/V Znsrdtf***«« 4* 44/itW <41 rtAi&O* fo Naročnina ustu: celo leto 80 din., pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. fsren Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inse-rott ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. & časa Straža ffleodmsen političen lisi %a slooensko Ijadstoo Poštnina plačana v gotovini» »Naša Straža“ izhaja v pondeljek, sredo tn petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta ßlT 5, Z uredništvom s« more govoriti vs|$ijjipn samo od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št 113. 57. številka. MARIBOR, dne 10. julija 1925, Letnik L Svetozar pribičevič. Zagrebši »Jutarnji list« je prinesel nedavno prav .zanimivo karakteristiko Svetozarja Pribičeviča. Opis sega tudi v preteklost ter prinaša nekatere prav zanimive primere in črte, ki so vsega upoštevanja vredne v »vrho razumevanja ministra Pribičeviča od danes in njegove politike. Kot mlad suplent učiteljišča v Pakracu se je Svet. Pribičevič pojavil v politiki in sicer na tedanjem skupnem političnem torišču poleg Stjepana Radiča in-tovarišev. Ko je leta 1902 madžarski režim izrabil frankovce ter inscenira! demonstracije proti Srbom, je moral prenehati komaj ustanovljeni list »Srbdbran« in ko je temu glasilu sledil novi »Srbobran«, je postal Svetozar Pribičevič njegov glavni urednik, kot urednika pa sta bila že pokojni Bude Budisavljevič in Jovo Banjanin, danes eden najodločinejših nasprotnikov Pribičeviča (pri »Slobodni Tribuni«). Komaj je list prevzel, je Pribičevič že prišel nav-skriž z lastniki srbske tiskarne in lista. V spominu so še prav dramatične scene iz neprestanih prepirov okrog »Srbđbrana.« Ti prepiri so značilni za življenje in delo Svetozarja Pribičeviča. Celo svoje življenje vodi ta mož v prepiru, polemiki, razbijanju in rušenju ter v ustvarjanju osebnih neprijateljev iz prejšnjih velikih prijateljev in. spoštovalcev. V hrvatski sabor so Pribičeviča izvolili v Korenici, koje organiziral srbski element po Liki, Baniji in Kordunu. Ta organizacija pa ni bila izvedena po smislu in vzoru pravih ljudskih organizacij, ustvarjena tudi ni bila z valom spontanega ljudskega navdušenja, kakor n. pr. Radičeva stranka, ampak nastala je po sistemu zaupnikov. Ti zaupniki so bili trgovci po deželi, ki so Imeli zveze z ljudstvom ter nanj tudi nekaj vpliva z ozirom na materijalno in gospodarsko odvisnost seljaštva. Tudi omladina je že tedaj igrala veliko vlogo v politiki Pribičeviča in zato ni-čudno, da se ta še danes ukvarja z or juno. Ko je prišla srbsko-hrvatska koalicija na vlado, je šele začela prava politična karijera Svetozarja Pribičeviča. Njegove ambicije so bile že tedaj zelo velike. Rajni Fran Šupilo, glava srbsko-hrvatske koalicije, je znal césto pripovedovati, kako je Pribičevič začel kupovati razne zakonike, da se pripravi za vlado in vladanje. Pribičeviču se je posrečilo, da je tudi Šupila prav kmalu napravil za svojega velikega nasprotnika. Priti na oblast — to je življenjski Ideal. Pribičevi-ea. Pohlep po oblasti ga je tresel že nekdaj v hrvatskem saboru in že teda j je delal svo je značilne grimase z ustnicami, nosnicami in očmi ter si ves nervozen grizel nohte. Vidi se, da vplivi kulture ne morejo ne preprečiti in ne zmanjšati izrazov njegove strasti. Ker je med: vojno poleg tolikega preganjanja drugih tako dobro prošel in ga je v Budimpešti grof Tisza prav lepo sprejel, še dandanes mnogi imenujejo Pribi-čevica Tiszinega učenca, člankar »Jutarnjega lista« pa pravi, da bi bilo to žalitev za grofa Tišze, ker se njemu, če je tudi bil odločen nasprotnik Hrvatov in madžarski šoviništ, mora priznati, da je kot politik in državnik predstavljal evropsko klaso. Tisza je bil kot političen nasprotnik okruten in strašen, imel je pa 'toliko smelosti, da v političnem spopadu za svoje ideale žrtvuje i življenje. Pribičevič bi tudi hotel biti strašen, a njegov strah in njegova sila ne presegata pika muhe, ki lahko povzroči infekcijo. Pribičevič je bojazljiv in prepušča osebne žrtve vedno drugim. Ko je ob preobratu Narodno vece imelo suverene pravice, se je majestetični »Mi« globoko zarezal v srce in dtiišo Svetozarja Pribičeviča. Visoko je dvignil glavo, a njegovo dviganje na oblast ima že v začetku kali in znake propada. Preko noči je postal eden od voditeljev velike, preko cele države razširjene stranke, ki pride z blizu 100 poslanci v parlament ter zavzame velik vpliv na razvoj- dogodkov v državi. Pa vse zastonj! Svetozar Pribičevič v želji ustvarjanja vse razdira in uničuje. Kot vodja velikega pokreta za narodno edinstvo z blaznimi centralizmom prav kmalu nažene ves hrvatski (narod v opozicijo in proti Beogradu. K sreči se mu pa ni posrečilo izzvati mržnje med srbskimi in hrva Iškimi -seljaki ter preprečiti sporazum, ki le pride in prinese smrt političnemu življenju Pribičeviča in tovarišev, ki so se igrali na formuli »divide et impera«, kopirani iz politične zgodovine Avstrije, četudi je ravno ta formula zadala smrtni udarec nekdanji monarhiji od okroglo 50 milijonov prebivalcev. Srbi, Hrvati in Slovenci pa imajo ambicijo do dobrega življenja in do tega, da bi, sami enkrat urejeni, pritegnili k sebi tudi Bolgare. Politična formula Pribičeviča je tako prišla navskriž z narodnimi interesi Srbov, Hrvatov in Slovencev ter v nasprotje z državnimi potrebami in tudi z interesi iz naroda,izšle dinastije. To vse je Pribičevič v svoji ambiciji in pohlepu po oblasti prezrl ter je, gledajoč sebe v ulogi Mussolinija, zaslepljen izgrešil cilj. člankarja je nedavno vprašal neki radikalni prvak v Beogradu: »Pa, prosim Vas, kaj se res ne bi dal najti kak izhod in pardon za Pribičeviča?« — Predno je na vprašanje odgovoril, je prišel iz skupščine Pribičevič, zasedel avtomobil ter delal svoje navadne (grimase. Ko ga Srbijanec naenkrat zagleda , da na svoje vprašanje sam odgovor: »Razumem, Srbijanci ne bi niti 24 ur prenašali izzivanja tega človeka!« V najbližnj i bodočnosti bodo ostali okrog Pribičeviča samo taki, ki se dajo pridobiti s podkupom ali pa z bičem. Vsi ti pa ne bodo imeli čuta privrženosti, am- T ------------nininri-- " ------------- O sporazumu in Da se že par mescev sem ne gre za pravi in narodni sporazum, ampak za navadni strankarski aranžma ali za sporazumevanje med radikalno in Radičevo stranko, je jasna stvar. Prav tako jasno je pa tudi to, da bi bilo končno le mnogo dobrega na takem strankarskem sporazumu. Najprej bi tak sporazum ali aranžma pomenil politično smrt samostojno-demokraske skupine in potem bi le pripravljal ter odpiral pota do pravega narodnega sporazuma. Čudno obnašanje radikalov pri tem sporazumevanju se najrazličnejše razlaga. Čud ni so radikali, kadar govorijo in kadar molčijo. Odlašanje in zavlačevanje se na noben način ne da utemeljiti in opravičiti. Če bi imeli radikali- v mislih pravi sporazum v svrho ureditve tako zelo perečih državnih notranjih vprašanj, ni' glede potrebe nujnosti prav nobenega dvoma, če se pa z radičeve! samo strankarsko sporazumevajo, so pa — najmilejše rečeno — nepraktični, ko navadno strankarsko stvar toliko zavlačujejo. Razne struje in mišljenja v radikalni stranki so pravzaprav činitelj zavlačevanja Beograjske »Novosti« pravijo, da je glavna zap reka o-sebnost starega Pašiča, ki se že -lastne sence boji, kadar še začne govoriti o potrebi kake nove politike. Neka j radikalov v vsem sledi Pašiču ter se še ogreva za Pribičeviča. To je druga zapreka sporazumevanja. Tretjo zja-preko pa tvorijo oni radikali, ki apatično čakajo na vse, kaj. bo baja ukrenil. O Pašičevem pogoju glede priznanja likvidacije hrvatskega vprašan ja se že ves ta teden širijo najrazličnejše vesti. Nili radikali, niti radičevci niso o tej stvari kaj točnega povedali in tako bo sledeča razlaga še najbolj držala: Pašič je sporazumno s Pribičevičem stavil ta pogoj, ker se v društvu Pribičeviča še najbolj varnega počuti. Nezadovoljstvo v radikalni stranki proti Pribičeviču je sicer veliko, a ker ni več Pr o tiča, da bi stopil na čelo nezadovoljnežev, se Paišiču ni Treba bati slabih posledic, ko samovoljno stavlja razne pogoje ter želi še naprej ostati skupaj s Pribičevičem. Ko sili Hrvate, naj podpišejo, da ni več hrvatskega vprašanja, računa najbrž tudi takole: Če ne podpišejo, se lahko vsem zagovornikom sporazumevanja in tudi kroni pokaže: »Vidite, saj nočejo!« — politične vesti. Pavle Radie o sporazumevanju z radikali. Na uvodnem mestu zadnje številke »Doma« piše Pavle Radič, da se vodijo vsi razgovori in pogajanja o sporazumu v popolnem medsebojnem zaupanju, iskrenosti in ob največ ji pozornosti. — »Predmet razprave je ves kompleks naše narodne in državne politike, notranje in zunanje, .celokupno naše narodno gospodarstvo in kultura. Pri tej (razpravi se ne bavijo z raznimi teorijami in programi, marveč z življenjskimi, potrebami. Zato iščejo sredstev in načina, kako bi ise sedaj naše narodno in državno življenje najprej uredilo in zboljšalo, napredovalo in docela izpopolnilo na podlagi sporazuma, izkustva •in potrebnih idealov. Srbi, Hrvati in Slovenci so v preteklosti in sedanjosti tvorili in še tvorijo tri narode, ki imajo svojo skupno narodno državo, katero je treba u-,rediti in povzdigniti na temelju narodne suverenitete, sporazuma in seljačke demokracije, tako, da bodo tudi ara zunaj in nia znotraj živ, močen in napreden organizem, nepremagljiv v svoji obrani in nerazdružljiv v -složnem ustvarjanju novih in neprestanih moralnih in materijalnih vrednot. Nikdo od radikalov ni niti mislil, da odi nas Hrvatov nekaj zahteva, kar bi nasprotovalo naši vesti in dolžnosti kot narodnih zastopnikov in hrvatskih predstavnikov. Od Obeh strani nihče ne -staivi strankarskih, še manj pa osebnih koristi' za cilj sporazuma. Zahteva se samo korist celokupnega, zlasti pa seljaškega naroda. V mislih imamo samo velike interese skupne narodne države. Kar smo zahtevali, to tudi nahajamo: to je popolno medsebojno zaupanje in is- pak samo čut ponižnosti in interesov. Ostali mu bodo oni, katere lahko pošlje po povelju, kakor je to že storil na seji ministrskega sveta, zahtevajoč od svojega ministrskega tovariša, naj mn prinese čašo vode. Ostali mu bodo oni, katerim že danes njegov sin kliče: »Vsi živite od nas!« Pribičeviča politično niso drugi ubili, ampak on je izvršil političen samomor s svojo ambicijo in s svojim delom. Svetozar Pribičevič ostane v politiki brezobzirni ka rijerist, v žurnalistika pamfletist, v prosveti pa — —+ suplent. sporazumevanju. Če podpiše to izjavo samo en del hrvatskih poslancev* je razkol v hrvatskih vrstah gotova stvar, če bi pa vsi-podpisali, no, potem se pa lahko še naprej odlaga in se najdejo mogoče še kaki drugi pogoji . . . Radikalni listi so si zanimivo razdelili vloge. Za Pribičeviča se odkrito ogreva samo velesrbsko razvneti »Balkan«, »Vreme« ie prav pestro v raznih kombinacijah in vsakovrstnem na migava n ju, »Samouprava« je pa kakor Pašič — nikdar nič gotovega in jasnega. Zanimivo vlogo igra »Političke Glasnik«, okrog katerega se zbirajo tudi nekateri generalski politiki. Ta krog ali ta list Pribičeviča ne mana* ž zavlačevanjem in pritiskanjem na Hrvate, da bi čim več popustili, se pa očividno strinja. Ko se je raznesla vest o novem pogoju, je tudi ta list menil, da je za sporazum potrebno »dalje časa«, nove pogoje je pa obsodil, ko je me je prišlo razmišljanje in razpravljanje o varčevanju tudi do cigaret in avtomobilov. Izgleda pa, da stvar ni zaspala, kajti »Belgrader Zeitung« je prinesla pred nekaj dnevi sledečo notico: »Na današnji seji finančnega odbora se je med drugim sklenilo, da v bodoče niti našli ministri ne bodo dobivali cigaret zastonj v repreženta-cijske svrhe. Avtomobile bodo smeli imeti na državne stroške samo člani vlade in manjše število visokih dostojanstvenikov.« — Če je to res, je že nekaj, a poročilo vladnega lista je prav zpačilno, ko pravi, da niti naši ministri ne bodo imeli več cigaret zastonj. Pomislite, koliko junaškega samozatajevanja, požrtvovan ja in tu-» di obžalovanja je v besedah, da »niti ministri ne bodo imeli cigaret zastonj!.« Ubogi ministri! Dohodkov imajo na dan okroglo 1000 dinarjev brez raznih tajnih fondov in sedaj jim vzamejo še cigarete! Kaj bi šele bilo, če hi se jim enkrat znižala plača, ali pa če bi milijonski tajni fondi, s katerimi razpolagajo, kakor s cigaretami, prišli pod kontrolo, ali pa če bi se pri silno visokih izdatkih sploh odtpravili. V vladnih listih še nikdar nismo slišali, da uradniki, invalidi, penzijonisti itd. niti tega ne dobijo, kar jim država dolguje, slišimo pa, da ministri — ubogi ministri niti cigaret ne bodo več dobivali zastonj. Podrobnosti o smrtni nesreči poslanca Ajanovič®. V zadnji številki našega lista smo poročali, da se je smrtno ponesrečil muslimanski poslanec Hamzija Ajanovič. Nesreča se je zgodila ob 11. uri ponoči in sicer 5 k mod Banjaluke pri majhnem potoku pred rečico Vrbanje. Šofer radi teme nii videl, da brzi avto V strugo potoka, preko katerega ni bilo mosta in tudi ne stranskih držajev in sploh prav nikakega znaka, po katerem bi bilo mogoče sklepati, da je prevoz preko potoka nemogoč. Avto je priletel preko potočeca, zadel ob nasprot no obal in nato se je šelč , skotalil v potok. Ob sunku avtomobila ob nasprotno obal so padli z voza: šofer in g. Lalič; Ajanovič, njegova soproga in g. Midžič so pa ostali v zaprtem avtomobilu, ki. se je prevrnil v potok ter se ves razbil, šofer in Lalič sta ostala nepoškodovana, Ajanovič je bil tako poškodovan na glavi, dà so mu šilili iz lobanje možganj;, njegov) soprogi je bila zlomljena nosna kost.' težko ranjen je bil tudi g-, Midžič. Ajanovič je kmalu po usodepolnem padcu umrl: Pogreb rajnega Ajanoviča se je vršil zadiijo soboto in je bilo njegovo truplo na slovesen način izročeno materi (zemlji v drevoredu džamije v Banjaluki. Strašne posledice viharja v Baranji, Slavoniji in v Bački. Poročali smo že o strašni nesreči, ki je zadela pretilo nedeljo Baranjo. Ciklon se ni omejil samo na to pokrajino, razdejal je več okrajev tudi v Slavoniji in v Bački, ki na Baranjo mejita. Trajal je vihar samo 10 minut, toda v tem kratkem času je uničil celokupno letino in napravil po površni cenitvi za približno pol milijarde dinarjev škode. Žito, ki je požeto čakalo na poljih, je vihar raznesel, da ni najti niti sledu. Nepožeto žito je zabila toča do zemlje. V nekaterih krajih je toča po viharju ležala za 10 cm visoko. Najhujši je bil eik-lon v Belem Manastiru v Baranji. Tu je porušil več hiš, in prevrnil celi vlak z lokomotivo vred. 40 metrov visok dimnik od državne mlekarne je prelomil v sredini, kot da je slamnata bilka. V Petardi je porušil zvonik farne cerkve, v Osjeku velik dimnik neke žage ter odnesel mostno tehtnico. Tako strahovita vremenska katastrofa teh krajev še ni nikoli zadela, kakor to pot, dasiravno se često dogodijo velike poplave Drave in Donave. Nevihta je divjala samo v ozkem pasu, širokem 2 km. Vasi, ki so se nahajale v neposredni bližini tega pasu, o imele samo dež, dočim o viharju in toči ni bilo nobenega sledu. Igralnice v naši državi. V Jugoslaviji imamo lepo število igralnic, ki prav pridno praznijo žepe strastnih igralcev. Zlasti mnogo igralnic je v Vojvodini, med temi mnogo takozvanih ambulantnih (premičnih), ki potujejo iz vasi do vasi ter obirajo bogate vojvodinske krnele, katerimi ni mnogo mar za razcefrane dinarje, le da imajo svojo zabavo. Po trgih in mestih so glavni obiskovalci zopet mali trgovci in uradniki, od! katerih mnogi zubijo svoje zadnje pare na zeleni mizi. V Sloveniji smo imeli igralnici v Rogaški Slatini in na Bledu, M pa sta bili kljub raznim intervencijam ukinjeni, ker so beograjski letoviščarji zapravil v njih preveč denarja. Pred nekaj meseci je potoval po večjih mestih Hrvatske in Vojvodine italijanski [podjetnik s svojo igralnico ter zaslužil ogromne svote denarja. Najzna-menitejša igralnica obstoji v Zametu v bližini* Reke. Tukaj, tlik ob meji, se skubejo največ gostje iz Opatije, igralnico poseča internaci j onalno občinstvo, katerega prevažajo luksuzni avtomobili iz Opatije. Minister notranjih del je sedaj prepovedal vse igralnice, ostala bo edino ona v Zametu- pa še ta je prepovedana našim državljanom. Poseben policijski komisar bo pri vhodu v igralnico pazil, da noben Jugoslovan ne bo imel prilike, zaigrati svoj denar v zametskem Monte Carlo. Naši bogataši bodo na ta način prisiljeni potovati v inozemstvo, da se na prav prijeten način iznebijo svojega denarja, kar je vsekakor ugodnejše, nego prepustiti ga v obliki davkov našemu finančnemu ministru. de hišni gospodar sami popravlja svo.jW ttišo. Zagreto «ani so doživeli preteklo sredo zopet zanimivo senzacijo. Kar na lepem se je porušila velika dvonadstropna hiša št. 13 v Bahačevi ulici. Nesrečo je zakrivil hišni gospodar Fuduižič, steklar iz Slatine, ki je hišo kupil pred nekaj meseci, sedaj pa jo Motel prenoviti. Ker pa se mu je mililo, plačati dragega arhitekta, se je spravil kar sam na delo s pomočjo dveh zidarskih delavcev. Hiša je bila zgrajena po starinskem načinu z ogromnimi oboki, katere so nosili močni stebri, segajoči iz kleti v I. nadstropje. Baš ti stebri so Fuduriča najbolj bodli v oči in spravil se je nad nje v kleti. Celi dan so jih podirali, hoteč jih pozneje nadomestiti s cementnimi Stebri, Pozabil pa je pri tem delu podpreti strop, ki je pričel nenadoma čudno pokati in se zibati. Komaj je prestrašeni gospodar pobegnil iz kleti, že ise je udrl »strop na več mestih in hiša se je pričela od' vrha do tal rušiti. V zidovju so nastale več metrov široke razpoke, skozi katere se je videlo v stanovanja, kjer so ubogi stanovalci letali brezglavi okrog, ne vedoč, kako naj se rešijo. Šele ko so prišli ognjegasci) se fje pričela rešilna »akcija. Iznesli so iz hiše [stanovalce in njihovo pohištvo, nato pa so porušili s curki vode iz brizgalne še zidovje, 'Lastnika hiše in delavce :so zaprli, njegovo hišo pa bodo nanovo pozidali na račun lastnika, ker je zanemaril po trebno opreznost ter se sam lotil nevarnega in odgovornega dela. Katastrofalna toča v Hercegovini. Že itak po naravi siromašno Hercegovino udari vsako leto in to še prav občutno kaka težka vremenska nezgoda. Po hercegovin-skih krajih opazujemo vsako leto vse uničujočo sušo, točo ter kobilice. Letos je celo v Hercegovini! dovolj dežja, a tudi žalibog preveč toče. Zadnji teden je toča popolnoma zabila Rakitno. Toče je padlo toliko in tako na debelo, da je pokrivala polja več dni. Škoda je neprecenljivo visoka. Na godoVni dan sv. Janeza Krstnika je toča potolkla Raško Polje in okolico. Goljuf pod ključem. Na Sušaku je bil te dni aretiran g. Veljko Milačič, ker je ogoljufal lastnika mlina in žage Venaoija Premudo za 23.411 din. V avgustu m. I, je prišel Milačič na Sušak kot uradnik gradbenega ministrstva. Veljko je rodom iz Podgorice v Črni gori. Po Sušaku se je predstavljal za novinarja, za rezervnega kapetana* šumadinca ter borca iz solunske fronte, sploh je živel zelo razkošno in razsipno. Kakor kak baron je razmetaval dehar po barih, delal je izlete po (Opatiji, se vozil v Zagreb ter v Beograd. Milanič 'se je (izdajal za predsednika Udruženja rezervnih oficirjev in kot tak je med grožnjami ovadb izsilil iz žepov Preinu-de zgoraj; omenjeno svoto. Milačič ni bil nikdar oficir, niti v črnogorski vojski'ne, ampak čisto navaden narednik. Borza. Budapest 799—817, Berlin 13.50—13.65, Italija 208-10—211.10, London 276.50-279.50, Newyork ' S6.65- 75.43. Pariz 267.,0—272.50, Praga 168.05—170.4, ; , Dunaj 7.99—8.11, Zürich 1104.50—1114.50, Amsterdam j 2268- -2298. I)iuar notira v Zürichu 9.05. U Maribora. Za ženske članice SLS mesta Maribor in okolice se vrši v nedeljo, dne 12. julija ob 5. uri popoldne v Mariboru v dvorani Zadružne gospodarske banke shod z dnevnim redom: žensko dedno pravo. Govori min. n. r. Vesenjak. Članice SLS, Ženska zveza, Poselska zveza itd. šo povabljene, da se polnoštevilno udeležijo shoda! L, Novinar Roman Bende oproščen in na prostem. — Javnosti je še v spominu, kako je bil lansko leto pred .volitvami novinar Roman Bende, bivši urednik »Murske Straže«, na podlo denuncijacijo aretiran in predan v preiskavo mariborskemu okrožnemu sodišču. Po končani preiskavi je državno pravdiništvo Bendeta obtožilo, '.čaš, da je v nekem vinotoču v vinjeni družbi razžalil kralja. Prišlo je do obravnave in senat je obtoženega obsodil na tri leta zapora. Bende je moral kazen takoj nastopiti, dasi se je njegov zagovornik g. dr. Tuma iz Ljubljane pritožil proti obsodbi na zagrebški stol sedmorice. V Zagrebu so res prvotno obsodbo razveljavili in odredili obnovo postopanja. Včeraj popoldne, se je vršila pred senatom, kateremu je predsedoval g. dvorni svetnik Fon, ponovna obravnava, pri kateri je bil g. Bende oproščen ter takoj izpuščen iz zapora. Pomilovanja vredna žrtev podlega ovaduštva g. Bende je presedel v mariborskem zaporu nad šest mesecev. Magistratna korupcija z bencinom. (Nekaj odgovora »Jutru.«) Pod zgoraj omenjenim naslovom se je zagnal znani mariborski poročevalec »Jutra« v naše bančno poslopje, magistrat ter v dd Kristal. »Jutrov« dopisnik pretakne dnevno vse mariborske kote in prav posebno ga zanimajo toaletni prostori. Pred več nego enim tednom šo začeli delavci kopali obširno jamo na trgu pred Zadružno gospodarsko banko. Gospod poročevalec je dnevno imspiciral to kopanje v globočino in bil prepričan, da gre za nove podzemeljske toaletne prostore, ki so njenm tolikanj pri srcu. Prokleto razočaranje je pa doživel v torek, ko je zvedel, da globoka jama pred banko ne bo vhod v podzemeljske toalete, ki bi bile posebno p o. godu gospodi z »Jutrovo« moralo, ampak navaden modern rezervoar za bencin, kot smo poročali v zadnji »Straži«, ga je to iznenađenje ujezilo in skrpucal je za »Jutro« notico, ki »hi naj uverila javnost o nekaki klerikalni bencinski aferi. Gospodu poročevalcu povemo, da je prvo in največ j e zanimanje za zgradbo podzemeljskega bencinskega rezervoarja pokazalo in izrazilo veliko županstvo, ki je pa polštnihano, vsaj za zdaj še, z Žerjavovimi barvami! Šele na željo velikega županstva je mariborska mestna občina dovo-11 la napravo te cisterne, katero je brezplačno montirala družba Amerikan-Compagnie, a ne g. Roba us. kakor to trdi »Jutro.« Kljub napravi bencinske cisterne, ki naši banici ne bo donašala nobenih dohrot, je še vedno dovolj prostora za napravo podzemeljskih toaletnih prostorov, ki sicer ne spadajo na trg, kakor je pred banko in frančiškansko baziliko, a vendar si jih tolikanj želi »Jutrov« dopisnik. »Jutrov« mariborski izvestitelj še bo lahko doživel čas, ko bo lahko sam s pobiranjem dinarjev amortiziral napravo podzemeljskih toaletnih prostorov, ki bodo okrašeni z običajnimi cvetličnimi na sadi. — K napravi rezervoarja za bencin mesto za toaleto podi zemljo ne bo rekla varnostna oblast nič, ker je že to dovoljeno od velikega županstva in od mestnega stavbenega urada, ki sta oba že videla slične naprave po drugih večjih ter modernih mestih in sta prepričana, da je manj nevarna, nego kak policajdemokratski toaletni prostor! — Glede nacijonaliiosti dd družbe Kristal maramo zaupati »Juhu«, da g. Robaus nima pri družbi že nad eno leto nobenih delnic, torej tudi ni skupno z duhovnikom dr. Jerovšekom pri'Kristalu u-pravni svetnik. Ker je »Jutro« v tolikem strahu za na-cijonalni značaj klerikalnih podjetij, mu svetujemo, naj. pošlje svojega za' vsak tudi podzemeljski vonj občutljivega poročevalca pred Mariborsko tiskarno. Od tamkaj mu bodo udarile pod nos delnice Nemcev, ki pomenijo v'Mariboru v nemjškonacijonalnih krogih nekaj več, nego čisto nedolžni Dobrčan Robaus. — Tako torej izgleda magistratna korupcija z bencinom. Ako je kdo prečital »Jutrovo« notico, je bil uverjen, gospod poročevalec si je že ogledal pri cirkusu Kludsky tudi osle, kar je bil zamudil tedaj, ko se je mudil cirkus v Mariboru! Za male obrtnike. Po novem zakonu p stanovanjih imajo hišni lastniki pravico, poljubno zvišati najemnino tudi malim obrtnikom, iki imajo svoje lokale v njihovih hišah, ali pa jim prostore odpovedati. Ta določba ima za male obrtnike hude posledice, ker je mnogim najemnina povišana do nemogoče višine, drugim pa so lokali odpovedani, V Mariboru bo tako v kratkem roku na cesti cela vrsta malih obrtnikov, ki ostanejo na zimo brez zaslužka. Jugoslovanski klub se je zavzel za te reveže in g. poslanec Franjo Žebot je vložil na ministra za socialno politiko interpelacijo, v kateri ga opozarja na hude posledice novega stanovanjskega zakona ter prosi, da izda naredbo k zakonu o stanovanjih in lokalih, da se malim obrtnikom, ki s svojim zaslužkom preživljajo družino, brez izvanredno nujnega razloga ne sme odpovedati obratnega lokala. Praktična preureditev uradnih prostorov na mariborski posti I. Koncem tega tedna bo popolnoma dogotovljena preureditev uradnih prostorov na mariborski glavni pošti. V pritličju bo blagajna in drugi razni pisemski ter paketni oddelki. V celem I. nadstropju bode nameščen brzojavni oddelek, v II. pa telefonski. Telefon bo odslej avtomatično preurejen. S preureditvijo telefona odpade veliko telefonistk, a tudi jeza ' raznih strank, ki so večkrat po cele četrt ure zvonile ter klicale (brezuspešno to 'in ono telefonsko številko. Želeti bi še bilo, da bi dobil Maribor avtomatične telefonske hišice po raznih trgih, kakor jih ima n. pr. Gradec še iz predvojnih časov. Mrtvega otroka prinesla v bolnico. Včeraj zvečer se je zgodil v Mariboru ta-le slučaj: Mati je prinesla v javno 'bolnico osem mesecev starega otroka s prošnjo, naj ga sprejmejo, ker jej je naročil nek zdravnik, da mora otrok v bolnico. Sestra je šla iskat zdravnika, da bi* ta otroka preiskal in ga sprejel. Zdravnik je imel z bolniki mnogo opravka in naročil sastri, naj otroka nese v bolniško sobo, ga bo že pozneje pogledal. Ko se je sestra vrnila k otroku, matere že ni bilo nikjer. Vzela je otroka na roke in takoj spoznala, da je rev če že mrtvo. Otroka bodo raztelesili, dognali vzrok smrti, a o materi še do danes ni niti sluha in ne duha. V mariborski bolnici se je že parier at zgodilo, da so prinesli kakega težko bolnega, so ga enostavno odložili pred vrati bolnice ter zginili. Bolnica je seveda v takem slučaju prisiljena bolnika sprejeti v oskrbo. Izlet na Ptujsko goro. Kakor je bilo že objavljeno, priredijo Vse katoliške organizacije župnije sv. Marije v Mariboru skupno s Krščansko žensko zvezo v nedeljo, dne 19. julija, izlet na Ptujsko goro. Vlak odide iz Maribora pred 5. uro zjutraj ter se peljemo na Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Ob B9. uri tiha sv. maša s skup nim sv. obhajilom. Glavno sv. opravilo je ob pol 10. uri. Ob 1. uri popoldne predavanje zunaj pred cerkvijo za vsa društva. Ob 2. uri poslovilni govor z litanijami. — Vsi predsedniki, oziroma predsednice, naj; pravočasno javijo pripravljalnemu odboru pribiižno število udeležencev', kjer tudi dobij o potrebna navodila! Gospodinjska šola čč. šolskih sester v Mariboru. Bolske sestre v Mariboru so pred petimi leti ustanovile v svojem zavodu gospodinjsko šolo, ki je v prvi vrsti namenjena deklicam kmetskega stanu, a nudi tudi hčer 'kani meščanskih slojev priliko za potrebno gospodinjsko izobrazbo. Učenike se pod vodstvom učiteljic, šolskih sester, in zdravnik avežbajo v vsem, kar je treba 'znati dobri gospodinji. Starši dosedanjih učenk se prav» povoljno izražajo o pridobljenem znanju svojih hčerk, zato šolo toplo priporočamo onim staršem, ki želijo, da se njihove hčerke izvežbajo v dobre in izobražene gospodinje. Delavska zveza. V soboto, dne 11. t. m., se vrši seja pripravljalnega odbora za Delavsko zvezo. Vabljeni so vsi zaupniki Delavske in Strokovne zveze. Seja se vriši v pisarni JSZ, Aleksandrova cesta 6, ob 7. uri zvečer. Ker je stvar zelo važna, prosimo polnoštevilne udeležbe. Prepotrebno prenovljen je mariborskega bogoslovja na zunaj in na znotraj bo dogotovljeno koncem tega tedna. Društvo Marijanišče ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 19. julija, ob 17. uri, v društvenih prostorih, Miklošičeva ulica. Člani se vabijo, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo! — Ravnateljstvo. LISTEK. m~rn t~at msm , : Mili svet naših očetov. Roman v treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro. Prevod iz italijanščine. 28 »Toda jaz ne vem ničesar, ne razumem ničesar!« je vzkliknil Gilardoni, vedno bolj mrk, vedno bolj nemiren. Tu sé je drznil Pasotti napraviti še en korak naprej, četudi je vedel, da profesor že dolgo ne hodi več k Rigeyevim, a ni vedel za vzrok. »Treba bo povprašati na Castella«, je rekel s hudobnim smehljajem. Sedaj pa je gospod Gilardoni, v katerm je že dolge vrelo, vzkipel. »Bodite tako prijazni«, je rekel srdito, »pustiva ta razgovor!« Pasottijev obraz se je zmračil. Bil je sicer vljuden, priliznjen, sladek, a njegov ponos ni dopustil, da bi mirno prenesel neljubo besedo, ki mn jo je kdo vrgel v obraz. Bil je nadvse ozlovoljen. Ničesar več ni rekel in čez nekaj časa se je poslovil z dostojanstveno hladnostjo. Potlačil je v sebi jezo in odšel med peso iri repo. Ko je bil zopet na cesti Mal’ari, je vrag nekoliko postal, si podpri brado z roko in premišljeval. Potem se je obrnil proti obrežju Casarica s počasnimi koraki in zelo sključen, a z žarečimi očmi, kakor pes, ki je zavohal v zraku skrito smer gomoljik. Prestrašeni odgovori dona Giuseppeja, trdovratni-odgovori Mariji, zagreda in jeza« profesorja, vse to mu je govorilo, da je na pravi poti. Prišlo mu je na misel, da bi šel v Loggio, kjer prebivata Paolin in Paolon, človeka, ki sta o vsem dobro poučena. Potem se je pa spomnil, da je torek, in jih najbrž ne bi našel doma. Ne, najbolje je, da gre iz Casarica naravnost na Castello, vohat in iztikat v stanovanje neke gospe Cecca. To je bila dobra ženska, zlatega srca, znana po svoji vztrajni čuječnosti, s katero je opazovala skozi svoja okna z daljnogledom vso Val-« soltfo. Vsak dan je lahko povedala, kdo je šel v Lugano z brodarjem Pinom in brodarjem Paniglietom, zašle- , dovala je kilometer daleč razgovore Ubogega Pinella z neko Modiit pred cerkvijo v Albogasiu; vedela je, v kolikih dneh je spil inženjer Ribera sodček vina, ki ga je peljal njegov čoln praznega iz Orie v vinarno S. Mar- j gherile. Ge je bil Franco pri Rigevevih. bo gospa Cecca lo gotovo vedela. V hodniku, ki vodi iz Casarica do ceste na Castello, j je začul Paso.lti, da' gre nekdo za njim. Ko ga je v lemi j prehitel, se mu je zdelo, da je spoznal v njem nekoga, i ki so ga imenovali »preganjanega zajca«, ker je vedno i zelo naglo hodil. Bil je to velespoštovan človek, še bolj j radoveden kakor Pasotti, človek, ki je hotel vedeti vse 1 stvari zgolj iz vedoželjnosti, brez drugih namenov. Ved- j no je hodil sam, povsod ga je bilo dovolj. Kot blisk se je prikazal in izginil, sedaj tu, sedaj tam, pravtako kakor gotove velike žuželke, ki se poženejo kvišku, zavcrče in zatrepečejo s krili, nato utihnejo — in jih ni niti slišati. niti videti, dokler se vnovič ne poženejo kvišku, zacvrče in zaplahutajo s krili. Videl je, da sta stopila Pasottijeva v »palačo« in vsled nenavadne ure se mu je zdelo to sumljivo. Nekje na polju se je skril in videl je, da se je gospa Barbara vrnila domov, kontrolor pa je krenil proti Casarieu. Od daleč mu je sledil in med tem, i' ko je bil oni na obisku pri Gilardoniju, se je postavil za J steber v hodniku, ki vodi proti Casarieu. Sedaj pa je , izkoristil temo in se zmuznil mimo njega, da bi tekel na j Castello, ga tam počakal in opazoval s kakega ugodne- 1 ga mesta. In res ga je videl, da je vstopil pri gospe Cecci. j Stara, golšava gospa je bila v salonu. Z levico je ' držala majhnega otroka, ki se ji je ovijal okoli vratu, s prosto roko pa je držala ogromno cev iz lepenke, ki je • bila pritrjena v okno, kakor majhen top, namerjen" na svetlikajoče se jezero, na belo jadro, razpeto v vetru. Ko je vstopil sklonjen, s klobukom v roki in s priliznjeno sladkim obrazom, je dobra, gostoljubna gospa hitro odložila tisti čudni, dolgi nos iz lepenke, ki ga je z veseljem vtikala v najoddaljenejše tuje stvari, tja, kamor ni mogla doseči s svojim rumenkastim, ne baš prekratkim nosom. Sprejela je kontrolorja kakor bi sprejela svetnika-čudodelnika, ki je prišel, da jo reši golše. »O, kako ste pridni, gospod kontrolor! Kako ste j pridni, gospod kontrolor! Kakšno veselje! O, kakšno j veselje!« j. Povabila ga je, naj sede, in ga skoraj zadušila s : ponudbami. (Dalje prihodnjič)! Kava ma Mestni park. CM sobote naprej svira znani Šla j ger-Trio »Santo-LedovsM-Šimek« od 21. do 1. ure j in popoldne (pri lepem vremenu) od 17. do 19. ure. ; DOMAČA ZARUKA tovarna Za «kuhavinje in nastavljanje sadu, jagod in zelišč priporočamo vinski cvet, rum, žganja. Kis za vlaganje kumare ALBRECHT & STROHBACH Maribor, Gosposka uliti 19, Širite „Našo Stražo"! Krepkega močnega dečka, čez 165 cm visokega, od ipoš-tenih kmečkih staršev, sprejme takoj večja trgovina z mešanim blagom. Naslov pove uprava. 60S Suha bukovina, rezana, drugovrstne kvalitete, v poljubnih močnostih, se kupi: Mariborska lesna industrija Koroška cesta 46. 292 6—1 Oklic. Javna dražba v zapuščino č. g. Viktorja Preglej, župnika pri Sv. Lovrencu na Pohorju, spadajočega inventarja, obstoječega iz 6 konjev, 6 glav goveđe, pohištva, vozov, gospodarskega orodja, 6 konjskih in 3 volovskih oprem, živila, več ur, lovska puška, poljedelskih strojev, sena, krme, drv, perila itd., se vrši v sredo, dne 15. julija t. 1., ob 8. uri zjutraj in naslednje dneve. Izklicna cena določi se na dan dražbe ter je kupnino takoj založiti. Kupci se vabijo! — Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VI. dne. 6. julija 1925. A VI 316 25. 313 Predno odpotujete samo pn preskrbite se z potnimi kovčeki, kasetami, nece-sari, torbami, listnicami, nahrbtniki it. d. Vse to dobite v veliki izberi in zmernih cenah Stenski kniži z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 10 cm po 42 in 77 D, 25 cm po 55 In 80 D, 30 cm po 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 115 D 40 cm po 140 D. Stenski križi s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 D. Stoječi križi s kovinasto podobo stanejo v raznih veliko-sba m izpeljavah po 22, 24, 28, 80 in 86 D. Izpeljava je zelo okusna in solid a ter se toplo priporoča, da si visak, kdor križe potre« trnje, 1-9 kupi v Tisk. s v. Orila v Maribor«, Za poljske križe si mnogi želijo Kristusove podobe (korpu, e). Da ustreže ljudem, jih je oskrb la Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, ’'■er se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 D, 75 cm veliki po 600 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 00 cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 950 D in po 1280 D, 120 cm ve'n»: 1700 D. Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesia 13. — Telefon 207 Na prodaj: pohištvo, odeja, mizni in posteljski prt, cl- , nasti škaf in zaboj. Naslov: Hermann, Maribor, ; Sodna ulica 25 II. 309 Prvikrat I V soboto, dne 11. julija 1925 zvečer poletni koncert Kat. Omladine! Začetek ob 20. uri. Vstopnine prosto! Ponočni davek po 10. uri zvečer odpade, tudi, ako ni koncertov, tf slušaju slabega vremeua se vrši koucert v torek. Cenen, mnogovrsten jedilni list, kuhinjske cene znižane 20—30%. K obilnemu obisku vabita prijazno Andrai Halbwidl in pospi. Hotel „Stara pivarnaK. Nijcenejše te najuspešnejše oglašujeta samo potom Oiiasnegi zavodaj F. Voršič-a naslednik, Maribor. Slemškov trs 18, Pojasnila brezplačno! IfefekkitMiiM »W»|iV» \ V ! r, ,> r 'v i v r.-a; M . M 1, V n i rji m i m i n ; r v ; r, f M A, ! h. A ! ù 1 k' a i Ca : kA' kV, kV Ù ; k. A C A ! C A ! Ca [Ca j k, A \ IkV ■ k a ' Ca ! k a ' k a J k. jI AM“ najboljše in najirannejše Pri Mm ulica s r.uin., Id obrestuje hranilne vloge po i% in XO% oziroma po dogovoru. Stolna ulica št 6 k%i I k A! t ik A Fa k 1 ki |h.VAw..ki tlL-kfk a\ k. A'K A;>,%.‘A' CM k ah'h. A/k A j' k £ ‘ vž [k A I V. j k A J \.A 1 k A ! A A j k,A 1 K -A.h.-A . k A ’ k à CA ■ k\j. k*,*1 C A ‘ k* A : ' Ca ’ k*.4 lk*.4 »-*-4 ti ; k,*A; i % a k*;4, 'C A: • r-.’v > 1 % À K j '■> % Zadružna gospodarska banka d. d., WBdrmmmlem ir Mari bor m« y lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova eesta 6, pred frančiškansko cerkvijo, 'Hm Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu.^ PoeMažŽCTl prodajalec «reck držane raw. loterij«, Tisk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik;. Januš Goleč. Izdaja konzorcij »Naše Straže«.