenili, da se aktivno udeleže s svojo Zvezo Delavske 01ympiade leta 1921. Naštudirali bodo polog drugega tudi polno jugoslovanskih del Gospodarstvo. •— Izvoz Iz Jugoslavije. Da se olajša izvoz onih naših produktov, ki presegajo našo potrebo, bo vlada v najkrajšem času dovolila izvoz nekaterih predmetov brez zasiguranja valute. Izvažati se bo moglo potem vino, mineralne vode, sir, karbid, opeka itd. — Pridelek piva. V Jugoslaviji je danes 42 pivovaren, ki so pred vojno producirale 750.000 hektolitrov piva. Danes je produkcija piva mnogo manjša, ker večina pivovar en ne obratuje. Največja pivovarna Je v Sarajevu, ki proizvaja letno 150.000 hektolitrov, a v Zagrebu sc projektira sedal šs ena večja pivovarna, ki bo proizvajala 250.000 hektolitrov, katero bo gradilo zagrebško društvo gostilničarjev. V Mostaru se gradi nova pivovarna s češkim kapitalom. Po moči se kuha najmočnejše pivo v Vojvodini, Srbiji in Hrvatski z 10 do 13 stopinj, a v Bosni z 8 stopinj. Najdražje Je pivo v Srbiji, okoli 400 dinarjev hektoliter, medtem, ko velja v ostalih jugoslovanskih pokrajinah hektoliter piva 400—800 K. — Hmelja se v Jugoslaviji pridela dovoli, a ni pravo dobre vrste, zato rabijo nekatere tovarne češki hmelj. Čudno se nam zdi, da vlada pusti, da sc grade še nove pivovarne, ko jih imamo že itak ogromno števno. Samo z varjenjem piva nc bodo naši kapitalisti osrečili ljudstva, nego ga bodo upro-pastlli. Toda dobiček je lahek in lep. Socijalna zakonodaja. Za delavstvo je gotovo socijalna zakonodaja silno velikega pomena. O tem med delavstvom ni prav nobenega dvoma, zakaj velik del stremljenja organiziranega delavstva gre za tem, da se ta vitalna zadeva reši v prid delavstva. Mi smo prinesli iz prejšnje države nekaj socijalne zakonodaje, Id se je dala izvesti oziroma nadaljevati lc na ta način, da je delavstvo in njega zastopniki takoj po prevratu v vladi in drugod najodločneje zahtevalo, da se mora, dokler ni več mogoče, ohraniti vsaj to, kar smo imeli. Na ta način se je rešilo vse, le železničarsko socijalne zahteve v tem zmislu še niso rešene Ker je v Jugoslaviji socijalna zakonodaja razmeroma nepopolna, je za nas že to precejšnja pridobitev. Nikakor ne moremo biti z dosedanjimi uredbami zadovoljili. Socijalna zakonodaja se mora še izpopolniti in čim močnejši bomo, tem boljša bo socijalna zakonodaja. Bolniško zavarovanje jc bilo pred vojno slabo, slab« je So danes zlasti zaradlteea, ker niso reformirali po draginjsklh razmerah, dasi smo to opetovano zahtevali, da naj se zvišajo podpore in eventualno tudi prispevki, da bo bolnik dobil vsaj nekaj večjo bolniško podporo. Upamo., da se to v kratkem uresniči. Nujno potrebno je tudi bilo, da so sc bolniške blagajne združile. Prejšnje posamezne bolniške blagajne niso mogle storiti prav nič za bolnike, ki so potrebovali temeljitega zdravljenja. Sedaj, ko so vse te blagajne spojene v velik zavod, sc lahko reši marsikaterega delavca, delavko gotove smrti. Tudi podpore, ki so prej znašale po 1, 2 ali 3 K, znašajo sedaj večinoma po 5 K, dasi se prispevki niso razmeroma zvišali. Namen bolniškega zavarovanja pa mora biti, da se še bolj izpopolni, v področju bolniške blagajne se mora izvesti tudi zavarovanje za onemoglost in starost. Vrhu-tega je pa vladal v posameznih malih blagajnah silen ncrcdPodjetnild niso plačevati prispevkov, zdravnikov ni bilo itd., zato ni bilo čudno, če blagajne niso mogle nič drugega koristiti zdravstvu delavstva, kakor da so plačevale tisto krono bolniščnhie. In če pomislimo, da so prejšnji gospodarji pod pisavali vojna posojila kar brez glave, Je jasno, da so morali prenehati s takim gospodarstvom. Naš namen mora biti ta, da okrepimo te zavode, da jim damo zdravo podlago, da bodo več koristile delavstvu kakor doslej: to je pa mogoče le tedaj, če delavstvo sodeluje, če pomaga, da odpravijo, kar ni bilo prav in če dado tem blagajnam, ki se bodo izpopolnile v socl-jalno zavarovalne zavode, moralno in mate-rijalno podporo, ker le s sodelovanjem delavstva, organizacij bo mogoče premagati velike ovire, ki so na poti. Socijalna zakonodaja je v današnjih razmerah, ko mora delavec naravnost poginiti, če se socijalne uredbe ne izpopolnijo, kadar oboli, onemore ali se postara. Bližajo se volitve v konstituanto, če bo delavstvo močno zastopano v parlamentu, se bo ustava in zakoni Izvedla v prid delavstva, če se bo pa delavstvo cepilo, tedaj bo do živelo poraz in meščanstvo bo samo sklepalo nove postave. To bi bilo usodno za delavstvo. Društvene vesti. Izjava. Ožji sosveti Pokrajinskega poverjeništva Ljubljana je na svoji seji dne 9 septembra t. I. soglasno sklenil nastopno Izjavo: Udruženje Jugoslovanskega Učiteljstva v Beogradu — poverjeništvo Ljubljana ne prizna okrajnih šolskih nadzornikov, ki Jlb Je Imenovalo poverjeništvo prosvete za Slovenijo v Ljubljani. Učiteljstvo včlanjeno v UJU nima uapram njim nobenih dolžnosti, ker niso Imenovani zakonitim potom. Imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov spada po bivšem avstrijskem in sedaj ve-Ijavnem srbskem zakonu v kompetenco ministrstva prosvete. Temu uaziranju Je soglasno pritrdi! tudi ministrski svet. Na podlagi teh dejstev je minister prosvete razveljavil imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov za bivšo Kranjsko. Zato poživljamo učiteljstvo, včlanjeno v UJu v Beogradu poverjeništvo Ljubljana, da sc ne pokori naredbam teh nezakonito imeuo-vanlh nadzornikov in zapuste šolsko sobo, ako bi prišli nadzorovat. Zastopniki učiteljstva v okrajnih šolskih svetih naj ne prisostvujejo sejam, na katerih bi bili navzoči ti nadzorniki, in izjavijo, da smatrajo vse sklepe, ki bi sc izvršili v njih iienavzofi-nostl, za neveljavne. Poverjeništvo UJU Ljubljana, ki šteje danes 2300 članov, zahteva od gosp. ministra prosvete, da ne pusti nekaznjeno vedoma kršenje zakona. Ministrstvo prosvete se tudi prosi, da Izvrši čimprej Imenovanje vseh okr. šol. nadzornikov, ki jih je predlagalo Udruženje Jugoslovanskega Učiteljstva. Udruženje Jugoslovanskega Učiteljstva v Beogradu — Poverjeništvo Ljubljaua, dne 9. septembra 1920. Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom prodajo usnja, ki bo v ponedeljek, dno 13. septembra ob 3. uri popoldne, Hrenova ulica, k Šport. Velika plavalna tekma za prvenstvo Slovenije se bo vršila v nedeljo, dne 12. septembra na prostorih ljubljanskega športnega kluba na Ljubljanici. Vstopnina; sedeži a 20 K, stojišča 10 K, dijaška In članska (le v predprodaji) 6 K. Predprodaja vstopnic v drogeriji Kanc, Zidovska ulica Iti pri tvrdki Svetla, Mestni trg. Dohod k tekmi samo s Trnovskega pristana. k Varaždinski športni klub — Ilirija. V nedeljo, 12. septembra se bo vršila ob pol 18. uri na prostoru Ilirije nogometna tekma med Varaždinskim športnim klubom In Ilirijo. V. S. K. je najboljši klub v Varaždinu »n le dosegel v letošnji sezoni prav čedne rezultate. Vstopnina: sedeži po 24 in 16 K, stojišče 10 K, za člane m dijake (le v predprodaji) 6 K. Predprodaja vstopnic za dijake se bo vršila na prostoru Ilirije v soboto od pol 18. do pol 20. ure. — Na dan tekme velja stojišče brez izjeme 10 K. Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu. k Nogometna tekma za svetovno prvenstvo med Belgijci In Cehi se Je končala a 2 : 0 v prid BelgljL Ker so Čehi natepi! vse narode razen Belgijcev, je bilo ra«» burjenje teh zelo veliko, kajti vsi so želeli zmage domačega moštva. Udeležba je bila ogromna. V 7 min. Je bil češki vratar e namenjeno mu brco v koleno ranjen. Cehi so pričakovali prckinjenja Igre, eden je celo prijel žogo z roko, nič hudega hoteč. Sodnik jc Čehom diktiral zato 40 meterski strel, ki je prinesel Cehom prvi goal. čim dalje sc jc igralo, tem surove j e, Bolgijci so se tu nesporno odlikovali, sodnik jih Je pa Se podpiral. V 31. minuti so halfa Kolena tega napadli od zadal in ga vrgli na tla. Češko moštvo zopet neha igrati, Belgijci mu vzamejo žogo, ki je ne oddajo, dokler nc napravijo drugega goala. V 40. min. so Isto možnost Čehom preprečili s piskanjem off-skiea. Borba posta’ja vedno bolj ostra. Čeh Steiner se zaleti nato v uekega Belgijca; sodnik hoče Izključiti Steinerja, Ce-hoslovaki videč, da pod takim sodnikom ni mogoče dalje igrati ter da bi bila daljša igra I življenju i zdravju nevarna, odidejo Iz igrišča. Občinstvo vdere sedaj divje na igrišče in v svojem fanatizmu raztrga ln onečasti češkoslovaški prapor. Čehom s« ne zgodi nič hudega. — Čchoslovaška Je zelo razburjena in vsa stvar pride gotovo pred svetovno športno razsodišče. — Zmage Čehov so sledeče: proti Jugoslavill 7 : 0, proti Norveški 4 : 0 (ta pa proti angleški 3 : 1), proti Francozom 4:1. Poraz Čehov edino še v ne 45 minut trajajoči tekmi z Belgijci. dopisi* Hrastnik. V »Rdečem Praporu« z dne 4. septembra me napada neki »oberkomu-r.ist« Peklar radi odpovedi stanovanja njegovemu bratu. Ne odgovarjam zaradi Hrastnika, ker naši delavci predobro poznajo tega moža, ampak radi drugih krajev, da ne bo dogoče kdo mislil, da mečemo socijalisti ljudi drugega prepričanja na cesto. Resnici na ljubo moramo konšta-tirati sledeče: V letu 1914. je konsumno društvo prenehalo z obratovanjem pekarije, ker ni imelo moke. Na prošnjo gosp. Ferda Pekiarja mu je odbor isto stanovanje podelil s pripombo, da kadar bo dovoli moke, se mora stanovanje izprazniti. Peklar se Je s tem zadovoljil. V letu 1919. junija meseca je odbor to stanovanje na tri mcsece odpovedal. Torej v času, ko Alojzij Peklar niti vedel ni, da komunisti eksistirajo. Pustil ga je odbor kljub temu še celo leto v stanovanju. Namesto, da bi sl v teku 15 mesecev preskrbel drugo stanovanje, se Je norčeval, če#, aaj Je za mene to stanovanje čisto dobro. Tudi do sedaj ga šc nismo vrgli na cc-sto, dasi ima sod-nijsko odpoved. To je toraj resnica. Menda misli ta »oberkomunlst«, da je konsumno društvo moje. ker pravi, Malcvrh ga hoče na cesto vreči? Kako se mi odpirajo vrata, ne odgovarjam, ker pri vratih nimajo res-liiceljubni komunisti prav nič govoriti, pač pa člani konsunmega društva. Javnost iu; pa izve, kako ljubijo ti gospodje resnico Karol Malovrh. Liboje pri Celju. Tukaj smo imeli v dveh podietjah stavko. Povzročitelj teli stavk je bil g. Sonncnbcrg, ki je zavlačeval vloženo spomenico delavstva. Delavstva ni imelo drugega izhoda, kakor stopiti v stavko, ki je inficirala tudi delavstvo pri sosedni tvrdki L. K. Sch.tz; g. Sonncnbcrjj se je namreč'tudi tam vrinil kot kapitalistični svetovalec za poslabšanje gmotnega položaja delavstva. No, ker pa g. Scnnen-berg ni več sam lastnik, sc je izgovarjal, da bo zahteve pri novi kapitalistični družbi (Zagrebačka banka) toplo priporočal; a vse to ni nič pomagalo. Delavstvo je za-htevalo, da pride zastopnik novih lastnikov k pogajanjem. Dne 23. avgusta 1920 so se zglasili za Unijo slov. rudarjev sodru.? Čobal, za ostalo delavstvo sodrug Leskovšek, za podjetje g. Inženir Žižka, ravnatcij cementne tovarne v Zidanem mostu, kateremu je tudi poizkušal g. Sonnenberg iia-mlgavatl, da tukaj v »Deutschenthal« ttf treba toliko plačati, ker so sami pridni ljudje, (mislil je seveda »tumastk), da radi delajo. Ravnatelj g. Žižka je zavzema! kapitalistične tendence Ln zagrozil, da, če delavci ne odnehajo od svojih zahtev, bo pustil delo ustaviti (izpreti). Organizirano de. lavstvo je vzelo ta krasen pozdrav na znanje. Nato je sodr. Čobal izvaja! konse. kvcnce In rekel zastopnikom podjetja sledeče: pripravljeni smo dati naše najzadnje ponudbe iia zapisnik, na katere se mora tekom štirih dni odgovoriti, do tega časa se stavka nadaljuje. Nato sc Je pogajanje za. ključilo in se je delavstvu naznanilo na-stop sodr. Čobala. Delavstvo je ta nastop odobravalo. Dne 25. avousta 1920 se Je g. inž. Žižka kotpooblaščenec tvrdke prt strokovni komisiji v Celju telcfonično oglasil in izjavil, da je pripravljen se pogajati Še isti dan so se vršila pogajanja na novo; delavstvo Je zastopal sodr. Leskovšek tn se je napravila pogodba. Delavstvo Je pa novim lastnikom, zlasti g. ravnatelju Žižki, hvaležno, ki je poleg kapitalistične trdovratnosti Imel tudi srce za delavce in vpo-števal njih položaj in ravnal v duhu časa. Celje. V zadnjem času so Imeli naši čl* tatelji zabavo v »trutzsliodu*. Danes pa smatramo za potrebno, da posvetimo nekoliko v vrste naSIh naprednih demokratov. To so oni ljudje, ki so demokrati le takrat, kadar gre za njih žep, dočim svojim slovenskim delavcem ne privoščijo nobene svobode. Ob takem delu se odlikuje nalbol) znani g. Rebek, ključavničarski mojster pred vojno, sedaj po vojni tovarnar. Omenjeni gospod ima v svoji delavnici 20 učencev In 10 do 12 pomočnikov, ki so morali meseca aprila za svoje pravice štraik-atl, ker ni hotel zaupnika organizacije pripo-znati. Delavci so v svojem boju zmagali tn dosegli pogodbo s šestmesečnim pardonout glede odpustitve; ostali so zvesti svoji organizaciji. Dne 2. septembra t. 1. je prišel k Rebeku ključavničarski pomočnik v delo in oddal svojo delavsko knjigo. Preden pa je začel delati, ga Je g. Rebek vprašal, če pripada pomočnik strokovni organizaciji, nakar mu je ta potrdil. O. Rebek mu Je rekel, organiziranega človeka ne maram, češ, da njegovi delavci tudi niso organizirani. Glede odpovedi, je rekel, ni pri men! nobene. Pomočnik je bil razredno zaveden in ni prevzel dela pri takem mojstru, ki nastavlja nož na prsa delavcu s tem. da mu onemogoči življenje. Res čudno, gosooj Rebek! Vi ste organizirani politično pri demokratski stranki, strokovni pri obrtnikih' in še pri Zvezi industrijccv, a delavcu hočete odvzeti pravice, ki mu po koalicijskem zakonu pripadajo. Nehajte s terorjem. Ker sicer nc boste postali pri volitvah poslanec! Izdalateli: Ivan Mlinar. Od govorni urednik: lak. Vehovec, Naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvorila •a u* c n v f Pripravljena sem vzeti gospodov in dam na hrano. V petkih zvečer vabim na sveže ribe. Postregla bom vedno s pristnimi pijačami, kakor tudi z gorkimi in mrzlimi jedili. Slavnemu občinstvu se priporočam za obilen poset. IVANKA VIDMAR (prej Rihtarjeva) gostilničarka. $fl83Pi£ § 1* fo!ed sf fsčcf cS ifv.c peatKS&S £$ «UJavo -Naprej-* pod .stanovanjc*. Arhitekt in stavbenik Viljem Tre© l*JBALKAN‘. stavbeno pcdietje Litibljana, Gosposvetska cssta štev. 10. -.r=J3 Trgov, špedidjska in komisijska del. družba. —• Brzojavni naslov: „BALKANSPED/‘ =—ass LJUBLJANA—MARIBOR —TRST—WIEN. Spcdicija vseh vrst. — Sprejemanje blaga v skladišča. — Zacarinanja. — Mednarodni prevozi. — Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani. — Skladišče, spojeno s tirom juž. žel. — I. ljubljansko javno skladiSČe. ®ff“ Nijveile domače ipedlcilsko ©©dieti©« *^HS !Proti Grili! Zdravniško priporočeno irno dahnat. »l*o PF* KUČ mr se dobi edino v #!l„ V • m i in 6 mesečni tečaji in 4 mesečni tečaji Začetek dne 4. oktobra 1920. Tečaji za slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovensko korespondenco, nemško korespondenco, navadno računstvo, trgovsko računstvo, knjigovodstvo, slovenski jezik za začetnike, hrvatski jezik, nemški jezik za začetnike, lepopisje, cirilico in obrtno risanje. Obširni prospekt brezplačno, Zasebni učni zavod Legat, Maribor, Vetrinjska ulica 11, I. nadst., sprejema od 11.—12. ure. COSULICH - LINE TRST-AiERiKA iii-IU • IlliS-filES - RIO II JIEI1 ■ 11 -llfilfl. Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za potnike ... - iz Slovenije edinole pri .... Simon Kmetec. Liubllana, Kolodvorska ulica Stev. 26. .. za obrtno in I rodbinsko rabo v vseh opremah. Kr.lales ŠTAMPILJK ^OBAVIiuJ ant. Černe] LJUBLJANA A •J?vonni tp5. franka Dr. iv. Pintar se je od substituiranja na Koroškem vrnil in ordinira zopet redno od 1. do,3. popoldne v Ljubijani, Cankarjevo nabrežje stev. 5 (vhod Ribja ulica 5). Vetja množlia tatogisiga papirja se proda. Poizve se v upravi BNapreja'. Gradbeno podjetje ing. Dukič in drug Ljubljana, Resljeva cesta 9. se priporoča za vsa v to stroko snadaioča dela. ! Gostilničarji! Iščemo v Ljubljani SOtSO v posebni sobi SOStiEnSi Odškodnina glasom dogovora. Ponudbe na upravo šsw@§bs@ strole PUCH pod „klubova soba“. Domača Mi. Udi Ki. Cementne cevi, vozna kolesa piašfe in cevi p? Sporoča cevi za vodnjake 1 m svetlobe, grobnje oklepe, stebre za vrtne ograje, stopnico iz umetnega kamna i. t. d. nudi po najnižjih cenah. F. Banda & drug Karlovška cesta 8. Ljubljana. 397 ___ US .LJu&Slassa, Sodna ulica 7. lan. Vok latolam se dobe posamezni deli za stroje, olje in igle ter vse potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje. 1ISIP PEKLIM. tlHM 1» I. Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano blšo, pohištvo In lakiranje voznih koles v peči, naj so obme na tvrdko TONE MALGAJ ui i id poni nat ib Kolodvorska ulica it. 6 mmm KLOBUKE v ogromni izbiri in ličnih oblikah prodaja radi opustitve trgovine - - po izredno nizkih cenah - - Benedikt & C. Ljubljana, Prešernova uUca. JURJEVO trpentinevo čistilo za čevlje razpošilja tovarniška zaloga M. TREBAR, Uubllana, Sv. Petra cesta št. 6. Telefon 539. Kova partlfa gonilnih jermenov došla. SlebavSja: DRA¥A lji8U,M»aiiL9. IMI boji. Talna pMa. Velika izbira izgotovljene obleke vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega blaga za moške obleke, površnike in suknje, dalje vata za krojače v kosih in na metre. Glavno zastopstvo *a: pisalni itioj ima tvrdka THE B3EX €@.g Liubllana &c!cHt>urKOYa ul. 7/1. Ih GrsulMc 10. m\ Preko Havre v Ameriko iraja vožnja po morju sam© © Iidaja voznih listkov za vse linije. Natančnejša pojasnila dajo edino: koncesijska potovalna pisarna tvrdke Ivan Krak er v Ljubljani Gosposvetska (prej Marije Terezije) cesta 13, Kolizej. KBUHHII Telefon interurban 178. Poštni čekovni račun st. 10.532. LJUBLJANA za ii i Bmaifta mta st 23 Pfiiii vseh vrst od preprostih, do najfinejših dobite vedno v tovarni za sl? m n't c in klobuke. mmm c mm, vStobv, pošla Domžale pri ljubljeni. V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan fPga v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsoroi vedno na razpolago. .................* priporo^ s a l aato £t« kolesa te/ 'iraške -----~*~~ni——urnam i —w —epaMasw»sa«qBeap— vrsta gumilevlft predme-š s © S i r a s* o žico za MTJ irr.«sy^« rrUar~ ©BaksrSžKO Ra^etiavo, ©fefetsoteSinižni estsierSišali ar >. 3*5ftaraw»»rt:a*';r*Tlrr™T_ 1-1 lLJ“J po k a i n 5 a S S 6s c g n a 6«. Ha drobno! Na debete *; Mit asi TeJeton St. 470. vpisana zadruga z omejeno zavezo. Društvo ima sedaj nad 17.000 članov. Po zadnjem računskem zak j znašajo društveni skladi: ■’> 33 411*16 rezervni sklad K 42.831'65 bolniški skled K ' ^* dispozic. sklad K 21.007-61 pogubni sklad K l.UUU deležni sklad K 803.022 94 T. v, . , v . no umrlih članih pogrebno pod- Drustvo izplačuje zaostalim po poro, bolnim članom, bolniško podp Društvo ima 3® prodajaln in sicer sledeče: tiSSSSB r xss&* les, Fabiani Ljubljana! Prežemava u»5Sa 34,, s=a naspati glavna poiSa ■“' Telefon interurban MS. Velika zaloga špecerijskega in kolonijalnega blaga, likerjev, -- namiznih in dezertnih vin — ^27 K37 ^ ^37 ^3? ^ Tisk „Učitclj/ke tiskarne" v LhibliaiU, Ljubljana, Sp. Šiška Olince pri Lljnbljanl RoZna dolina prt Ljubljani Ljubljana, Bohoriževa ulica Ljubl’ana, Krakovski nasip Ljubljana, Sodna ulica Tržič na Gorenjskem Križe pri Tržiču Sv. Ana pri Tržiču Sava-Jcsenico Jesenicc (pri Ferjanu) KorcŠka-Be!?, Javornik Mojstrana Kranjska gora Gorje prt Bledu Radovljica Borovnica Kamnik lJtija Radcče-Zidanimost Celje Store pri Celju Šoštanj Ropaška Slatina Pragersko Ma ibor Ruše nad Mariborom Fala pri Mariboru Št. Lorene na Pohorju Guštanj Prevalje Mežica Koroško Črna I. Crna II. Pliberk Poljčane Hranilni oddelek društva obresluie hranilne Vlog® po 4°;o oziroma 4Vsu/0- Hranilne vloge se vlagajo in izplačujejo v vseh zgoraj navedenih društvenih prodajalnah, kjer ______________ se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. Kot elan pristopi labko vsak. Pristop znaša K1 — <}e!es K lOO - Pisarna: Ljubljana-Sp. Šiška, Kolodvoiska c. 208. Pisma naj se pošiljajo pod naslovom: UubSfana, predal it.