ti. ij!
jših
ivtol
pra'i
števi
Ust izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585 Ljubljana, Naslov uprave: Nazoijeva 1/1, telefon 22-284 - Poštni predal 355-VII.
Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din — Št. tek. računa: 501-8-26/1.
Tiska ČZP Ljudska pravica
meif
vnih
>snui
Ljubljana, 10. septembra 1971 leto xxii — st. 14
Slov
:v z io 4 delo'
V ŠOLO ŠE VEDNO S SEDMIMI LETI?
Naš zakon o šolstvu določa, sprejemajo v prvi razred ovne šole praviloma sedem-hie otroke, šestletne pa le, če hite vaj o svoj razvoj za pol enega leta, z osmimi leti pa izdajo otroka, ki je zaradi bo-1 s itzni zaostal v telesnem in Bogjiševnem razvoju, ovez?	J
kil
orsk^ Poznavalci otrokovega raz-lusu Pja se že več desetletij sprašu-
agiči -—
■lo ?'
jemo, čemu čakamo pri nas z všolanjem celih sederti let, ko pa vemo, da je otrok bolj sprejemljiv za učenje in vplive okolja, čim mlajši je. V mnogih deželah sveta so že zdavnaj uvedli obvezno šolanje za šest ali celo petletne otroke.
Želje in predlogi so žal premalo proti zakoreninjenim navadam, sistemu šole, ki je organizirana za dobo od 7 do 15 let
i, ki!
celo1; kot * 51$ azsW I v w Mesti
Kri rast: iz Pf
iče k iva 1/ njeg( cvarf list.
je : ga
Začetek je upanje
Vsak začetek je novo upanje.
Vsak začetek so nove težave.
Seznam dobrih sklepov — v glavi ali na papirju - je koristma stvar:
— Strokovno bom dobro in skrbno pripravljal učne ure. — Upošteval bom, da je vsak otrok osebnost zase ter mu bom skušal šolo in znanje približati.
. — Zaradi hlastanja po razlagi nove snovi ne bom zanemar-lal vzgoje otrok - poučil jih bom, kaj je lepo in kako važna sta za življenje poštenje in dobrota.
~ Tistim, ki so prišli prvo leto, bom poskušal narediti s°lo čim bolj prijazno, da bodo vzljubili znanje.
Take in podobne sklepe delamo ob začetku vsakega šol-skega leta. Med sklepi je tudi tisti, da naša slaba volja, naše domače težave ne smejo vplivati na šolsko delo. Niti naša bolezen ne.
eh at J. Je to mogoče? Saj človek ni stroj — pa še stroj se pokvari ije P Ibi nam odpove pokorščino, kaj ne bi naše telo. Tedaj se vsi 'dat načrti osujejo kot listje ob prvi slani. Kaj ostane potem ris od človeka, od učitelja, ki naj uči in vzgaja prihodnje ljudi? '' Kaj je najzanesljivejši kompas njegovih dejanj, kadar odpovedo dobri sklepi in načela?
Kdor ima zares rad svoje učence (ne samo z besedami), kdor se čuti z vsem srcem odgovornega pred njimi — ta ne bo zgrešil, pa naj se zgodi karkoli.
NEŽA MAURER
i cve
/arja ih 1< 1 v Jr ifl ode! h ra :u i" h ki*1
INM
Za enakovreden položaj družbenih dejavnosti
\ Sklepanje samoupravnih spo-pUmov o delitvi dohodka in Nebnega dohodka se
kljub
mJf-katerim težavam — bliža h -raftncu. Na
• ' Jjncu. Na svoji zadnji seji, ki je ta že Ua letošnjega 1. septembra v i ref°ttm sindikatov, je pred-
l1.11?	republiškega odbora
>ii k "jdikata delavcev družbenih jerf avnosti med drugim obravna-želf0 tudi dva predloga samo-ov0.P|^vnih sporazumov, in sicer: _ T^log samoupravnega spo-. 7?Urna za znanstveno-razisko-;šk®ute zavode in predlog spo-.Urna za posebne šole in za-^ ter vzgojne posvetoval-
hn Medtem ko so z zelo skrbno • Vlienim “ temeljito doku-ivsventu^iim predlogom spo-iS^ftaiUrna za znanstveno-razisko-;neI^e zavode soglašah brez bi-ia4ai. .eruh pripomb, so imeli več
Hr3op?0mb ^ Prelogov k pred-dr^ugu sporazuma za posebne šole
'^avode ter vzgojne posveto-;zni"ainice. Kar bo
Vse kaže — tako smo slišali tudi na seji - da s potrjevanjem sporazumov vseeno ne bo šlo povsem gladko. V omenjeni komisiji namreč glasno poudarjajo, da si hočejo družbene dejavnosti prav s pomočjo samoupravnih sporazumov odrezati prevelik kos kruha. V povprečnih osebnih dohodkih, ki so predvideni za posamezne skupine značilnih delovnih mest, je namreč pri družbenih dejavnostih že vključen del dohodka, ki je neposredno odvisen od obsega in kakovosti opravljenega dela oziroma od poslovne uspešnosti (tako imenovani faktor stimulacije). V gospodarstvu obračunavajo ta del povsem ločeno, zato so v samoupravnih sporazumih navedeni precej nižji osebni dohodki, kot jih bodo imeli v resnici. To je torej tudi vzrok spora.
. ^ — .v<u uyj besedilo tega °	treba še izboljšati,
?dlbe ^klo predsedstvo končno 0 tem predlogu šele na ''ij1* seji- Na tej seji, ki bo t^oma sredi septembra, 118 &r» ° ve,jetno obravnavali še tj|i0stale štiri od skupno deve-
sporazumov na področju k^sNa. Menijo pa, da glede na L .VaHe posvete in razprave tudi
ti * i	lo^iavc iuui
teh sporazumih ne bo večjih glede soglasja.
kelnjene samoupravne spo-^Jj^e paj bi do 8. oktobra po-a še posebna republiška ve-^eijska komisija, ki je skup-,Za gospodarstvo in družbene Javn°sti; šele potem bo te razume mogoče uporabljati.
Verifikacijska komisija meni, da družbene dejavnosti niso upravičene do faktoija stimulacije ali pa da bi ga v najboljšem primeru smele upoštevati za leto nazaj. Nasprotno pa vztraja predsedstvo republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti, da zaradi posebnega načina financiranja družbenih dejavnosti tako obračunavanje sploh ne bi bilo mogoče. Pot, začrtana v samoupravnih sporazumih, zagotavlja zgolj enakovreden družbenoekonomski položaj teh dejavnosti, ne pa neupravičenega privilegija.
M. K.
in seveda za naše prostorske, kadrovske in druge materialne pogoje šolanja.
Izjava člana IS dr. Mira Bračiča, da bomo tudi v Sloveniji premaknili šolsko obveznost na šest let, je zato zbudila veliko pozornost šolnikov in staršev pa tudi strokovnih služb, ki delajo na področju šolstva.
Prizadevanjem in željam psihologov, naj bi zajeli v organizirano vzgojo čim mlajšega otro--v ka, žal nasprotuje marsikaj. Za novih ali dodatnih 30.000 šolskih novincev v Sloveniji, ki bi jih dobih s skokovitim prehodom šolske obveznosti od sedem na šest let, bi morali pripraviti v enem letu najmanj 1000 novih učiteljev, prav toliko novih razredov, za vsakega novinca najmanj dva tisoč novih dinarjev ...
Poleg materialnih priprav so potrebne še korenite spremembe v učnih načrtih celotne osnovne šole, prilagoditev zahtev naravnim mentalnim zmogljivostim učencev, kar ne gre brez raziskav, študij in eksperimentov.
Vsega tega žal še nismo pri-pravih, mnogi starši pa so razumeli izjavo dr. Bračiča kot dokončno odločitev, ki jo bomo uresničih že čez kako leto.
Na srečanju slovenskih pedagogov na Bledu - od 27. do 29. maja 1971 je bilo zato mogoče sprejeti le sklep o postopnem preraščanju sedanje „male šole“ iz 72 ur v celoletno malo šolo. Šele ko bodo zagotovljeni materialni pogoji na vseh slovenskih šolah, bo mogoče tako malo šolo uzakoniti kot obvezno.
Od enoletne in obvezne ,/nale šole“ ah „predšole“ si obetamo mnogo ne samo starši, temveč tudi učitelji ter njihovi strokovni sodelavci. Površne in aktivistične izjave nekaterih pedagoških politikov, da bodo male šole izenačile dokončno in za vselej razlike med razvitostjo otrok iz ugodnega in neugodnega socialnega okolja, so se morale na srečanju pedagogov na Bledu umakniti st varnejšim ocenam.
Obvezna mala šola naj rabi tako za kompenzacijo socialno zavrtim otrokom kot spodbuda bistrim.
V	sedanji sistem predšolske vzgoje je zajetih le 10% populacije. Tak način pa naravne razlike le povečuje, saj ne zajema otrok, ki so najbolj potrebni organiziranih spodbud za razvoj. Po mnenju pedagogov tega v naši sociahstični družbeni ureditvi in v času znanstve-no-tehiyčne revolucije ne bi smeh dopustiti; začeti bi morah pripravljati pogoje za celotno obvezno malo šolo.
Dokler je naša šola organizirana tako, da zmorejo zahteve 1. razreda 7-letni normalno razviti otroci in z ,jneijenjem zrelosti" prilagajamo otroka šoli, ne pa nasprotno, so želje po všolanju šestletnih otrok zgolj neprevidne, nestrokovne in prenagljene.
V	imenu strokovne službe, ki izvaja poleg drugih pomoči učno neuspešnim otrokom tudi merjenje zrelosti otrok za našo šolo, izražam upanje, da ne bomo sprejemali ponovne reforme naše šole brez temeljite poprejšnje priprave ustreznih materialnih, kadrovskih in predvsem strokovno utemeljenih programskih pogojev.
TILKA KREN
(
Misli ob novem šolskem letu v »Prosvetnem delavcu« od 1960 do 1970
1960
Že pred sprejetjem novih učnih načrtov in programov so bili v večjem številu naših šol napori učiteljskih kolektivov in šolskih odborov usmerjeni k uvajanju sodobnejših elementov v učnovzgojni proces v smislu usklajevanja tega dela s stvarnimi potrebami našega družbenega in gospodarskega življenja. Novi učni načrti in programi dajejo možnosti, da na široki fronti začnemo s tako organizacijo učnovzgojnega procesa v šolah, ki bo v največji meri zagotovil pripravo mladine za življenje v naši socialistični skupnosti.
1961
Poizkusni pravilniki o nagrajevanju prosvetnih delavcev po delu so v tistih ustanovah, ki so jih delale, v marsičem pokazali na vrsto vprašanj, ki jih kolektiv prej nikoli ni videl. Spreminja se mnenje do posameznih predmetov in njihove važnosti, prav tako pa kažejo na nepravilnost dosedanjega sistema nagrajevanja. Sedaj je predvsem važno, da kolektivi sami iščejo poti oziroma najboljšo možno rešitev, ki jo bodo potem še vedno lahko izpopolnjevali. V tem pogledu se lahko primerjamo z gospodarskimi organizacijami na njihovi začetni poti.
V razvitejših šolah so že začeli ločiti naloge kolektiva kot samoupravnega organa od nalog šolskega odbora kot organa družbenega upravljanja ter dolžnosti upravitelja kot pedagoškega vodje in odgovornega za materialno poslovanje šole. V praksi se. včasih pojavi tudi popolnoma nerazumljivo vprašanje, kdo je komu podrejen. Mislim, da je tako vprašanje
popolnoma odveč in neumestno, kajti med temi organi ni in ne more biti hierarhičnih odnosov. Vsak ima svoje dolžnosti in pravice in ni nobene nadrejenosti ali podrejenosti, pač pa je nujno medsebojno sodelovanje in dopolnjevanje.
1963
Eno izmed osnovnih vprašanj je še vedno formiranje sredstev za potrebe vzgojno-izobraževal-nih dejavnosti. Kljub velikim naporom, da se ta problem reši, smo uspeli le toliko, da so se nekje „našla“ nekoliko večja sredstva, ki se pa še vedno ne formirajo po nekih zanesljivih in stalnih kriterijih in je tako njihov obseg v precejšnji meri odvisen od razpoložljivih sredstev v občinskem proračunu, oziroma vpliva na formiranje sredstev za potrebe vzgojno-izobraževalne dejavnosti sleherna oscilacija v dotoku proračunskih dohodkov.
Med skladom za šolstvo in šolo ni prave koordinacije. Šola opravlja naloge, ki jih mora in kakor jih zmore, sklad pa po merilih, ki si jih sam določi, razdeli razpoložljiva sredstva med šole, ne upoštevaje, kako so bile naloge opravljene. Trditev, da med skladom in šolo ni prave povezave, nam potrjuje tudi podatek, da le dva statuta navajata, da sklad za šolstvo lahko s predlogi in smernicami vpliva na izdelavo delovnega programa šole, vseh ostalih 58 statutov pa o tej možnosti sploh ne govori.
Izkoriščanje notranjih rezerv v šolstvu je pomemben faktor, vendar v nobenem pomenu ne sme vplivati na poslabšanje kva-
litete dela. Nesmotrno bi bilo iskati notranje rezerve v povečanju števila učencev v oddelkih, povečanju števila učnih ur prosvetnih delavcev nad pedagoške normative in podobno. Prav tako ne smemo brez temeljitih predhodnih analiz ukinjati in združevati administrativno računovodskih poslov v šolah, ker bi to lahko negativno vplivalo na funkcionalno dejavnost šol.
Predsedstvd izrecno opozarja na še vedno neurejen sistem finansiranja šolstva in poudarja, da je nujno, da zvezna in republiška skupščina z zakonom uveljavita novi sistem s 1. I. 1966.
1966
Glede organizacije izobraževalnih skupnosti menim, da bi moral zakon uzakoniti močne izobraževalne skupnosti, republiški izobraževalni skupnosti pa prepustiti vse drugostopenjsko ter višje in visoko šolstvo, s tem pa tudi praktično pretežni del odgovornosti in pristojnosti pri urejanju odnosov z družbenopolitičnimi skupnostmi. V tem primeru bi v nobenem smislu ne smeli zagovarjati često samo deklarativne decentralizacije, ki ne bi pomenile prav nič pozitivnega in bi vprašanje'financiranj a šolstva, s tem pa tudi njegovega razvoja ne premaknila s sedanjega stanja.
Nedavno sprejeti zakon o srednjem šolstvu ter predvidene spremembe in dopolnitve zakona o osnovni šoli in novi zakon o usposabljanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki bosta v bližnji prihodnosti na dnevnem redu v skupščini SRS, bodo utrdili organi-
(NADALJEVANJE NA 3. STRANI)
Šola in otrokovo ustvarjalno oblikovanje
Da otrok rad riše, to ve vsaka mamica oziroma kar vsak odrasel človek. Izražanje v risanju je za otroka bistven element izraznosti, v nekaterih starostnih obdobjih pa celo najpomembnejši izrazni element. Zaradi tega je otroška risba vedno privlačevala pozornost vsakega vzgojitelja, še posebno pa poklicne vzgoji-telje-pedagoge in psihologe. V novejšem času se krog strokovnjakov, ki jih privlačuje otrokova risba, še povečuje. Zanjo se zanimajo pedopsihiatri, klinični psihologi in vse vrste mentalnih higienikov. Seveda pojmujemo kot „otroško risanje" vso otrokovo oblikovalno ustvarjalnost in ne samo risanje v tehniki — papir svičnik.
O pomenu otrokovega risarskega izražanja imamo danes že goro knjig, ki so jih napisali eminentni znanstveniki, zlasti psihologi. Tudi v naši domači literaturi imamo že več raziskav o pomenu otrokovega risanja.
Danes je že nesporno potrjena ugotovitev, da se otrok ob risanju razvija, da mu taka aktivnost pomaga pri razvoju domišljije in vseh vrst predstav, kar vse je velikega pomena za njegov duševni razvoj. Risanje nadalje pomaga otroku glede skladnega razvoja osebnosti, ima torej mentalno higienski pomen, pomeni pa mu tudi nujnost ali neke vrste prirodno agilnost, brez katere ni otroškosti. Če bi otroku preprečevali risanje, bi to pomenilo nekaj podobnega, kakor če bi mu zdravniki preprečevali uživanje hrane,ki vsebuje vitamine.
(Staršem, ki jim je otrok porisal stene v stanovanju ah počečkal pohištvo, bi želeH povedati, naj ne gledajo na tako otrokovo početje kot na nevzgojenost, temveč kot na nekaj, kar je za otroka nujno. Gospodarsko škodo, ki jo imamo zaradi tega, je potrebno včasih „vkalkulirati“ v ceno vzgoje. Če je kdaj ta cena le precej visoka, se lahko delno potolažimo s tem, daje ta izdatek povsod potreben, nobena družina se mu ne izogne. To seveda ne pomeni, da bomo otroku pustih, da neprestano čečka po stenah, temveč bomo poskrbeh za možnost, kjer bo lahko risal in v miru ustvarjal. Toda tisti otrok, ki nima niti risarskega pribora niti prostora niti ne sme risati po stenah, je v mnogočem prikrajšan ali morda celo ogrožen pri skladnem duševnem razvoju).
Risarsko izražanje je torej za otroka vzgojne,-razvojne in te-
rapevtične vrednosti. Razen tega pa psihodiagnostiki vse bolj pogosto uporabljajo otrokove risarske izdelke kot diagnostično sredstvo, in sicer kot sredstvo za ugotavljanje otrokovega duševnega razvoja ter hkrati za ugotavljanje njegovega duševnega zdravja. Po analizi risarskih stvaritev lahko s precejšnjo zanesljivostjo sklepamo o posebnih psihičnih lastnostih otroka, o motnjah v čustvenem razvoju itd.
S posebnimi tehnikami ocenjevanja vodenih risarskih izdelkov pa psihologi ugotavljajo tudi stopnjo otrokovega inte-lektivnega razvoja, to je otrokovo inteligentnost.
Nič nepričakovanega torej ni, da dajemo v rednem šolanju velik pomen otrokovemu risanju, žal pa včasih zanemarjamo druge vrste otrokovih izraznih možnosti, ker dajemo poudarek zlasti na tehniko: papir, svinčnik, barve. Oblikovanje materialov že bolj prepuščamo „tehnični vzgoji", čeprav je to delo povsem ista dimenzija otrokovih notranjih potreb.
Moderni pedagogi, učitelji likovnega pouka se pomena otrokovega ustvarjalnega izražanja zavedajo, zato je tudi pri nas obveljala zahteva, da otroka pri likovnem pouku ne omejujemo, ne normiramo njegovega dela, ga ne posiljujemo s tehnikami, temveč podpiramo njegovo ustvarjalno izražanje, ker tako najbolj koristimo njegovemu vsestranskemu razvoju. Žal v naši šoli še premalo uporabljamo risarske stvaritve tudi kot terapevtične in diagnostične metode, ker bi lahko vsak učitelj vsaj nekaj teh elementov uporabljal v svoji vsakdanji praksi ter tako bogatil svoje pedagoško delo.
Seveda moramo biti ob koncepciji svobodnega otrokovega izražanja tudi dosledno strokovni, to je, da upoštevamo otrokovo razvojno stopnjo in njegovo kronološko starost. Poznati moramo obdobja, do kdaj je otroku potrebna samo svobodna izrazna ustvarjalnost in kdaj začenja ta komponenta izgubljati svojo globalno vrednost. Nesporno je, da odraslim svobodno hkovno izražanje ni več „prirodna“ potreba, temveč je lahko le poklicna ali rekreativna. Zaradi tega obstaja možnost, da bi želeli iz vsakega otroka napraviti umetnika, čeprav so njegovi interesi drugačnih Taka težnja nastane takrat, kadar vztrajamo pri na-
čelu svobodnega oblikovanja v času, ko se otrok že interesno diferencira, ko njegov notranji svet ni samo ,globalen" v strukturi interesov, temveč že tudi „diferencialen“. V tem času moramo upoštevati stopnjo diferencialno razvitih interesov, kajti zelo močna interesna usmerjenost celo determinira človekovo zrelo življenje.
Nedvomno v času pubertete ni več smotrno utemeljevanje samo splošne razvojne vrednosti prostega ustvarjanja, ker se v puberteti intenzivno diferencirajo otrokovi življenjski interesi. Tudi predpubertetni čas že začenja otroka interesno oblikovati. To pa sta obdobji, kijih naša osnovna šola v veliki meri pokriva, saj zajema populacijo otrok do 15. oziroma 16. leta starosti.
bertetne starosti, je taka potreba tudi v skladu z otrokovo razvojno dobo, to je čas interesne diferenciacije. V precej banalnem pomenu bi lahko to potrebo ilustrirali npr. z zahtevo, da bi moral znati vsak učenec po osmih letih obiskovanja pouka likovne vzgoje skicirati pri mizarju kos pohištva.
Povsem zgrešeno bi bilo trditi, da je to najvažnejši element likovne vzgoje, opuščati ta korak časa kot element vzgoje, pa je zelo problematično.
JOŽE TRČEK
Vinska klet - linorez (Janko Hauptman, 7. razred Kamnica'
Maribor)
Vrednost likovne vzgoje pa dobiva dandanes še novo komponento, to je pomen likovnega izraza kot komunikativne metode. Ta komponenta, ki bi jo lažje imenovah „likovni pouk", v preteklosti ni imela tolikšne veljave, medtem ko je danes fantastično porastla. V zelo hitro se spreminjajočih pogojih življenja, je postala obča komunikativnost osnovni integralni del vsakega družbenega življenja. Danes mora biti vsakdo komunikativno sposoben. Čeprav še ni potrebno, da vsakdo obvlada tudi nastop pred kamerami, pa vse kaže, da bo moral biti vsak izobraženec kmalu tudi temu kos. V tej silno potencirani potrebi po sposobnosti hitrega komuniciranja pa so zmožnosti oblikovnega in še posebej likovnega izražanja izredno pomembne. Uspešnost hitrega komuniciranja je namreč zelo odvisna od točnosti prenosa podatkov, informacij, znanja itd. Zaradi tega je danes samo besedna komunikacija pogosto premalo zanesljiva in prepočasna. Skice, Šablone, risbe, fotografije in še posebej uporaba barv bistveno prispevajo k hitrosti in točnosti komunikacij. Avdiovizualna sredstva — kar pomeni „slišim-vidim“ niso pomembna samo kot učna me-
DIJAŠKI DOMOVI NEKDAJ IN DANES
je
Pi
Č!
ve
ni
sc
P<
m
n:
n:
Vzgojno izobraževalno delo dijaških domov je bilo v tem obdobju dokaj zapostavljeno v množici problemov šolstva in je bilo bolj ah manj prepuščano domovom, ki so se ubadali s svojimi meterialnimi in kadrovskimi problemi. Šolska reforma in uvedba samoupravljanja je postopno prinesla samofinanci-ranje in celo ekstremna nazi-ranja, da so to zgolj neke vrste mladinski hoteli, kjer vzgojitelji nimajo pomembnejše vloge, torej zavodi, ki imajo za šolstvo enak pomen, kot ga imajo podnajemniška stanovanja, prevozi srednješolcev in stanovanja pri starših. Tako tretirani dijaški domovi so naglo upadali in svojo zmogljivost v nekaj letih zmanjšali ža 50 odstotkov. Nič čudnega torej, če se je tako vrednotenje dijaških domov ohranilo. Celo v tezah o idejno političnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja zasledimo, da so dijaški domovi uvrščeni v raz-lične spremljajoče dejavnosti
obražuje in oblikuje v tem času za družbene naloge in življenje v družbi samo na tem temelju?
Poleg posredovanja učne snovi bo taka srednja šola s primernim dijaškim domom nudila mladini več, zlasti pa: razvijanje individualnih sposobnosti in hotenj, možnost koristne sprostitve, določeno uveljavitev v kolektivu oziroma tako aktivi-zacijo, da bo mladi človek začutil potrebo in dolžnost do pozitivnega vključevanja v družbena dogajanja, da bo kritično sprejemal razne vplive in bo tako ne samo objekt, temveč tudi subjekt vzgajanja.
tem sistemu z razvojem šolstev! pridobivajo in ga morajo imet;8-glede na potrebe naše družb« vs
»fa
Na osnovi takih odnosov d1’.
Podobnih možnosti je sedaj že precej v vseh dijaških domovih, a so prav zaradi šibke materialne osnove in pomanjkanja strokovnih kadrov, kljub dobri volji, vse premalo izkoriščene.
toda; ,,slišim-vidim" ima svoj splošni vsakdanji pomen. Zaradi tega je funkcija likovne vzgoje danes prav gotovo tudi v tem, da ljudi nauči risanega ter oblikovnega izražanja realnega sveta, in sicer s točno opredeljeno intenco kot življenjsko komunikativno metodo. Ker so naši otroci v osnovni šoli do pu-
To je moralo biti sprejemljivo v „stari“ šoli. Danes pa terjamo šolo, ki bo šla v korak z razvojem tehnike in družbe, ki ne bo temeljila na delitvi človekovega življenja, v obdobje pridobivanja znanja in obdobje dela oziroma uporabe pridobljenega znanja. Ugotavljamo prevelik osip v celotnem šolstvu. Trdimo in se zavedamo, da šola ne sme biti idejno nevtralna in ne družbeno neangažirana. Res pa je, da imamo šolo omejeno na 36 ur oziroma na pet dni tedenskega posredovanja učne snovi. Ali se mlada osebnost res lahko dovolj in primerno iz-
Dijaški domovi bodo nujno morali iz sedanje materialne in družbene zapostavljenosti prerasti v sodobno urejen srednješolski vzgojno izobraževalni zavod, ki bo z naj večjim potrebnim spektrom dejavnosti privlačen in bogat za srednješolca, ki ga bo oblikoval skozi štirUetno srednješolsko izobraževanje v tako osebnost, ki jo družba in njeno gospodarstvo pričakuje od sodobne šole in potrebuje za svoj nadaljnji razvoj.
Za tako delovanje dijaških domov pa je vsekakor potrebno, da jim nedvoumno določimo vsebino dela, da jih v sistemu srednjega šolstva ne postavljamo na stranski tir, temveč jim damo mesto, ki ga v
dijaških domov se je iz ob lik®' ^ valo tudi njihovo ustanovitelj' stvo, ki naj bi ob določeni E gionalni sestavi predstavljal« n< njihovo rešitev iz nemogoče# položaja, pa je v bistvu le fant«2r stičen izgovor za nereševanj‘. problematike tega področja. T1,111 sta se soočila nazor, da je dj11' jaški dom le ena od oblik bl juvanja srednješolcev in stališč11! občinske skupščine kot ustan® vitelja, da dijaških domov ,Sv take namene ne potrebuje # mladino svojega območja 11111 zato ni niti najmanj zainteresiDc rana, da rešuje njihovo probl£ matiko vzporedno z žgočo prf te blematiko tistih šol, ki so pc, trebne za mladino njenega ol1111 močja. Drugi dejavniki, ki bi rt pobudo posameznih dijaškP11, domov morda le reševah neM^11 tere probleme, pa se izgovarjajrai na ustanovitelja in njegove dob nosti. Nevzdržna situacija pa je bistveno spremenila in je Ekc Sevanje te problematike bistvf no napredovalo s posegom obraževalne skupnosti SRS. sn
To pa je okrepilo proces sp(j|)1 znavanja pomembnosti dijaški! domov v naši družbi in posp‘ suje potrebo za reševanje njih vih materialnih in kadrovski vprašanj našega gospodarst' oziroma vseh kolektivov, ki p1 trebujejo strokovne kadre 1 svoj razvoj. Dijaške domove!] torej treba materialno in vsj binsko izboljševati in dvigrtlzj na ustrezno raven.	Zai
TONE ŠEC_
POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO
Bonbon
To so bili prvi šolski dnevi, do roba napolnjeni z domom in počitnicami. Novega znanja ni bilo mogoče spravljati nikamor. Otroci so poslušali - a njihova ušesa so bila polna pojočih glasov in vzklikov in smeha počitniških dni. Gledali so me, njihove oči pa so bile polne zelenih trat, potokov, morskih valov in divjih indijanskih bitk. Okorno so prepisovali stavke s table. Tako bi pisali kaznjenci ali bedaki.
Moja jeza je od hipa do hipa naraščala. Po razredu je šušljalo -gotovo ne o predlogih, ki so se - oblečeni v moj glas odbijali od sten. Znanje se je kot brezvredna roba valjalo po tleh.
Da bi vsaj zunaj ne sijalo sonce! sem si želela. To je res prehudo: krotiti svoje želje in še želje vsega razreda. Tako ne bo šlo več! V razredu morata biti red in mir! Zdaj, prve dni ju je treba utrditi, zacementirati, drugače bo vse šolsko leto izgubljeno.
,,Prosim, bodite mirni!“ sem rekla prvič dokaj milo. Otrokom sem celo poskušala razložiti, kako je zbrano poslušanje nujno za razumevanje snovi. Nato sem se učiteljsko vneto zagnala v pripovedovanje lepe zgodbe o novi hiši na koncu vasi: ČEZ potok so ljudje naredili brv, da lahko pridejo do hiše. RAZ okna visijo dolgi nageljni. SKOZ nova vrata se pride v svetlo vežo. ZOPER novega soseda se ni še nihče pritožil.
,,Prosim, bodite mirni!“ sem rekla ostro, kajti z velikimi črkami na tablo napisani predlogi so se izgubljali v veselem šepetanju in pridušenem hahljanju. Odnašalo jih je kot koščke slame po potoku. Počasi in z muko smo ugotovili, da se ti predlogi vežejo s četrtim sklonom ali s tožilnikom.
prepišite stavke s table lepo in čisto, kot da gradite novo hišo,“ sem rekla in slišala fantina, ki je pripomnil, da so zidarji ponavadi popacani in da je okrog novih hiš vse razmetano.
prosim, bodite mirni! “ sem zavpila in zapičila oči v Marto. Ni držala peresa v rokah, tudi njen novi zeleni zvezek s trdimi platnicami je bil še vedno zaprt. Z rokami je nekaj šarila pod klopjo, kjer je narahlo šumljalo. Ti dekletce ti! Predrznost pred rzna! Ponavadi je bilo dekle še preveč mimo, saj ima uro in pol daleč do šole; jeseni in pozimi bo hodilo prezeblo, saj nima veliko obleči. Tjale na spomlad bo v šoli zadremalo od utrujenosti, ker bo vse popoldneve okopavalo na njivah, zvečer pa paslo in razdevalo v hlevih. Ni bilo neumno in kolikor je dopuščal čas, je celo pisalo domače naloge in se naučilo pesmice. Zakaj mi danes nagaja?
Marta ni začutila mojega pogleda. Prišla sem do njene klopi in obstala. Ni dvignila pogleda, le to sem videla, da je vsa otrpnila. Glave v razredu so se neslišno obračale k nama — kot sončnice za soncem. Vsa moja pedagoško zatajevana jeza na poletno podivjan razred se je osredotočila na to dekletce.
,Marta, ponovi, kar si se danes naučila,“ sem bolj zasikala kot izgovorila.
Vstajala je počasi in mehko, kot da medli od utrujenosti. Roke je previdno potegnila izpod klopi, stegnila desnico proti meni, odprla rjavkasto, zdelano dlan: v njej se je kot rosnat šipkov popek zasvetil rdeč, oblizan bonbon. Dvignila je k meni srečne, začudene in čisto malce prestrašene oči. V njih sem videla, kako išče po spominu moje besede:
prosim, bodite mirni, “ je rekla pojoče. Potem se je zdrznila in pomolčala. Ker sem stala čisto tiho in negibno, se je ojunačila in govorila kot bi pela: ,Naš ata je danes zjutraj prodal telička, pa mi je kupil bonbone! Celo vrečko rdečih bonbonov, ker sem vso pomlad in poletje tako pridno pasla krave. Nate ga, tovarišica, tako je dober! “
Narahlo sem prijela rdeči bonbon, ki je ležal na majhni, hrapavi dlani kot podoba sreče in sladkosti življenja.
„Hvala, Marta," sem rekla potiho in negotovo odšla proti svoji mizi, proti svojemu stolu. Sedla sem in šele čez čas našla v sebi toliko moči, da sem pogledala po razredu: otroci so tiho sklonjeni md zvezke prepisovali s table. Marta je zbrano, svečano odpirala svoj novi zvezek. Ne spominjam se, da bi kdaj imela zvezek s trdimi platnicami - takšni so dražji. Gotovo ji ga je danes zjutraj kupil ata, ker je vso pomlad in poletje tako pridno pasla.
LENKA ZALESNIK
Moč besede in telesna vzgoja
Beseda, glas in zvok dajejo poseben ton gibanju in 'rekreaciji. (' telesni in športni vzgoji sicer manj govorimo kot pri psihologiji1, filozofiji, toda besede, ki jih najpogosteje izgovarjamo, morajo h učinkovite, razumljive, zadeti morajo vsebino dela in predvst' ugodno vplivati na misli, čustva in voljo tistih, ki vadijo.
Kakšno moč ima beseda, kako z njo sugestivno vplivamo 11 aktivnost in ritem dela - kakšen je njen odjek?
Že ob povelju „mirno“ se vsi postavimo v „pozor‘‘, rame nart, glave pokonci in roke ob telesu. Povelje ,,na mestu voljno" ^ sprosti in dovoli kakšno besedo ali šalo.
Učinek besede se kaže pri teku - ko si na koncu moči in. nekdo zakliče: ,Dajmo, dajmo še malo!" Spet začutiš val mo! noge niso več tako težke.
Posebno učinkuje beseda pri judu. Že sam začetek je podob! svečanemu obredu, ki ima določen pomen. Sodnik v originalni jeziku začne boj. Tišino prekine njegov rezki glas, ki gre do koi Ko prekine boj, ga še vedno slišiš.
Mislim, da mora predavatelj s svojim glasom, ki ne sme h monoton, dolgočasen ali naveličan zbujati željo po gibanju. T' glas povzroča leno gibanje, prijeten glas pa zbudi zanos, polet11 ži vahnost gibanja.
Spominjam se učiteljice, ki je nenehno s svojim piskajočim fr som zabičevala: „Če ne boste preskočile, boste imele nezadosV1' oceno, meni ni nič mar, kakor hočete", tako je ponavljala in vrt* v roke redovalnico. Bila je kakor veja, ki se giblje in se v vodi ne moreš opreti. Kako bi se v takih primerih prilegala njena sp01* budna beseda!	J
Glas nas mora spodbujati k delu, saj se večkrat nagibam0 lenosti; nič se nam ne ljubi. Pojava in glas osebnosti te zbudita • lenarjenja, pri telovadbi pospešiš korak, se potrudiš, da čimpj priplezaš do vrha, čim višje skočiš in tako po glasu čutiš misb učiteljev namen.
Moč besede, izgovorjene ob pravem času, je v njeni vsebt' izraznosti, razumljivosti in primerni čustveni obarvanosti. In m1* rana bi morala biti tako;	J
—	da bi zvenela kakor pesem umetnika, ustvarjalca ali dirigef
-	da bi bila tako močna in glasna, da bi spodbudila, usmeril11
pritegnila vsakega od nas k igri, športu in delu.	..
JOŽEAŽMN
| Za Veselo šolo 1 ocena: ODLIČNO
.. Že štiri leta objavlja Pionirski H lls' VESELO ŠOLO za učence g 0(i tretjega do vključno osmega jszreda. Pred dvema letoma je ;8	prirejeno tekmovanje
[a y znanju Vesele šole. Že takrat i !e tekmovalo 100 šol v Sloveniji 3 ® 10.000 tekmovalvev. Lansko kj s°lsko leto pa je bilo tekmo-1| Vanje vključeno v Jugoslo-m * * * * vanske pionirske igre z naslo-^ v°m „Tisoč radosti". Tekmo-a - Valo je kar 300 šol in 22.000 fekmovalcev. Vse to govori, da 1® za učence taka oblika dela PrMačna in lahko smo prepri-®ani, da bo tekmovalcev v no-Vem šolskem letu še več. Sa-^ga tekmovanja ne bom opijal, ker ga prosvetni delavci Poznajo rad pa bi zapisal nekaj IPisli, ki so jih povedali učenci na enem izmed tekmovanj na naŠi šoli. V tekmovanje so bili shjsključeni vsi razredi od 3. do n® iz nekaterih razredov tudi žb® vsi učenci (posebno še 6. in 8.
, ji raZredov). Torej, odgovarjah so lko ?a vprašanje: Zakaj ti VESELA telj ^OLA tako ugaja?
' re Lahko pokažem svoje sploš-[jalc n° znanje (8. raz.).
'"M Tako izpopolnjujem svoje nW znanje (7. raz.). anj1. Želim pokazati svoje znanje . Ti in ponoviti tisto, kar sem se že : dinaučila. LFgaja mi zato, ker se bi ob njej razvedriš in spoznaš ve-iščfbko stvari (7. raz.). afl°' Na tekmovanju preizkusim iv '^oje znanje (8. raz);
; zi Zanimiva vprašanja, karika-, iihire Boža Kosa. Z vsem tem si resi bogatimo znanje (5. raz.).
)ble Vprašanja so zanimiva in rad prt tekmujem (8. raz.) p0,.. Ugaja mi zato, ker vidim, ko-ot^ko znam (6. raz.).
)i rf Vesela šola mi ugaja tudi' gldfzato, ker so vprašanja zelo zani-ekž^iva in so del učne snovi (8. rjajf®2-)-
loli Zelo rad tekmujem. Pri tek->a si no vanju se učim in to mi zelo e rf koristi pri pouku (r. raz.)
SU Ugaja mi Vesela šola, ker na 1 smešen način sprašuje resno snov. Posebno rad imam ru-spfbriko Iz arhiva Pepeta Napaka tškf'8- raz.).
Vesela šola mi ugaja zaradi načina tekmovanja, ki je poučno in zabavno (7. raz).
Izpopolnjujem svoje znanje in želim, da bi se taka tekmovanja nadaljevala (7. raz.).
V Veseli šoli zvem mnogo zanimivega, pa tudi zabavam se ob njej (7. raz.).
Vesela šola mi pomaga, da se ob njej izobražujem in spoznavam nove zanimivosti.
Je pa tudi zabavna. Želela bi, da bi bila Vesela šola še bolj obširna (7. raz.).
Ob tekmovanjih si osvežim spomin, spoznavam novosti, ki so mi še neznane (6. raz.).
Ko tekmujem, se tudi učim (6. raz.).
Mimogrede se nekaj novega naučiš (5. raz.).
Vesela šola mi ugaja zato, ker dobimo vprašanja napisana in to tako, daje v njih že polovico odgovora. Težja so šolska vprašanja, kjer je treba ustno odgovarjati (5. raz.).
Tako torej učenci. Seveda so to kratki odgovori na kratko vprašanje. Prav povsod, kjer so bila tekmovanja, pa bi v razgovoru z učenci lahko izvedeh še vrsto pohvalnih besed za Veselo šolo.
Menim, da je Vesela šola v mnogočem razgibala celotno šolsko delo, saj je bilo vanj vključeno mnogo prosvetnih delavcev, ki so nekaj takega tekmovanja - metodično in didaktično zanimivo pripravljenega gradiva prenesli tudi v pouk. To pa je prav gotovo tudi ena izmed kvalitet Vesele šole. Aktivirala je tako učence kot učitelje. Ker pa je celotna organizacija tekmovanja tako dobra, ker je uredništvo Pionirskega lista poskrbelo za res lepa in nepozabna doživetja ob tekmovanjih, je prav, če izrečem pohvalo uredništvu Pionirskega lista, vsem sodelavcem in še posebno uredniku Igorju Longyki.
Prepričan sem in verjetno z menoj vsi prosvetni delavci, ki so spremljali Veselo šolo, da si je ta, če bi jo ocenjevali po šolsko, zaslužila oceno ODLIČNO.
MILOŠ D JUKIČ
jih
3 NASI razgledi,
št. 16/71
S1" Ušla je 16. številka NAŠIH RAZGLEDOV. Prosvetne delavce opo-Zaijamo na članke:
" ^iado Ribarič.: Razpotja astronavtike (str. 478-479)
" 7. junij, spominski dan slovenskih izgnancev (str. 479)
" Ur. Živko Šifrer: — V kakšnih gospodinjstvih živimo? (str. 479) l " Dr. Janvid Flere: Človeštvo, kruh in lakota (str. 482)
" Dr. Marjan Zadnikar: Umetnostni zakladi Jugoslavije (486) i. / " Knjižne novosti - (str. 491)
iji fr ~~ Mariborska kulturna skupnost, možnosti in naloge (str. 492)
> b‘ Nixonov govor: Blaginja brez vojne (str. 493)
9S£! ~~ Vesoljci pripovedujejo (str. 497)
bi’1'
tori
,0
’la‘f
Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE NOVA GORICA
RAZPISUJE
na podlagi 3. odstavka 89. člena zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. 9/68, 14/69) delovno mesto
RAVNATELJA:
—	osnovne šole Kanal
—	osnovne šole Čepovan
LOGO JI: kandidati morajo izpolnjevati pogoje za učitelje osnovnih šol — srednja, višja ali visoka izobrazba (učiteljišče Mi izobrazba drugega ustreznega visokošolskega zavoda, Pedagoške smeri s strokovnim izpitom).
Kandidat za ravnatelja osnovne šole Kanal mora imeti 10 let Pedagoške prakse.
Kandidati morajo vložiti ponudbe, kolkovane s kolkom za i>00 din in priložiti življenjepis, dokazila o strokovnosti in vzgojnoizobraževalni praksi, potrdilo o nekaznovanju in Potrdilo, da niso v kazenskem postopku.
R°k prijave 15 dni po objavi.
SVET ŠOLE
R- GIMNAZIJE V LJUBLJANI
r a z p i s u j e delovno mesto
učitelja za telesno vzgojo (ženski program) za določen čas
KISLE RESNICE
Stanovanja ni
Najlepše je brati razpise za delovna mesta učiteljev. Ob njih lahko jokaš, se zabavaš, sanjariš ali preklinjaš.
Koliko službenih mest je na voljo, stanovanja pa zlepa nobenega!
Dobro - šola potrebuje učitelja, občina šolo, otroci znanje. Naša družba potrebuje izobražence. Vsak človek rabi stanovanje. Učitelj se lahko prijavi na razpis, samo strehe nad glavo ne bo. Toliko v vednost, da si še pred deževjem preskrbi šotor ali vsaj veliko tržno marelo.
Deželna mati Občina rada zida. Vrh gore ti postavi velik, galanten hotel, ki ga po nekaj letih zapre, da lahko uspešno razpada.
Učitelj iz doline pa strmi v visočavo in čaka na konec čakanja. Za pajke, miši in podgane in uharice je tam gori dobro poskrbljeno. Če bo pa on še enkrat prišel na občino tečnarit, mu bodo gladko pokazali vrata. Vprašali ga bodo, če je prebral razpis. Torej. Obveščen je bil, še preden ga je kdo poznal. Naj začne graditi, če res ne more potrpeti.
Sploh pa učitelj ne rabi stanovanja. Pol dne preživi v šoli, popoldne posedi v kavami. Zvečer mora v gledališče, če je kulturen. Tistih nekaj ur do jutra lahko prebije pri prijatelju ali znanki. O počitnicah gre domov ali pa na morje ali na kako daljše potovanje. Potem so tu še planinski domovi in taborjenje. Zidati učiteljem stanovanje je prava potrata. Domovino moramo osrečiti predvsem turistično. Rabimo žičnice in za rezervo še nekaj zaprtih hotelov na večji nadmorski višini.
Enkrat se je nekomu od brezdomcev iz prosvete nasmehnila varljiva sreča. Vzeli so ga nekam na stanovanje. Sobo so mu dali, -00- pa ne. Ta si je za vse večne čase zapomnil, kaj pomeni, če imaš zdravo prebavo.
Razpisujemo delovno mesto za učitelja fizike. Pogoj: naj bo filozof, da bo lahko reševal tudi bivanjske probleme. Stanovanja ni.
Kljun je otresala	BERTA GOLOB
Misli ob novem šolskem letu
(NADALJEVANJE S L STRANI)
zacijske temelje vzgojnoizobra-ževalnega sistema, ker bodo z družbenimi normativi določeni pogoji za ustanovitev in delo š l, dolžnosti in pravice ustanoviteljev šol, strokovna izobrazba učiteljev, precizirane bodo specifičnosti delovnih razmerij, prosvetnih delavcev in tako dalje, zlasti pa bo urejena vsebina vzgojnoizobraževalnega dela.
1968
V sklopu nerešenih ali nezadovoljivo urejenih šolskih vprašanj še vedno obstaja kompleks problemov materialne osnove izobraževanja v najširšem smislu. Teh vprašanj kljub naj-večji angažiranosti vseh družbenih dejavnikov prav gotovo ne bo mogoče v celoti razrešiti čez noč. Že dosedanji napori in uspehi tako republiške kakor tudi temeljnih izobraževalnih skupnosti pa nam zagotavljajo, da bomo tudi na tem področju
v prihodnje hitreje napredovali. Seveda pa je treba pri tem podčrtati pomen samoupravljalske iniciative, ne le družbenih dejavnikov, marveč tudi samih prosvetnih delavcev.
1969
Na vsaki šoli bi morala biti jasna evidenca o socialnem sestavu otrok po oddelkih. Posebno je to pomembno za novince in prešolane otroke ter za tiste, ki so vključeni v podaljšano bi-
vanje v šoli. Poiskati je potrebno vzroke za podhranjenost nekaterih otrok, na kar opozori zdravstvena služba po obveznih pregledih. Potrebno je voditi posebno evidenco otrok, ki živijo v neugodnih življenjskih razmerah. Zainteresirati je treba za delo v prostovoljnjih dejavnostih tiste učence, ki so potrebni posebne obravnave. Urediti je treba v okviru možnosti šolsko prehrano posebno za socialno ogrožene, poskrbeti za letovanje otrok, ne samo telesno šibkih, ampak tudi vzgojno problematičnih ter takih, ki živijo v neugodnem okolju, pa bi taka sprememba pozitivno vplivala na njihovo duševno rast.
1970
V zadnjih letih so bila prizadevanja vse naše družbe usmerjena predvsem k reševanju ma terialnih problemov izobraževanja. Postopoma je zmagalo spoznanje, da predstavlja vlaganje v izobraževanje nujen pogoj gospodarskega napredka, čeprav še vedno niso rešeni vsi materialni problemi in bodo tudi v prihodnjih letih potrebna še velika vlaganja zlasti v šolski prostor in sodobno opremo šol, nam doseženi rezultati vendar omogočajo, da v prihodnjem obdobju svojo pozornost usmerimo predvsem na vsebinske probleme vzgoje in izobraževanja. Zato bo težišče naših prizadevanj na izpopolnitvi šolskega sistema, na uvajanju novih metod in vsebine izobraževanja.
Vsak učitelj želi izboljšati svoje delo
Pismo prosvetne delavke
Naš list je postal živahen in ima mnogo zvestih bralcev - lahko pa bi jih imel še več. V imenu svojih kolegic in kolegov - ter v svojem imenu - predlagam, da v vsaki številki objavite po eno pripravo za učno uro. Seveda bi morala biti ta priprava tehtna, zanimiva. Vsebovati bi morala nekaj novega, izvirnega: ali nov način podajanja snovi ali morda uporabo novih učnih pripomočkov. Mislim, da ni učitelja, ki ga to ne bi zanimalo. Prav vsak bi našel kaj uporabnega zase — in to bi potem prenesel v svoje učne ure. Vsak učitelj želi izboljšati svoje delo.
Gradiva ne bi zmanjkalo, saj oddamo na leto po štiri vzorne priprave, kar da v številnejšem kolektivu že precej debelo mapo. Gotovo bi v taki mapi našel ravnatelj vsaj eno pripravo, ki bi zanimala učitelje po vsej Sloveniji, ne le v njegovem kolektivu. Objava takšne priprave bi bila spodbuda vsem učiteljem, hkrati pa priznanje avtorju in njegovemu šolskemu kolektivu. List bi postal tehtnejši - tako za mlade, ki'si nabirajo izkušenj, kot za starejše, ki želijo spoznati nove oblike dela.
Tako nam je pisala naša naročnica. Uresničitev njenega predloga bi pomenila obogatitev našega lista. Zato prosi uredništvo vse ravnatelje pa tudi posamezne prosvetne delavce, naj nam pošljejo priprave, za katere mislijo, da bi prišle v poštev za objavo. Igrana ali resnična skromnost ni pri presojanju priprav nič manj škodljiva kot precenjevanje vrednosti določene priprave. Računamo, na vašo izkušenost in trezno presojo ter pričakujemo, da ne boste pozabili na to pismo takoj, ko boste odložili list.
UREDNIŠTVO
Bo spet vse po starem?
Konec avgusta je bilo v Celju posvetovanje pedagoških strokovnjakov o pripravah na tradicionalni teden otroka. Posvetovanje je pripravila republiška Zveza prijateljev mladine, udeležili pa so se ga vsi ravnatelji celjskih in okoliških šol.
— Naša naj več ja skrb mora biti skrb za otroka. - Tako so poudarili na začetku posvetovanja in takšno je tudi geslo letošnjega tedna otroka. Kar najbolj pomagati našemu otroku, še posebno predšolskemu. Ta naloga izhaja iz nič kaj razveseljivega podatka, da je v Sloveniji še vedno 90 % predšolskih otrok brez družbenega varstva. Položaj vsaj malo izboljšuje mala šola, ki pa še zdaleč ni to, kar bi morala biti. Takšen je položaj v Celju in njegovi okolici. Kaj pa Obsotelje, Kozjansko? No tukaj so zadeve bistveno drugačne. Možnosti za uresničitev ttfkega programa, kakršnega imajo v mestih, so tu precej manjše. Spomnimo se samo nedavne kampanje za zaostalo Kozjansko in druge obrobne predele!
* Tudi na to se bomo morali spomniti, ko bomb reševali problem predšolskega varstva. Letošnje prizadevanje pa bi bilo treba usmeriti v naslednje naloge (tak je program Zveze prijateljev mladine, predložen občinskim konferencam):
—	ustvariti je treba boljše in čimprejšnje pogoje za preraščanje male šole v celoletno malo šolo, to je za otroke zadnjega predšolskega letnika;
-	razvijati moramo občasne in stalne vzgojne oblike za predšolske otroke, ki še ne obiskujejo vzgojnovarstvenih ustanov;
-	pomagati staršem pri družinski in družbeni vzgoji;
-	letošnji program tedna otroka je treba nadaljevati v skrbi za osnovnošolskega otroka.
Ob podrobni razčlenitvi naštetih nalog pa so se pokazale težave, ki so tako rekoč že ustaljene: pomanjkanje kadra in prostorov. Potrebovali bi posvetovalnice za družino, saj je bil doslej skoraj edini svetovalec staršem upravnik vzgojno-varstvene ustanove ali pa ravnatelj šole. Za sodelovanje je treba pridobiti tudi razne družbene organizacije.
Zveza prijateljev mladine je že ob lanskem tednu otroka storila za naše šolarje precej: spodbudila je občinske organi zacije k reševanju najosnovnejših težav, ki ovirajo uspehe v osnovni šoli. Mnogo je dosegla prav na področjih, kot so: predšolska vzgoja, kategorizacija razvojno motenih otrok, šolska prehrana, skrb za učence-vozače, uvajanje brezplačnih učbenikov, organiziran prosti čas itn.
Program bo treba seveda čimprej uresničiti. Tega bi se morali še posebno zavedati tisti, od katerih je odvisno financiranje.
In ob koncu - za ilustracijo - še izjava enega od udeležencev tega sestanka: - Mislim, da ni opravičljivo, še manj pa razumljivo, da smo na posvetova nju samo mi, pedagoški delavci: tistih, ki odločajo o denarju za uresničitev našega programa, pa ni."
Računi brez krčmarjev torej. Bo spet vse po starem?
MILENKO STRAŠEK
,JBeli si glavo" (Suzana Cvetkovič, 5. razred, Kranj)
RAZSTAVA UČIL
IN SOLSKE OPREME
Od 18. do 21. septembra 1971 bo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču (hala B) razstava učil in šolske opreme. Organizira jo Zavod za šolstvo SR Slovenije v sodelovanju s proizvodnimi in trgovskimi delovnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z učili in šolsko opre-
mo.
Na razstavi bodo sodelovale delovne organizacije: Sava-film Ljubljana, Vega Ljubljana, Unis-Rog Ljubljana, Contal Ljubljana, Državna založba Slovenije Ljubljana, Mladinska knjiga Ljubljana, Elektronska industrija„Niš, Dopisna delavska univerza Ljubljana, Prolec Ljubljana, Industrodidacta Ljubljana, Učila Zagreb, Tobak Ljubljana, Slovenijales Ljubljana, Hermes Ljubljana, Meha-notehnika Izola, KLI Kočevje, Slovenijašport Ljubljana, Šport oprema Ljubljana in Elan Begunje.
Med razstavljalce so vključena predvsem podjetja iz SR Slovenije, posredno pa sodelujejo tudi podjetja iz ostalih republik in tujine.
V zadnjih letih opažamo, da se je povečalo zanimanje za problematiko učil in šolske opreme. Poleg znanih in priznanih podjetij, ki se ukvarjajo z učili in šolsko opremo pri nas že vrsto let (npr. Sava-film Vega, Državna založba Slovenije, Slovenijašport, Mehano-tehnika, Šport-oprema, KLI), so se zlasti v zadnjih letih pojavila nova podjetja, ki se skušajo uveljaviti na tem področju; ne smemo namreč prezreti njihove vneme in načrtov za delo. Tudi zaradi večjega števila gospodarskih organizacij, ki se ukvarjajo ' z učili in šolsko opremo, opažamo zanesljiv napredek na tem področju. Nekatera podjetja se ukvarjajo s svojimi rešitvami na tem področju, nekatera pa imajo poslovne odnose s tujimi podjetji. Tako bomo lahko videli na razstavi naj novejše naše in tuje dosežke, kar je zagotovilo, da bo razstava zanimiva in vredna pozornosti.
Kljub temu da je bilo pri nas nekaj manjših razstav, ki so jih organizirale razne gospodarske organizacije, lahko rečemo, da je to prva razstava učil in šolske opreme, saj se bomo prvič srečah s tolikšnim številom proizvajalčevem trgovcev z učili pri
nas.
PONATIS IZ „DELA‘
grafijo, diafilmi za razna predmetna področja, preparati in modeli za Biologijo, kemijo, fi-ziko in matematiko, projekcijske folije in kompleti za razna predmetna področja, novejši projekcijski aparati (episkopi, disprojektorji in grafoskopi s priključki in dodatki, kinoprojektorji 8 mm n. p.). Med avdiovizualnimi učnimi sredstvi in pripomočki bo prav gotovo naj-zanimivejši magnetoskopski projektor. Prikazana bodo tudi najnovejša učila za tehnični in likovni pouk ter telesno vzgojo. Med pripomočki za obojesmer-no komunikacijo bo zanimiva nova izvedba sistema responder-jev, če bo le mogoče, pa bodo razstavljeni tudi enostavni učni stroji in stroji za povečanje hitrosti branja.
za same delovne organizacije zelo koristno, da bi ustanovili strokovno združenje proizvajalcev in uvoznikov učil ter opreme. Prav k temu pa naj bi odločno spodbudila razstava.
Poleg manifestativnega in strokovnega bo imela razstava tudi komercialni uspeh. Predstavniki vzgojnoizobraževalnih zavodov bodo lahko naročih posamezna lična sredstva in pripomočke ter šolsko pohištvo in 'opremo.
Pokrovitelj razstave je tovariš Edvard Kardelj, članstvo v častnem odboru pa so sprejeli najvidnejši predstavniki našega družbenopolitičnega življenja ter strokovnjaki.
Razstavo bodo odprli v soboto, 18. 9. 1971 ob 10. uri, odprta pa bo do vključno torka, 21. 9. vsak dan od 8. do 17.
MILAN ADAMIČ
ižni ttaše
vali!
N °sno
cev,
____________________|St
r . 'UL.	Ml 'Mi hi |—W >n Milil	-   
Konec je slavja, v rokah so ostali zavoji sladkarij in na obrazih veseli nasmehi (na fotografiji uče,|,iiiis|j lomske šole z učiteljema Miro in Tonetom Kramarič)
LOM POD STORŽIČEM:
To dokazuje, da na tem področju sledimo svetovnim dosežkom in bo razstava zanimiva ne samo za učitelje, temveč tudi za ostale. Poleg rednih prikazov delovanja in pedagoške uporabe posameznih učnih sredstev in pripomočkov bodo organizirani strokovni razgovori o uporabi, prednostih in slabostih posameznih učil ter o novih učilih za posamezna predmetna področja.
Pričakujemo, da bo razstava močna spodbuda za izboljšanje dela in stanja na tem področju. Ob uvajanju novih učnih sredstev in pripomočkov, s pomočjo katerih lahko uresničimo sodobne znanstvene ugotovitve o učenju, je potrebno to tematiko tudi teoretično obdelati, kar bo temelj uvajanja nove izobraževalne tehnologije pri nas. Ne smemo težiti za tem, da bi šole in učitelje zasipavah z učih (kar je relativno najlaže), pač pa je potrebno teoretično utemeljiti vrednost učil, jih preizkusiti in strokovno usposabljati učitelje, da jih bodo znali pravilno uporabljati. Mogoče na tej razstavi še ne bo očitno, bo pa že jasno, da ne bo učitelj v prihodnje pretirano obremenjen z rutinskim delom, tj. s pripravo raznih učil, ki so Splošnega pomena in jih zato lahko produciramo, pač pa bo dobil ustrezna sredstva na voljo. Moral jih bo samo pravilno izbirati in ustrezno uporabljati.
Razstava bo obsegala tematiko predšolske, osnovnošolske in srednješolske stopnje našega vzgojno izobraževalnega sistema. Razstavljene bodo tehnične, didaktične in telovadne igrače za predšolsko vzgojo in naprave ter oprema za vzgojno-varstvene zavode; oprema in učila za razne vrste učilnic, delavnic in kabinetov za osnovno in srednjo šolo. Med tekstualnimi pripomočki bodo najbolj zanimivi pripomočki za kopiranje, t.j. cildografi in termokopimi aparati. Med demonstracijskimi učnimi sredstvi bodo zanimive zidne shke za biologijo in geo-
Vemo tudi, da mnogi učitelji sami pripravljajo kakovostna učila, da pa jih nismo mogli povezati s proizvajalci učil. Tako bodo imeli ti učitelji priložnost, da se seznanijo s proizvajalci; le-ti želijo zbrati okrog sebe več strokovnih sodelavcev.
Razstava bo verjetno vplivala na delo delovnih organizacij, ki se ukvarjajo s to tematiko, saj so zamisli o medsebojnem sodelovanju, specializaciji in delitvi dela, o kooperaciji in strokovnem sodelovanju že dalj časa aktualne. Mislimo namreč na to, da bi bilo na naše šolstvo in
Praznik že na tretji šolski dan
S
aega
Preg
Podi
bese.
P
sanii
rev0
eden
spol
starš
ure.
Komaj je mladi učiteljski par - Mira in Tone Kramarič - pri-
OSNOVNA ŠOLA SOLKAN ponovno razpisuje
na podružnični šoli Banjščice prosto delovno mesto
učitelja za razredni pouk, U ali PRU za določen čas do 31.8. 1972.
Prednost ima učitelj, ki je obiskoval seminar za pouk nove matematike.
Na voljo je samsko stanovanje.
Razpis velja do zasedbe prostega delovnega mesta.
KAM PO UČITELJE ZA MATEMATIKO?
Zbirka gumijastih figuric Igorja Pušnika (S. d razred) in zbirka lesenih korenih učitelja likovnega pouka Poldeta Mihehča na razstavi v Litiji
V Ljubljani se je končal kongres IFIP 1971. Kot vsaka velika prireditev je tudi ta kongres zbudil zanimanje najširše javnosti in nas ostreje opozoril na problematiko s tega področja. Zvedeh smo marsikaj zanimivega, med drugim tudi to, da dobijo otroci v najbolj razvitih državah osnovne računalniške tehnike že v osnovni šoli; in to, da nam računalniki (brez katerih pa si modernega gospodarstva ne moremo niti zamišljati!) nič ne koristijo, * če nimamo ustreznih strokovnjakov. Tu pa nastane problem. V istih časopisih, v katerih z navdušenjem poročajo o omenjenem kongresu, se že dolgo vztrajno pojavljajo tudi razpisi prostih delovnih mest učiteljev matematike in fizike. Seveda lahko tudi brez teh številnih razpisov vemo, kolikšno je pomanjkanje učiteljev matematike. Sole so v hudih težavah in si skušajo pomagati na naj-različnejše načine. Objavljajo npr. razpis za razpisom, ki mimogrede povedano ne predstavljajo ravno majhnih izdatkov. Poleg tega šole „snu-bijo“ učitelje matematike na drugih šolah in si jih tako rekoč pulijo drug drugemu iz rok. To pa seveda ni najprimernejša, temveč le začasna rešitev za šole, ki so spretnejše! (Samo butalski pastir je lahko ozmerjal prav tako butalskega policaja, da je šema, ,ker ni zgrabil ovce prej in ob pravem času, dokler jih je še kaj bilo! “)
Menda tudi niso več redke šole, ki iščejo ustrezne učitelje v sosednji Hrvatski. Načelno seveda nimamo nič proti svobodnemu gibanju delovne sile ne glede na republiške meje, šolstvo pa najbrž ni najbolj primemo področje, kjer bi lahko brez pomislekov praktično uresničevah to načelo. Postavlja se seveda tudi vprašanje, zakaj Hrvatska te učitelje ima, „raz-vita“ Slovenija pa ne!
Vedno pogosteje je slišati tudi zahteve, da bi bilo treba učitelje matematike drugače nagrajevati kot ostale, ker nam bodo sicer še ti, kar jih imamo, odšli v gospodarstvo. Do tega bo po vsej verjetnosti tudi prišlo, ker bo to pač najcenejša rešitev. Izravnava osebnih do-
hodkov z gospodarstvom za vse učitelje bi bila namreč predraga. Pri vsem tem pa nastaja tudi nek drug problem. Vse šole niso v enako težkem položaju. Tiste, ki so v razvitejših, kultur-nejših itd. krajih gotovo veliko laže dobijo ustrezne učitelje. To je predvsem razumljivo in nekoliko tudi dopustno. Nedopustno pa je, da laže dobijo ustrezne strokovnjake razne poklicne šole, ki imajo poleg rednih (od RIS) še precejšnje lastne dohodke in zato za približno tretjino višje osebne dohodke kot učitelji na ostalih šolah. Nezasedena pa ostajajo ta mesta npr. na nekaterih gimnazijah, ki vzgajajo naraščaj za nadaljnji študij, torej tudi prihodnje matematike in računalniške strokovnjake sploh. Matematika je torej precejšen problem! Z uvajanjem nove matematike v osnovno šolo smo sicer štorih pomemben korak, le da žal ne bo tako hitro obrodil sadov. Treba bo narediti še kaj drugega, kar nas bo hitreje privedlo do rezultatov, ki jih moramo doseči. Kaj? Kako? Da prepuščamo kadrovsko pohtiko v celoti šolam, je na videz sicer zelo samoupravno in dopušča številnim organom, ki skrbe za šolstvo, <la položaj lahko v miru opazujejo (kot je po mnenju ,j0ela“ doslej počel na področju gospodarstva ZIS!); vendar pa to najbrž ni preveč pametno, prav gotovo pa ne učinkovito. Delovne organizacije so tu povsem nemočne in lahko počno samo tisto, kar smo navedli prej. Že večkrat smo ugotoviti, da je šolstvo problem vse Slovenije in ne zgolj problem kake občine ati celo šole. To pa pomeni, da je tudi kadrovska politika stvar širše družbene skupnosti. Treba bo torej nekaj narediti kar v slovenskem merilu. Dobro bi bilo, da bi tisti, ki skrbe za šolstvo (nikar ne recite spet, da smo to vsi!), potolažili nemočne delovne kolektive s kakim konkretnim na- . Črtom za rešitev tega problema. Če pa niti takega načrta ni, bi bilo dobro, če bi kdo za to odgovaijal, bil odgovoren ati pa celo sam odstopil, saj to, kot je videti, odslej v naši družbi ne bo več niti redko niti nemogoče!
ALDO ČERNIGOJ
šel na šolo Lom pod Storžičem, že je bila pred njima naloga, da pripravita spored za slovesnost ob obisku kurirjev in ostalih pokroviteljev njihovega pionirskega odreda „G 34“. Otroci — v vseh štirih razredih jih je 25 -so v naglici pripravljali pesmi in recitacije.
Že šestič je odbor IV. brigade VDVpartizanskih kurirjev obiskal svoj pionirski odred. Nikdar ne pridejo prazni. To pot so s pomočjo ostalih pokroviteljev - „Športoprema“ Vižmarje, „Tobak“ Ljubljana, Državna založba Slovenije, „Termika“ in kovinsko podjetje IMKO iz Ljubljane — poklonili pionirjem učilo „Semaforski center" novejše izvedbe za praktične vaje prometne vzgoje. Elektrotehna" iz Ljubljane, ki doslej še ni bila pokroviteljica, pa je darovala televizor.
Pionirji so vsem obiskovalcem — kurirjem, pokroviteljem, predstavnikom Zveze borcev občine Tržič ter predstavnikom družbenopolitičnih orga-
nizacij, ki so se udeležitiJviE vesnosti - ob prihodu šopke jesenskega cvetja. navzoče (prišli do tudi dok1 KM čini) je pozdravil Ivo Gorja11' '-ate učitelj, ki je z ženo min11*1, teni-osem let učil na tej šoli. Otr°®, \ duet je zapel nekaj pes/Mitu; učenci so deklamirali, pesn^o], Neža Maurer pa je navzoč^ l' povedala nekaj svojih Franc Fojkar, predsednik P0‘^er odbora kurirjev za Gorenjs^kn ter organizator vsako le^ ( obiskov in obdarovanj, je nitjem med drugim dejal: dite marljivi učenci, dobri < riši, 'spoštujte in ljubite svd o domovino in svobodo, za *fr*č tero je bilo darovanih to™ mladih življenj. “
Sedem prvošolcev je let<f prvič srečalo pokrovitelje si-<Oa ga pionirskega odreda. Prazk' na slovesnost prvih šolskih Csi darila odredu in tudi nikom (vsak učenec je dobil PE zavoj slaščic) so gotovo najlepE^ spodbuda za resno delo in Ijivo učenje.	' , ^
Ad
Tehnika — oblikovalka
sodobne osebnosti
Ob najnovejši knjigi prof. dr. Danila Viheija:	TEHNIČKO
STVARALAŠTVO KAO PEDAGOŠKI PROBLEM. Izdala Pedagoška akademija v Splitu, 1971.
Mogoče se ne bi ustavili toliko ob knjigi našega bovškega rojaka, dolgoletnega pedagoškega delavca v srcu Dalmacije, če Viher jeva koncepcija tehnične vzgoje ne bi pomenila živega, čvrstega spoznanja ustvarjalnega značaja tehnike, podobnega ustvarjalnosti v umetnosti ali nasploh kulturi. V času, ko mnogi vpijejo o dehumanizacij-skem vplivu tehnike, najde avtor polnovrednega človeka prav sredi strojev. Danes se nujno socialno — psihološka bližina tehnike spleta z življenjsko ustvarjalnostjo in potrebami sodobnega človeka v neizbežnih srečanjih s celovitostjo odnosov tehnike, proizvodnje in ekonomike.
S takega celostnega vidika se razvije tudi med poukom ustrezen odnos: tehnična kultura je sodobna potreba in nujna kvaliteta ossebnosti. Viher lepo in jasno primerja ustvarjalno genialnost v literaturi podobno genialnostjo v tehničnem ustvarjanju, ko človek razvija najgloblje potence znanstvene misli, intelektualne produktivnosti, da pride do novega spoznanja in zmore ustvarjalno preobraziti materijo in energijo. Pedagoški problem se danes kaže, ko premalo smotrno zapa-žamo v vzgojno izobraževalnem procesu notranji, ustvarjalni značaj tehnike in proizvodnega dela, pa se prepovršno ustavljamo samo ob zunanjem videzu. Posledice takega šibkega tradicionalnega odnosa do tehnične vzgoje so navsezadnje vidne tudi v celotnem gospodarstvu. Samo primer: od 1921. leta do danes se nam je v vsej Jugosla-
viji posrečilo registrirati satf
28.000 patentov, medtem ^ jih je samo firma Siemens P svojih lastnih' iznajdbah reU striala 52.000
Tehnično ustvarjalnost °f
človeko"5'0
nira dr. Viher kot	l(((j
posebno sposobnost, posek1 ^ nadarjenost za preoblikoval ^ materije in energije v prh0" ^ Pogostokrat slišimo, da b0“! ^ stroji pogoltnili človeka, ^ ^
zrušili humanizem, ga razvm ^ notili. Avtor pa pravi, da tah tre
nevarnosti ni, če vzgajamo ifl|' ^
de ljudi k spoznanju miseln« fq ustvarjalne komponente v k 2a niki. Stroj torej ni samo než1' (je kovina, je oživljen del p rock' ^ funkcionalno aktivirana tria11 pc rija v sistemu dela.	te,
Ob sklepu Viher še podkrd te svoj globoko pedagoške osn1 kr slen koncept tehnične vzg0j sti kot kreatorja osebnosti z vrsj sp pedagoških organizacijsV st predlogov. Ob instituciji Ped' goških ved bi morali organi K. rati posebno ustanovo, naP' k nano na izrecno vzgojo mladl; tehničnih talentov, v vsaki publiki pa naj bi organizirali posebne tehnične muzeje , razstave ustvarjalnih, izumite, skih dosežkov in poskusov n1*'
dih ter bolj množično pe'
d;
&
goško skrbeli za pregled proizvodnjo tehničnih igra' . Avtor še posebej opozarja podeželsko mladino, ki jo P . malo pripravljamo za srečair tehniko.
Prav bi bilo, če bi Viheij
e':
teh#
misli o ustvarjalnosti ujele odmev tudi na letošnji. III. mednarodnem kolokvij11 mladih, ™
prostem času	^
tembra v Baškem polju pri j’ karski, ki bo posvečen # vprašanjem o kreativnosti 01, dih, srečati pa bi se moral Z fl-' mi vsak vzgojitelj in učitelj.
RUDI LEŠNft
ISPOLNA VZGOJA NA TV IN V SOLI
. Tri mesece smo spremljali na ekranu oddajo o „Vzgoji za življe-T6 v dvoje“, ne samo starši in pedagogi, temveč tudi otroci, šolarji Mladostniki.
Ali so učitelji v šolah lahko uporabih ciklus v svoji vzgojni in ?i praksi na šoli? Kako so oddaje o spolni vzgoji dopolnjevale i® učne programe, predvsem učni načrt TSM? Kako so sodelo-311 učenci, kako učitelji, ali so si izmenjali svoja mnenja?
J^a taka in podobna vprašanja bom poskušala odgovoriti na razprav z učitelji, izvajalci predmeta „Temelji socialistične Me", ki so organizirano spremljali TV oddaje in reakcije učen-v> učiteljev in staršev na oddajo.
s Kljub temu da si ofipialna vzgoja prizadeva že dobrih 50 let ll||jpguati tabuje preteklosti na področju spolne vzgoje, je med star-||||{ ’ Učitelji in žal tudi mnogimi otroci in mladostniki trdno zakore-uae»C^eno PrePričanje, da je najbolje, če o spolnosti ne govorimo, ne Klimo nanjo in jo odrivamo, skrivamo, zatajujemo, oviramo. Na Mi strani te skrajnosti je nasprotno naziranje: nič ni prepovedala, človek je „svoboden“ tudi v spolnosti, stare tabuje je treba "egnati tudi s silo, če ne gre drugače, modernost za vsako ceno na ročju spolnosti je treba pokazati na zunanj, v pornografiji, esedah in tudi dejanjih.
Pedagogi menijo, da se večina mnenj o spolnosti suče med opi-uiina skrajnostima. Skoro v vsaki zbornici naše šole se najde kak %lucionar, ki mu iz previdnosti ne zaupajo predmeta TSM in vsaj M če ne več reakcionarjev, ki se zgražajo ob vsem, kar diši po Polnosti, odkritosrčnosti in sproščenosti. Tako je najbrž tudi med j. arši in učenci.
Nobenega dvoma pa ni, da večino učencev zanima RESNICA O 1 JENJU, ne samo resnica o anatomiji in fiziologiji človeškega ■ .»MA temveč še bolj in predvsem resnica o človekovih ČUSTVIH, ^•MZ°rih, NAČINIH RAZUMSKE KONTROLE čustev in gonov.
at° mladih ne zanima zastraševanje z grehom ali spolno boleznijo, »Mj Mveč resnični VZGLEDI odraslih.
^ šoli nehote preveč nagibamo bolj k poučevanju kot vzgajanju, P^uacija v šoli ni dovolj naravna, da bi učenci avtentično izrazili °^nose do svoje in tuje spolnosti. Znanje o spolnih funkcijah 'Z°CJi Prva stoPnička, ki jo lažje položi šola, učitelj in njegov PeS l|)lstveni odnos do vsebine pouka, starši in njihov vzgled v družin-^ P-Vi01 življenju so naslednje stopničke, ki lahko pripeljejo mladega ji yeka v svet ZRELE LJUBEZNI in polnega ter srečnega življenja. se učitelj oklepa učnega načrta kot pijani plota, bo nehote [e PfMovaževal poprejšnje znanje učencev, imel bo težave, ker naš '• ’ dnk ' nadrt TSM ni usklajen z normalnim razvojem osebnosti in se 1 ^ delu ne bo počutil sproščen, ne bo dovolj zaupljiv in mladim ne ,m° d&l tega, kar bi sam želel in kar od njega učenci in dijaki
M fMakujejS. toW‘
TEŽKA POT DO RESNICE
0 Učitelji menijo, da neznanje in nepoučenost učencev o funk-.'Uh lastnega telesa ni problem, ki ga ne bi mogli uspešno rešiti, -tfZtfMPrav naš učni načrt nima poglavij o „spolni vzgoji". Osnovne ih ^-Csnice o rojstvu, spočetju in rasti so otrokom znane iz raznih M^Posebrnh izkušenj. Vendar resnica o spočetju in rojstvo še ni bilimmCA O ŽIVLJENJU. Človeško življenje je veliko več kot j/fe^družitev spolnih celic, rast zarodka in rojstvo novega bitja. Res-n ffiJjaca o življenju je tudi za učence osnovne šole predvsem resnica o UUBEZN1 med ljudmi A J
med ljudmi, o ljubezni med starši in ljubezni otrok do
staršev in naklonjenosti staršev do otrok.
Učitelj, ki bo uporabil z mikroskopsko natančnostjo znani fla-nelograf o spočetju in rojstvu človeka, pa pri tem ne bo vpletel osebnih čustev svojih učencev, jim dal priložnosti, da vsak morda prinese fotografijo sebe kot dojenčka, da najde učenec v šoli priložnost za majhno pozornost ob rojstnem dnevu, da začuti ob učiteljevih besedah, da smo učitelji, učenci in starši vsi ljudje, ki nosimo v sebi čustva, želje, razočaranja in nove upe v lepi jutrišnji dan.
Nujno je, da vsak učitelj ob problemih „vzgoje sociahstične osebnosti" najde čas za pomenek o izjemah v življenju in obravnava izjeme v svojem razredu. Skoraj v vsakem razredu se najde otrok, ki ob besedah: ... „starši so ti dali življenje, to čudovito vrednoto ...“ začuti v sebi bolečino, ker ga je zapustila mati ali oče, ker nima doma vsak dan potrebnih nežnosti. Če se učitelj ne čuti dovolj močnega, da bi pred razredom obravnaval bolečo temo ‘svojega učenca — rejenca ah najdenčka, naj si ga povabi k sebi na zaupen pomenek, na majhen izlet ipd.
Skoraj vsi učitelji se strinjajo v prepričanju, da posredovanje znanja o človeku in njegovih spolnih značilnostih in težavah ni tako velik problem kot utrjevanje ČUSTVENEGA ODNOSA do lastne in tuje spolnosti. Vsi ljudje smo sramežljivi, kadar moramo misliti ali govoriti o svojih čustvih, občutkih, skritih željah ali bojaznih. Učitelji se vedno znova prepričujejo, da je mogoče pretirano sramežljivost, ki smo jo podedovali iz preteklosti, zmanjšati z ustreznimi „vajami“, spraviti v okvir normalnosti in znosnosti.
Tudi otroci potrebujejo podobno kot učitelji (ustrezen „trening“ za premagovanje čustvene vznemirjenosti in labilnosti ob mislih na spolne funkcije. Nekdanje pravilo: NE SMEŠ, KER JE GREH! je treba nadomestiti z novo vsebino: SAM ZRELO PRESODI, KAJ ZMOREŠ IN KAJ V RESNICI ŽELIŠ, ŠELE POTEM SE ODLOČI ZA DEJANJE!
Učenci so neskončno hvaležni učitelju, kadar ta razume njihovo zadrego in svoje ne prikriva ter dovoli, da vsi skupaj premagajo sramežljivost in zberejo dovolj ,,korajže". Največ uspeha pri vzgoji mlade osebnosti ima nedvomno pedagog, ki stopi iz svojega prestola nezmotljivosti" in se istoveti v čustvih, ki so lastna tudi otrokom. Če tega ne zna ali noče, se mu učenci kmalu maščujejo, najmanj v obliki nedolžnih vprašanj, kot so:
Kako pride do spolnega občevanja?
Na kakšen način pripravi fant dekleta na spolno občevanje?
Kaj ima fant od tega, če posili dekle?
Kako vzame fant dekletu nedolžnost?
Kako se samozadovoljuje?
Kaj je triper, kako se ga zdravi?
Usposobljenost učitelja:
Učni načrt TSM zahteva od izvajalca široko znanje, ki ga pri nas nima niti predmetni učitelj niti profesor določene stroke. V eni osebi bi moral biti: biolog, zgodovinar, sociolog, psiholog, jezikoslovec, etik . . .
Večina učiteljev pa meni, da je za uspešno vzgojo mlade osebnosti in njenega odnosa do spolnosti pomembnejša OSEBNOSTNA zrelost in značilnost predavatelja oz. vzgojitelja kot pa njegova strokovna usposobljenost in znanje.
Sedanji izvajalci TSM so postali to, kar so, najčešče po sili razmer. Nekaj ur TSM na teden vzame kdorkoli, ki mu manjkajo ure,
pa če ima potreben interes ali ne. Tako ni čudno, če uporabijo učitelji ure TSM za pobiranje naročnin, posredovanje ukorov, malo ali pa nič pa ne razpravljajo o morali oziroma etiki. Nekateri od njih se po enem letu uspešnega dela ogrejejo za predmet in dijake ter njihove ljubezenske probleme, pa morajo naslednje leto oddati predmet, ker nekemu drugemu kolegu manjkajo „ure ‘.
Učitelji ne prikrivajo in si ne delajo utvar, da tabujevska vzgoja iz preteklosti in evropska zadržanost ob spolnosti ne formira tudi njih in njihovega odnosa do življenjskih resnic in skoraj vsi zatrjujejo, da jim je nujno potreben „trening sproščanja" in iskanja ustreznih besed in čustvenih naglasov za vsebine ljubezni, ki ima tisoč obrazov in za njimi povsem naravne resnice ter objektivna dejstva.
Žal se morajo izvajalci TSM boriti tudi z ovirami v zbornici, kjer jih kolegi v šalah uporabijo za ventile sproščanja in trenirajo na njih premagovanje svoje zadrege. Dejstvo je, da le izjemno stabilne osebnosti v današnjem času zmorejo uspešno premagati produkte nedavne in žal še vedno bohotne tabujevske spolne vzgoje ter po lastni prizadevnosti oplemenitijo naravne fiziološke funkcije z zrelimi in razumsko kontroliranimi čustvi.
Žal se prenekateri prizadevni učitelji slepijo z mislijo, da zaradi njihovih vživljanj v mlade duše dijaki v življenju ne bodo imeli težav zaradi ljubezni oziroma spolnosti. Resnica, ki so jo dokazali že mnogi pedagogi je, da prihodnim rodovom ni mogoče privzgojiti modrosti, da bi živeli nekoč idealno, brez težav. Resnica je, da se hoče človek učiti tudi na lastni koži in da izkušnje prejšnjih generacij ne veljajo več v celoti za novi rod.
TEMELJI SOCIALISTIČNE MORALE
Tak naslov so dah pedagogi predmetu, pri katerem naj bi učenec spoznal med osnovnim šolanjem osnovne pojme in resnice o sebi, o življenju ljudi, o razlikah v lastnostih, navadah, interesih ... ljudi, o običajnih načinih dela in odnosov med ljudmi — o morali ali ETIKI. Poseben predmet je določen le za 7. in 8. razred osnovne šole, v nižjih razredih pa je vsebina razdeljena in vgrajena v celotno učno snov in tako potrjena osnovna težnja: spolna in moralna vzgoja je sestavni del splošne vzgoje!
Učni načrt osnovne šole daje neskončne možnosti za ustrezno oblikovanje osebnosti, če pa nekoliko natančneje pregledamo naslove in vsebine TSM za nižje razrede in zadnje razrede osnovne šole, je jasno, da snov ni prilagojena naravnim razvojnim stopnjam osebnosti, da je vsebina TSM preveč sociološka in premalo psihološka, da so nekatere teme nakazane preveč obrisno in se učitelj ne znajde ter jih raje izpusti.
Večina učiteljev,— izvajalcev TSM pa meni, da učni načrt daje dovolj možnosti za aktualizacijo problemov, posebno če nismo togi in se prilagodimo razvojnim potrebam otrok ter jih spoznamo v sproščenih pogovorih ah pismenih izdelkih in napisanih vprašanjih. Učitelji žehjo ustreznejši naslov za TSM, spremembe programa in dopolnitev v smislu programa „spolne vzgoje", ki so ga preizkusili Hrvati.
TV oddaje o spolni vzgoji bi želeli ddbiti kot „učni pripomoček" v šoh, kot dodatek k revidiranemu učnemu načrtu.
TILKA KREN, dipl. psih.
Poljudnoznanstvena enciklopedična revija
PIONIR IN UČNI NAČRT OSNOVNE ŠOLE
saflj
m jj
;ns P* Odlična poljudnoznanstvena rej rcvija ,,Pionir", ki je namenjena zmti učencem višjih razredov d4 °^lovnih šol, zavzema danes v eko1' dovenski mladinski periodiki že ,sebi Ugledno mesto, da je nika--)vaW:	ni več treba še posebej
riro^ ^dstavljati. Več kot pretin-btM j^tfsetletno izhajanje revije, ob i, t ner} se ie vzgaialo in učilo na z0 .jee in tisoče mladih vedo-3 t# ^Ijnih bralcev, ji zagotavlja o ifljj p-/ sloves in vedno večje šte-:|ne * jč.0 Pristašev ter naročnikov. tet ‘sljuh temu uredniški odbor ni zadc
oCe\ fe,Pa
friii lzb°ljšal tako po vsebinski kot Po metodični plati ter v sami
ikief Sieni izvf,bL Zategieli ?ri:
oSflii , mie k sodelovanju vedno sirsi
** 'O P" C1 y 1 r	J 7. m	J —. rt- ■ rt 7 rt
neži< z^°voljen. Nenehno si priza-
va, da bi revijo še nadalje
tudi letos stopala tesno vštric z utripom sodobnosti. V času, ko dobiva matematika vse večji pomen, gradi človek visoko zmogljive računalnike ter vedno globlje prodira v medzvezdni prostor, bo revija seznanjala mlade z novimi oblikami posredovanja matematike učencem v osnovni šoli, z osnovami binarnega sistema pri delu z računalniki in z aktualnimi članki s področja astronavtike. Prav tako ne bodo zanemarjene tiste znanosti, ki so prav v zadnjem času dosegle ogromen napredek, tj. zlasti kemija in genetika: sestavki bodo opremljeni s praktičnimi napotki in odlič-
nimi barvnimi fotografijami s shemami. Zanimivi bodo tudi sestavki o letalstvu. Določen del razpoložljivega prostora je revija namenila opisom naravnih lepot in bogastev naše domovine. V eni izmed številk bo sestavek o sprejetih ustavnih spremembah ter o njihovem pomenu za razvoj SFRJ. Nove prijeme obeta revija glede metode podajanja posameznih sestavkov. Poljudnoznanstveni članki o naši ožji in širši domovini bodo v bistvu nastali na podlagi vsakokratnega opravljenega poučnega izleta, torej po starem preizkušenem načelu: iz prakse za prakso.
Zelo dragocen pripomoček pri delu z učenci, ki se posebno zanimajo za določene predmete, bodo delovne naloge iz zemljepisa, biologije in zgodovine. Zato jim bomo v eni prihodnjih številk Prosvetnega delavca posvetili več pozornosti.
Novost bo tudi samostojnost mladih sodelavcev v malem uredništvu Pionirjeve pošte; Velika spodbuda za koristno aktivnost bodo občasni vprašalniki s področja glasbe, zgodovine, biologije in drugih ved ter zabavni vprašalniki.
Revija PIONIR" namerava letos nagraditi 20 šol, ki bodo zbrale relativno največ naroč-
nikov. Za nagrado je predviden ogled Beograda, vožnja po Donavi, v Djerdjap. Skupino iz nagrajenih šol bo sestavljalo 20 učencev in 20 novih poverjenikov. Tekmujejo lahko šole, ki bodo poslale svoja naročila do letošnjega 25. oktobra. Tej največji nagradi se bo pridružilo še nagrajevanje v obliki strokovno vodenih izletov v raznih krajih in obiskovanja raznih glasbenih prireditev, kjer se bodo mladi lahko seznanjali in pogovarjali z vidnimi glasbenimi ustvarjalci ter reproduktivnimi umetniki.
V reviji pa bo tudi dovolj nagradnih križank.
Iz povedanega je razvidno, da bo bogato ilustrirana barvna revija ,JPIONIR“, ki se močno opira na predpisani učni načrt, tudi v tem šolskem letu seznanjala svoje bralce z vsem, kar se dogaja zlasti na področju znanosti in tehnike po vsem svetu. Naročnina bo ostala nespremenjena, tj. 2 din. Učenci bodo lahko vsako novo številko celo sproti plačevali. To pa ni samo izredna ugodnost; je tudi uspešna oblika boja zoper bohotno malovredno literaturo, ki zavaja mladega človeka, ga osebnostno osiromašuje ter zavira polet njegove ustvarjalnosti.
VIA TOR

,•7001 strokovnih sodelavcev, zla-
frsF tmih’
ki imajo dragoceno
PIONIR
KORELACIJA
■ijsk’ ?°so!)nost posredovanja znan-
^ fialnam b° torei revija ,JTO-tem šolskem
\e&: slVenih spoznanj mladim.
i*
"'('i, kft<? Zagotovo vemo, da bo
ŠT.	AVTOR - NASLOV SESTAVKA	RAZRED	PREDMET
1	B. Golob — Besede so ponorele, Naša sodobna književnost	8	slov. j.
2	B. Golob — Pesem v obliki dežja in še drugače	8	slov. j.
2	Mihec Pohec (pismo)	4, 5, 6,	slov. j.
1	M. Žgajnar — NOB Koledar za september	8	zgod.
2	M. Žgajnar - NOB Koledar za oktober	8	zgod.
1	E. Umek — Mimo hiše pelje cesta	6	zgod.
2	E. Umek — Prometni predpisi stari 3000 let	5	sp. dr.
		6	zgod.
1	Matjažič-Pogačnik — Casablanca — mesto nasprotij	7	zemlj.
2	Matjažič-Pogačnik — Tunizija	7	zemlj.
2	Kaj delajo in koliko so stari prebivalci mojega kraja	—	sp. dr.-zeml.
1	Dr. K Milkovič — Mikroskopična delavnica	8	biol.
1	Deževnik — Kje si in kaj delaš	6	biol.
1	M. in V. Strgar — Žafrani ob novem letu	5	sp. nar.
1	E. Milovanovič — Usodni trenutki — dr. Jo — nas Salk	7	biol.
2	Mezgolits — Akvarij	5, 6	biol.
1	Joko — Začne se z usodno štev. 13		mat
2	Joko — Šolček se seznanja z računalniškem jezikom		mat.
1	Višnja Brkič-Dročič — Matematika, ki se je bomo kmalu učili v šoli		mat.
2	Višnja Brkič-Dročič — Unija množic		mai.
1	E. Kunaver — Številke ujete v risbo		mat.
2	AERO barvice v šoli in doma	5, 6	lik. pouk
1	J. Slomšek — Glasbena abecedna uganka	8	glasb. p.
1	D. Popovič — Judo — pad naprej		tel. vzg.
2	D. Popovič — Judo — padec na bok, izrazi		tel. vzg.
2	B. Kutin - Šah in legenda - Sissu ben Dahim		tel. vzg.
2	T. Polenec — Letalo v zraku, pilot na zemlji	7	teh. p.
1	I. Ilich — Na luno pred stotimi leti		teh. p.
	I. Ilich — Prvi koraki k fantastičnemu podvigu		teh. p.
UČNA ENOTA Slovstvena in jezikovna vzgoja Slovstvena in jezikovna vzgoja Pismena vaja — pismo Zgodovina NOB Zgodovina NOB
Znanost in tehnika v starem veku — razvoj prom. sred. Ceste nekoč in danes Rimska država (gradnja cest)
Afrika — Atlaške dežele Afrika - Atlaške dežele Raziskovalna naloga
Celica - zgradba, Izvor in razvoj življenja Raziskovalna naloga Travniške cvetice
Nalezljive bolezni. Skrb za zdravje človeka Življenjski prostori
Nauk o barvah
Utrjevanje v obliki glasb, ugank
Letalo
Znanstveno fantastična nadaljevanka Znanstveno fantastična nadaljevanka
Izberite med novimi knjigami IIzberite med novimi .knjigami
"	: - —• 4 '	______V/  I   o-
Janko Messner: »Skurne štorije«
V tisti Koroški, ki so jo nekateri že zapisali poginu, se je v zadnjem desetletju zelo razširilo in poglobilo ustvarjanje prav v leposlovju. To je imelo svoj začetek med mlajšimi pisci celovške kulturne revije Mladje, ki se odlikuje po svoji idejni odprtosti. Njen sodelavec Janko Messner, profesor na celovški slovenski gimnaziji, nas je presenetil s samostojno knjižno izdajo Skurne štorije, s katero je odločno stopil v slovensko krtjiževnost.
Kakšni književni zvrsti pripadajo Skurne štorije? Še najbolj se približujejo groteski, v kateri pa je moč najti številne -elemente avtobiografije, eseja in polemike. Knjiga je nastala iz težkih in trpkih življenjskih izkušenj, ki jim je bil izpostavljen pisec in nje govo ljudstvo ter iz vsestranske avtorjeve angažiranosti, da bi p riše. do jedra resnice. Pri tem opravku pa seka brez milosti na vse strani in ne prizanaša nobenemu: tako večinskemu narodu zaradi nasilja domačinom zaradi tradicionalne, okostenele zaprtosti in inertnosti kakor narodni matici zaradi politične neokretnosti.
Messnerjeve groteske, ki so plod pekočih bolečin in obupa, se ponašajo z izrazito psihološko poglobljenostjo oseb in dogodkov, i polemično ostrino in ironijo, ki marsikje prehaja že v sarkazem in čmi humor. Naslednje vrstice iz njegovega ustvarjanja nam bodo odkrile nekatere vzroke takšnega stanja: ,JVi poezije v tem našem življenju na Koroškem, kjer nam izmikajo tla pod nogami, zato je tudi v naših srcih ni. V njih je sam preplah, je pljunek zaničevanja, ki smo ga vsrkali že z materinim mlekom. “ In dalje: „Slovenci na Koroškem javno in uradno sploh ne obstajajo; zato životarijo zasebno. Le na koroških nadgrobnikih je njihova beseda jasna, enakovredna nemški. “ Kakšne karakterne deformacije bodo nastale prt Slovencih na Koroškem zaradi tega stoletnega pritiska večinskega naroda, nam avtor pojasnjuje z naslednjimi besedami: „Najprej tuf prezir naredi, da se ti duša skrči ko goba v pesti, potem cepijo na to manjvrednostno zavest tuje besede. Iz tega polovičarstva počasi zrastejo naivneži, strahopetci, potuhnjenci in podobne pokveke. “
Kljub vsem tem črnogledim ugotovitvam pa je Messner le prepričan, da njegovo delo, njegove žrtve niso zaman, saj pravi: „Trdno sem prepričan, da mi bo dal razvoj prej ali slej prav. “
Knjižni jezik J. Messnerja je pester, odkrit in komunikativen ter obogaten s koroškim govorom; iz njega žari posebna toplina, ki v svojem spektru vsebuje dve prvini: ogenj nesrečnega Andaluzijca G. Lorce, glasnika propasti španske republike, in vročična mrzlica koroškega inteligenta, kot odsev boleče usode svoje ožje domovine, Z mnogo okusa in ustvarjalnosti je knjigo ilustrirala in opremila Melita Vovkova; njene skice v popolnosti ponazarjajo vso grotesknost položaja na današnjem Koroškem. Knjiga je izšla ob petdesetletnici koroškega plebiscita, v dobi krize, ki ne pomeni le težaven položaj, temveč odločilni preobrat v bolezni, ko se odloča o življenju ali smrti naroda.
„Skume štorije" je izdala založba Obzorja v Mariboru.
ŽELJKO KUMAR
Štiri leposlovna dela v založbi Prosvetnega servisa
Založniško delo Prosvetnega servisa stoji nekako ob strani, kakor da ni zapaženo v našem tisku, kar smemo pripisati prej malokrvnosti našega časnikarskega poročanja v območju leposlovja kot pa čemu drugemu. Resda se knjižice Prosvetnega servica ne morejo kosati z natisi drugih založb, zlasti ne tistih, ki jim je bliže luksuzna izdaja kot pa cenen, dostopen in vsebinsko kakovosten natis. Gotovo pa bi bilo prav, ko bi tudi v dnevnem tisku izšel vsaj informativen zapis o namembnosti teh izdaj in o vsebinski plati raznoterega področja, ki ga zajemajo posamezni zvezki. Dalo bi se ugotoviti, da ni prav vsak zvezek dober po izboru, po drugi strani pa so mnogi, ki jih ne gre zamolčati. Do jasnejše podobe pa bi prišli le z načrtnim spremljanjem natisov Prosvetnega servisa.
Med novimi zvezki bo gotovoda zanimiv izbor „INTEGRALOV“ SREČKA KOSOVELA, kot ga je pripravil Branko Grubar. Natis „Integralov‘‘ v uredništvu dr. A. Ocvirka je sprožil široko odmevnost, celo polemičnost s stranskimi prizvoki, vsebinska svežina Kosovelovih konstruktivističnih pesmi pa je že takoj privabila različne amaterske skupine in šolske recitatorje, da so oživili Kosove love pesmi. Eden izmed možnih recitalov Kosovelovih konstruktivi-
stičnih pesmi je natisnjen v B. Grubarjevem izboru. Sovpadajoč naslov z Ocvirkovo izdajo je docela neustrezen, ker lahko le zavaja. Urednik 84. zvezka Umetnosti in kulture (PS) bi moral naslove pesmi obdržati v celoti, ne glede na njegovo razčlenjenost, oziroma njegove posege. Izbor je pretehtan v neko medsebojno povezujoče miselno sosledje - česar bi sicer ne našli v takem smislu - kar govori o določenih režijskih hotenjih, kjer je končni akord (Grubarjevih) „Integralov‘‘ odvisen od sosledja vseh poprejšnjih, kompe-zicijsko včlenjenih pesmi. Seveda bi vsega tega ne našli pri „izvimih‘‘ Integralih", kjer so kompozicijska načela povečini podrejena Kosovelovim konstrukcijam, tu pa namembnosti dela teh pesmi za recital. Že iz tega kratkega navedka lahko sklenemo, da v Grubarjevem izboru ne smemo iskati odsev Kosovelovega konstruktivizma v svoji tipiki, v svoji pesniški svojskosti in celotni miselni razsežnosti, marveč le izborno pesniško gradivo, ki scensko, reci-talno oživlja eno od možnosti posredovanja. B. Grubar sam pravi, da ob koncu izbora postavljeni napotki ne morejo zavezovati recitatorjev, da bi sledili vzoru, ki ga je podal, pri čemer mu je bilo gkde pesmi vodilo: prikaz razkroja, anarhičnosti družbenega stanja, ki vodi do končne razrešitve v programskem odporu in revolucijo. Izbor pesmi je s kompozicijo koncipiran v humanistič-no-revolucionamo-programsko celoto - kdor pozna A. Ocvirkove ..Integrale" bo začutil vso problemsko in vsebinsko razsežnost v primerjavi z ..odrskim" izborom. Kljub poudarkom za svoboden režijski koncept pa se zdi, da recitativni izbor Kosovelovih pesmi in glasovna porazdelitev ne kaže tudi vsaj približnih konstruktivističnih rešitev, marveč ostaja več ali manj v okviru polklasičnih zamisli (L izvajalec, II. izvajalec itd., zbor). V okviru šolskih in podobnih prireditev pa lahko ne glede na navedeno postane tudi tak recital prireditveno učinkovit.
Tudi KREFTOVA TRILOGIJA ima neustrezen naslov, čeprav najdemo v avtorstvu poleg Potrča še imeni Zupančiča in J. Povšeta. Zopet gre za izbor, ki naj bi učinkovito predstavil Potrčevo trilogijo. Nujen je poseg predavatelja, šele zatem lahko sledijo odlomki. Vprašanje pa je, ali je tako odlomkarstvo, pa naj bo s skrbjo pretehtano in s posluhom izbrano, res dobro nadomestilo, bolje ponazorilo za to, kar v resnici vsaka od dram I. Potrča predstavlja.
Zanimiva je IGRA O IZGUBLJENEM SINU ANDREJA DRABOSNJAKA v priredbi B. Hartmana. Hartman se je naslonil
na čriezpoljski rokopis, o katerem ne vemo kaj dosti, kot je videti pa je ostal zvest Drabosnjaku, ne da bi ga ..čistil", kot je to stori pred vojno dr. N. Kuret. Kmečki samouk Drabosnjak začuda doslej ni doživel knjižnega natisa z izborom presnfških in dramskih del. Zato je „Igra o izgubljenem sinu" več kot zanimivost iz naše pre tekle literature, kot tip ljudske igre pa morda poživilo it dokaj utrjeni repertoarni praksi domačih avtorjev.
Petanova in Fritzova prireditev LABICHEVE lahkotne igrice ..GOSPOD EVSTAHIJ IZ ŠIŠKE" se sicer opira na francoski izvirnik, a upošteva domače okolje in razmere. Nepretendeciozna igri-' vost v situacijski komiki, ki je pomešana z vso lahkotnostjo prosto-dušnosti in želje po zabavanju se veže z blago satiričnostjo in moralno poučnostjo. Dogajanje, ki poteka med obema vojnama, je uravnano tako, da so komična presenečenja v vsej naključnosti, konstruiranosti naglo vrstijo in - zabavajo preprostega, nezahtevnega gledalca, ki si ne želi kaj posebno več kot razvedrila. j q
Izpod bleščavice Hollywooda ali nezvezdniški življenjepis Marilyn Monroe
Resnici na ljubo je treba povedati, da postaja ob domačih ali prevedenih leposlovnih življenjepisih zahtevnejši bralec povečini skeptičen: številni prevodi, pa tudi nekatera domača biografska dela ostajajo v območju tradicionalnega oblikovanja nekega življenjepisa; pisatelj upošteva dokumentarno gradivo in ga prekvasi ne le s svojimi leposlovnimi prijemi, pač pa često dopušča, da pridja tudi ..fantazijske" elemente v smislu svobodnega postavljanja dialoga, prizorov, oseb ipd; seveda teži uskladiti vse to kar se da\ ustrezno z dokumentacijo, z značajem, miselnostjo, s karakternimi svojinami glavne osebe. Navedeno je značilno za tradicionalni lepo--slovni življenjepis, očitno pa je, da le-ta sicer še uživa priljubljenost med bralci, vendar pri zahtevnejših naleti na skeptične pomisleke. Že nekaj desetletij poznamo tudi študijske življenjepise, ti pa pre?; morejo vse drugačno literarno težo. (Npr. Zweig, Maurois). Razlika je bistvena: študijski življenjepis ne dopušča fantazijskih posegov, opira se le na izpričano gradivo, na dokument. Kjer bi lahko bila Juknja" v življenjepisu, in kjer je tradicionalni leposlovni biograf zato uporabil fantazijo, pa študijska osnova biografskega dela raje, pusti praznino, kot nekaj, kar ni preverjeno, kar je samovoljno, pa naj bo na videz še tako uspešno in skladno. Z drugimi besedami -kritični razum in zahteva po dokazljivi verjetnosti sta tista, ki žel lep čas oblikujeta dokumentarične normative pri pisanju študijske biografije, in tudi literarna kritika daje brez dvoma polno prednost takim delom. Kakor bi lahko S. Zweiga in Mauroisa šteli za vzornika študijskih življenjepisov, njima je sledila vrsta drugih piscev, pa se v naši založniški zavesti kaj malo zrcali potreba po tovrstnih delih, saj je komercialni uspeh bržčas bolje zagotovljen z biografskimi fabuliranji klasičnega kova.
Med redkimi študijskimi prevodi življenjepisa je treba navesti .JVormo Jean — življenje Marilyn Monroe" Freda Lavvrencea Guilesa. Ime ameriškega biografa nam bo povsem neznano, vendar ne gre za enega tistih, ki so slavno in popularno ime izrabili za pisateljske manipulacije ali še drugače: ni izrabil popularne osebnosti, da bi se okoristil z njo. F. L. Guiles je začel pisati življenje zvezdniško popularne Marilyn Monroe tedaj se, ko je živela. Torej ■ tedaj, ko je mitsko-reldamm bleščavica Hollywooda z vso pirotehniko ustvarila določeno podobo o tragični igralki, pa naj je bila ta mavrična podoba Marilyn Monroe še tako v opreki z življenjsko stvarnostjo. Ob tem je treba priznati, da je tako Amerika kot Evropa dolgo, predolgo živela pod reklamno hipnozo Hollywooda, morda je prav Guilesova biografija eno najbolj temeljitih del, ki odstira pravo podobo in stvarno življenjsko pot No. me Jean.
Fred Lavvrence Guiles je zajetno biografijo napisal tako, da je hodil od ljudi do ljudi, ki so bili tesno povezani z Normo Jean, sledil je dokumentom, obširni publiciteti, skratka vsemu, kar mu je lahko bilo na voljo za resno pisanje. Pri tem je moral izločiti, kar je imelo priokus po senzacionalnem, po reklamnem, po subjektivnem ipd., da so ostala dejstva, ki jih je znal z literarnim posluhom včleniti v to, kar zasluži v polnem pomenu naziv: s posluhom oblikovan življenjepis. Pri tem je bil Guilesov delež v tkanju objektiviziranih dejstev v zaokroženo življenjsko pot slovite filmske igralke in tragične osebnosti. Za fantazijskimi vložki bi zaman brskali. Ob tem je treba soupoštevati, da je imel Guiles kaj težavno delo, saj še živi vrsta bližnjih in daljnih oseb, ki so bile povezane z Marilyn Monroe, pri tem si pisatelj ni mogel dovoliti brezobzirne odprtosti, a tudi ne pritajenih polresnic.
V zajetni knjigi nam je Guiles posredoval v bistvu tragično življenje Norme Jean od grenkih zgodnjih let v razkrojeni družini, pa do gojenke sirotišnice in do vzpona v vrh hollywoodskih iluzij. Kadar je mogel, se je pisatelj posvetil odkrivanju duševne podobe igralke, njenim težkim, iz nesrečnega otroštva izvirajočim razpoloženjem, njeni neodločnosti, skratka intimnemu svetu; vendar brez kanca senzacionalnosti. Odsevi dogajanj pisatelja ne vežejo le na Marilyn, čeprav ostaja ta vseskozi v osredju, pač pa skuša osvetliti širšo panoramo dogajanj, oziroma časa; seveda toliko, kolikor je povezano z njegovim osnovnim namenom. Isto velja glede drugih oseb. Tako spoznavamo Marilyn Monroe v bistvu drugače, kot smo vajeni iz polreklamnih člankov, kjer kaže svoj nasmejani obraz. V bistvu pa je ostala vedno samotarski tip, vedno nedoraslo dekle, ki se ni moglo dvigniti iz napadov malodušja, otroške travme so jo' spremljale tudi tedaj, ko je že mislila, da je ob uspehih, ob zasebni sreči našla tisto človeško stopnjo premagovanja zavirajočega v sebi, kar bi jo dvignilo na drugačno raven. Guilesova edina napaka je morda v tem, da je pretežni del skrbno spisane biografije zaokrožil na njeno igralsko kariero, manj pa na tolikanj usodno otroštvo in zgodnja leta; ob tem se ponuja pomisel, da morebiti botrujejo takim okrnitvam ne le pomanjkljivo gradivo, pač pa še živi ljudje. Ne glede na Guilesovo knjigo — Meiylin Monroe je gotovo bila nadarjena igralka. Le da so mnogi njeno nenadarjenost poudarjali iz nasprotja do hollywoodsko reklamiranih filmov ob filmih, kjer je bilo očitno, da ne ustrezajo njeni igri, igralskemu hotenju, kjer je lahko jasno, da so tržniki računali predvsem z njenim telesom, se požvižgali na njeno nadarjenost. Kdor pa je videl Asfaltno džunglo", je bržčas v njeni epizodni vlogi dojel poleg lepote tudi igralski format, ki je kasneje le prišel do veljave. Prav gotovo je Guilesovo knjigo vredno prebrati. Kljub očitni dokumentaričnosti je Guilesu uspelo napisati življenjepis, ki se lepo bere, brez suhoparnosti, celo z napetostjo. Knjigo je prevedel Boris Verbič za založbo Lipa, za knjižno opremo pa je poskrbel Branislav Fajon.
IGOR GEDRIH
Dr. Ante Vukasinovič: »Obrazovanje, kvalifikacija, produktivnost
Letos izišla Vukasinovičeva študija - Zagreb, Radovi zav^. pedagogoju - daje širok prikaz tega, kar sestavlja v medseM odnosu izobrazba-kvalifikacija-produktivnost. Kakor je lahk° komur jasno, da izobrazba vodi h kvalifikaciji, večja izobrJ-večji produktivnosti, pa nam študija z dokumentarnim gr^] daje širše osnove določenih spoznanj. Bodisi da gre za vplb’11 stveno-tehnične revolucije na strukturo dela, za značaj in sf izobraževanja v pogojih znanstveno-tehnične revolucije. Pril0 so vzorci anketnih listov, ki lahko rabijo za proučitev teh re^ neki tovarni, ustanovi. Sklep študije je podan v treh svd°] jezikih.	*
Tržiško letno poročilo 1970-71
Osnovna šola heroja Grajzerja v Tržiču je izdala ob 30-!el vstaje bogato opremljeno LETNO POROČILO 1970-71.
Prvi del obsega razprave posameznih članov učiteljskega zb° naslednjo vsebino: ob evropskem letu 1970 varstva narave, 01 šole v spolni vzgoji, sociološko študijo o vlogi in problemih cev na relaciji šola-dom in še skupino metodičnih primerka'1' gramiranega pouka s pomočjo responderjev. Kronika je urejč11 že ustaljeni shemi šolskih izvestij.
Razmere nam ne dopuščajo, da bi poročila izdajali redno, $ leto. Zato je prav, če najdemo v priložnostni izdaji tudi povzetek o razvoju, oziroma napredku šole v določenem, npr. j lejnem razdobju. Dajevnik, ki bi zaslužil, da učenci in odri] letnem poročilu še o njem vsaj nekaj izvemo, je tudi krši1 šolska skupnost.	,
R.ROl



LITIJA
Razstava >>Moja najljubša zbirki s je lepo uspela
V okviru jugoslovanskih pionirskih iger pod naslovom TISOČ RADOSTI so na osnovni šoli Dušan Kveder-Tomaž v dneh od 25. do 28. junija imeli zanimivo razstavo pod naslovom Moja najljubša zbirka, na kateri so otroci razstavljali različne predmete, ki jih zbirajo v prostem času. Zanimanje za tako razstavo je bilo med učenci veliko in so bdi sami pobudniki zanjo. Razstavo so učenci dali v program svojega dela že v začetku šolskega leta in "vse leto opozarjali, da ga bo treba uresničiti. Imenovan je bil celo petnajstčlanski odbor, ki mu je predsedoval učenec šestega razreda Zoran Stamatovski. Člani odbora pa so bili učenci od 1. do 8. razreda, ki so svoje delo opravili ob pomoči nekaterih učiteljev zares odlično. Kakor vedno, če so dobro in pravilno vodeni, so otroci delali z navdušenjem. Mislim, da vse prevečkrat tako navdušenje, pripravljenost za delo in vodenje zanemarimo oziroma ne izkoristimo dovolj.
Razstavljalo je kar 90 učencev iz vseh razredov, ki so pri-
vladovali so papirnati prt (34 zbiralcev), potem raZS niče (15 zbiralcev), znamke] značke (8) in seveda še maf'j smo lahko videli: prospe| punčke, gumijaste fig111] avtomobilčke, stekleniči alkoholom, žličke za slad° star denar, izkaznice, milo' marsikaj.
Letošnja razstava, ki je, veijetno v tem času edina v‘ veniji, je predstavila 90 ni] razstavljalcev (med njimi učitelja, kar je še posebno hvalno!), ki svoj prosti čas* ristijo z nečim, kar jih 1 voljuje, razveseljuje in pos" bogati. Zdi se mi prav, pri dih ljudeh razvijati in zM zbirateljstvo, saj so bile mfl* krat v preteklosti prav 'Č\ nekaterih ljubiteljev osno^.: kasnejše knjižnice, muzeje Že na razstavi so nekateri1’ skovalci izrazili željo, da b'* taka razstava vsako leto na ( ski šoli. Mislim, da je prav*] in prepričan sem, da bi tudi zbiralcev vedno več.
MILOŠ DJl^1
KRANJ
Meseca avgusta se je v galeriji Mestne hiše v Kranju predsttA svojo razstavo slikar naivec Anton Repnik. Slikar samorastč' doma iz Mute v Dravski dolini. S slikarstvom se ukvarja otroških let. O njegovem uspešnem delu pričajo njegove šleVj razstave doma in v tujini. V svojih slikah je prerasel naivce in PČ v ekspresionizem. Z veri žena, trpeča telesa ljudi in živali, f3] povezuje isti izraz, prepričljivo govorijo o trpljenju kmeta 1,1' lavca. V svojih slikah je uporabil tudi satiro in humor. Čepri] njegovo slikarstvo oropano plastičnosti, je ostalo likovno čisto-
V istem času je razstavljala v Prešernovi hiši v Kranju sli^1. Greta Pečnik. Doma je iz Oplotnice pri Slovenskih Konjic0'1 več kot 15 let pa živi in dela v Piranu. Njene slike lahko uvrsti, naivno slikarstvo. Likovna plat je zanemarjena na račun ^1°, gate pripovednosti in simbolike. Rokodelska natančnost je garif. skoraj otroška, kar daje svojevrsten čar, zlasti še, ker v težnje po komercialnosti.
TEA
PROSVETNI DELAVEC R^JO gOLA
NIŽJA STOPNJA:
10. septembra:
ŠOLSKI ZVONEC IN ZLATA KANGLICA
17. septembra:
VRTILJAK UGANK
24. septembra:
VSAKDO NAJ VZAME SVOJE
1. oktobra:
BERILO, ODSTAVEK, STAVEK
8. oktobra:
GLASBENA: O Mojci, babici in dežku
15. oktobra:
KRUH
SREDNJA STOPNJA:
7. in 8. septembra: TABORNIK ŽUŽA IN NJEGOVO PRVO TABORJENJE
14. in 15. septembra:
DNEVNIK OKICE ČRNOOKE
21. in 22. septembra:
ZEMLJA VELIKANSKI ŽIVLJENJSKI PROSTOR -
28. in 29. septembra:
GRAMOFONSKA PLOŠČA
5. in 6. oktobra:
MED CERKNICO IN LOŽEM
12. in 13. oktobra:
GOZD
VIŠJA STOPNJA:
7. in 9. septembra: GLASBA NA VODI
14. in 16. septembra:
POVEDI MRAČNI ME GROBAR
21. in 23. septembra:
POGLED V VESOLJE
28. in 30. septembra:
DRUŽBENE SPREMEMBE OB KONCU 19. stoletja
5. in 7. oktobra:
J. S. Bach: BRANDEN-BURŠKI KONCERT št. 3 v G-duru
12. in 14. oktobra:
SLOGOVNI RAZPON V BESEDILIH SLOVENSKE MODERNE
NEKAJ MISLI ZA UVOD V NOVO LETO RŠ Velja pravilo, da se ob večanju neke količine neka druga, ki ostane nespremenjena, v primerjavi s prvo dejansko zmanjšuje. In radijska šola, tako se vsaj zdi na prvi pogled, traja bolj ali manj nespremenjena že 25 let. Pred dvema letoma smo jo obogatili za dvajsetminutne, vzgojnim vprašanjem namenjene oddaje z naslovom ,,Nenavadni pogovori", to pa je tudi vse, če pri primerjanju upoštevamo samo čas. Primerjamo pa seveda radijsko šolo s šolo samo in z vsem, kar se je z njo in v njej zgodilo v tem četrt stoletja. In tako povprek pridemo do sklepa, da je RŠ v šoli, ki ji je* namenjena, vedno manj pomembna. Nekateri obiski, ki smo jih v preteklem šolskem letu napravili po šolah v Sloveniji, nas podpirajo v domnevi, da mnogo učiteljev sklepa tako ali približno tako in da je vedno več takih, ki preprosto ne vedo več, da radijska šola obstaja. Med takimi so še najbolje informirani tisti, ki jo zamenjujejo z mladinsko radijsko igro.
Seveda je takih še vedno razmeroma malo. Mnogo več je vestnih uradnikov, ki menijo, da je poslušanje oddaj radijske šole v razredu izguba časa — če že ne prekršek zoper strogi urnik in razporeditev učne snovi. In zlasti tem bi ob začetku novega leta radi povedali nekaj besed. Ne, nič novega in izvirnega, a vendar — kot vse kaže — potrebnega.
Radijska šola je po namenu pomožno učno sredstvo, ki naj obogati šolski pouk na način in s sredstvi, ki posameznemu učitelju niso na razpolago. Pri nas je docela od njega odvisno, ali bo to sredstvo uporabil ali ne, ali bo obogatil pouk ali ne. V načelu je to prav, čeprav ni povsod na svetu tako, manj prav. pa se nam zdi, da na njegovo odločitev ne morejo vplivati niti kvaliteta tega ,.pomožnega učnega sredstva" niti objektivna korist za vzgojno-izobraževalni proces. Kot rečeno, na to odločitev največkrat vplivajo tehnične in organizacijske ovire, ki bi jih bilo z nekaj dobre volje mogoče premagati. Ne zdi' se nam torej prav, da je te dobre volje tako malo.
Zakaj se nam to ne zdi prav?
Najprej morda zato, ker je preprosto škoda zapravljenih
energij in sredstev, če stvar, za katero so bila porabljena, ne doseže svojega namena. Bolj pomembno pa se nam zdi to, da so viri novega znanja - zlasti kadar gre za majhen narod -močno omejeni in da novo znanje pride prepočasi v šolo, če mora iti po ovinku: univerza, pedagoška gimnazija, pedagoška akademija. Trudimo se namreč za to, da oddaje radijske šole
pripravljajo ljudje, ki so pri izviru novega znanja ali vsaj pri viru informacij o novem znanju. To je seveda samo del premisleka o radijski šoli kot potrebnem učnem sredstvu, a že ta - tako se nam zdi — zadostuje za sodbo, da je vsaj močno nenavadno, če prav učitelj brez tehtnega preudarka prekine krog, ki bi se moral skleniti pri učencih v razredu.
SREDNJA STOPNJA:
7.	septembra ob 9.05 I. program
8.	septembra ob 14.05 II. program
TABORNIK ŽUŽA IN NJEGOVO PRVO TABORJENJE
Težko se je ločiti od počitnic in znova začeti vsakodnevno delo doma in v šoli. Ker so tudi prve šolske ure še vedno bolj počitniške, smo tudi mi za prvo radijsko šolsko
uro pripravili Andrejeve spomine na njegovo prvo taboijenje. Prisluhnite, kako je prišel med tabornike, kako je dobil ime in kako so mu letošnje počitnice pod šotorom hitro minile.
VlSJA STOPNJA:	7. septembra ob 14.05 H. program
GEORG FRIEDRICH HAENDEL:	9. septembra ob 9.05 I. program
GLASBA NA VODI
Haendlovo glasbo za kraljevo regato ah krajše: Glasbo na vodi predstavljamo kot značilen primer tako Haendlove glasbene ustvaijalnosti kot baročne skladbe pisane po naro-čili za posebno priložnost, v našem primeru seveda za regato angleškega kralja, v čigar službi je bil Haendel takrat, ko jo je napisal.
Oddaja se začne z uverturo obravnavane skladbe, nato pa v skopih potezah oriše Haendlovo življenjsko pot - življenjsko pot svetovljanskega baročnega glasbenika, ki ga pripadnost narodu ali kakemu posebnemu glasbenemu izročilu ni niti najmanj ovirala. Svojo skladateljsko pot je dosegel v severnonemškem pristaniškem mestu Hamburgu, kjer je dosegel prvi uspeh kot operni skladatelj. Pozneje je delal v Italiji, v Firencah in v Rimu ter v Benetkah, in si tam ustvaril slavo z italijansko opero z naslovom Agrippina. Po uspehih v Italiji se je vrnil v Nem-
čijo, v Hannover, in stopil v službo hannoverske knežje družine. Ko je le-ta zasedla angleški prestol, je Haendel odšel z njo v London in se tam uveljavil kot organizator oper, pa tudi kot organizator glasbenega življenja, kot virtuoz na čembalo in kot organist. Kot je bila takrat navada, je pisal skladbe za različne svečane priložnosti, seveda po naročilu dvora in londonske visoke družbe. Med take naročene skladbe spada -med drugimi - tudi Glasba za kraljevo regato.
Sledi podrobnejša razčlenitev predstavljene skladbe, seveda opremljene z opozorih na poreklo in razvoj posameznih oblik, ki sestavljajo to Haendlovo delo. Oddaja najprej govori o uverturi, potem pa o glavnini, ki jo sestavljajo krajši stavki, značilni za baročno suito. Posebna pozornost je posvečena trem takim stavkom: menuetu, bourreju in stavku, ki se imenuje po angleškem kmečkem piskalu hornpipe.
NIŽJA STOPNJA'	iU. septembra ob 9.05 I. program
10. septembra ob 14.05 II. program
ŠOLSKI ZVONEC IN ZLATA KANGLICA
Počitnic je konec in šola je spet tu. S šojo so prišle spet skrbi, dolžnosti pa tudi veselje. Poseben dogodek je šola za najmlajše, ki so prišli prvič v šolo. Prav za prve razrede še posebej skrbno odbiramo in pripravljamo prvo oddajo naša radijska šola. Letos je pripravil tekst pesnik France Vurnik. Zaletek šole skuša olajšati prvošolčkom s pesmijo, pa ne s katerokoli pesmijo, ampak tisto o šoli ah vsaj s pesmijo, ki po šoli diši kakor je sam rekel. Takšnih pesmi pa je kar vehko zapisanih in jih je odbral in povezal s prijetnim razgovorom.
Pesmi, ki jih boste v tej oddaji slišali, so: Kajetan Kovič: Šolski zvonec, Kajetan Kovič: Čarovnik, France Vurnik: Torba učenosti, Josip Stritar: Na poti v šolo, Ela Peroci: Ti si vedno zadnja. Tone Pavček: Prvi v šolo, Josip Stritar: V šoli, Niko Grafenauer: Abeceda, Tone Pavček: Bratovo pismo, Branko Rudolf: Papirnata ladjica, Oton Župančič: Zlata ptička, Dragotin Kette: Sultan in kužek, Tone Pavček: Televizija v mestnem logu.
Torej, pisan in sproščen začetek šole!
SREDNJA STOPNJA:
14.	septembra ob 9.05 I. program
15.	septembra ob 14.05 II. program
DNEVNIK OKICE ČRNOOKE
Oddaja pripoveduje o Romanu, tihemu fantu, ki živi v vasi pod Pokljuko. Ker je vedno’bolj sam in molčeč, so mu .za družbo živali. Tako se je posebno navezal na mlado srno. Nekoč pa mu je srna ušla in jo je šel iskat. Seveda je ni našel, saj so pokljuški gozdovi veliki, pač pa je našel svoj poklic.
Med iskanjem svoje Okice je Roman prišel do drvarjev. Niso mu verjeli, da sledi srno, zato so ga vabili, naj ostane pri njih, da bo luščil debla in obsekaval smreke. Ni ostal, pač pa je na svoji poti naletel na drevesnico. Inženir mu je povedal vse, kar gaje zanimalo. Naj vam prepišemo kar odlomek iz oddaje:
.,Smreke, postanejo že z dvemi leti učenke iri se učilo samostojnega življenja. Potrebovali jih bomo, da z njimi zasadimo del gozda, ki je bil dorastel in smo ga posekali; da zasadimo goličavo, ki jo je za seboj pustil gozdni požar; da prekrijemo sledove divjajočega viharja, kije ruval in lomil drevesa. Pa tudi nerodovitne gmajne in pašnike zasajamo z mladimi drevesci. Nove sadike moramo vzgojiti kar tu. Če bi jih prinesli na primer z Gorjancev, bi se smrečice težko privadile našega podnebja. Ja, tudi drevesa imajo svoj domači kraj kot ljudje. Vidiš, tako smo napravili svoja gojišča. Nekakšni vrtovi, sredi gozda so to.
Dobro prekopljemo rahlo gozdno prst, pognojimo, naredimo plitke jarke in vanje posejemo smrekovo seme — tega dobimo iz zdravih storžev. Smrečice sejemo lahko jeseni bolj zgodaj ali pa spomladi. Tako je tudi v naravi: nekaj semena se zaseje jeseni, nekaj šele spomladi. V prvem letu so smrečice nežne in majhne, kot bi zrastle za igračke, saj merijo komaj pet centimetrov. Skrbno jih plevemo in okopavamo, da jih plevel ne duši.
Smrečice pa rastejo in se košatijo. Postaja jim tesno. Ko so stare dve leti, jih presadimo bolj na redko. Koreninice se morajo navaditi druge prsti, smrečice pa samostojnega življenja. Zato jim pol za šalo, pol zares pravimo - šolarke.
Se 'marsikaj zanimivega je zvedel Roman v tem gozdnem nasadu o gojenju smrek. Ko1 pa se je vračal domov, pa sta z inženirjem na poti srečala še oglarja, tako si je ogledal še oglarsko kopo. Ta srečanja v gozdu, so ga tako prevzela, da je potem doma ob vsakem stiku z lesenim predmetom pomislil na gozd in na to, kaj vse nam gozd daje.
oddaja je napisana zelo zanimivo, ob zgodbi o Romanu in njegovi srni pa se bodo naučili snov, ki jo morajo znati.
To je zapleteni in najtežji stavek v oddaji, a takoj za njim sledi zanimivi razgovor o starosti naše Zemlje in o prvem življenju na njej. (To so bila bitja zelo enostavne zgradbe, še mnogo preprostejša kot so zdaj živeče alge in praživali. Iz teh bitij pa so se v teku milijonov in milijonov let razvile neštete vrste rastlin in živali. Učenjaki, botaniki in zoologi so našteli že 270.000 rastlinskih in okoli 1,100,00 živalskih vrst. Vsak dan.odkrivajo raziskovalci nove rastlinske in živalske vrste in seznam novo odkritih vrst se vsako leto pomnoži za nič manj kot 10.000 novih vrst. Koliko pa je to? To je strašno veliko, npr.: če bi moral naš dnevnik DELO ponatisniti imena vseh rastlinskih in živalskih vrst, bi jih priobčeval v polnem sedanjem obsegu okoli devet mesecev dan za dnem.
Potem nam avtor pomaga, da se ozremo okoli sebe: na gozdove, travnike, pragozdove, planinske pašnike in senožeti in v njih nam opisuje združbe rastlin in živali.
Živali in rastline pa so med seboj povezane v dolge prehranjevalne verige. Osnovni proizvajalci hrane na naši Zemlji so zelene rastline - one pretvorijo v svojem telesu sončno energijo v kemično energijo, ki jo potem kot hrano posredujejo živalim.
In človek? Navsezadnje je tudi človek del narave. V sodobnem svetu, sredi vseh pridobitev tehnike kar preveč pozabljamo, da smo tudi mi člen narave med milijoni drugih organizmov - Človekovo najvažnejše spoznanje je, da mora živeti v sožitju z živalmi, žuželkami in rastlinami - če hoče živeti.
NIŽJA STOPNJA
24. septembra ob 9.05 I. program 24. septembra ob 14.05 II. program
VSAKDO NAJ VZAME SVOJE
Razbrali smo iz podrobnega učnega načrta za I. in II. razred, ki smo ga dobili na vpogled, da so nekako v tem času na vrsti tudi razgovori o domačih živalih in njihovem pomenu za človeka. Čeprav morebiti ne bomo ujeli sočasnosti z vsemi šolami, smo vendarle uvrstili to temo tudi v naš program. Dragu-
tin Horkič jo je obdelal v obliki dramatizirane bajke, zato smo prepričani, da jo bodo otroci z-veseljem poslušali in zlahka dojeli to, kar jih hoče povedati.
Zgodba je torej prav preprosta, zgovorna pa tudi dovolj. Prisluhnejo naj ji seveda tudi prvi razredi.
VIŠJA STOPNJA:
14. septembra ob 14.05 II. program SREDNJA STOPNJA: 16. septembra ob 9.05 I. program
28.	septembra ob 9,05 I. program
29.	septembra ob 14.05 II. program
POVEDI MRAČNI
Letos bomo nadaljevali z vrsto oddaj o razvoju sloga v slovenski književnosti. Na vrsti je obdobje moderne in že druga oddaja tega ciklusa bo govorila o razponu sloga v besedilu moderne. Kot nekakšen
NIŽJA STOPNJA:
VRTILJAK
Tudi naša druga oddaja radijske šole za nižjo stopnjo v tem šolskem letu je še vedno sproščena in igriva, vendar pa že pričakuje učenčevo so- , delovanje, to se pravi, dobro poslušanje in rešitev manj ali bolj znanih ugank. Za uganke v šoli skoraj ni časa pa so tako prijetna igra toliko lepote je velikokrat v njih, da smo jih pripravili kar za celo oddajo. Izbrala in ž vezanim tekstom povezala jih je Alenka Bole-Vrabčeva. Ome-
SREDNJA STOPNJA:
ME GROBAR
uvod v to snov pa smo v spored uvrstili oddajo o Dragotinu Ketteju kot značilnem predstavniku moderne. Oddaja opisuje pesnikovo življenjsko pot in obenem riše njegovo umetniško .rast.
17.	septembra ob 9.05 L program 17. septembra ob 14.05 11. program
UGANK
njene uganke boste našli v knjigi ,,Moja knjižica": Slovenske uganke. To so ljudske uganke in uganke naših znanih avtorjev, Valentina Vodnika, Josipa Stritarja, Alojza Gradnika, Manice Komanove, Vere Albrehtove, Otona Župančiča in drugih.
Namen naše oddaje je pritegniti mladega poslušalca k zbranemu poslušanju in sodelovanju.
21.	septembra ob 9.05 I. program
22.	septembra ob 14.05 II. program
ZEMLJA VELIKANSKI ŽIVLJENJSKI PROSTOR
Upamo, da bomo s to oddajo ustregli zahtevi šolskega učnega načrta in še več. Avtor, ki nam je to oddajo napisal, je zajel snov tako široko in zanimivo, kot bi jo v šolski knjigi pač težko našli. Najprej je postavil Zemljo na svoje mesto med devetimi planeti, ki krožijo okrog Sonca, opisal njeno kroženje in s
tem že naznačil, koliko svetlobe in toplote prejema od Sonca in zaključil to začetno misel o življenju na Zemlji tako: svetloba, toplota in plinska sestava zraka na zemlji so tisti fizikalni činitelji, ki so odločali pred milijardo in pol leti, ko se je porajalo življenje na Zemlji in ki usmerjajo tudi zdaj obstoj življenja
GRAMOFONSKA PLOŠČA
II. del
V tej radijski šoli se bodo naši znanci oče, njegov sin Miha in nečakinja Polona spet pogovarjali o gramofonskih ploščah. Oddaja je pravzaprav nekakšno nadaljevanje radijske šole „Nekaj besed o gramofonski plošči", ki je bila na sporedu lansko šolsko leto.
Najprej bo tekla beseda o gramofonih. Mlade poslušalce bomo opo-zorih na posebne lastnosti dobrih in pomanjkljivosti slabih gramofonov in razložili kako slaba igla lahko poškoduje gramofonsko ploščo ter kvari reprodukcijo.
VIŠJA STOPNJA:
Drugi del oddaje bo posvečena tehničnim lastnostim gramofonske plošče. Seveda tudi ne bo manjkalo opozoril kako je treba ravnati s ploščo.
Mladim zbiralcem plošč bomo dali še nekaj nasvetov na kaj morajo paziti pri nakupovanju gramofonskih plošč. Tretji del oddaje pa bo posvečen ureditvi manjše domače diskoteke. Mladim zbiralcem plošč bomo tudi svetovali, kako naj zbirajo gramofonske plošče.
28.septembra ob 14.05 II. program 30..septembra ob 9.05 L program
DRUŽBENE SPREMEMBE OB KONCU 19. stoletja
S to oddajo nadaljujemo ciklus ,,Delo in zgodovina", ki smo ga začeli oddajati v preteklem letu. Oddaja je posvečena spremembam, ki so nastale ob koncu preteklega stoletja kot nasledek dokončne industrijske revolucije.
Čeprav si znanstveniki niso edini o vzrokih naglega naraščanja prebivalstva v preteklem stoletju, se vendarle nagibajo k mnenju, da ga je treba pripisati posledicam industrijske revolucije in z njo v zvezi napredku znanosti, med drugim tudi medicine. Vsekakor je samo v Evro-
pi prebivalstvo naraslo od 180 milijonov, kolikor jih je Evropa imela leta 1800, na 401 milijon ob koncu stoletja. Ob tem naglem naraščanju prebivalstva je seveda tudi silovito naraščala industrijska proizvodnja, hkrati pa seveda tudi kmetijska, ki se je naglo mehanizirala. Kljub naglemu naraščanju prebivalstva pa je poraba proizvedenih dobrin še vedno zaostajala za proizvodnjo, hkrati pa je naraščajoči proizvodnji primanjkovalo surovin. To dejstvo je materialna podlaga družbenih procesov, značilnih za konec prejšnjega
co
PROSVETNI DELAVEC	____ St 14 — 10. IX. 19T
stoletja. Da bi si pridobila nova tržišča in nove vire surovin, so razvite industrijske države tekmovale v osvajanju novih in novih dežel in si jih - .največkrat s surovo silo - prilaščale. Ob koncu stoletja je bil svet praktično razdeljen med nekaj industrijskih velesil, čeprav ne sorazmerno s potrebami njihovih industrij.
Tako n. pr. je bila Nemčija pri tej delitvi ..prikrajšana", kar je na koncu pripeljalo do prve svetovne vojne.
NIŽJA STOPNJA:
Kolonizacija in ustvaritev velikih imperijev je poglavitna značilnost obravnavanega časa. Za razumevanje zgodovine delavskega gibanja sta ta dva pojava pomembna, ker sta na eni strani omogočala odliv odvečne delovne sile iz razvitih dežel, na drugi strani pa je delavski razred razvitih dežel vsaj posredno sodeloval pri dobičkih, kijih je kapital ostvar-jal z izžemanjem delovne sile v kolonijah. To je pa močno vplivalo na enotnost in borbenost delavskega razreda.
1.	oktobra ob 9.05 t. program
1.	oktobra ob 14.05 II. program
BERILO, ODSTAVEK, STAVEK
Marsikateremu učencu pojmi stavek, odstavek in beseda delajo težave v prvem in drugem razredu. Marsikdo je zaradi napačnega razumevanja teh pojmov tudi že napisal narobe domačo nalogo in si je šele ob taki nezgodi zapomnil, kaj je
to odstavek in stavek. Te pojme pa se lahko razloži na zelo preprost način. Eden izmed teh je na primer tudi primerjava s stanovanjem' (stanovanje, sobe, pohištvo.) Avtor oddaje pa je te pojme pojasnil ob berilu iz knjige.
SREDNJA STOPNJA:	5. oktobra ob 9.05 I. program
6. oktobra ob 14.05 II. program
MED CERKNICO IN LOŽEM
Tudi v letošnjem šolskem letu in ljudje" predstavili pomembnejše vam bomo v ciklu oddaj „Naši kraji kraje ali dele Slovenije. V tej prvi
letošnji oddaji nas je avtor popeljal na Notranjsko in predstavil svet med Cerknico in Ložem.
Najprej se z vrha Slivnice razgleda po pokrajini, potem pa pripoveduje o Cerkniškem jezeru, o njegovih posebnostih in seveda tudi o bajkah, ki so krožile med ljudmi. Zatem se ustavi v Cerknici in pove nekaj zanimivosti iz stare,zgodovine, o turškem obleganju in nazadnje kako Cerknica izgleda danes. Cesta nas potem odpelje naprej na Križno goro, od koder se spustimo v čudoviti podzemni svet Križne jame.
Obiščemo še Lož in Stari trg. To sta danes majhna kraja, ki pa
Lepi uspehi v tehniškem
Vsa vodstva pomurskih osnovnih šol nenehno sodelujejo z občinskim svetom Ljudske tehnike v Murski Soboti; zato so tudi uspehi na raznih tekmovanjih več kot zadovoljivi. Ob letošnjem dnevu mladih tehnikov Pomuija je tekmovalo skoraj 400 šolarjev in drugih mladincev v raznih dejavnostih Ljudske tehnike.
Dopolnilno tehniško izobraževanje posredujejo mladim strokovno usposobljeni inštruktorji ter pedagogi tehniške smeri. Občinski svet Ljudske tehnike v Murski Soboti omogoči
imata bogato zgodovino. Med NOB je ta pokrajina darovala veliko življenj in tu danes stoji spomenik žrtvam, marsikdo pa je že tudi pozabil, ,da je bilo tu v bližini, na travniku pod vasico Nadlesk, partizansko letališče, kjer so pristajala zavezniška letala, dvomotorni „DC“.
Ob koncu pa našteje avtor še znamenite ljudi, ki so se rodili v tej dolini: brata Gaspari, pisatelja Fran Milčinski in Matevž Hace, pesnico Maričko Žnidaršič in slikarja Lojzeta Perka.
Učencem bi bila ob poslušanju oddaje v veliko pomoč,skica doline ali pa zemljevid.
izobraževanju mladine
mladincem, ki so uspešno opravili strokovni izpit določene Smeri tehniške dejavnosti in hkrati pokazali sposobnost in veselje do tovrstne dejavnosti, da vodijo razne sekcije in klube v Pomuiju. Ti mladinci še naprej dopolnjujejo svoje znanje ter ga posredujejo klubskim tovarišem in drugim. Vztrajno in načrtno delo v modelarskih, fotoamaterskih, radioamaterskih in drugih sekcijah ter klubih je vsako leto bogato nagrajeno na tekmovanjih Ljudske tehnike.
BOŠTJAN NOVSAK
L POLLETJE 1971/72
NIŽJA STOPNJA:
10.	septembra - ŠOLSKI ZVONEC IN ZLATA KANGLICA -(Izbor mladinske poezije-prjmeren za začetek šolskega leta)
17. septembra:	VRTILJAK
UGANK - (Oddaja namenjena poslušanju in sodelovanju otrok v razredu)
24. septembra:	VSAKDO NAJ
VZAME SVOJE - (človek je odvisen od narave - žive in nežive)
1. oktobra:	BERILO,, ODSTA-
VEK, STAVEK - (Za skupno ponovitev lanskoletne učne snovi)
8.	oktobra: GLASBENA
15. oktobra: KRUH — (od žita na polju do kruha)
22. oktobra:	NEKJE NEKDO
ČAKA TVOJE PISMO - (Kako napišemo pismo)
29. oktobra: DAN MRTVIH
5. novembra: ŽIVIM V VELIKEM MESTU - (novo okolje -novi pojmi)
12. novembra: NAŠA ŠOLA
19. novembra: MATEMATIKA ZA PRVI RAZRED
26. novembra: ZGODBA IZ NOB
3.	decembra: GLASBENA
10. decembra: OD ČESA ŽIVIMO V OŽJI DOMAČIJI
17. decembra: LIKOVNI POUK -(risanje po glasbi)
24. decembra: VEJICA (ki, ko, ker, da, če)
31. decembra: ČUDODELNI KLOBUK (pravljica pred Novim 'letom)
7. januarja: DOBILI SMO NOV KOLEDAR
14. januarja: MOJA KNJIŽNICA SREDNJA STOPNJA 7. in 8, septembra: TABORNIK ŽUŽA IN NJEGOVO PRVO TABORENJE
14. in 15. septembra: DNEVNIK OKICE ČRNOOKE (obisk v drevesnici in pogozdovanje)
21. in 22. septembra: ZEMLJA, VELIKANSKI ŽIVLJENJSKI PROSTOR
28. in 29. septembra: GRAMOFONSKA PLOŠČA 5. in 6. oktobra: MED CERKNICO IN LOŽEM 12. in 13. oktobra: GOZD 19. in 20. oktobra: LJUDSKA PESEM V SIMFONIČNI PESNITVI
26. in 27. oktobra: RAB (potovanje na Rab in obisk taborišča. Oddaja pred praznikom)
2.	in 3. novembra: KAJ SE SKRIVA ZA ZVOKOM PASTIRJEVE PIŠČALI? (oddaja o JanezuTrdini)
9.	in 10. novembra: GLASBENA
16.	in 17. novembra: ZEMELJSKO POVRŠJE SE SPREMINJA L
23.	in 24. novembra: ZGODBE O TITU (oddaja pred Dnevom republike)
7. in 8. decembra: GLASBENA 14. in 15. DECEMBRA: ZEMELJSKO POVRŠJE SE SPREMINJA - II.
21. in 22. decembra: KDO BRANI NAŠE MEJE (oddaja ob dnevu JLA)
28. in 29. decembra: IZBOR LIRIKE (izbor lirike na novoletno temo)
4.	in 5. januarja: KDOR VOZI KOLO, ŠE NI KOLESAR
11.	in 12. januarja:	KMEČKI
UPOR IN MATIJA GUBEC
18.	in 20. januarja: Oddaja iz cikla „POKLICI“
VIŠJA STOPNJA:
7. in 9. septembra: GLASBA NA VODI
14. in 16. septembra:	POVEDI
MRAČNI ME GJ-tOBAR
21. in 23. septembra: POGLED V VESOLJE
28. in 30. septembra: DRUŽBENE SPREMEMBE OB KONCU 19. STOLETJA
5.	in 7. oktobra: J. S. Bach: BRANDENBURŠKI KONCERT št. 3 v G-duru
12.	in 14. oktobra: SLOGOVNI RAZPON V BESEDILIH SLOVENSKE MODERNE
19.	in 21. oktobra: NARAVNE ENOTE ZA MERJENJE ČASA
26. in 28. oktobra: IMPERIALIZEM IN KOLONIALIZEM RAZVITIH DRŽAV IN DELAVSKO GIBANJE
2.	in 4. novembra: L. van Beethoven: SIMFONIJA ŠT. 5 (prvi stavek)
9.	in 11. novembra: ARTISTIČNE PRVINE V BESEDILIH MODERNE
16. in 18. novembra: KAKŠNA JE NAŠA ZEMLJA
23. in 25. novembra: VLOGA SOCIALNE DEMOKRACIJE V DELAVSKEM GIBANJU
2. decembra: Ponovitev 7. in 9. decembra: F. Chopin: SKLADBE Z LJUDSKIMI PLESNIMI MOTIVI
14. in 16. decembra: NAZORSKI IN OBLIKOVNI PRELOM S STARIM V KNJIŽEVNOSTI MED OBEMA VOJNAMA
21. in 23. decembra: ČLOVEK IN NARAVA (geografski dejavniki)
27. in 29. decembra: DELAVSKO GIBANJE PRI JUGOSLOVANSKIH NARODIH DO PRVE SVETOVNE VOJNE
3.	in 5. januarja: Antonin Dvorak: SLOVENSKI PLESI (Slov. ples št. 10
10.	in 12. januarja: VSEBINSKO IN UMETNOSTNO RAZLIČNE BESEDNE UMETNINE MED OBEMA VOJNAMA
17.	in 19. januarja: ČLOVEK IN NARAVA - PORUŠENO RAVNOTEŽJE
NENAVADNI POGOVORI
6. in 8. septembra: NA POČITNICAH SMO BILI SITNI
20.	in 22. septembra: USODNI KORAK
4.	in 6. oktobra: BESEDE IN DEJANJA
18.	in 20. oktobra: POVEJ, NE BODI REVA
3.	novembra: CIGARETA
15. in 17. novembra: ČE BOŠ TAKŠEN, BOM ŽALOSTNA
1. decembra:	MAMA NIMA
ČASA ZAME
15. in 17. decembra: NARAVNOST POVEM, KER NOČEM BITI HINAVEC
29. in 31. decembra: NE SPLAČA SE BITI DOBER IN POŠTEN
10.	in 12. januarja:	NIMAM
VOLJE ZA DELO, VSE JE DOLGOČASNO
24.	in 26. januarja: ZAPRAVIM, KOLIKOR VIDIM
31. januatja in
L. februarja: NEKATERI LAHKO SPIJO NA LAVORIKAH
DROBTINICE PRESTAVLJENIM IN NASTOPNIM UČITELJEM
Znano je, kako težko učenci, in kako radovedno pričakujejo vaščanje svojega novega učitelja. Vsaj je pa po vsi pravici on zanje imenitna oseba! Ako se pa že mora učitelj vselej in povsod modro in priljudno obnašati, je to posebno potrebno pri nastopu nove službe. Veliko mu lahko koristi prvi dan med učenci in starši za njegovo delovanje in spoštovanje, dosti pa mu tudi lahko škoduje za ves čas, ter ga lahko pripravi ob vso veljavo. Ni tedaj vseeno, ali se učitelj pri nastopu njegove nove službe tako, ali tako obnaša! Da bodeš, dragi sobrate, vselej in povsod lahko in dobro shajal, ravnaj se po teh le vodilih:
1.	Oblači se, kolikor je le mogoče vselej svojemu stanu primemo in čedno; ogiblji se pa tudi vse smešne gizdavosti, ker otroci in vaščanje imajo za to dobre oči, in hitro zapazijo kaj spodtekljivega.
2.	V govorjenju ne bodi pre-boječ ali sramežljiv, pa tudi ne nadležen in predrzen. Raji več poslušaj, kakor govori. Nič ni kaj dobro za učitelja, ako se ljudem že v prvi uri tako rekoč prodaja, da vedo, pri čim da so, koliko je vreden in v čem jim dopade, v čem pa ne.
3.	Pa tudi od tistih, kteri se ti kažejo naj bolje prijatle se ne
VIŠJA STOPNJA:
daj zapeljati; nikar jim precej vsega ne zaupaj, in ne bodi pre-odkritoserčen. Mnogo se jih je že tako hudo opeklo, in so to celo svoje življenje britko obžalovali; tudi bratovščine z nikomur prezgodaj ne sklepaj! Ne boj se, da si boš kaj škodoval, ako si lepo moder in ponižen. Pomisli pa tudi, da je vedno boljše za te, če si vsem vse, pa nikomur kaj posebnega.
4.	Do učencev bodi sicer prijazen, vendar ne preprijazen. Koristnejše je za te, ako se učencem koj od začetka ves prav ne pokažeš, da ne vedo pri čem da so, - kakor pa, ako se jim koj vsega razodeneš, in jih svoje ljubezni in prijaznosti zagotavljaš, ter obljubuješ vse mehkeje ž njimi ravnati od prejšnjega učitelja i. t. d. Sej ne veš, ali so tvoje ljubezni in prijaznosti vredni, in ali bi tvoja mehko ta več ne škodovala, kakor koristila, posebno, ako so bili poprej bolj ojstro strahovani. Boljše je, če se teden za tednom prijazno eden drugemu vedno bolj bližate. Tako modro ravnanje in obotavljanje ti bo pridobil veljavo in spoštovanje pri vseh pametnih ljudeh, ako vidijo, da si dobro in premišljeno začel svojo službo.
Učiteljski tovarš 1866, str. 335.
21.	septembra ob 14.05 II. program 23. septembra ob 9.05 I. program
POGLED V VESOLJE
Na Zemlji praktično ni več kraja, o katerem bi lahko rekli, da je človeku nedostopen. Če res hoče, ga s tehničnimi sredstvi, ki so mu na voljo, lahko doseže. Morda je to razlog, da se nam zdi naš planet nevznemirljiv in da se vedno pogosteje oziramo proti vesolju, vsaj proti najbližjemu, kjer odkrivajo svoje Amerike Kolumbi našega časa. Vesolje nas zanima kot človekova avantura, morda pa tudi kot prostor, kjer se bo člove&vo naselilo, ko mu bo rodni planet postal pretesen. In ravno zaradi tega naraščajočega zanimanja, nam je vsaj sončni sistem postal precej domač.
Predmet oddaje z zgodnjim naslovom - namenjena je učencem šestega razreda in sicer kot dopolnilo k pouku zemljepisa - pa ni le pogled
v vesolje, kakršnega vidimo danes, ko je človekova znanost oborožena s tisočletnimi iskušnjami in tehničnimi pripomočki, o kakršnih prejšnji rodovi niti sanjati niso upali, temveč pogled v vesolje, kakršnega si je človeštvo zamišljalo od začetkov civilizacije. Oddaja hoče pokazati, da se je vesolje, gledano s človekovimi, očmi, nenehno spreminjalo skupaj s človekovim odnosom do samega sebe in do narave, ki ga obdaja.
Seveda je tako zamišljen predmet preobsežen, da bi ga lahko izčrpali v polurni oddaji. Izbrali smo le nekaj najbolj značilnih zamisli vesolja, kakršne poznamo iz zgodovine, za konec pa prihranili opozorilo, da naša sedanja predstava o vesolju naj brž prav tako ni dokončna.
NIŽJA STOPNJA:
8. oktobra ob 9.05 I. program 8. oktobra ob 14.05 II. program
GLASBENA: O Mojci, babici in dežku
Glasbena šolska ura, ki smo jo pripravili nas bo preselila v jesenske deževne dni. Zato tudi razgovor o dežju, vetru, dežnih kapljicah ih še o Mojci in babici, ki bosta šteli dežne
kaplje (dežne kaplje v ritmu! Večje in glasnejše kaplje, manjše in tišje in svetlejše). Pesmica, ki se je bomo med oddajo naučili peti ima takšno besedilo:
Janez Bitenc:
DEŽEK
Zdaj na nosek, zdaj na glavo, zdaj na strehe in zemljo;
rajam, plešem kot vrtavka, da nihče ne zna tako.
Kdo me zdaj še ne pozna? Droben dežek sem z neba . . .
Poleg te pesmice pa bomo še zapeli in poslišali naslednje pesmi: Slavko Mihelčič: Stopa dedek, Janez Kuhar: Jaka se pa cmeri -
Samo Remšak: Sinček - pete-linček, angleška narodna: Žabji koncert, Janez Kuhar: Tri ladjice Oddajo je pripravil Janez Bitenc.
SREDNJA STOPNJA:
12.	oktobra ob 9.05 I. program
13.	oktobra ob 14.05 II. program
GOZD
Gozd je že od nekdaj človeku privlačna neznanka. Tako je bilo v sivi davnini, ko so v gozdovih videli strahove, v srednjem veku, ko so iz gozdov prihajali volkovi in razbojniki, in tako je človeku, ki išče pristnega stika z naravo, gozd še danes prijetno zatočišče. Morda nas v gozdove privlači odkrivanje življenja. V gozdovih žive veverice, srne, detli in tam gnezdijo ptice. Ob Ama-■conki v Južni Ameriki, ob Kongu v osrčju Afrike, na Javi, Sumatri in v prostrani Sibiriji so največji gozdovi na zemlji. To so pragozdovi in džungle, kamor še ni stopila človeška noga. V tej gozdovih raste tisoče vrst dreves, dreves katerih krošnje segajo skoraj sto metrov visoko. Po deblih se vzpenjajo ovijalke, po pazduhah med vejami iz iz dupel rastejo mahovi, praproti in orhideje. Vse kipi kvišku, k soncu in k svetlobi. Toda tudi ob mračnih in vlažnih tleh je bujno življenje.
Gozd bi lahko primerjali z večnadstropno hišo. Gozdna tla, zemlja in steljam bi bila klet. V ,Jdeti“ žive bitja, ki predelujejo odpadlo listje in vejice v humus. V pritličju, na gozdnih, tleh, prebivajo žabe, krastače, zajci, rovke,ježi, gozdni jerebi, srne, lisice, pajki, suhe južine in še nešteti drugi prebivalci. Med grmovjem in praprotjo, v prvem nadstropju razpletajo mreže križavci, po Ustju le-zejo-.gosenice, hrošči, rilčkarji, rastlinske stenice, polži in druge Živah. Po drevesnih debhh ah v drugem nadstropju plezajo detli, žolne in brglezi, iz razpok med lubjem pobirajo škodljivce. Tudi veverica se kaj dobro znajde na deblu, ki je stopnišče v naslednje nadstropje, to je drevesno krošnjo. Številne žuželke in ptice domujejo v krošnjah . . .
O gozdovih kot življenjskem prostoru in o življenju nekaterih živali v tem okolju bo pripovedovala radijska šolska ura.
VIŠJA STOPNJA:	12. oktobra ob 15.05 II. program
14.	oktobra ob 9.05 I. program
SLOGOVNI RAZPON V BESEDILIH SLOVENSKE MODERNE
V oddaji ,,Od realizma do moderne" je bil govor o tistih slogovnih elementih umetnostnih besedil iz konca prejšnjega stoletja, ki to obdobje povezujejo s prihajajočo moderno. Govorila je zlasti o vprašanjih, koliko nove vsebine vplivajo na obliko literarnih umetnin, kar je za razumevanje novega obdobja zlasti pomembno, ker se na prvi pogled kaže kot popoln prelom z vsem starim; le porotnemu očesu ne uidejo očitne povezave z izročilom.
NIŽJA STOPNJA:
Nastop moderne je v slovenski književnosti pomenil nedvomen prelom, ki se je predvsem kazal kot prelom s staro vsebino. Glede na prejšnje obdobje je pomenil vsebinsko razširitev, ki jo lahko primerjamo samo s Prešernovim nastopom.
To pa hkrati pomeni, da stilna sredstva preteklega obdobja niso zadostovala za nove vsebine, da je le-ta zahtevala nov slogovni razpon.
15.	oktobra ob 9.05 I. program 15. oktobra ob 14.05 II. program
KRUH
Njiva, žetev, mUn, kruh - takšen bi bil lahko podnaslov naše oddaje in ta podnaslov nam tudi pojasni vsebino te šolske ure. Oddaja bo spremljala delo na polju, različne letne čase, • spremljala narave in predvsem rasti žita. Žetev, spravljanje zrnja, mletev in končno peka
kruha, naše osnovne jedi. Kohko časa, koUko dela, koUko skrbi, da nam zraste na poljih žito in da dobimo na mizo dišeci hleb kruha.
Oddaja je namenjena 3. razredom. Tekst je napisal pisatelj Smiljan Rozman.
PESEM NAŠEGA UČITELJSKEGA ZBORA
UPZ ^Emil Adamič-« na letnih vajah in turneji po Zahodni Nemčiji
!> letošnje osemdnevne po-‘ne vaje si je izbral Učiteljski .^vski zbor Slovenije „Emil I daniič11 prijazen kraj Ljubno v lav®jski dolini. Prelep savinjski j in zrak, predvsem pa še ™stna prijaznost in gostoljub-^0st domačinov sta pripomogla U^redno uspešnemu delu. Va-r smo po 6 do 8 ur na dan, ye bila pred nami odgovorna ha*°§a: ponesti pesem v Za-Padno Nemčijo.
‘e vaje nam bodo ostale prav led0 za ve^no v spominu. Iz-dno razumevanje in gostoljub-.°st domačinov, predvsem pa . 'fariško razumevanje ravna-^■la šole Jožeta Prislana, ki ar,i je odstopil šolske prostore a vaje in nam bil pomočnik za
je nepozabno. Z enako vne-
J10 se je zavzel za zbor tudi .^dsednik turističnega društva, ^letinar Mermal. Težko je po-pati, s kakšnim veseljem in ^danostjo sta z domačim uči-,'Jskim kolektivom pripravila ..edanje pevcev z domačini — -JUbenci. Zbor je priredil kon-p ob sodelovanju domačega °škega zbora, mladinskega ' °ra in folklorne skupine. Pri-leli so tudi prebivalci okoli-/T1 vasi in turisti. Zbralo se je r® 1500 poslušalcev. Po kon-, bu se je spet izkazala gosto-™nost Ljubencev, s katerimi i1 * *?? posedeli pozno v noč. Izra-p so hvaležnost, da smo pri-pp v te kraje pesem, saj se le . p° zgodi, da jih obišče kaka i durna skupina. Ob slovesu so pozivali, naj še pridemo, va-P so nas s solzami v očeh. Ne pb kje bi še našli tako navdu-,de hi hvaležne poslušalce in L0 predan učiteljski kader, ki fpptvoval tudi počitnice za
Med osemdnevnim bivanjem Ljubnem smo izkoristili pri-post, da smo obiskali še 'dče in se s komemoracijo ob j^eniku pokojnega sklada-i j® Blaža Amiča oddolžili p velikemu prijatelju našega P^ra. Naša pesem se je dvignila rd mogočno Raduho, tisto ud uho, ki jo je pokojni Arnič p° rad vpletal v svoje glasbene r?JStrovine. Nato smo nadalje-
Wi
Pot v prelepo Logarsko do-
i ^-julija smo se pevci razšli.
iP J6 bil le 44nevni oddih in
Uprava za turnejo. 22. julija
zjutraj smo namreč že krenili na pot.
Priprave za turnejo so trajale več mesecev. Pobudnik za gostovanje je bil UPZ. Z enotedensko turnejo smo namreč vrnili obisk Nemški pevski zvezi, s katero imamo že več let prijateljske stike."Pot je bila naporna (vročina, neudoben avtobus), saj smo prevozili nad 3000 km. Obiskali smo dva zbora.
V	Puettlingenu je bil naš gostitelj moški pevski zbor Fi-delio. To je najboljši pevski zbor v Posarju. Ima raznovrstna priznanja in odlikovanja. Večkrat je nastopal zunaj nemške države, enkrat že tudi pri nas v Ljubljani. To je bilo resnično prijateljsko srečanje. Domačini so nas takoj po prihodu odpeljali na svoje domove, kjer so nam izkazah izredno gostoljubje, ki nas je presenečalo. Oba dneva so nam bili vsak trenutek na voljo.
V	organizaciji tega zbora je imel UPZ dva javna nastopa. Prvi koncert smo imeli v mestecu Ueberherm ob francoski meji. Tu nas je sprejel župan, ki je poln navdušenja spremljal našo pesem. Peli smo v na novo zgrajenem in izredno akustičnem kulturnem domu. Na koncertu je bilo okrog 250 poslušalcev, od tega 85 naših izseljencev. Med poslušalci so bili tudi predstavniki jugoslovanskega zbora iz Francije. Organizator je namreč v vseh krajih poskrbel, da je na koncerte povabil tudi naše izseljence in zdomce. Koncert je odlično uspel. Navdušenje se ni poleglo, saj smo morali nekatere pesmi ponavljati.
24. julija smo imeli javni nastop v Puettlingenu pri mestu Saar bruecken. To je veliko rudarsko naselje, v katerem živi tudi okrog 1600 Jugoslovanov. Mesto smo si tudi ogledali. Kulturni dom v Puettlingenu je bil kljub letnun dopustom poln. Koncert je poslušalo okrog 350 ljudi. Med njimi je bilo okoli 90 naših zdomcev. Evidenca o udeležbi izseljencev je bila razvidna iz tega, ker so bile za naše ljudi vstopnice za 2 DM cenejše. Tudi to so opravili gostitelji: o koncertu so obvestili naše delavce po tovarnah.
^NDE RAZBORŠEK (EX DAVID RIMAŠ)
V	nedeljo 25. julija smo se poslovili od prijaznih gostiteljev. Slovo je bilo res iskreno in prisrčno. Mnogi so nas spremljali s .svojim avtobusom do kraja Walhausena na področju reke Rehn. Spotoma je zbor zapel še na proslavi 40-letnice tamkajšnjega društva. Sprejeti smo bili z velikim aplavzom in smo med občinstvom poželi veliko priznanje. Poslušalcev je bilo prek 300. Po tem 'nastopu so se gostitelji zbora Fidelio poslovili in se vrnili, nekaj članov pa nas je z osebnim avtomobilom spremljalo prav do Bonna.
V	Koelnu so nas sprejeli člani zbora „Cantus mundi“.Tudi ta mladi zbor je že nastopal pri nas v Ljubljani. Pod vodstvom slepega dirigenta Luettgena je dosegel v desetih letih že zavidljive uspehe. Lahko rečemo, da je to zbor mladih entuziastov. Letos praznujejo 10-letnico svojega delovanja in zato je bilo naše gostovanje še bolj pomembno in prisrčno. 26. julija smo peli v protestantski Trini-tatiskirche. Cerkev je bila namenoma preurejena za koncertne nastope in se ponaša s čudovito akustiko. Obisk je bil nekoliko slabši. Koncert je poslušalo okrog 120 ljudi, od tega 40 zdomcev, vendar je bilo občinstvo izredno hvaležno.
Člani zbora Cantus mundi so se trudili, da bi se naš zbor čim-bolje počutil. Nekateri njegovi člani so si vzeli celo dopuste, da so bili lahko z nami oba dneva. Ne morejo pozabiti obiska v Ljubljani. Pod vodstvom simpatičnega dirigenta so zapeli tudi nekaj slovenskih pesmi. Skupaj smo peli in se veselili. Znajo več slovenskih pesmi, med njimi tudi Prešernovo Zdravljico. Pojejo jo s posebnim zanosom, saj je v teh mladih ljudeh težnja, da bi živeli v prijateljskem sožitju vsi narodi. Dirigent Luettgen je v nenehnih stikih z našo glasbeno ustvarjalnostjo in išče vse pomembnejše pesmi. Tako smo dva dni, predvsem pa oba večera preživeli z njimi v najlepšem prijateljskem razpoloženju.
27. julija dopoldne smo se odpeljali v Leverkusen. Ogledali smo si mlado mesto,kije poleg gospodarske trdnosti tudi vsestransko kulturno razvito. Vsi
prebivalci delajo in žive za napredek, ne samo za materialne, marveč prvenstveno za duhovne dobrine. V prečudoviti koncertni stavbi, imenovani „fo-rum“, smo si v kinematografski dvorani ogledali še film o razvoju tega mesta. Ponašajo se tudi s čudovitim japonskim vrtom. Po ogledu mesta, kjer smo videli tudi bloke delavcev iz vseh dežel sveta, smo bdi povabljeni v restavracijo na kosilo. Tu smo se srečali s prijaznim županom mesb, ki je v pozdravnem nagovoru poudaril prijateljske stike z našo Ljubljano.
Po prijetni izmenjavi prijateljskih misli smo se odpeljali nazaj v Koeln. Zvečer smo imeli koncert v mestnem ,,Bundesgar-tenschau“. To je velik rekreacijski center tega mesta. Poslušalo nas je okoli 550 ljudi, od tega približno 100 naših izseljencev in zdomcev. Drugi del programa — narodne pesmi je posnela tudi koelnska televizija. Nekatere pesmi smo morali ponavljati, tri pa še dodati. Prvi dan je zbor zapel na radiu Koeln nekaj pesmi bolj vpropa-gandne namene. V radiu smo dali tudi dva komentajja, enega v slovenščini in enega v nemščini. Vsi nastopi so odlično uspeli pod veščo roko dirigenta profesorja Branka Rajšterja.
Poseben vtis je napravila na nas velika gospodarska moč dežele, velika mesta, ogromen promet na širokih cestiščih, ki se kot 4 do 6-pasovne gazele vijejo brez slehernih križišč z mnogimi nadvozi in podvozi, da smo samo strmeli. Čutiti je bilo ustvarjalnost in napredek. Presenetil in vzradostil nas je topel
odnos do nas. Čutili smo, da se zlasti mlada generacija želi zbližati z drugimi narodi, saj je popolnoma drugačna od tiste, ki je sodelovala v minuli vojni. Želijo živeti v samostojni Evropi, ne pod vplivom vzhoda ali zahoda, čeprav je danes v nemški industriji nad 60 % ameriškega kapitala.
Zal pa na. poti nismo mogli zapeti v Stuttgartu našim zdomcem. Predstavniki UPZ so bili v dogovoru z Izseljeniško matico, ki se je prepozno lotila priprav za koncerte v Frankfurtu in Stuttgartu. Zato smo sedaj v dogovoru z društvom Triglav v Stuttgartu, da bi tam priredili koncert spomladi 1972. leta.
Finančno smo podprli to enotedensko turnejo predvsem pevci sami. Žrtvovali smo 16 prostih dni in prispevali vsak po 400 din. Ostalo je plačal zbor.
ki ga financirajo republiški forumi. Delo bi bilo še uspešnejše, če bi imel zbor več podpornih članov med učiteljskimi kolektivi v SRS. Čeprav smo jih pismeno vabili, je pokazalo razumevanje le nekaj šol. Člani UPZ pričakujemo več razumevanja od šolskih vodstev in s tem tudi več podpore.
Kadrovska zasedba je še vedno slaba glede tenorskih in basovskih glasov, zato iščemo nove pevce ter jih vabimo, da se nam pridružijo.
Ljubezen do petja je tisti čudoviti most, ki lahko poveže vse narode in izbriše nesoglasja med' ljudmi vseh dežel. O tem smo sp prepričali na turnejah, kjerkoli smo bili, posebno na zadnji. Samo s takimi srečanji se rodijo iskrena prijateljstva.
AGNETA ŠTULAR
Brezplačni učbeniki-nekdaj
Veliko razpravljamo o brezplačnih učbenikih za učence obvezne osnovne šole. V deželah, kjer je imelo delavstvo besedo pri oskrbi šol, so to že zdavnaj uredili. Tudi pri nas so bili taki primeri. V majhni kmečki občini Pišece pri Brežicah "O dobili leta 1921 kmetje in delavci, združeni v Kmečko delavski zvezi, pri občinskih volitvah od skupno osemnajst odborniških mest trinajst glasov, torej dvotretjinsko večino in tako tudi iz svojih vrst izvolili župana. Že v naslednjih letih je občinski odbor soglasno sklenil, da je treba proračun krajevnega šolskega odbora zvišati za
toliko, da nakupi krajevni šolski odbor za vse učence učne knjige, zvezke in risanke in jih razdeli učencem brezplačno. S'>Oj sklep je utemeljil občinski odbor z naslednjim: — Štvie največji davkoplačevalci v občini, graščina, cerkev, trgovec In en veleposestnik plačajo polovico vseh občinskih davkov, nimajo pa nobenega otroka v šoli. Plačali bodo torej polovico izdatkov za učbenike in za tc-liko razbremenili siromašnejse davkoplačevalce, ki imajo otro\ ke v šoli.
Ta sklep občinskega dobon je bil v veljavi do nemške okupacije leta 1941.	v f
Jjte že kdaj pisali v pesek? Seveda sem, boste rekli. Bili so lepi etaz dnevi, morje je skalam prepevalo večno uspavanko, mi pa L 0 Pisali zaljubljene verze, risali rože in srce, se smejali in se lerfVeno dotikali. Potem se je spustil in dvignil veter in zbrisal in6 mših trenutnih razpoloženj. Pisanje v pesek takole na ,pki obali - nič lepšega! Veter se umiri, skriti kotiček na obali ' ,sti’ pesek čaka na naše stopinje in besede. Malo otročje, kajne, Z ed skoraj ves svet ponori Kdo bi nam zameril!
Pa simbolično, ste kdaj pisali v pesek? ti ‘JPbolično? Da, morda! Oh seveda, veliko je tega! Da se spom-, Saj res! Neštetokrat sem že rekla svojemu možu, naj si obuva ](:pzuva čevlje zunaj na stopnišču, on pa kar naprej krevsa po L, Ce/h predsobi v svojih blatnih čevljih, da, včasih stopi celo v dnevno sobo, stranišče, mrha nemarna! Neštetokrat sem j. rekla, naj tega ne dela, a moje besede so zanj besede v pesek, vive so, kot je minljiv trenutek.
L' otem .se še domislite: Neštetokrat sem že rekla mojemu Ben-
k,
naj si obriše roke v brisačo šele potem, ko si je roke temeljito
ke
°n pa nič. Obriše si jih, preden si jih je umil, nato pa si jih jf . - v hlače. In še to! Nič kolikokrat sem mu že rekla, da mora 'k ko govorimo odrasli, on pa nič in spet nič. Zadnjič sem f Prav besna nanj. Prijateljem sem razlagala, kako imenitno smo Ij ppi letos v Budvi, a glej ga otročaja! Sredi stavka me je prekinil ii(lpe/, naj še tisto povem, kako smo spali na podstrešju. Še sedaj pp dste čudne poglede prijateljev in vedno sem slabe volje, [5 r se spomnim nanje. Obiskovalcem sem seveda dopovedovala, tjJ6 otročaju nekaj sanja, da smo stanovali v hotelu, da je bilo Ovito, a vse nadaljnje besede so bile bob ob steno. aiPa v razredu? Ste že kdaj pisali v pesek?
\efPoredil? Oh seveda! Naj se spomnim na kak konkreten pri-L' Že yem! Ponavljali smo neosebne glagolske oblike. Učencem ^ rekel, naj mi naštejejo nekaj opisnih deležnikov. Opozoril sem b,Se enkrat, da se le-ti končajo na l, la, lo. .. In takoj so se r S,LV metla, dekla, stol, truplo, telo, vol. . . Veste, mene bi
skoraj kap! In s kolikšno muko sem jim strpal v glavo vse priredne veznike! Pravi križev pot, vam pravim!
To še ni nič! Neštetokrat sem učencem povedal, da je bila francoska revolucija v Franciji leta 1789. Ko pa sem zadnjič vprašal učenko, kje je bila francoska revolucija, mi je odgovorila, da je bila v Španiji leta 1848. Ta mularija pomeša vse letnice. Eno leto manj ali več je zanjo vseeno, da o dneh niti ne govorimo. In kakšen neverjeten napor je zanje, da si zapomnijo vse datume in kraje naših sedmih ofenziv! Polovica mojih besed pri mojem predmetu je pisanje v pesek!
Spominjam se, koliko časa smo porabili v razredu, da so vsi vedeli, kakšne rude kopljejo v Paragvaju. Neprestano so mi zamenjavali Paragvaj z Urugvajem in morala sem biti resnično huda, da so si zapomnili! In preden si zapomnijo, koliko kvadratnih kilometrov meri kaka država! Obupaš! Ne znajo in ne znajo pa če jim še tako nazorno poveš in prikažeš. Lajanje v luno! Sejanje na kamen!
Neštetokrat sem učencem povedal, da Bach ni imel 22 ampak 24 otrok, oni pa nič. Kot da govorim stenam. 20, 21, 23, 22, samo 24 ne in ne! Ne vem, kaj bo s to našo mladino!
Potem dolino ali mesto nenadoma obide novica, da je storil samomor mlad fant. Čudno, pri triindvajsetih pa tak obup, si mislite. Do pogreba izveste vse okoliščine, zaradi katerih je obupal. In tudi po spominu pobrskate. Aha, že vem! Sedel je v tretji klopi. Imel je velike radovedne oči, odkrit smeh, lase kot požeta pšenična njiva, roke nemirne in klepetave. Sama vedrina ga je bila, en sam širok smeh. Tedne in tedne je trajalo, da sije zapomnil formule za žvepleno, solno in ocetno kislino! Tedne je trajalo, da si je zapomnil, da stonoga nima v resnici sto nog! In še mnogo podobnega privlečete na dan. Domači so vili nad njim zapestja in obljubljali, da bodo šli v največji turistični sezoni s svojim avtomobilom na Brezje, če bo izdelal osmi razred.
Nato se je šel fant učit za elektrikarja. Mojstri so trdili, da bo odličen delavec, roke pa ima vedno popisane z vedno novimi formulami iz matematike, fizike, elektrotehnike in kdo bi vedel.. . Na govorilnih urah pa so starši kar naprej poslušali, da nima smisla za podatke, brez katerih pa ni znanosti, da je sprt s formulami, letnicami, merami, točkami in podtočkami. Tudi o tem se po mestu izve, medtem ko on nemo leži v mrliški vežici, da se je cele popoldneve učil številke, formule, letnice. .. , vendar mu je vse to že po nekaj dneh izpuhtelo iz glave. ■
Po treh majavih letih je imel končno poklic v žepu. Prešerno je zavriskal, domači pa so pripravili slovesno kosilo. Pri kruhu ga imamo, so govorili. Z drugim nimamo toliko težav, bolje mu gre v šoli.
Zanj so se začeli brezskrbni dnevi in tedni Delo mu je šlo dobro od rok, predpostavljeni so mu celo svetovali, naj bi se vpisal v kako večerno šolo. On pa ne in ne!
Njo je spoznal na cesti. Nenadoma se je znašel pred neštetimi ugankami Kako se ji približati, kako ogovoriti, kam jo povabiti, kdaj oditi k njenim staršem, kdaj jo prijeti za roko, predvsem pa -kaj z njo govoriti. Spraševal je prijatelje, bral Anteno in Ljubljanski dnevnik, vendar so jima začeli pogovori kljub temu hitro zamirati Ko sta že sedmič premlela, kakšne težave je imel v šoli s številkami in ona za angleškimi časi, ga je zapustila. Saj se sploh ne znaš pogovarjati, mu je rekla ob slovesu. Zakon pa je eno samo dolgo pogovarjanje, sem nekje prebrala, je končala.
Objokana mati in oče vam povesta v mrliški vežici, da je bil zadnje tedne silno potrt. Dan se je zanj spremenil v noč, obsojal je starše in vzgojitelje, ker ga niso naučili, kako naj se pogovarja, kaj naj se pogovarja, kdaj naj se pogovarja, kje naj se pogovarja. Veste, mi se nismo nikoli imeli časa veliko pogovarjati. Z možem sva se že davno vse pogovorila, saj veste kako je, oba sva zaposlena, včasih se vidiva komaj zvečer... Pa tako smo se trudili zanj! Tako radi smo ga imeli! Zakaj si to storil?
Potem je nenadoma izginil. Domači in sosedje smo ga iskali, mož je moral vzeti neplačan dopust, jaz pa sem imela še nekaj rednega, nato nam je pomagala milica. Našli smo ga v gozdu. Pa kako žalostne oči je imel.. .
Ko se črna procesija razkropi se spusti
IN DVIGNE VETER,
ki zbriše nepomembnosti. Oglasi se vest. Sprva jo odganjate z gostobesednostjo, v odkritem trenutku pa si rečete: Ne, nisem ga silil v samomor. ' Nisem mu dal vrvi. Nisem vplival na njegovo dejanje. Že pred leti sem opravil ha njem svojo pedagoško obveznost! Ni moja dolžnost, da spremljam sto in sto usod in jih po potrebi rešujem, a vendar. Kolikokrat sem njemu in drugim dejal, da je treba v življenju vztrajati, da za dežjem pride sonce, da ni nobena noč tako temna, kot se nam zdi, da se vedno najde kdo, ki nas osreči, da smo vsi rojeni pod svetlo zvezdo, da ima sreča mnogo obrazov, da bo vsak kdaj zašel v temne dneve, da pa življenje kljub temu ni brezupno, da je tista pesem, ki pravi, da za boležen so zdravila, za ljubezen jih pa ni, pač pesem in ne dokončna resnica, da sta čas in delo na strani obupancev, da nas osrečujejo tudi malenkosti in še mnogo takega.
Priznati si morate, da je bilo bolj malo takega, pač pa veliko pisanja v pesek.
Ko še spusti in dvigne veter, zbriše pisanje v pesek.
Kako je z dodatkom
za težje delovne pogoje
Osnovna šola Šmartno na Pohorju leži na nadmorski višini osemsto metrov. Uvršča se med tako imenovane višinske šole, zato bi želel spregovoriti o pro-
blemu, ki se nanaša na dodatek za težje delovne pogoje. Reše-
vanje tega problema je aktualno tudi za druge višinske šole v občini Slovenska Bistrica in drugod po Sloveniji.
Temeljne izobraževalne skupnosti po Sloveniji dokaj različno priznavajo dodatke za težje delovne pogoje. To je odvisno od njihovih finančnih zmogljivosti. In kako je v občini Slovenska Bistrica?
Leta 1968 je TIS zagotovila vsakemu članu našega kolektiva dodatek v vrednosti sto novih dinarjev mesečno. Od takrat pa do danes se ta vsota ni spremenila. Na sestankih delovne skupnosti je bila na to temo izrečena že marsikatera pikra. Naše moledovanje je naletelo na gluha ušesa. Mnogi nam očitajo, da imamo avtobusno zvezo, drugi zopet dober zrak itd ... Pri tako nestvarnem gledanju na naše delovne pogoje bi bilo zelo zanimivo slišati odgovor: Kdo izmed učiteljev, ki poučujejo na šolah v dolini, bi za deset starih tisočakov zamenjal svoje delovno mesto z onim na Pohorju? Ali si učitelj, ki vstaja vsak dan ob petih zjutraj in se vrača domov popoldne ob pet-
najstih, ne zasluži za svoj trud ustreznejšega dodatka? Pozimi je celotna slika popolnoma drugačna. Tudi po štirinajst dni, če seštejem vse dneve, ko je cesta neprevozna, hodimo peš, in to dve uri do šole, prav toliko pa nazaj. Za ves ta trud je p rej e f učitelj z višjo izobrazbo v preteklem šolskem letu sto petinpetdeset starih tisočakov. V to vsoto je vštet tudi višinski do datek.
Še majhna primerjava: dnevnica, ki jo prejme učitelj za več kot osemurno odsotnost iz šole (ekskurzije, seminarji), znaša sedemdeset, dodatek za težje delovne pogoje pa sto novih dinarjev.
Da ne bo kdo mojega pisanja napačno razumel, češ da se pehamo samo za denar, naj osvetlim problem še iz druge plati.

H-M
Pred 100 leti žensko učiteljišče v Ljubljani
Ženska učiteljišča so pri nas začeli ustanavljati šele po izidu državnega osnovnošolskega zakona iz leta 1869, kije določal za učiteljice enako poprejšnjo izobrazbo kot za učitelje. Tiste redke učiteljice, ki so pred tem letom poučevale, so se morale pripravljati za svoj poklic v raznih privatnih dekliških zavodih in pri redovnicah. Uršulinke v Celovcu, Ljubljani in Gorici ter benediktinke v Trstu so od časa do časa prirejale pedagoške tečaje za izobrazbo svojih učiteljic in teh tečajev so se včasih udeleževale tudi zunanje gojenke. Kranjska deželna vlada je še pred izidom zakona iz leta 1869 predlagala ustanovitev ženskega učiteljišča pri uršulin-kah, po novem šolskem zakonu pa je šolstvo prevzela država. Uršulinke v Ljubljani so od tega leta res imele svoje privatno učiteljišče, ki pa je dobilo pravico 'javnosti šele leta 1902. Kandidatke za učiteljski poklic so takrat morale opravljati izpit iz učne snovi štirih razredov glavne šole in predpisane literature za pedagoški tečaj. Prvi primer posvetnega pedagoškega tečaja za učiteljice je bil leta 1861 v Idriji, ko so učitelji tamkajšnje glavne šole brezplačno poučevah šest absolventk te šole v predmestih, ki so jih morale obvladati za učiteljski izpit. Zanimivo je, da je zasebna dekliška šola sester Rehn v Ljubljani 20. 5. 1870 dobila do voljenje za privatno žensko učiteljišče, toda lastnici te pravice nista uporabljali, ker je bilo čez leto -dni ustanovljeno državno žensko učiteljišče. Dovolilo ga
DOLENJSKI KULTURNI FESTIVAL, „GORJUPOVA GALERIJA" V KOSTANJEVICI NA KRKI
OBVEŠČA vse, ki bodo sodelovali na razstavi grafičnih listov jugo-slovanskih pionirjev (v okviru XVI. prireditev Dolenjskega kulturnega festivala in Jugoslovanskih pionirskih iger), da je rok za pošiljanje prispevkov podaljšan do 1. oktobra letos.
Na šoli imamo vsako leto težave z učnim osebjem. To se nanaša predvsem na višjo stopnjo. Običajno je že, da v začetku šolskega leta pozdravljamo novince, ob koncu pa se od njih poslavljamo. In kdo so ti ljudje? To so študentje PA, ki niso izpolnili pogojev za vpis v tretji semester ah pa absolventi. Vendar so slednji že redki. Še podatek: samo v šolskem letu 1970/71, so se na šoli izmenjali trije učitelji za nemški jezik. Kdo občuti pri tem največje posledice, ni težko odgovoriti. In kako pritegniti ljudi z ustrezno izobrazbo in jih tudi zadržati? Kadar razmišljam o tem, pridem vedno do enakega sklepa. Našo šolo in njej podobne bo potrebno oskrbeti z učili.
S tem bi novincu vsaj nekoliko olajšali delo, ki v tem okolju ni posebno lahko. Novinci, ki so bili navajeni vzorno opremljenih hospitacijskih šol, ostajajo že na svojem prvem delovnem mestu brez najosnovnejših učil.
Drugi del odgovora pa zajema nagrajevanje. Človek, ki dela v težkih delovnih pogojih, odmaknjen od kulturnih institucij, ki živi za šolo in z njo, upravičeno pričakuje ustreznejšo nagrado za svoje delo.
Dvomim, da bodo ta problem lahko ustrezna rešile TIS, posebno tiste, ki so datirane. Zaželeno bi bilo, da bi o tem nekoliko razmislih v prihodnosti tudi na RIS.
FIDERIK ZOBEC
je ministrstvo z odlokom 25. 8. 1871. 1 odprto pa je bilo 1. oktobra na Ribjem trgu, št. 248. Kasneje se je učiteljišče še dvakrat selilo, dokler ni bila leta 1884 dograjena stavba ženskega in moškega učiteljišča na sedanji Resljevi cesti.
v prvi letniK se je vpisalo 42 učenk, od teh 27 iz Ljubljane. Od teh jih je čez štiri leta maturiralo le 20. Vodstvo ženskega učiteljišča je bilo vse do leta 1921 poverjeno ravnatelju moškega učiteljišča, to leto pa je dobilo svojega ravnatelja, toda le do leta 1932, ko sta se učiteljišči spet združili.
Do konca prve svetovne vojne je bilo učiteljišče večinoma nemško, kajti šele leta 1881/82 so začeli poučevati v slovenščini naslednje predmete: verouk, slovenski jezik, aritmetiko z geometrijskim oblikoslovjem,, ženska ročna dela in metodike teh predmetov. Vse druge predmete je bilo treba poučevati v nemščini in pri tem upoštevati slovensko terminologijo. Učni predmeti na ženskem učiteljišču so se razlikovali od moških. Zgodovina je bila brez ustavoznanstva, ki so ga imeli na moškem učiteljišču, saj ženske takrat še niso imele političnih pravic. Predmet matematika in geometrijsko risanje se je na ženskem učiteljišču imenoval aritmetika in geo-metijsko oblikoslovje, namesto kmetijstva so se učila dekleta ženskih ročnih del, glasbeni pouk je bil brez cerkvenega poudarka.
S šolskim letom 1873-74 se je enorazredna vadnica pri ženskem učiteljišču začela postopoma spreminjati v štiri-razredno vadnico. Na učiteljišču je bil tudi od časa do časa, kakor je bilo potrebno, tečaj za učiteljice ženskih ročnih del, kakor tudi za otroške vrtnarice.
Razen v Ljubljani so bila javna ženska učiteljišča v tistem času še v Celovcu od leta 1870, v Trstu od leta 1871 in v Gorici od leta 1875. Nekaj let po ustanovitvi javnih ženskih učiteljišč je začelo število učiteljic v naših krajih naglo naraščati; vedno bolj so se skupaj z učitelji začele uveljavljati tudi v društvenem življenju.
TATJANA HOJAN
Šola in zakon o splošnem ljudskem odporu
Konec meseca avgusta je začel veljati nov republiški zakon — zakon o splošnem ljudskem odporu SR Slovenije (Uradni Ust, št. 28 od 28. juUja 1971 SR Slovenije). Zanimivo bi bilo pogledati, kje in kako ta zakon zadeva tudi naše šole.
Uvodna načela poudarjajo, da je splošen ljudski odpor organiziranje vseh možnih oblik dejavnosti in odpora celotnega naroda. Iz tega je seveda vsakomur razvidno, da mislimo tudi na tiste obhke legalne aU ilegalne dejavnosti, ki jo lahko organiziramo v šoli, pa naj bi bilo to na svobodnem ali začasno zasedenem ozemlju. Naša šola ne sme biti nikdar ločena od dogajanj zunaj nje, posebno še, če želi svoje poslanstvo opravljati tudi takrat, kadar gre za obstoj naroda in njegove kulturne dediščine. Vloga šolstva v splošnem ljudskem odporu je zato popolnoma jasna; skrbeti mora, da deluje tudi v najtežavnejših okoliščinah, saj s tem omogoča nadaljnje šolanje kadrov, ohranja materino besedo, krepi narodno zavest in posredno vzgaja prihodnje nosilce odpora.
Posebno močno poudarja zakon potrebo po temeljitih in organiziranih pripravah na splošen ljudski odpor. Tudi v šolah se moramo izredno pazljivo lotiti priprav na splošni ljudski odpor, ki predstavljajo trenutno eno izmed najvažnejših nalog vseh delovnih ljudi in kolektivov. Šola zavzema v teh pripravah še posebno važno mesto, saj si brez mladine ne zamišljamo niti aktivnih niti pasivnih oblik odpora. Samo obhke in programi obrambne vzgoje so premalo, da bi se mlad človek seznanil z načeh, obUkami in idejno-politično osnovo splošnega ljudskega odpora. Zato je mogoče iz zakona razbrati, da mora celoten učno-vzgojni proces v šoli posredovati mlademu rodu to zahtevno in odgovorno nalogo. Prosvetni delavci so torej že zaradi svojega pedagoškega poslanstva neposredno vključeni v te priprave.
Prepletanje celotnega vzgoj-no-izobraževalnega procesa z načeh, oblikami in idejnostjo splošnega ljudskega odpora mora v novem šolskem letu postati ena izmed glavnih peda-goško-znanstvenih ter idejnopolitičnih nalog vseh šolskih kolektivov. Naši prosvetni delavci so že v preteklem šolskem letu pričeli z izvajanjem teh nalog pri dopolnilnem pouku iz obrambe in zaščite po programu, ki ga je posebej zanje pripravil zavod za šolstvo SRS skupaj z republiškim sekretariatom za narodno obrambo. Ta dopolnilni pouk se bo seveda v novem šolskem letu nadaljeval in bo poskušal kar najbolj pomagati šolnikom, da bodo kos svojim nalogam, ki jim jih nalaga prav ta zakon.
Za prosvetne ustanove in delavce v njih je še posebej pomembno tretje poglavje zakona
o SLO, ki govori o ustanovitvi odborov za splošen ljudski odpor po vseh delovnih in drugih organizacijah; torej tudi po šolah. Vodstva šol skupaj s samoupravnimi organi so dolžna imenovati odbor za splošen ljudski odpor, ta pa pripraviti svoj delovni program in pričeti z izvajanjem nalog v skladu s tem zakonom. Naša družba, upravno-politične ter družbenopolitične organizacije veliko pričakujejo od teh odborov, saj predstavljajo načrtno usklajevanje vseh priprav na splošen ljudski odpor, obenem pa vključujejo slehernega delovnega člo-veka-proizvajalca, vzgojitelja in mladino v skupne napore za krepitev obrambne moči in pripravljenosti naše republike ter s tem tudi vse države. Prav ta del
zakona natančno razčlenjuje in opredeljuje naloge, ki so jih dolžni izvesti tudi šolski zavodi kot sestavni del vseh tistih dejavnikov, ki so nepogrešljivi v sistemu pojmovanja splošnega ljudskega odpora. Zato je zavod za šolstvo SR Slovenije prav te dni razposlal po šolah dopis, v katerem seznanja vodstva šol s temi odbori in nalaga osebno odgovornost. Dopis daje zelo uporabne sugestije za sestavo odbora ter posreduje kot prilogo predlog okvirnega delovnega programa. Veijetno bodo šolska vodstva in njihovi samoupravni organi takoj brez težav ustanovili tak odbor do roka, ki je v dopisu naznačen. Ustanovitev tega odbora bo pomenil nedvomno velik preobrat pri razvijanju obrambno-vzgojnih prizadevanj ter dal nov ton idejnopolitičnemu delu na naših šolah.
Peto poglavje zakona o splošnem ljudskem odporu SR Slovenije govori o civilni zaščiti. Ne smemo pozabiti, da je civilna zaščita važen sestavni del priprav na splošen ljudski odpor, zato ji morajo šole posvetiti vso pozornost. Posebno še zato, ker gre pri tem za organizirano zaščito življenj njihovih gojencev ter šolskega premoženja, kar bi morala postati glavna skrb pedagogov ob velikih elementarnih in drugih nesrečah. Mnogi predpisi, posebej pa še za takon, točno in načrtno določajo, kaj, kdaj in koliko mora šola storiti za organiziranje civilne zaščite oziroma njihovih ekip in opreme. Poudariti je treba, da bo v prihodnje strožji nadzor glede vseh pomanjkljivosti, ki so bile do sedaj iz različnih vzrokov tolerirane. Zadnje poglavje tega zakona govori tudi o kazenskih določbah za tiste, ki določbe tega zakona ne bi spoštovali. Mislimo, da v našem primeru ne bo treba posegati po teh določbah, saj so prav prosvetni delavci že mnogokrat dokazali, da z veseljem izpolnjujejo naloge, ki jim jih nalaga družba, dostikrat tudi brez stimulacije, ki je na drugih področjih tako razširjena.
Učitelja Marija in Slavko Jazbec z mladimi recitatorji in igralci
uhoi
Z OBISKA NA SOLI V VELIKI PIRESICI
ilave
bit.
DVA, KI LEPO UČIT/
Pred leti je bila v Veliki Pire-šici samostojna šola. Nato je bila precej let podružnica popolne osnovne šole v Žalcu, zdaj je njena matična šola v Petrovčah. Naj bo tako ali drugače: ljudje v Veliki Pirešici so na svojo šolo ponosni. Kako tudi ne! Vsa je prenovljena in svetla. Skupščina občine Žalec si resno prizadeva za obnovo šol, ne samo centralnih, marveč tudi podružničnih. Velika Pire-šica je znana po asfaltni bazi in dveh kamnolomih. Toda, nas zanima šola. Na njej že osem let službujeta Slavko in Marija Jazbec. Ko sem stopal vzdolž asfaltne ceste, sem srečal priletno ženico in jo vprašal:
-	Teta, kje pa je šola?
Postaran obraz se je raznežil.
Z roko je pokazala na veliko stavbo v dolini in rekla:
-	Tamle dol, tista velika lepa hiša. Ja, zdaj pa imamo lepo šo lo, to pa! Poglejte, pa še asfalt smo dobili.
-	Kako pa z učitelji, ste zadovoljni?
Poravnala je koš na hrbtu, se nekam še bolj sklonila k zemlji in začela pripovedovati:	-
Veste, dva sta, mož in žena. O, pa kako sta oba „fejst“ človeka. Nič „nobel“ nista, to pa ne! Naše otroke tako lepo učita. Veste, mi smo bolj na vadni pavrski ljudje. Ko bi le še dolgo ostala, ko sta tako „fejst“ in prijazna . ..
S Slavkom in Marijo smo stari znanci. Od mnogih sem že slišal, da sta oba učitelja s pra-
vim
Ko
Čilo
Nb
fini
srcem, ela j
pedagoškim srcem. w vrsto let je v Pirešici hon^ cijska šola, ta pa zahteva
človeka, ki skoraj ves svoj f’ posveča šoli.	- juhi
Stisnili smo si roke in se filadj hodili po šoli. Na vsakem 'pSej raku je čutiti red, vsa zložena in učna pomagala /j jn
razvrščena po predalih. ^\fCo
Slavko je eden tistih, ki s°nl0
red in delovno disciplino
zibel položili. Kadar ne ne misli na red v šoli in oko\iu zloži pesem za svoje otroke Ne samo znotraj, tudi na Ve^ naj je šola itrejcna. Po vsem, L sem videl v razredih, kabikjubl in zunaj šole, skoraj nisem fiZa' gel verjeti, da delata ucfi0 t tudi v družbenih organizacij in društvih. Slavko režira tajnik odbora za gradnjo voda. Zena Marija potoži, zanjo življenje dokaj težaV trije otroci, oddelčno p j vanje, gospodinjstvo in še '
Za vasjo sta si kupila kos .a Se pravi, tu bosta ostala, razvajena. Sama težavna s‘‘ jfi bena mesta so za njima. l f Ko stopamo s Slavkom vas, mi govori o dobrih Ij^.fi in o tem, kako se v šolstvu‘ De letavamo, da pa nekje le ujamemo pravo ter da bi mojfij obnoviti prijateljska srečfcpj' učiteljev. V slehernem swUe sem začutil, kako sta onfil ženo po triindvajsetih letih T/2' v razredu še vedno polna Pp‘u ne pedagoške zagnanosti, ^ pe se vraščata v kraj, kjer živiP fm delata.	-f®
obr
led
Sodelovanje učiteljev z radio s klubom Murska sobota k
»imni n i iiZAn
Vse tiste šole Pomurja, kjer lahko gledajo učenci televizijsko oddajo, bodo med šolskim letom 1971-72 pripravile radioamaterske tečaje za mladino in odrasle. Pri tem bo posebno pomembno sodelovanje učiteljev, ki bodo usmerjali in navduševali učence za te tečaje.
Radio klub Murska Sobota je doslej edini v naši ožji in širši domovini, ki se poleg radioteh-nike ukvarja še s televizijsko tehniko. Ob ustreznih pogojih za delo amaterjev ima urejen tudi TV studio in je ob vsakem času pripravljen posredovati primeren program. Delovno področje Radio kluba obsega s sekcijami vse Pomurje. V ta namen je tudi radioamaterski tečaj organiziran prek televizijskih zaslonov. Izkušeni amaterji bodo uredili na vsaki šoli, kjer bo dovolj prijavljencev za tečaj, oddajnike, s pomočjo katerih , bo predavatelj v studiu Radio kluba Murska Sobota v neposredni zvezi s tečajniki.
Trimesečni tečaj bodo amaterji končali s strokovnim izpitom pred izpraševalno komisijo Zveze radioamaterjev Slovenije. Ko slušatelji dokažejo svoje znanje, so sposobni radioamater j i-operate rji in poskušajo samostojno vzpostavljati radijske zveze s prijatelji po vsem svetu.
Radio klub Murska Sobota ima doslej že več kot 140 članov — strokovno usposobljenih radioamaterjev, ki so vsak čas pripravljeni sodelovati, kjerkoli je potrebno in urejati vse apa-
rature v delovnih kabineti)1 m, na terenu. Ob starejših članil*^ izpopolnjujejo tudi mladi, M
tej priljubljeni dejavnosti L|J
ske tehnike spoznavajo kaflcj prijetnega in koristnega jf Čanja ob večerih s prijatelj1 y radioamaterji na radijskih 'ho lovih. Predvsem v oddaljcjo^-predelih Pomurja je to ed; stik s svetom. Delu Radio ki11!*«
Murska Sobota utira pot M°ic mevanje pedagogov in ™,a
jiteljev. Mladina prav v šolDff2 2 znava zanimivosti s podre'//' tehnike in se nauči uporabi]^1 njeno znanje, pridobljeno v» hi in pri praktičnem delu v sekt p. Radio kluba.	urn,
BOŠTJAN NOViTov, Ke
KOLEGOM V SLOVO
ANČKA GRČAR
je nastala vrzel v naših “h. £)ne 2. maja 1971 je ,rla naša srčno dobra, pleme-Jj sodelavka Ančka Grčar, nas je še, da smo se i« “i s strokovne ekskurzije, je v duhu prepotovala z mi pa smo bili v mislih z Pogrešali smo jo, saj nas je ilci slej vedno spremljala s svojim Apdkriljivjm humorjem in z bitimi domislicami ustvar-veselo razpoloženje v kolek-
ila
i-a.
"'jv? izvrstno pedagoginjo in p-fto dobro kolegico jo po-vsi, kjer je službovala. Od j Ipice na Pohorju, kjer je za-■jpif® kot mlada učiteljica in se afftjala 12 let, jo je pot vodila 'ojy°zirie v Savinjski dolini in . tod v Zalog pri Ljubljani in v 'Jtmjano. Dodobra je spoznala •m ijudi, njihove psihične čiliP^nosti, njihove večkrat ne-,a legalne odklone. Razumela jih jči! ^ jih usmerjala na pravo pot. sol\i0t odlični pedagoginji ji je 0 /° leta 1947 zaupano odgo-ufiti10 vzgojno izobraževalno koii° v deškem vzgajališču na ket-gi pri Ljubljani in nato v de-na jir™ vzgajališču v Pod-
1952 je prišla spet v
m
[Čl
r(„ Dijano, v vzgojni zavod Ja-*itei Levca in se je v naši sredi z ;i° vnemo posvetila duševno iti^detim otrokom. Radi so jo saj se jim je znala pri-
bližati, se z njimi znala smejati in žalostiti
Z nami je delala v našem zavodu do konca šolskega leta 1969/70, polnih 19 let. S svojim humorjem je dvigala delovno moralo, saj se je njena dobra volja prenašala na vse člane kolektiva, lajšala težavnost dela in budila optimizem.
Kot napredna učiteljica je našla čas tudi za zunajšolsko delo. Bila je ves čas povezana z družbo v krajih, kjer je službovala. Tako je bila pred vojno aktivna delavka pri Sokolu, pri CiriPMetodovi družbi Med vojno se je povezala z osvobodilnim gibanjem in omogočala ilegalno sestajanje aktivistov v stanovanju svojih staršev. Po vojni je bila aktivna članica AFŽ, sindikalne podružnice in Društva defektologov. Vedno jo je bilo najti tam, kjer je bilo treba prevzeti delovne obveznosti
Strti, s solzami v očeh smo se poslavljali od nje z besedami govornika:	Hvala ti,
Ančka, za tvoje bogato in plemenito vzgojno-izobraževalno in družbeno delo. Hvala ti za tvoje poživljajoče besede, ki smo jih bili deležni prav vsi, hvala ti za vse vesele ure, ki si jih ustvarjala s svojim iskrivim humorjem. Hvala ti za tvoje iskreno tovarištvo.
M. K
FRANČIŠKA STARIČ
čut
žavt
ooA še k
. fliAadnje dni julija je umrla najdražja učiteljica Fran-j slfka Staričeva iz Tržiča.
"■o sem jo pred letom in pol s$čal in ji obljubil, da jo bom Ijut ‘skal, nisem vedel, da te ob-tvu tudi letošnje počitnice ne doVffcpolnil. Tako rad bi ji po-mOraJ< da mi je bila zares naj-■eč$žja, najljubša učiteljica in da sta$ ie s svojo dobroto, znanjem, 0bPtrPežljivostjo in veliko Iju-ihdrnij° do otrok ostala v spo-2 ptrnu kot svetel zgled učiteljice ^Pedagoginje.
•viti ltnei sem sre(*0' fa so me
oh ■	učitelji. Veliko
r/tih - toda posebno mesto eu njimi je imela učiteljica fPtega razreda osnovne šole . atlčiška Staričeva.
• Naštel bi lahko vrsto dogod-^ ki so mi ostali v spominu, /dinjam se-, kako je poma-
oddaljene vasi in se je tako težko učila. Toda z njeno pomočjo je razred izdelala in tako končala šolanje. Spominjam se, kako nam je za novo leto pripravila darilca. Za vsakega nekaj je bilo na klopi.
Po novem letu je zbolela. Vsi smo jo želeli obiskati, naša učiteljica pa skoraj ni imela časa za bolezen. Zdravila smo bili mi — otroci njenega razreda. Spominjam se tudi knjižne nagrade, ki sem jo to leto dobil za najboljši uspeh v razredu. Toda nagrado bi zaslužila ona, naša učiteljica, ki nas je s svojim delom znala pridobiti in naučiti.
Odnesel bom rože na grob naše drage učiteljice Frančiške Staričeve. Toda to ni dovolj. Zaslužila je več: da jo nosimo v srcih kot dragocenega človeka, ki nas je s svojo ljubeznijo obogatil in nas napravil za večne dolžnike.
MILOŠ DJUKIČ
inffiK skibšim učencem, posebno j J(i, ^ Tončki, ki je prihajala iz
H BIBIJANA JAKŠE
ihnecielI°> 5. junija 1971, ljec? na vranskem pokopališču (jj! Kopan Bibijano Jakšetovo.
gojena je bila pred 87 leti, m 1° službeno pot pa je začela vZ(.? 1905. Takrat so prvič zapi->li si J njeno ime v kroniko osnov-diof s°fe Vransko - od tega leta
abljW?/ pa vsako let0 posei,ej Sg
, v -^tridesetkrat.
seK pr.
L ‘ so jo poznali kot izredno VŠiC, ?ega’ globoko čutečega . eka, v katerem ni bilo tro-^ sovraštva in nevoščljivosti. t svojega rednega dela je l no sodelovala povsod, kjer »'° Potrebovali: do okupacije icZorno vodik krajevno knjiž-0 • sodelovak pri Sokolu,
pevskem društvu Vik in vseh naprednih društvih.
6. aprik 1941 je prispelo na vransko šolo zadnje uradno pisanje v slovenščini - to je bil njen dekret o upokojitvi. Tudi kot upokojenka je hrabro pod-pirak ilegalno delo med NOB.
Septembra L 1968 smo na Vranskem praznovali stoletnico trga. Ob tem jubileju so podelile krajevne družbenopolitične organizacije tovarišici Jakšetovi priznanje za njeno dolgoletno kultumoprosvetno delo.
Množica prijateljev in znancev, ki jo je spremljak na njeni zadnji poti, je priča, kako smo jo spoštovali in cenili.
J. D.
'HrtP^0 ie ^eto d™ P° tv0T i ni f k°mai smo doumeli, da L ' Leto dni te že pogrešamo \tiroa- v š°h’ v društvih, na
®nkd1ltVah- ~ P°vsod’ kfer je V )oU a Ne vedno čutimo tvoj % eH(, itl nadaljujemo tvoje delo,
r i/Re ^ nam le drez te^e mno8°
'' ČJ!da Ntojs se je rodik 16. 7 \i\trnl>ra 1928 na Logu pri H '»in ’ kjer je obiskovala P isnl/10 š°lo. Med vojno je prelat a- težke dni v Mestinju, v i ^ s starši Po vojni je
HILDA ŠTOJS
končala gimnazijo v Celju, kjer se je še spominjamo kot odlične dijakinje. Bila je skromno dekle, vesela, družabna, povsod v družbi priljubljena. Rada se je spominjala Celja, kjer je v internatu preživljala svoja brezskrbna mlada leta. Odločila se je za študij matematike in fizike na filozofski fakulteti v Ljubljani in študij končak v rednem roku 1953. leta. Prvo službo je dobila na gimnaziji v Trbovljah, nato je bik na svojo željo leta 1954 premeščena v svoj kraj, v
Sevnico. Ustvarik si je družino, zanjo delala in živela Med nami v Sevnici je bik-vseh 16 let - pomočnica ravnatelja Poznamo jo kot pedagoginjo, učiteljico matematike in fizike, saj je del sebe dajala učencem. Značaj njenega dela jo je oblikoval v človeka natančnosti, doslednosti in vztrajnosti Po duši je bila zelo plemenita, vsem nam v pomoč, vsem v oporo. Njena mirna narava je vplivala na nas pomirjevalno, saj je znala razumeti človeka. Njeno mesto pa ni bilo samo v šoli bik je najaktivnejša članica DPM. Počitnice je domala vsako leto preživljala z otroki v koloniji v Rovinju.
MARIJA
V nedeljo, 27. marca, smo v Beltincih pokopali upokojeno učiteljico Marijo Jericijo, rojeno 19. avgusta 1887 v So-vodnjah ob Soči v Julijski Benečiji. Slovensko učiteljišče je končala v Gorici 1908. leta in nato službovala po raznih krajih Istre, ker so jo zaradi slovenskega prepričanja večkrat premestili. V tem času si je pridobila še kvalifikacijo zapo-učevanje na italijanski, nemški in hrvatski šoli, za učiteljico ročnih del na meščanski in osnovni šoli ter vzgojiteljico v otroškem vrtcu. Leta 1927 je morala v Moncucco v Piemont, kjer ni vzdržak med tujci, zato je 1929. leta pribežala s svojo materjo v Jugoslavijo. Kot pogodbena učiteljica je za eno leto dobila mesto v Beltincih v Prekmurju, kamor je pribežalo toliko Primorskih Slovencev. Na naši šoli je ostala vse do okupacije in največ učila prvi razred, saj je bila znana kot dobra elementarka. Svoj prosti
Organizirala je prireditve od dedka Mraza do pozdrava pomladi Povsod je uspela.
Predolga bi bila vrsta, če bi naštevali njeno delo v šoli in zunaj nje. Njeno zanimanje za šolo in delo zunaj šole ni prenehalo. Obveščali smo jo o vsakem sklepu sveta šole, o dogodkih v kraju; dekk je načrte za naprej. V njej je bilo življenje, ki je moralo zaradi neizprosne, neodložljive bolezni usahniti v 42. letu življenja.
Sprijazniti se moramo, da Hilde ni, da je ne bo, a med nami bo ostala kot vzor dobrega učitelja, tovariša in človeka.
Z. V.
JERICIJO
čas je žrtvovala za delo v vaških organizacijah, rada pa je zbirala tudi dekleta in jih učila ročno delo.
Najhujša leta so bila zanjo med NOB, ker ni dobila nikjer zaposlitve. Dobri Beltinčani pa niso dopustili, da bi njihova učiteljica stradala. Po vojni 1945. leta je že v maju poučevala ves dan in vodik upravitelj-
• ske posle, saj sta za 300 otrok bili na šoli le dve učiteljici. Marija je smek poučevati še šolsko leto 1945/46, z 31. avgustom 1946 pa je že morala v pokoj, stara 59 let, čeprav bi še rada učila in je bila beltinski šoli tako zelo potrebna s svojimi bogatimi pedagoškimi izkušnjami Trpljenje jo je strlo in potisnilo med štiri stene, kjer je nevšečnosti upokojenca in mnoge bolezni prenašala ker 24 let. Njeno življenje ni bilo lahko, zato naj v miru počiva v prekmurski zemlji.
TONČKA STERC
IVAN MERCINA
Nekaj spominov na nepozabnega vzgojitelja
Čeprav sem vedela, da je nekdanji šolski upravitelj iz Starega trga pri Ložu, tovariš Ivan Mercina, že precej v letih, me je vendar presunila vest o njegovi smrti. Ko sem brala osmrtnico, so oživeli spomini na tega vzornega šolnika. Misli so pohitele v starotrško šolsko poslopje, v spodnjo učilnico, kjer je bilo vsako zimo na oknih polno cvetočih levkoj v čudovitih barvah. Skrbno jih je gojila ljubeča in izkušena upraviteljeva roka. Tudi na šolskem vrtu so ljudje vsako leto znova občudovali lepo urejene gredice, bele stezice in bogastvo cvetja. Že takrat smo vsi učenci poznali imena mnogih rastlin, čeprav v učnem načrtu ni bilo botanike. Pokojni tovariš Mercina nam je marsikaj povedal kar mimogrede. Najbolj pa se nam je pokojni vzgojitelj priljubil zaradi svoje izredne ljubezni do rodne zemlje. Bil je doma iz vipavske vasice in to vasico smo do podrobnosti poznali, ker nam je o njej toliko pripovedoval. Govoril nam je o cvetočih vipavskih češnjah, breskvah in marelicah, o solzeči se vinski trti, o veselju ob trgatvi. Ob takih pogovorih smo vselej opazili v njegovih očeh čudno meglico, ki je tedaj nismo mogli razumeti. Polagoma pa nam je le prišlo v zavest, da ta človek neizmerno trpi zaradi zasužnjene Primorske, ki jo je moral zapustiti. Kadar smo pri pouku govorili o državnih mejah, je pokazal na Snežnik in slemena Javornikov, ustnice pa so mu zatrepetale, ko je dejal: „Tamle je meja, a mi je nočemo in ne smemo priznati. “
Čudno, da pred nekaterimi svojimi učenci ni skrival svoje tajne povezave z odporniškim gibanjem, saj nam je večkrat prebral kak članek iz časopisa ISTRA. Vedeli smo tudi, da ga obiskujejo zaupni ljudje in dobro se spominjam dveh mladih fantov z imeni Kruh in Bobek.
Učiteljevo veliko sovraštvo do fašistov je v naša srca vsejalo seme, ki je vzklilo in zraslo, ko smo spoznali, kakšni so cilji in načrti tujih osvajalcev. Velika večina Mercinovih nekdanjih učencev je prijela za orožje, srečevali smo se v vojaških enotah in v terenskih organizacijah. Pokojni šolski upravitelj pa nas je vseskozi in v vsakem pogledu vestno in vzorno pripravljal za življenje. Ko sem po osvoboditvi sama stopila pred razred šolarjev, sem se neštetokrat spomnila, kako nazorno nam je znal razložiti vsako učno snov. „Kaj pravite, koliko bi vrgla ti-stale lipa, ki raste ob potočku onkraj ceste, če bi jo posekali in prodali? “ Takoj smo vedeli, da bomo računali in postali smo radovedni. Vzeli smo metrske trakove in odhiteli k debelemu drevesu. Merili smo in zapisovali, računali in ugibali. Z učiteljevo pomočjo smo imeli kmalu izračunano, nismo pa vedeli, da smo se naučili nekaj novega iz geometrije, saj nismo slišali ničesar o kakem volumnu ali zapleteni formuli. Priljubljeni učitelj nam je zelo rad povedal kaj koristnega iz gospodarstva in gospodinjstva, bil je naš svetovalec in tolažnik v težavah, nanj smo se obračali celo potem, ko smo že stopili v pravo življenje.
Kot zavednega Slovenca in borbenega Primorca so ga fašisti seveda odpeljali v internacijo takoj po svojem prihodu v Loško dolino. Po osvoboditvi se je vrnil k družini ves bolan in slab, a vendar srečen. Nekaj let po vojni me je pot zanesla v kraje, kjer sem preživljala otroška leta in obiskala sem tudi tega dragega, dobrega človeka. Zdel se mi je ves drugačen, saj je od zadnjega srečanja minilo skoraj desetletje.
Ne morem se zahvaliti za vse, kar mi je dal ta dobri šolnik, ker je odšel v svoj tihi kotiček pod Križno goro, a spomin nanj bo vedno poln hvaležnosti.
OSKAR PECE
Dvomim, da je še kaj težjega kot pisati o pokojnem prijatelju, s katerim si bil tesno povezan četrt stoletja, povezan z • vsakodnevnimi radostmi, skrbmi, prijaznimi prijateljskimi urami, tihimi nesporazumi. Zdaj si z njim povezan le še v spominih na stotere delovne sestanke, na prijateljska kramljanja, skupna krajša in daljša počitniška potepanja in v spominih, ko smo bili neštetokrat priče njegovih nesebičnih pomoči. In ko se te podobe, zdaj, ob njegovi smrti razgrnejo pred teboj, jih ne moreš več ne pravilno razbrati ne pravično ovrednotiti.
Pokojni Oskar Peče, ki smo ga sredi julija pospremili k poči tku na Zalah, je bil doma po vseh kotičkih Slovenije. Vendar se v svojem srcu nikoli ni mogel prav odločiti za eno med tremi ožjimi pokrajinami, ki so ga od mladeništva dalje vsega prevzemale. Govorili smo, da je Oskar Peče človek treh domovin: Dolenjske, Savinjske doline in Prekmurja.
Na Dolenjsko in Uršna sela, kjer je bil rojen 17. aprila 1914, ga je vezalo otroštvo hude revščine in tragične smrti obeh staršev. Enajstleten je moral v najbolj resničnem pomenu besede zapustiti svojo prvo domovino in oditi v svet s trebuhom za kruhom.
V	Savinjski dolini med Št. Janžem in Gornjim gradom je našel svojo drugo domovino. Tukaj na kmetijah se je poskusil z vsem: bil je pastirček, hlap-ček, gozdni delavec, flosar. V to svojo mladeniško domovino se je vse življenje rad vračal. S svojim bogatim hvaležnim srcem je spoštoval ljudi in pokrajino teh krajev, kjer se je nazadnje tudi odločila njegova življenjska pot. Še tik preden je zaslutil krutost zahrbtne bolezni, je želel domovino svoje, mladosti spet obiskati.
Ko je dokončal učiteljišče v Ljubljani, so ga poslali najprej za učitelja v Čatež pri Litiji, nato pa je odšel poučevat v Velike Dolence v Prekmurje, v svojo tretjo domovino.
Po okupacijskih dneh, ki jih je preživljal kot neomajen aktivist OF iz prvih dni in kot zidar v Ljubljani, je bil takoj po vojni kot poznavalec ljudi in pokrajine spet poslan v Prekmurje. Tam se je razdajal v Mačkovcih in Cankovi kot učitelj, upravitelj in vzgojitelj, od leta 1947 do leta 1950 pa kot načelnik in poveljnik za šolstvo in prosveto in kot sekretar okrajnega ljudskega odbora v Murski Soboti.
V	povojnih šestih letih je križaril po Prekmutju kot veliki prijatelj tamkajšnjih ljudi, kot vzgojitelj, predavatelj, pa tudi kot aktivist izgradnje v vseh njtež jih povojnih . akcijah. Iz svoje tretje domovine je drugič pripotoval v Ljubljanp, kjer je pristal do konca življenja na Ledini, na svoji šoli.
V	Ljubljani je bil doma že kot študent, učiteljiščnik. Stanoval je tam pod Gradom, med počitnicami pa se je vselej rad vračal v Savinjsko dolino. Med okupacijo je živel in deloval v Šiški, po vojni pa najprej na Ježici in nazadnje si je odslu-ževal svoje stanovanje na Viču.
Ljubljana je bila njegov dom. Tu je imel svoje prijatelje, tovariše, učence, tu je imel svojo drago družino. Njegovo življenje je vseh dvajset let potekalo v sredi med družino in šolo.
Na Ledino je prišel kot ravnatelj 1. novembra 1950. leta, napol pregnan kot neubogljivi aktivist iz Murske Sobote. Tukaj na Ledini se je njegovo življenje zlilo v nedeljivo celoto s šolo, učitelji in učenci. Ledina je brez dvoma postala njegova intimna vez z življenjem. Preurejal je razrede, dozidaval šolsko poslopje, širil telovadišče, telovadnico, kabinete.
Skoraj vsakega učenca je poznal po imenu, po njegovih nagnjenjih, znanju, zmogljivostih in življenjskih okoliščinah. Zanje je živel od ranega jutra do noči. Prvi je bil skoraj vedno v šoli, neredkokrat pa tudi zadnji.
Šola Ledina je postala pod njegovim ravnateljevanjem zavetišče telovadcev, športnikov, pevcev, družbenih organizacij. Do sodelavcev in do otrok je bil lahko tudi kot zidar kričav, vedno pa kot vzgojitelj otroško nežen. In ko je letos kot ravnatelj zadnjič sprejemal v slovo svoje učence osmih razredov, ko jim je dajal za slovo svoja zadnja dobrohotna napotila, se je poslovil tudi sam.
Kot družbeni delavec se je pokojni Oskar Peče tudi v Ljubljani iz dijaških dni dalje vključeval v različne družbene in strokovne organizacije. Med leti 1952 do 1957 je bil tajnik republiškega odbora prosvetnih delavcev. Kot neumoren delavec in odličen organizator se je kot tajnik uveljavil s svojim načrtnim delom v sindikatu. Kot prepričljiv govornik, kot iskren prijatelj in pobornik za naprednejša stališča Sindikata prosvetnih delavcev je postal znan po vsej Sloveniji in pri članih Sindikata prosvetnih delavcev Jugoslavije. Organiziral je letovanje in potovanja prosvetnih delavcev, tečaje za zamejske učitelje, sodeloval pri ustanavljanju Učiteljskega pevskega zbora. Prosvetnega delavca, bil je vedno v središču uresničevanja pravic za prosvetnega delavca.
Bil je popotnik brez miru. Ljubil je gore, morje in ravnine. Obiskoval je zapuščene vasi in osamele ljudi. Bil je hkrati tudi borec brez miru, ves prevzet, da bo uresničil začrtane zamisli. Bil je človek, ki ni poznal krivične besede, do sebe pa skromen do skrajnosti. Pridobil si je nešteto prijateljev. Še ko je zad nje mesece začel hirati, je živel brez tožb in brez obtožb. In ko je odšel na zdravstvene preglede, ni slutil, da se njegovo življenje izteka. To mu je bilo prihranjeno.
Zapustil je svoje domovine, zapustil je Ledino in dom. 'Za njim bodo ostale gore, knjige in slike, ki so bile neločljivi del njegovega življenja. Za njim bodo ostali učenci, ki jih je usmerjal v življenje, za njim bodo ostali znanci in prijatelji in za njim bo ostala njegova nadvse ljubljena družin,-. In vsi se bomo morali nehote spominjati, kako bogato je med nas vse razdajal svoje dragoceno življenje.
JOŽE ZORN
MLADINSKO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI
•Nova sezona prijetnejša in boljša
Tako kot ob vsakem začetku šolskega leta je Mladinsko gledališče pri Pionirskem domu tudi letos pripravilo svojim osnovnošolskim gledalcem tri abonmajske premiere:
—	Jevgenij Švare: SNEŽNA KRALJICA,
-	T. Braun in H. Fichne: INDIJANCI V MALI VASI,
—	Franček Rudolf: BABICA IN NJENE PRA VLJICE.
Poleg teh treh premier, ki
bodo otroke spremljale skozi vse šolsko leto - od septembra pa do junija kot:
—	abonmajske predstave za abonente,
-	zaključene predstave za skupinski ogled šol,
-	gostovalne predstave na zunanjih odrih,
bo še posebna novoletna predstava Janeza Žmavca: DOMAČA NALOGA NA POTEPU.
Ta predstava, pri kateri bo sodeloval in otroke simbolično obdaroval tudi dedek Mraz, bo na sporedu od 15. decembra pa do konca leta.
V letošnjem repertoarju Mladinskega gledališča je poudarek na delih, ki so otroku blizu, ki so primerna za vse osnovnošolske otroke, hkrati pa na tisti literaturi, ki sodi v zakladnico mladinske književnosti.
Velik poudarek je tudi na domačih avtorjih, saj si brez njihovega deleža ne moremo misliti napredka slovenskega mladinskega gledališča in gledališke dejavnosti za mladino.
Poleg teh štirih novitet bo imelo Mladinsko gledališče v tej
sezoni na repertoarju še vedno iskana in mladini nadvse priljubljena gledališka dela:
-	Wilhelm Busch: CIPEK IN
CAPEK,
-	Jules Verne - Pavel Kohout:
V	80 DNEH OKOLI SVETA,
-	William Thackeray: ROŽA
IN PRSTAN.
V	delno adaptirani dvorani Mladinskega gledališča so gledalcem že obljubljeni novi sedeži. Tako bo v dvorani odpadlo marsikaj, kar je doslej motilo igralce pri izvajanju na odru in gledalce v dvorani pri zbranosti in celo pri normalnem spremljanju predstav.
V	dvorani je sedaj samo 320 novih, neškripajočih sedežev; povečana je akustika - skratka, vse kaže, da bo nova sezona prijetnejša in boljša.
Abonmajska vstopnica za abonenta je še vedno 3. - N-din, prav tako je tudi cena za zaključeno predstavo (skupinski ogled) lanskoletna, še celo znižana glede na manjše število sedežev.
Za otroke, ki nimajo možnosti, da bi si ogledali predstave v dvorani Mladinskega gledališča v Ljubljani, bodo v novi sezoni organizatorji gostovanj v svojih kulturnih skupnostih gotovo našli denar za gostovanje Mladinskega gledališča v njihovih krajih.
Ansambel Mladinskega gledališča se bo z veseljem odzval vsakemu vabilu za gostovanje, saj so predstave scensko prirejene skoraj za vsak, tudi manjši slovenski oder.
Mladinsko gledališče pričakuje svoje mlado občinstvo!
OSNOVNA ŠOLA KRIMSKI ODRED PRESERJE
razpisuje naslednji prosti delovni mesti:
—	učitelja za razredni pouk, U
—	učitelja za matematiko in fiziko, PRU Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Z'	N
Absolventke ljubljanskega učiteljišča
Absolventke ljubljanskega učiteljišča, 4. b letnik v šolskem letu 1950/51, in njihove profesorje vabimo na 20-letnico mature, ki bo 11. septembra ob 20. uri v Domžalah ,JPri Repovžu — Na kegljišču".
V____________________________________________
OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK SEVNICA razpisuje delovno mesto
knjižničarja — PRU, za nedoločen čas.
OSNOVNA ŠOLA STANETA ŽAGARJA LIPNICA razpisuje prosto delovno mesto: učitelja za zgodovino in zemljepis - PRU Prijave sprejemamo 15 dni po objavi.
OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK
razpisuje delovno mesto
učitelja zgodovine in zemljepisa — PRU ali P, za nedoločen Čas,
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
OSNOVNA ŠOLA REMŠNIK
razpisuje prosti delovni mesti razrednega učitelja za nedoločen čas,
Delovna mesta so prosta v drugem in tretjem razredu. Na voljo je družinsko stanovanje in poseben dodatek za težje delovno mesto.
Svet
OSNOVNE ŠOLE PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO
ponovno razpisuje za šolsko leto 1971/72 naslednje prosto delovno mesto:
Na CENTRALNI ŠOLI LAŠKO delovno mesto učitelja za tehnični pouk - fiziko - PRU ali P. Stanovanja ni.
Razpisna komisija
OSNOVNE ŠOLE STOGOVCI, občina G. Radgona razpisuje prosto delovno mesto — učitelja za razredni pouk za določen čas Pogoj: Opravljen seminar za novo matematiko.
EKONOMSKA ŠOLA TRBOVLJE
ponovno razpisuje delovno mesto
diplomiranega ekonomista za nedoločen čas.
Osnovni mesečni OD za začetnika najmanj 2.200 dinarjev. Pogoj: dokončana ekonomska fakulteta z diplomo.
POPRAVKA RAZPISOV’ objavljenih v 13. št. Prosvetnega delavca (9. julija 1971)
OSNOVNA ŠOLA LJUBO ŠERCER LOČE razpisuje delovni mesti 2 učiteljev za razredni pouk
(za šolsko leto 1971/72) za določen čas in ne za nedoločen čas, kot je bilo napak objavljeno.
GIMNAZIJA KRANJ
razpisuje prosto delovno mesto
učitelja tehnične vzgoje - kemijska smer (6 ur), P ali PRU in ne kmetijska smer, kot je bilo napak natisnjeno. Ravnateljstvoma in bralcem se za nastali napaki iskreno opravičujemo.
GIMNAZIJA JESENICE
razpisuje za šolsko leto 1971/72 prosto delovno mesto laboranta za fiziko, kemijo in biologijo s polnim delovnim časom za nedoločen čas.
Pogoj: višja ali srednja izobrazba. Stanovanja ni.
VZGOJNI ZAVOD PLANINA PRI RAKEKU razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja telesne vzgoje — PRU ali P
—	učitelja za tehnični pouk — PRU
—	vzgojitelja — defektolog, socialni delavec ali učitelj s strokovnim izpitom.
Vsa mesta so razpisana za nedoločen čas. Poseben pogoj — poskusno delo.
OSNOVNA ŠOLA IVAN BABlC-JAGER MAREZIGE razpisuje prosta delovna mesta za nedoločen čas:
—	učitelja za slovenski jezik — srbohrvatski jezik — PRU ali U
—	učitelja za matematiko — fiziko — PRU ali U
—	učitelja za zgodovino — zemljepis — PRU ali U
—	učitelja za tehnični pouk, likovno vzgojo — telesno vzgojo - PRU ali U
—	učitelja za angleški jezik — glasbeni pouk — gospodinjstvo - PRU ali U
Osebni dohodki po pravilniku, stanovanje, ugodne avtobusne zveze.
Komisija za delovna razmerja ŠOLSKEGA CENTRA
ZA VZGOJO PISARNIŠKIH KADROV V LJUBLJANI
razpisuje
prosto delovno mesto učitelja z višjo izobrazbo, s polnim delovnim časom za nedoločen čas, za predfneta: STENOGRAFIJA IN STROJEPIS Prijave s kratkim življenjepisom in dokazilom o ustrezni izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Šolski center za vzgojo pisarniških kadrov, Ljubljana, Trg revolucije št. 2/II.
Razpisna komisija
OSNOVNE ŠOLE LOJZE HOSTNIK - JOVO GABROVKA
ponovno razpisuje naslednja delovna mesta:
OSNOVNA ŠOLA GABROVKA:
—	2 učitelja za razredni pouk — U, za nedoločen čas.
Na voljo so samska stanovanja. Dodatek za težko delovno mesto 200 din. Ugodne avtobusne zveze z Ljubljano.
—	učitelja angleškega jezika - PRU, P ali absolvent PA, za nedoločen čas.
Na voljo je družinsko stanovanje.
—	učitelja za biologijo — kemijo, PRU ali absolvent PA, določen čas.
Na voljo je samsko stanovanje.
PODRUŽNICA DOLE:
—	učitelja za matematiko — fiziko — PRU, P ali absolvent
PA, nedoločen čas.
Na voljo je samsko stanovanje. Dodatek za težko delovno mesto 200 din. Ugodne avtobusne zveze z Litijo.
PODRUŽNICA GRADIŠČE:
—	učitelja za razredni pouk — U, za nedoločen čas.
Na voljo je samsko stanovanje. Dodatek za težko delovno mesto je 500 din.
ČASOVNI PROGRAM REDNIH KRVODAJALSKIH AKCIJ
ZA SEPTEMBER 1971
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE,
VAS VABI,NA ODVZEM KRVI
Za kritje vseh potreb po krvi je potrebno, da pride letno na odvzem krvi 70.000 ljudi, in sicer vsak odvzemni dan 200 ljudi. Zato pričakuje organizacija Rdečega križa, da se bodo na odvzem krvi odzvali vsi zdravi občani. Da bi si prebivalci občin, kjer je redna krvodajalska akcija, lahko pravočasno rezervirali čas, objavljamo program rednih krvodajalskih akcij za mesec september 1971.
Ker samo kri nadomesti kri, je razumljivo, da si jo z darovanjem zagotovimo tudi sebi in svojim najbližjim, če bi jo potrebovali.
Rdeči križ vljudno prosi prebivalce spodaj navedenih krajev in občin, da se čimprej javijo občinskemu odboru Rdečega križa in mu sporočijo, kateri dan želijo priti na odvzem krvi.
1. septembra 1971 3. septembra 1971 3. in 4. septembra 1971
7.,	8., 9., 10., 13., 14., 15., 16., 17., 20. in 21. septembra 1971 22. in 23. septembra 1971
28.,	29. in 30. septembra 71
Republiški odbor RKS Občinski odbori RK
Gornja Radgona Rogaška Slatina Vsi OO RK Ljubljana Nova Gorica
Šentjur
Tolmin
f
;

Tajništvo izobraževalne skupnosti SR Slovenije
razpisuje delovno mesto
SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA VISOKO ŠOLSTVO
(za spremljanje in obravnavanje materialnih, vsebinskih ir1 organizacijskih vprašanj visokošolskih zavodov in domov) Pogoji: visoka izobrazba in 10 let ustreznih delovnih iz-
kušenj
Nastop službe po dogovoru.
Ponudbe s kratkim življenjepisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev in dosedanji zaposlitvi je treba poslati v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Izobraževalna skupnost SR Slovenije, Ljubljana, Aškerčeva c. 9/1.
M
lQV(
^ei
U
bn
no
OSNOVNA ŠOLA ZIBIKA PRISTAVA pri Mestinju
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za razredni pouk, U za določen čas
—	učitelja za biologijo in kemijo, U, PRU ali P za nedoločen čas
—	učitelja za nemščino — glasbeni pouk ali nemščino -likovni pouk za nedoločen čas.
Na voljo je soba za enega učitelja.
a
Ot
%<
Cs
»niz;
‘Užb
«at:
4io
»st«
sp,
—^lOi
1
GIMNAZIJA KOPER
razpisuje
2 delovni mesti učitelja matematike — fizike, pogoj: profesor, na voljo je družinsko stanovanje; delovno mesto učitelja telesne vzgoje, pogoj: profesor -na voljo je garsonjega.
delovno mesto laboranta kemije in biologije, pogoj: predmetni učitelj.
Prijave pošljite na Gimnazijo Koper, Cankarjeva 2.
Nastop službe 1. september 1971.
1
daj
hi.
•sit užt er •v o 8an st
•Ho
!s‘’
PRVA GIMNAZIJA V MARIBORU, Leninov trg 1 naknadno razpisuje prosta delovna mesta:
profesorja za slovenski jezik, (nepolna učna obveznost) profesorja za zgodovino in zemljepis (nepolna učna obveznost)
profesorja za glasbeno vzgojo (nepolna učna obveznost) profesorja za fiziko (polna učna obveznost) profesorja za fiziko in matematiko (nepolna učna obveznosti)
• te
%
DIJAŠKI DOM V ČRNOMLJU
razpisuje mesto za delo v pisarni Pogoj: večletna praksa.
Rok prijav: 15 dni po objavi razpisa. Stanovanja ni.
E
\
S
1