t. 33._V Trsta, v sredo 26. julija 1881__T^ffi1 EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »▼ sdinotti J« auB«. »EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako tredo in tabel« o poludne. Cena Vol dopisi ne pošiljajo Urednlitvu »vit S. Lazi aro« Tip. Huala; vsak mora biti za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta gld. KO kr. — Posamezne frankiran. Rokopisi brez posebne vrednosti se ne vračajo. — Inserati (razna vrste nazna- gtevilke se dobW»jo pri opravništvu In v trafikah v Trstu po & kr., y Gorlol in v nila in poslanice) se zaracunljo po pogodbi — prav cetić; pri kratkih oglasili z drobnimi AJdevičlal po O Ur. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravnlitv« »via Zonta 5«. črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Zmaga Slovanov v Spljetu. Splet, ta at uodavna trdnjava labonov, ta glavni tabor Irredentarjnv pod krinko ustavoversko, kder je komandiral gla-oviti Bajamonti, kder so zidali velikansko gledišče, kopelji, prokurative, vse to za denar drugih opeharjenih ljudi in davkoplačevalcev zaizključ-ljivo italijanske muze in koristi, od koder je došla večkrat parola tudi mej istrske, tržaške in goriške Irrendentarje; — mesto, na katero so bili ponosni vsi oni Italijani, ki trde, da Dalmacija, Istra, Trst, Gorica so italijanske dežele; mesto, o katerem so govorili Italijani s ponosom, da je vir italijanske kulture in trgovine v Dalmaciji: to mesto je padlo pri zadnjib ondotnih občinskih volitvah Slovanom v roke; zmaga Slovanov je popolna, velikanska in teško si Italijani kedaj zopet prlborć to trdnjavo. Da pa je bil Spljet pravi »Castrum« Italijanstva na avstrijskem jugu, to nam k iže okoliščina, da Se povsod v Dalmaciji so Sloviini mogli v zadnjem času nastopiti svoje naravno gospodarstvo, le tam ne in da je tam imel glavni stan vodja Bajamonti, ta fanatični slovanože-rec. No, kako se je moglo to zgoditi, ako so Italijani res doma v Dalmaciji, kakor je vedno trdil Bajamonti In za njim njegovi zavezniki — ustavoverci? Kakor hitro ie postala vlada Dalmatincem, Slovanom, pravičnejša, takor hitro je bila odstranjena ustavoverska sleparija in je bila postala nepomenljiva in neškodljiva nenaravna zveza nstavovercev z Italijani, katera je bila prava nezmisel, ako pomislimo, da je na priliko »Trie-ster Zeitung«, ki je imela sicer namen, Avstrijo braniti pred »Irre<1ento« v zadevi dalmatinskih, istrskih in sploh avstrijskih Italijanov skoraj prav tako pisala, kakor »L* Indipendente« in da sta oba ta lista zadnji petek z veseljem prinesla lažnjivo in tendencijozno zasukano vest *) kakor da bi bili zmagali v Spljetu Italijani, — začele so tudi padati v Dalmaciji trdnjave tujcev, vsiljencev. Iz tega se torej vidi, da je bila in je podlaga italijanskega gospodarstva tukaj na jugu pravi politiški »humbug«, prava politiška prevara in ako mi govorimo v obče, to delamo s premislikom, ker znano nam je dobro, da tudi nekateri konservativni ita- *) Hvala Bogu, poročila v nemških in lafikih listih o volitvah v Spletu so bila sleparija In laž; ne Lahi, ampak Hrvatje so sijajno zmagali skoraj v vseh razredih, in v novem občinskem zboru bo sedelo 28 hrvaških narodnjakov in le 8 Labonov; »Narodni List« računi celo 30 narodnjakov In le ti Labonov. V zadnjem listu smo tudi ml nazl-vaje se na te liste prinesli krivo vest, kar nas toliko bolj jezi, ker je prejšnjemu stavku nasprotna zadnja vrsta dotične vesd prišla po nekej čudnej poti v naš list. Ured. Podlistek. Trst in okolica. (Zgodovinske črtice, splsuje M. Skalovič.) (Dalje.) Zato so uže takrat mnogo hodili na božja pota, in ker so duhovniki imeli zapoved, da vedno spodbujajo vernike k obilnej miloščini (Cap. Aquisgr. 810. 1.), in daritelji večih zneskov so se v posebno knjigo vpisavali, in pri sv. maši vsemu ljudstvu oznanjali; ohranil se je tak zapisnik v »Starem mestu« (v Čedadu) v starem rokopisu evangelija iz VI. veka. Veliko je tu slovanskih lepih Imen, ki iz prepisov sodeč nobeno ni stureje od VIII. pa tudi ne mlajše od X. veka, torej prav iz ilobe Karolingov. Tisto evangelije, koje so neki imeli za rokopis sv. Hieronima, bilo je najbrže pisano v samostanu Beneditincev v Sti-vanu (Timavu) kajti pravi: »imena onih, ki so prišli v ta samostan.« Glasna priča, da je bilo tod i največ Slovanov, kajti največ je slovanskih, nekaj longo-bardskih, malo nemških, a še manj, skoro nič italijanskih. Neka imena naj navedemo tu: Budislav, Bedoslav, Boleslav, Braslav, Bogmir, Branimir, Cvitomisl, Ceraj, Dračič, Dragoud, Drži-mir, Dobromisl, Dolislav, Dragomir, Dobrodej Domami r, Dragorok, Golan, Gonimir, Gostidrag, Go-stiša, Grben (cruben), Glavež, Hoti mir, Hoten, Hotež, Kranjsk, Koze (Cozil, guozil), Kako, Kanej, Kasni, Krepak, (crepuco), Kralo, Koser (coseri), Ludino, Luban, Lutomir, Motik, Miromisl, Menedrag, Meri-slav, Mislej, Mistislav, Milas, Milo, Mirogoj, Mu-nemir, Minidrago, Nosimir, Negod, Nepokor, Ni-trabor, Našimir, Nazir, Nenadej, Olodrag, (— vele-drag?) Olomir, Onimisl, Pribibor, Pribislav, Pe-nebod, Pozden (pizeden), Pudaram, Preslaven (pre- lijanski elementi se ne morejo sprijazniti z menen jem, da so Slovani tukaj enakopravni zfltalijani in da imajo tukaj še veče pravice, nego Italijani, kar nam pre-jasno kaže osnova nekaterih viših javnih uradov, Šol, Rorot i. t. d., katere vse so prava, močna trdnjava ita-janske, akoprem na postavnem potu osnovane, propagande, močneja trdnjava od one židovske lrre-dente, katere se mi Slovani ne bojimo niti v sanjah. A Bajamonti! on tudi ni bil Irredentar, on je bil tiste stranke, ki je z Nemci pogodila se, da jiin pomaga zatirati in uničiti slovanski živeli po vsej Avstriji. Prav ta nenaravna zveza pa je bila jako nevarna Avstriji, kakor se to kaže denes posebno v Trstu in Istri, kder Irredentovci smeio vzdigujejo svoje glave. Ako pa je Avstrija sprevidela, daje treba zajeziti v Dalmaciji italijansko propagando, naj pa dojde| po konservativcih ali Irredentistih, menimo, morala bi to storiti v lastnem interesu tudi v onih deželah, katere so v prav enakem položaju, kakor Dalmacija pred Rodičem, o katerej je poprej govorila Irredenta prav tako,^kakor govori denes o Istri in Trstu. Kaj pa izvira iz tega? Da je treba tudi tukaj za enako bolezen enacega leka, da je treba odkritosrčno in z vso močjo podpirati slovanski živelj po vsem Primorju, da pa je treba to pred vsem začeti v šoli in v uradu, ker sol a in urad sta bila prvi uzrok, da se je dosedaj na tisoče in tisoče otrok majke Slave poitalijanilo, da celo poirredantito. To napako treba odstraniti na Primorskem in videli bomo, ako ne bodo te dežele v 10—15 letih prav tako odvažno slovanske, kakor ie denes Dalmacija. In kaj je treba Avstriji boljšega jeza, močneje trdnjave proti Irre-denti, nego so Slovani. Zajezite italijansko propagando, naj bi došla pa tako ali tako, potem k malu ne bo ni duha ni sluha o lahonih, o Irredenti in enakih prikaznih, kajti Slovan, osobito primorski Slovan, se f>rej sprijazne cel6 z Bismarkom, nego pa s potomci n učenci Garibaldija, Mazzina-ja I. t. d. Da nam Slovanom vlada pusti le nekoliko oduška, pozna se uže razloček, in če se denes veselimo vladnega postopanja v Dalmaciji, upamo, da se bomo mogli po letih prav tako veseliti vladnega postopanja v drugih primorskih deželah; — znamenja na vsak način kažejo uže boljše, z Dunaja piše ugoden veter; temu vetru nasprotnih vetrov pa ne sme biti na Primorskem, tako saj zahteva »raison d'etat«. Deželni zbori. Goriški deželni zbor je v sedmej seji potrdil nekoliko promemb zastran razdelitve občinskih zemljišč sclauonte) Primislav, Promer, Pilende, ReŠat, Ratnik, Radoslav, Rastislav, R;ižinen, Randek, Ratgoj, Stregemil (strezimir), Sebeteh, Sobeslav, Sebedrag (večkrat), Sventopulk, Sedemir, Stanimir, Sabes (Sobec?) Siliz (Žilec?) Sedobrat, Stranamir, Sovina, Stradoslav, Soidrago, Santpulk, Sitigoj (= ži-togoj), Stano, Sandok, Trebenec (večkrat), Trudo-pulk, Trpimir, Trebego, Trdoslav, Trdimir (turde-mer), Unislav, Velik (uelecnes), Vitainisl, Vidmar (uitmer), Vuikot, ViŠenik (uisenego), Vilan, Vesti-mir, Zlebor, Zitomir, Ziznemir (zizemer); — ženske pa; Boželica, Belica, Bogomila, Bega, Bracena (blatena), Bedoslava, Genteska (cvetna?), Crna, Ce-resula (?), Dobrava, Dobravlasta, Degodelka (— dolgodelka?), Godeslava, Hesla, Kalja, Ježumila (exumila), Lala, Luta, Milena, Mevla, Motimira, Mlada, Mojslavica, Menidraga, Mirislava, Mislena, Mirona, Mariosa, Pribislava, Presoboda, Prisnata, Sobemisla (— sobemuscla), Slovenka (— sclau-uenca —•), Svetožizna (— szuentezizna —), Stra-neka, Semidraga, Straha, Stradoslava. Semimsla, Sinata, Sebuska, Slavka (sclauica), Tešina, Tre-bena, Toneslava in Tunislava, Ubislava, Železna (zelesena), Zisola (= žežula — kukovica), Zidana (— žudena), Zla.« (F. Rački: Rad jugosl. akad. XLII. p. 198.) To pa niso vsa imena, še veliko več jih je, ki stoje po obrobku rokopisa in mej obema kolonama prvih devet strani je tako gosto popisanih, da se ne nahaja nijedno prazno mesto. Gotovo je bilo mej onimi obiskovalci tudi mnogo TržaČanov in Goričanov, kder je še dan denes mnogo priimkov končnico goj (= radost), in sploh KraŠevcev. (S. Rutar.) Uže pod bizantinsko vlado so imeli škofi tudi v svetovnih poslih važno besedo, kajti cesarji so jim navadno izročevali neko nadzorstvo nad urad- Vrhovsklh na Kanalskem, dovolil je dve stipendiji za obiskovalce tehnologičnega muzeja na Dunaji, eno z 400 gld. za rezlarje, in eno s 300 gld. za kosarje ali pleteničarje. Za grajenje in razširjenje poslopij kmetijske Šole je dovolil 7000 gld.; določil je dobo za lov na divje gosi, race, kljunače in sploh na povodnje in močvirske ptice od 1. junija do konca julija. Ma-rianskej obrtnljskej Šoli je dovolil 500 gld. podpore in podelil visokošolcein nekoliko podpor po 80 gld. V reklamacijsko komisijo je bil izvoljen g. Fr. Ma-horčifi in v deželni odbor g. Faganei. V osinej seji je privolil ločitev Istre io Goriškega glede sovlastninske pravice do deželne gluhonemice; za morsko kopelj v Gradu je dovolil 500 gld. podpore. V devetej seji je bila dolgi razprava zastran slabega gospodarstva goriške mestne gosposke, katerej se ie velika nemarnost hudo očitala. Poročal je v tej zadevi g. poslanec Gasser jako obširno in temeljito in sprejel se je po nasvetu dotičnega odbora načrt tega le zakona: §. 1. Deželni zbor pazi po svojem odboru na to, da se zakladno premoženje glavnega deželnega mesta Goriškega, kakor tudi premoženje njegovih zavodov ohrani neprikrajšano (Člen XXIV. državne postave od 5. marca 1862 št. 18 držav, zak.) V ta namen more zahtevati od mestnega zastopa Goriškega pojasnila in opravičenje, odpošiljati preiskovalne komisije in, kedar treba, odločevati primerne naredbe. §. S. Ako bi občinsko starešinstvo glavnega mesta Gorice zanemarilo ali branilo se preskrbeti potrebne zaloge za plačilo odrezkov (kuponov) posojila 500.000 gold. od dne 1. julija 1868 v določenih obrokih in za plačilo obligacij, ki se imajo plačati po dotičnem za srečkanje sestavljenem načrtu, imel bo deželni odbor oblast odločiti in naložiti primerne doklade k javnim davkom In učiniti, česar treba za pobiranje doklad in porabo dohodkov v založbo zapadlih odrezkov in izsrečkanih obligacij. »Isto oblast bo imel dež. odbor glede morebitnega drugega posojila do 100.000 gld., katero bi dež. odbor spoznal dovoliti gorlškej občini za plačilo zapadlih kuponov in izsrečkanih obligacij. §. 3. Za vpeljavo doklad po §. 2 te postave ni treba deželne postave, naj so kakor si bodi odmer-rjene. §. 4. Ta postava obvelja tistega dne, ko se objavi. Dr. Tonkll je potem poročal o razdelitvi zemljišč Volčanskih, Kozarskih, Ciginjskih in posebe o Selskih, predlogi so se sprejeli. Poročilo finančnega odseka kaže, da bo v letu 1883 dohodkov za zalog za uboge 25.141, troškov pa niki, in sploh se brez jnjih ni sklepala nijedna obče veljavna pogodba. Se veči politični vpliv so škofje zadobili pod frankovsko vlado, kajti navadno so postali baroni ali grofi. Tržaški škof je kot grof imel mnogo pravice, desetino in mitniuo in užitnino pobirati, sodstvo, in lasten denar kovati. Vendar ne smemo si misliti, da je tržaški škof tudi v svetovnem obziru imel toliko fevdne (izročene) lastnine, kolikor je bilo škofije. Polagoma so od raznih kraljev in cesarjev dobivali posamezne gradove, sela, in naposled 1. (M8 je škof Janez III. dobil od cesarja Lotarja II. tržaško mesto z okolico (tri milje na okolo) z vsemi pravicami gor navedenimi. To škofovo posestvo je segalo od Opčine do Predloke (Kovačič rokopis trž. zgod.), in se dandenes im:ijo škofje tržaški ostanke svojih zemljišč v Dolini (v Bregu in Žavljah) in gor po dolinskem Krasu do Sl ivnika, kder je pod vrhom Videžem velika senožet: biofeZea. — Prej uže, 1. 911. je bil podaril talijanski kralj Berengar tržaškemu škofu gradova »Beram« — (kar neki imajo za grad) Vrem v Istri, a drugi za Prem, tretji za Vreine (Kandler), tako da nič gotovega nam ni znano o tem gradu. Morda je bil Repen-tabor (na Krasu), kajti nad vbodom k Tahru je napis »1. 911 je bil tabor zidan«. A takrat so bili prihrumeli divji Madjari v naše dežele ter strašansko razsajali, ropali, zažigali, vse pomandrali, da ie bil velik stran pred njimi. Skoz 50 let so večkrat ponavljali Madjari svoje nupade in kot huda nevihta deželo pustošili. »Isti kralj Berengar je dozvolil svojim podložnim, da smejo tabre zidati kder koli hočejo v svojo obrambo, in mnogo se jih jo takrat vzdihovalo po višavah«. (Zandonati o. c. st. 116.) (Dalje prihodnjič.) EDINOST. 32.604. Primanjkljaj se nekoliko pokrije z obligacijo Goriškega zemljiško odvisnega zaloga 5t. 15 črka A. nominalne vrednosti 5/270 gld. stare veljave. V desetej seji je na predlog dr. Tonklija zbor dovolil po toči poškodovanim kanalskim in Podča-venikim 3000: g Id. podpore; potem še te le podpore občinam cestn. odboru Ajdovskemu gld. 1000— cestn. odb. Sežanskemu gld. 1000 — cestn. odb. Komenskemu gld. 1000 — cestn. odi). Goriškemu za brdske ceste gld. 1000 — cestn. od h. Goriškemu za most pri Roj-cih gld. 2000 in posojilo gld. 5000 — cestn. odb. Tolminskemu a) za cesto v Kotu gld. 1500 —• za cesto od sv. Lucije do Čiginja gld. 1500 — cestn. odb. Bovškemu za most na Koritenci gld. 500 — Šempa-Ski občini za most gld. 500 — Ajdovski občini za popravo obč. ceste gld. 300 — občini Romansu gld. Politični pregled. Notranje dežele. Najvišja sodnija je določila, da se noben časnik ne sme zapleniti zarad tega, ker je priobčil kak govor državnega ali deželnega poslanca v državnem ali deželnem zboru, naj bo vladi še tako sovražen. Zadnje dni jo bilo več delelnih načelnikov na Dunaji; kakor so sliši, zarad sklicanja deželnih zborov. Nekateri so bili tudi pri cesarju, mej temi primorski deželni namestnik g. baron Pretiš. Naš g. deželni namestnik jo gotovo cesarju poročal o razstavi, ki je jasna stran Trsta ter je irredente škripanje s zobmi ni moglo zaprečiti, ali vsaj otemmti; to je veselo znamenje, ker priča, da irredenta vendar ni vsemogočna i da naglo skoprni, ako se jej prereže prava žila, katera se je do zdaj vedno umetno s krvijo pojila. Da je pa naš deželni namestnik poročal tudi o sedanjem mestnem zboru, to jo tudi prav gotovo, ker ta zbor nema primere ne le v našem cesarstvu z nobenim družim zborom, temuč v nobenej državi vsega sveta ni tacega zbora. Da zdaj, Če tudi manjka le dveh poslancev, še sklepati ne more, to je užo čudno, še bolj čudno in krivično pa je to, da je on v deželnih stvareh prva in ob enem tudi druga instancija, kar nikodar ni in pravici v obraz bije. To stvar bo moral državni zbor predrugačiti. Bukovinski deželni zbor je sklican v 1. dan meseca avgusta. Slovansko prebivalstvo Slezije je 1. t. m. podalo deželnemu načelniku spomenico, ki našteva hude krivice, ki so mu gode in se končava z besedami: Kdaj se nam pravica da? 15. julija je pa naučili minister baron Conrad «opavskej Matici» naznanil, da se nje prošnja za dovoljenje češke gimnazije iz zasebnih sredstev ne more uslišati, ker Matica ne daje dovolj poroštva, da bo mogla šolo vzdrževati in ker Opava za češko gimnazijo ni prikladna. Minister Conrad draži slovansko kri, to ni pot k pomirjenju. Na Hrvatskem so sprevideli, da je vsa uprava nekako piškava i predraga, kakor je to tudi drugej in drugod, da Cizlitavija ne dela izjeme, tega nam ni treba omenjati. V Zagrebu se je tedaj začela konferenca o tej stvari pod prvosedstvom bana Pejačeviča. Sklenolo se je v prvej seji, naj trije sekcijski glavarji osnujejo načrt, kako bi so predrugačila uprava, da bo potem konferenca na tega načrta podlogi dalje de'ala. — Mi nemamo dosti zaupanja v tako konferenco, skušnje v Cizlitaviji nam so priča, da so po vsakej preuredbi troški na-rastli; pri nižjih uradnikih se je sicer nekoliko prihranilo, a dvakrat toliko zahtevalo za višje uradnike i nepotrebno kontrolo, in po vsakej preuredbi se je uprava le še bolj zamotala i čisto nepotrebne pisarije je vedno več. So uradnije, v katerih bi trije uradniki, eden višji i dva nižja, prav lahko in prav dobro svoja dela opravljali, pa sedi tam osem uradnikov, trije višji in pet nižjih, ki iščejo v tem uradniške svoje sposobnosti, da nižje uradnije v svojem delu le ovirajo, ker zahtevajo od njih na stotero popolnoma nepotrebnih poročil. Civilni adlatus za Bosno in Hrceqovino, baron Nikolić, bil je zaprisežen 20. t. m. ter nega svetnika, a pozabil na sv. Cirila In Metoda. Gorj6 čredi in pastirju, ako pastir ni previden in vodi čredo po njemu in čredi nepoznane) paši — za katero prežč volkovi. Farani sv. Jakopa. IZ Sežane, dne 20. julija 1882. Kakor drugod, tako je tudi pri nas nastala huda vročina ter utegne, ako v kratkem krotkega dežja ne dobčmo, uničiti lepo nado ubozega kmeta. Sena smo le malo pridelali; ječmena, pšenice peijevica in reži še precej, le krompirja, katerega sta pomladanski mraz iu suša v razvoji zatrla, malo se je pridelalo. Tudi vinski trs obeč i, k ljubu neugodnemu vremenu ob cvetji in razgrajajočej trtnej bolezni, bogato letino, izbornega terana. Poleg navadne gospode, ki hodi vsako leto semkaj sveži zrak uživat, ter oslabela pljuča krepčat z naravnim Kraševcem (teranom), došlo je 58'/ bata-lijonov hrabrih hrvatskih vojakov Jelačičevegapešpolka iz Pulja dne 1& t. m. v Sežano, kder ostanejo do 30. t. m. Sinoči je svirala vojaška ban ia ovega peš-polka na velikem prostorišču pred oerkvijo več komadov, mej katerimi sta 9e nam najbolj dopadala »£7 boju in »Kočijantičen venček narodnih pisni*. Prav hvaležni smo in želimo, da bi nas Se večkrat razveseljevali z enakimi krasnimi melodijami. Se nekaj veselega mi je poročati, o čemer je uže nam priljubljena »Edinost« v zadnjej št. 31. poročala, da priredi sežanska čitalnica dne 6. avgusta 1882 veselico s tombolo, dobitki v zlatem denarji, Šaljivo igro »Kateri bo«, deklamacijami, petjem in plesom na korist »Narodnemu domu«. Več o tem sežanska čitalnica najbrže poroči v enej prihodnjih Številk. Prilično se zopet oglasim, ako dovolite, gospod uredniki *) *) Z veseljem. Ured. EDINOST. Na Krasu* dne 17. julija. {Nale ceste, javna plesna zabava v Komnu, gorjan-ski župan). Pred malo desetletij smo bili pri nas 2eIo slabo preskrbeni s cestami, a danes smemo biti zadovoljni v tem obziru, kajti kamor hočeš, dragi bralec, zdrdraš z vozom po gladkej cesti. — To se vč, da nas vzdr-žavanje, — kmet bi rekel cestni odbor — mnogo stane, a č* pomislimo, da je dobra pot prvi pogoj Eri kupčiji in pri kmetijstvu, da si olajšamo promet, ome gotovo r t iovoljnejše plačevali cestno priklado, s katero se ceste popravljajo in vzdržujejo. Dobrote naših Jehkovoznih cest ne znamo ceniti, ker ni^mo nikedar po slabih se vozili ali jabali. Predragi čitatelj, le vprašaj vojake, ki so bili mej okupacijo v Bosni in Ercegovinf, kolike vrednosti je dobra pot, ti revčki ti bodo znali gotovo povedati, kolikokrat so v blatu obtičali, kolikokrat so se vozovi prekopicno« li itd. Da pa ne bodemo imeli preogromnih troŠkov, ravnajmo modro in ekonomično, da si napravimo le toliko poti, kolikor jih v resnici potrebujemo. A do-zdaj se nisino povsem dri ili tega pravila, ampak včasih prestopili tudi meje in z nepotrebnimi zgradbami si nove butare nalagali na ramena. Tako n. pr. se mi zdi zgrajenje ceste iz Škrbine čez kraški hrib v Dornberg zelo nepotrebno, in ne poznam večje bedarije, nego je bila v času zidanja trditev, da bode ta črta vezala Kras z Gorico. Uže takrat se mi je zdelo nemogoče, da bi bila pot, katera bo držala čez najvišji hrib, dobra in ravna, in lansko letovsem se prepričal, koliko je resnice na obečanjih. Sel sem enkrat in gotovo mi ne pade v glavo, da bi v novič drznol se voziti po takej cesti, ki je veliko strmejŠa, daljša, nevarnejša in samotnejša, nego stara cesta čez »Rovnjak«. Onih 36 tisoč for., katere so zabili tako nepotrebno v novo cesto, ki dola naprednjaškemu 19. Btoletju sramoto, deli da bi bili v Rovnjak, za koliko bi bili na boljšem? Saj se še tako poslužujejo vsi KraŠevci razen Skrbincev in Lipencev stare poti. Omeniti moram pa, da se Rovnjak prav zdaj popravlja, fti kadar se popravi do »Vrha«, potem pa bomo ule skrbeli, da se nova cesta, Komen-Škrbina-Dorn-berg, Izbriše iz skladovnih. Peljajoč se zadnjo nedeljo iz lepe vipavske doline {»roti Komnu, zapazil sem uže od daleč slovansko robojnico na visokem drogu. Nevedoč kaj pomenja, zvedel sem Še le, ko sem dospel v Komen. Mladina je imela javen ples. Sicer me malo zanimajo take veselice, a ustavil sem se vendar nekaj ur tam, da spoznam ljudstvo, običaje itd. in kar me je najbolj vezalo na Komen, bila je omenjena trobojnica, katera ie značila, da biva tukaj slovanski narodni fivefy. Človek vidi kaj tacega le malo kde, zato mi je bila pa ta redkost tem dražja. Opazoval sein mladino. Če je morda tako spačena In nezavedna, kakor na doljnem Krasu. V tem obziru se moram prav pohvalno izreči, kajti red je bil vse popoludne v pravem pomenu besede. — Laškega žlo-bodranja tudi nisem slišal mej mladino, v tem so'se odlikovale le neke »signorine«, ki menda služijo tam v Trstu, pa so prišle ta dan domov skazati se, da so uže na »tontani« v Trstu vodo pile in v tem hipu tozabile besedo, katero jih je mati krašovska učila. Mislijo si te ubožice, da je, če he malo po laško »pO-parlira«, to bolj »nobile«, a revice se v tem obziru zelo motijo, ker jim zasmehovanja od strani domačinov ne manjka. Jaz sem pa hujši v tem obziru še, nego so Koinenci. — Spominam se, kako je m6ja tHati kopala kokoši v vodi, kadar niso hotele več po Starem kokodakati in jajc nesti, ampak so klokale in ležale. Prt vsakem takem prestopku t. j., kadar bi mlada gospodičina, prišedša sem iz Trsta v domaČi kraj, hotela govoriti samo laški, kopal bi jo v koritu tli na kalu, in toliko časa, dokler bi slovenski prosila, naj se jo pusti. Verujte, da bi tak recept pomogel, da bj se ta kužna bolezen odpravila. Zalilo me je mej zabavo tedaj samo to laško ilobodranje, ki se ie vršilo pod slovansko zastavo. Priporočamo zavednim in narodnim mladeničem, naj Sri drugrj priliki tudi to odstrane, in s tem pokažejo, a so narodni, da vedo kakšen pomen ima trobojna Slovanska zastava, in da se naroden ptujec, katerega narodni čut je bil malo žaljen, ne bod* več spotikal ob »signorinah«, vaših domorodkinjah, katere Vam delajo sramotol Posvarite jih! Pri vsakej priliki pa se vedite mirno in moško, kakor zadnjič, to dela čast Vam, občini in sploh narodu. Posebno v Komnu je zmirom polno tujcev, zato moramo pa tem bolj skrbeti, da se pokažemo olikane in zavedne, ob enem pa tudi Slovaue, zato Vara pa kličem zmirom in povsod: Naprej zastava Slave 1 Zapustivši v mraku Komen, peljal sem se čez Gorja lsko, ustaviti sem se moral tudi tukaj nekaj minut, da opravim svoja opravila. Pri tej priliki sem imel prvič čast videti gorjansitega župana, o katerem se )e uže toliko govorilo. To je oni odlični mož, kateri je prosil prejšnjega okr. glavarja na) mu nemški dopisuje, človeče, ki je služilo par let pri flnančnej straži in hoče zdaj nemški komandirati. Ko ino česti in spoštovanja uživa ta nemški župan, ki zna nekaj nađ »fttnf« po nemški šteti, prepričal sein se prav onega dne v Gorjanskem. Vidim še le, da ga dolgoletna skušnja ne zmodri. Stokrat so ga uže svarili zarad »dajčferderbičine« pa 1 pravijo, da je neobčutljiv, Renegatje imajo uže na tem svetu pekel. j. Iz Gorice* 23. julija. Slovesna instalacija našega župana, dr. Mauro-vicha bila je 92. t. m. Novi župan je v nastopnem govoru obečal nepristranost in gojenje patrijotizma in lojalnosti do Avstrije. To vse je lepo, in čas bi bil, da se te obljube vresničijo v avstrijski Nizzi; a naše ljudstvo je zgubilo vse zaupanje in trdi, da ne bode bolje, dokler ne odstranijo glasovitoga Favetti-ja, ker Favetti, kot tajnik, bode Še vedno delal po stari navadi in po pregovoru: »La volpe perde il pello, il vizio mai«. Ljudstvo je tukaj sploh zbegano in ne veruje nič več. — Mestni zastop mora zdaj najeti 100.000 gld., da pokrije nesnago dosedanjega gospodarstva; zato pa išče dovoljenja od vlade, da sme ta dolg priklopiti poprejšnjemu dolgu od '/» miljona goldinarjev. Maurovich je sicer pošten mož; a ne vemo, ako ima tudi toliko eneržije, da bi vredii mestne finance in zboljŠal tuk. socijalno stanje. Utonjenega učenca Miloka so našli v Soči še tisti večer, ko je utonil; 21. t. m. bil je posebno lep in slovesen pogreb tega jako pridnega dijaka. Te dni je Bopet v Soči vtonil en vojak; Soča terja vsako leto mnoge žrtve. Na našej gimnaziji je napravilo izmej 27 osmo-šolcev zrelostni izpit 16, mej temi trije z odliko. Večina jih gre študirat pravo. — V mestu razsaja nekoliko časa sem mej otroki Ikrlatiea (rubad), in vsled tega so morali nekatere šole pred koncem šolskega leta zapreti. Domače in razne vesti. ftaj vlŠJe 0K0be v Trstu. Mi vemo za gotovo le toliko, da še ni določeno, ali, in kedaj pride cesar, cesarica, carjevič s Štefanijo itd. itd. v Trst. Kar so časniki o tem pisali, to je bilo vse ugibanje in sle-enje ljudstva; saj nekateri Časniki najbolj ob tem ive, da ljudstvo slepč. — V Miramaru se delajo sicer neke priprave, tudi hišni telegraf popravlja telegrafski uradnik iz Trsta, ali to le za primerljaj, ako bi katera najvišja osoba res prišla v Miramar; napovedana pa došlej še nobena ni. NajverjetniŠe pa je to, da razstave ne počestl ni cesar, ni cesarica, pa tudi ne cesarjevič s Štefanijo, ako patrijotična stranka v mestnem zboru ne bo mogla ali' hotela reda napraviti. Zakaj so vsi Italija-nisi m i vedno na svojem mestu, in zakaj se od drŽave mnogo podpiran in odlikovan g. Mauser odteza zborovanju? Ako bi on bil zadnjič v zboru, zmaga bi naša bila vsestranska, on je kriv vpe velepomembne neprilike. Tržaikl mestni svet* Nekateri Časniki, kateri so navadno dobro podučeni, trdijo, da cesar i najvišja cesarska rodovina ne obišče razstave, ako se v mestnem svetu ne napravi red; mogoče je tudi, da se temu svetovalstvu duri zapr6. Po tem takein bi Trst za časa razstave še mestnega zastopa ne imel. To bi nezaslišano bilo i nekaj začasnega bi morala vlada na njegovo mesto oktroirati; ker je pa mestni zbor tudi deželni zbor in tega vlada po ustavnih zakonih nikakor ne sme oktroirati, zato utegne v Trstu nastati babilonska zmešnjava. Razstava. Sest dni še nas loči od veličastne svečanosti otvorenja razstave. Ves Trst ta trenutek nepotrpeŽljivim hrepenenjem pričakuje, in vsakdo se ga veseli, razven peSčiče abotnlh, prenapetih irredentarjev. Za ozajjšanje mesta se je zadnje tedne dosti storilo, pa še bi se lehko več I Gotovo se Trst 1. avgusta prikaže v prazniinej opravi. — Koliko je zdaj v razstavnih poslopjih dela, lebko se sklepa iz tega, da je samo v eaboto došlo 62 železničnib voz, natlačenih z blagom za razstavo. V poslopju št. 1., kder je na razgled blago zadevajoče mornarstvo, v redu je uže vse. Zadnje dni seje v naglici postavilo Še več majhnih paviljonov in kioskov, kateri niso bili prej v programu. Gospod, ki je bil včeraj pri sv. Andreju, nam je rekel, da razstava vsako pričakovanje (tudi odborovo) telo prekosi. Izvrševalhi odbor je giedć vstopnine določil ta—le pravila: Vstopr.iški biljet bo stal zadan 50 kr. v četrtek pa 1 gold. Vstopnina v vrt pol ure pred zatvorjenjem poslopij zvečer bo stala 20 kr. Od 1. avgusta do 15. septembra bo razstava odprta od 8. zjutraj do 6. zvečer; od 16. septembra do 15. oktobra od 9. zjutraj do 5. zvečer; od 16. oktobra do 15. novembra od 10. zjutraj do 4. zvečer. Vsako popoludne bodo na razstavnem prostoru igrale 3 bande, 2 vojaški in — ciganska. Banda naših priljubljenih >Je-lačičev« pod svojim slovečim kapelnikom g. Milierom bode došla iz Pulja. Iz Gorice Be pričakuje banda regimenta Hess. — Magistrat je za vseh 5 društev trža&kih postrežčkov (servi di Pia\za) napravil nov red in nove tarife. Policija ima nadzorstvo, da se ne prestopijo. Občni zbor „Tržaškega Sokola*' je bil v nedeljo, volil se je odbor, in sicer za starosta: J. Vuckovič, odborniki pa so: Dolenec, Dolinar, Sakser, Dužnik, Paternost, Kerže, Škabar, Čokelj. Sklenolo se je nadalje, da se ima takoj obleka napraviti, da pojde deputacija uže v Sežano k narodnej veselici in da se potem v deleži Sokol, kolikpr mogoče, in corpore velike slavnosti v Postojni. DruSivo Unione »operam Trlestlna« blagoslovi svojo društveno zastavo v nedeljo 30. t. m. ob 11. url v gledišči »Politeama Rossetti« in priredi popoludne na vrtu »Monte Verde« veliko veselico z godbo, petjem in plesom v dvorani. Telegrafska zveza mei Trstom in Alek-sandtijo je zopet v redu. Mej Aleksandrijo in Kahiro pa je pretrgana. Poltna zve\a po parnikih skoz Suecev prekop v Indijo. Kino in Japan je redna, kakor po-rej. Angleške in francoske vojne ladije se vozijo po analu, da ga varujejo. Begunov iZ Egipta je pripeljal parnik »Ettoreu v nedeljo zopet preko 200; pa po večini so taki ubožci, da jih vlada mora na lastne troške domu spraviti. Velika menažerija Bachova je došla v pon-deljek iz Italije v Trst, in tukaj OBtane ves čas razstave. Ima mnogo, in nekoliko redkih, izglednih zverin. Dopisnica z 7333 besedami je izpostavljena pri g. Zimoli. ' Bodite previdni* Neka kuharica je v lampo nalivala petrolje, svetila je z vžigalnimi klinčki, tekočina se je unela, posoda razpocila, in obleka jej začela goreti. Hipoma so sosedje priskočili, toda opekla se je uže tako, da so jo morali takoj v bolnišnico prenesti. Nagla smrt. V petek popoludne, se je vrnoi 32 letni pismnoša Franc Zeidler, rojen v Vipavi, z službe domu v ulice »dH Tintore«, naalo je pri vratih omedlel in bil v malo minutah mrlič. Ni čudo, — kajti živenje pismonoS v Trstu je uboštvo in — trpe nje. Nesreča. Z strehe novega ogromnega Lloy-dovega poslopja je v nedeljo po naključbii padel 16 letni kljeparski pomagač Peter Gagliardo, in bil je takoj mrtev. Za mrtvim — edinim svojim sinom, plaka zdaj stara mati — vdova. zblaznel je minolo soboto po noči nek dela-lec v Via Ghiozza, začel je zgrajati, razbijati in se je bilo bati, da ubije mater in Ženo, morali so ga takoj v blaznico odpeljati. Strop se Je ndrl v soboto po noči v nekej hiši via delle aqne, polomil pohiŠno orodje in stri petroljico, da je začelo goreti. Gospodar, ki je hotel gasiti, hudo se je opekel. Konj je v roko vgriznol 32 letnega kočjaža, ko mu je brzdo v gobec stavil ter ga ni hotel izpustiti. Ulekel ga je po cesti daleč in ga hotel pohoditi, pa se je vender ubranil. Ko je konju roko iz gobca otel, utekel je v bližno vežo, konj pa za njim, da mu je le s trudom ubežal. Volllcent koprskega okraja za deželni zbor priporočamo, da vole enoglasno moža, za katerega so se zedinili in katerega proglasimo prihodnjič. »V edinosti je moč«! Obligacije goriškega mestnega zajma so bile 1. julija izsrečkane: obligacija za 1000 gld. št. 121; obligacije po 100 gld. Št. 306, 333, 484, 373, 778, 995, 108-1, 1171, 1189,1478, 1562,1567, 1773,1973, 2004, 2044, 2137, 2288. Obligacije se izplačujejo pri goriškej mestnej denarnici in pri podružnici c. kr. priv. kreditnega zavoda v Trstu po določbah, zaznamovanih na obligacijah. Šolarjev v ljudskih Šolah je na Goriškem: 1. slovenskih 11799; 2. laških 7356; 3. nemških --60, reci šestdeset. In vender je na realki in gimnaziji v Gorici učni jezik nemlkit Ali to ni narobe svet? Prav tedaj, da je deželni zbor zopet (uže iestikrat) enoglasno sklenol resolucijo, s katero zah-teva poduk mladine na srednjih šolah v laškem in slovenskem jeziku. Potrjen zakon. Cesar je potrdil zakon kranjskega deželnega zbora za odkup duhovniške bire. Dopolnilna volitev za kranjski deželni zbor namesti rajnkega dr. BleiweiBa viteza Trsteniš-kega bo 22. avgusta. Za •»Narodni dom" ste nabrali v Ljubljani gospi Grassellijeva in Murnikova 1162 gld. Čast domoljubnima gospemal dr. Valenta v Ljubljani je imenovan vladnim svetovalcem. CSosp. profesor Rutar, kakor so nam poroča iz Spleta, hudo je obolel za legarjem, upati je vendar, da preboli, ker se mu na bolje obrača. Bog daj zdravje vrlemu rojaku I S Trate pri ttorenjejvasi se nam piše: Pri nas je bil 17. t. m. o '/, 5 ure hud potres z hudim gromom (bobnenjem). Prav ta dan tudi dopo-ludne o '/4 uri na devet se je čulo zopet votlo bobnenje ter se hudo streslo, veliko buji, nego prvikrat. Tudi popoludne okoli 4. ure se je slišalo bobnenje, pa brez potresa. *) Gospod Fr. (Serbić, cenjeni naš rojak in Eevec, imenovan je profesorjem na konservatoriji v ivovu. Blagemu možu, ki nij mogel v svojej domovini dobiti delokroga, ki pa je vselej mej nami nabral si lepih zaslug za probigenje narodne zavesti, na tujem pa glasil se v slavo slpvenskega imena, — čestitamo prav iz dna srca o tej veselei novici, da mu je odmerjeno tako lepo mesto v bratih Poljakih I »Slov. Naroda. V zadevi kopelidča Kislevode pri Rogatcu je deželni zbor v Gradcu sklenol, da kopelišče deželna lastnina ostane in da se vodstvo izroči posebnemu ravnatelju pod nadzorstvom dež. odbora. Mnogo potrebnih poprav se uvede. Dozdai je došlo v Klslovodo nad 1000 gostov, mej njimi mil. škof Stross-raajer; mnogo je tudi Tržačanov. Kraljevi Gradec etara trdnjava na Češkem se razruši in občina dobi dotična zemljišča za 900.000 gld. Brol vojnih in trgovinskih ladij evropejskih velevlasti je ta le: Angleška ima 560 vojnih ladij (80 oklopni«), in 6930 trgovinskih parnikov. Francoska 359 vojnih ladij (59 oklopnic) in 652 trg. parnikov. Rusija 389 vojnih ladij (28 oklopnic) in 176 trg. parnikov. Italija 67 vojnih ladij (17 oklopnic) in 151 trg. parnikov. Nemčija 79 vojnih ladij (11 oklopnic) in 351 trg. parnikov. Avstrija 56 vojnih ladij (11 oklopnic) in 113 trg. parnikov, večjidel Lloydovih. Španija 116 vojnih ladij (5 oklopnic) in 226 trg. parnikov. — Is tega se vidi, da so Angleži gospodje na morju v vsakem obziru. Temu nasproti pa so na kopnem mej vsemi najslabejši. Išči. zgubljeno 1 Profesor Newillv v^ Parizu je nedavno razlagal o dušnih zmožnostih živalij i pri tej priliki povedal to le dogodbo. Nek njegovih prijateljev je imel majhnega hrta (psa), ki ga je vedno spremljal. Enkrat je jahal v temnej noči na poti v Valencienncs, kar se mu konj upre i neče dalje. Vzrok tejga je bil mož, ki je sedel ob cestf i na vprašanje, kaj tu dela, odgovoril, da je nesrečen mož, on je, ker ie pot, imel nesti 280 frankov nečemu posestniku tu blizu, denar, 56 zlatov, spravil je v irhast pas. Zdaj pa je opazil, da ima pas majhno luknjo i da je vse cekine iz njega zgubil. V teini i na prašnej cesti ni mogoče iskati zgubljenega denarja. »Tu se utegne pomagati,« odgovori mu jezdec i reče, najmudap&s, *) Proilmo večkrat kaj. (Uredn). EDINOST. kateri je dal hrtu povohati ter mu pokazal, kle mu je iskati. Pes začne na.;lo iskati i k malu prinese v gobcu en cekin, potem drugi, tretj in v enej uri vse do zadnjega. Mož je bil zelo srečen i mislil je, da se je zgodilo čudo. Gospodarske in trgovinske stvari, Sol na Reki kupovati ne dopušča več Cizlitav-cem ministerski ukaz, ta uka/. je dobil veljavo 15. t. m. Gospodarske razmere na Ogerskem se grozno hujšajo. V letu 1875 je bilo na nepremakljivem blagu dol^-a ^05 milijonov gld. Ta dolg je zrastel v letu 1876 za 7;{, in v letu 1877 za 79 milijonov in danes je nepremakljivo bla»o na Ogrskem s 505 milijonov gld. obremenjeno. To je stopinja, iz katere ni mogoče ni naprej ni nazaj, dolgovi namreč ne bodo večji, pa tudi manjši ne, ker nobeden noče več denarja posojati, pa tudi nobeden dolgov plačevati. Zemljiški posestniki so tako zadolženi, da so upniki v zadnjih Eetih letih 33 milijonov ie zarad tega zgubili, ker so ila zemljišča po nižjej ceni prodana, nego so bili na njih vknjiženi dolgovi. Po javnei dražbi je bilo prodanih v letu 1S76 12.982 zemljišč, v letu 1877 15.965, v letu 18*/8 16.235, v letu 1879 19.213 in v letu 1880 19.213 zemljišč. V petih letih je tedaj nad 100.000 posestnikov propalo. PraŠanje je: kdo je kriv tega nezaslišanega gospodarskega propada in kako bi se odvrnol? Steze in poti na planinah. Upravno sodišče je določilo, da se steze in poti na planinah in gorah, katere so už« od pamtiveka v rabi, ne morejo odpraviti. Ako kdo zoper to določbo postopa, gre pritožba v prvej inŠtanci na dotični občinski zastop, v drugej inštanci na deželni odbor. Difteritls, ta Strašna bolezen zopet davi otroke v nekaterih krajih, tudi na Slovenskem. Dr. Field, zdravnik v Trstu ravna zoper difteritiko po poročilu »N. S1.« tako—le: V navaden vinski kozarec, z vodo napolnjen, vsiplje Iveplovega cveta za jedno žlico, in ga meša, dokler se ne raztopi. S tem zdravilom si mora bolnik grlo umivati, in v 10 minutah mu odleže, kajti žveplo ima moč v sebi, da pokonča vse parasite. Ako pa se je bolnikov stan uže zelo shujšal, naj s.e mu žveplov cvet skoz peresno cev v grlo piha, dokler ae to odpre, in potem se ravna po zgoraj imenovanem načinu. Smrt moljem! Preganjamo jih navadno s kafro, s tobakom, bencinom i. t. d. Pa vse to malo pomaga. »Gosp. L.« nasvetuje, naj se pomoči nekoliko kosov papirja s terpentinom, ter polože na dno v omare ali skrinje, kder se hrani kozuhovina ali suknena roba. K malu molji poginejo. Poskusimo 1 Od tlii domača živina pogostoma dosti trpi. Dober potnoček je ta—le maža: Vzemi 10 gramov semena od peterh/ja, zmelji ga v prah, in ga potem pomešaj v maslu ali svinjskej masti za 20 gramov. S to mažo živinčetu one teiesne dele pomaži, kder jo napada golazen. (A. N. a H.) Dražbe. V Sežani posestvo Josipa Prelec lz Barke, cenjeno 465 gld., 17. avg. In 17. sept. — V Sežani posestvo Josipa Nedoh iz Podgrada (Schvvarzenegg), cenjeno 537 gld., 21. avg. in 19. sept. — V Tolminu posestvo Antona BreSan iz Juvorce, cenjeno 14 500 gld., 28. julija (zadnjikrat). — Podgradom posestvo TomaŽa Sluga iz RaSic, cenjeno 2890 gld., 7. avg. in 7. sept. — V Tinjanu posestvo Janeza Sa-lambat iz Bibi, cenjeno 2767 gld., 19. uvg. in 20. sept. — V Labinu posestvo Franja BobošiS iz Brda, cenjeno 769 gld., 4. avg. in 9. sept. — V Labinu posestvo Janeza Glavina (SerŠen, Goboc) iz Kršane, cenjeno 959 gld , 4. avg. in 15. sept. — Podgradom posestvo Janeza Krigtnan iz Tuble, cenjeno 200 gld., 9. avg. in 9. sept. Podgradom Sosestvo Domenika Bianchl iz Trsta, cenjeno 250 gld., , avg. in 9. sept. — V Tiniami posestvo Antona Rado-lovich iz Margane, cenjeno 2136 gld , 10. avg. in 11. sopt. — V Sežani posestvo Janeza MasllS iz Podgrada (Schvvar-zenegg), cenjeno 135 gld., 11. avg in 11 sept. — V Sežani posestvo dedičev Germek iz Dobravelj, cenjeno 2075 gld , 10. avg. in 18. sept — V Pazinu posestvo Josipa Puhar iz Krbun, cenjeno 387 gld., 14. avg. in 13 sept. — V Gorici hiša št. 80 in 81 v Solkanu z pristojnimi zemljišči, 27. jul., 31. avg. in 3. okt. — V Trstu posestvo Katarine Adamo v Škednji, cenjeno 2419 gld., 14. avg. in 15. sept. — V Sežani posestvo Vinka Rapotec iz Kozine, cenjeno 550 gld., 21. avg. in 20. s^pt. — V Sežani posestvo Janeza Gullč iz Dobravelj, cenjeno 1340 gld., 28. jul., 28. avg. in 28. sept. — V Kanalu posestvo Valentina defarln z vrha, cenjeno 645 gld., 5. avg. in 2 sept. — V Trstu posestvo Josipu Stoka v Kontovelju in Barkovljah, cenjeno 9960 gld., 1. avg, 1. sept. In 2. okt - V Sežani posestvo Antona Bandal lz Pared, občina Dane cenjeno 298 gld , 22. avg. in 30. sept. — V Sežani posestvo Josipa in Uršule Klun iz Podgrada (Schwarzenegg), cenjeno 1065 gld., 21. avg. in 21. sept. Tržno poročilo. Kava — je na zunanjih trgih povsod v dobrem menenji. cene so skoro povsod, posebno pa v Ameriki za 2 do 5*/, poskočile; le tukaj se more Še kupiti po starih cenah, ker primanjkuje naročeb. A gotovo bodo tudi tukaj cene poskočile in v kratkem, zato pa je zdaj dober, ugoden moment za nakup. tiladkor — vedno v dobrem obrajtu pri rastočih cenah. Denes prodaja se Pile po gld. 33.75 do 341/*. Petrolje — iz Amerike dohajajo poročila, da se je to blago podražilo, a ta poročila niso nič uplivala na naš trg, kder je uže več časa nespremenjena cena mej gld. 91/« do 9l/f. V Reko pričakujejo letos mnogo petroija, kar bo na vsaki način na škodo Trstu. Žito. — Vsled dobrih poročil o letini od vseh krajev, padajo cene raznega žita prav naglo, prav tako so padle cene moke zadnje dni za cela 2 gld. in čez. Dosle so 3 ladije žita iz Iiusije. Denes kupuje se pšenica ruska uže po gld. 10'/t ao 11., a koruza po gld. 7'/, do 7'/4. Prodaje pa še po teh cen ah ni. Razno drugo blago brez spremembe, kupčija v obče ne more biti slabša. Borsno poročilo. Zarad dobre letine in ugodnega stanja denarnega. poskušala je borsa, da pov/.digne razne kurze v večej meri, a pariška borsa ni tega pustila. Mo.-oče je, da zopet zmaga optimizem na borsah in potem velika živahnost za par tednov. Borsna tendenca je vedno dobra, akoprem ni posebnega prašanja po efektih. Valute so v boljem mnenji. Dunajska borna dne SfJ. julija. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 77 gld. 15 kr. Knotni drž. dolg v srebrn .... 77 » 75 » Zlata renta.......... 95 * 30 • 1860 državni zajem.......132 » — a Delnice narodne banke.....8^7 • — » Kreditne delnice........317 » 50 • London 10 lir sterlln......120 » 35 • Napoleon...........9 » 57 » C. kr. cekini.........5 » (18 » 100 državnih mark.......58 • 88 » Podpisani priporočam vsem prijateljem in znancem, ki tržuško razstavo obiščejo, pa tudi drugim popotnikom, svojo Kostllnico „Pri veselem spodnjem Kranjcu", via Bel ved ere, blizu kolodvora. Dajem poroštvo za točno postrežbo, dobro slovensko kuhinjo, izvrstno istrsko črno vino (iz Vizinade), in rumeno Štajersko vino, ter za okusno pivo Jntmanovo (liter po 30 kr.) — Zraven priskrbujem prenočišča po mogoče nizkej ceni. — S spoštovanjem Franj o Bulo, po domače Novak. C. k. priviligirano društvo Riunione Adriatica di Sicurtš v Trftlu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah. Blavnloa In reserva društva dne 31. decembra 1881: Glavnica društva........gld. 8,3(K).U00.— reservni fond od dobičkov.....■ 625.927.02 « « za pokritje premikanja vrednosti efektov.......« 161 oOO.— Premijna reserva vsih oddelkov ... « 6,638.505,— Reserva za škode........« 231.591.— V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih..........« 13,506.696.47 Skupni znesek vsih škod plačanih od 1. Ib38 do 1881.......gld. 103,255.007.57 Urad ravnateljstva Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej hiši). 24—2 Gostilna „zur STADT WIEN" via S. Nicolo št II, v središču mesta, priporoča svoje lepe prostore po nizkej ceni. 21—3 Važno za kmetovalce! Marsikateremu gotovo v veliko olajšavo prodajajo se tudi na obroke po prav ugodnih pogojih dobro znano IiRIIZ-OVO ročne mlatilnice, slamoreznice itd. katerih se je v malo lelih izpočalo ogromno Število 98 tisoč komadov, kar jo gotovo najboljše) spričevalo in priporočilo. — Tedaj na noge! Združite se po dva ali več skupaj in ne zamudite ugodne prilike, kajti korist glede dela in cusaje tolika, da se kupljeni Btroj prav kmalu sam Izplača. Pojasnila in ilustrovane cenike brezplačno razpošilja. svzastonmštTo in zaloga pri A.Đ6DG7CU v LJubljani, Rimska cesta St. 19. 12-3 Pristna rogačka slatina (kisla voda) sveža, savinskl sir v opečnej podobi, posebno dober, kovinska pomada za iišpanje, prah za lišpane] in poliranje, najboljše čistilo na svetu, pjča za ptiče mrav-Ijinčina jajca, — tekoče oljnate barve v najboljšem lirnežu i/, lanenega olja, najfinejše obribane, za mazanje uže pripravljene; vse to po najniŽjej ceni: 4—2 Slatlč & 1» I le ker v Celjt, na Štajerskem. lloležoi prw* želodca, sapnika, početo jetiko, plučno in mehurjevo prehlajenje, naduho, kaielj nervozni in pasji itd. ozdravljajo hlepeki katere napravi j a P. PRENDINI lekarničar v Trstu. Velika denašnjn raba Izdelkov iz smole me je nagnola, da sem napravil pravi izleček iz norveške smole, ki je boljši od onega, ki dohaja iz tujih dežel. Ti hlepčki imajo enako mo£ gledć vode in smole, jemljo se dosti lažje, lažje se prebavljajo in so dosti ceneje od onih. Za obrambo ponarejanja je na vsakem hlepčku vtisneno na enej strani ime narejalca PRENDINI i na drugej strani beseda Catrame. Prodajajo ae v TRSTU v lekarnici PRENDINI v škatljicah po 40 kr. in se dobivajo v vseh dobrih lekarnicah vsacega kraja. 20-18 Drogerija A. B. ANGELI F* i a z za deli a legna št. 1 v Trstu. Zaloga oljnih barv lastne sestave, tovarna šopkov (pinzolnov) nemSki, angleški in francoski lak., itd, kakor tudi velika izbirka mineralnih vod naravnost iz prvih virov. Prodajalec vsth barvinih tvarin za c. k. vojn.) marino. ROČNI MLINI stiskalnice za grozdje in za konserve iz sadja. Sesalke in. cevi iz zeleza. Plinovi motori OTTOVI, popolneja in bolj ekonomična sistema. Deset njih se rabi v TRSTU. Železne cevi. Zaloga portlandskega cementa in hidravličnega apna, Stavbeni stroji. SGHNABL & G. v Trstu via Carinila IT. 22—13 M. Brown~ov univerzalni prah za živino najboljši in najgoiovejSi lek zoper živinske bolezni Zavojček stane 1 marko s poHnim povzetjem. Dobi se nepokvarjen edino le iz Chemische Fabrik Nordend (J. F. Vorrath & Co.) RoMontlial bel Berlin. Po zalogah zastopani v vsih mestih sveta. Prospekti brezplačno. — Agentje išč. jo. 12-4 rr? Ustanovljeno 17*7. Albert^Samassa c. kr. dvorni zvonar fabrikant strojev in gasilnega orodja v Ljubljani. Ubrani zvonovi z upravo. Vsake sorte gasllnice izvrstne sestave za občine, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori, vozovi za vodo, vrtne Škropilnice kakor drugo oroilje in pripomočki zoper požure. Crkveni evečniki in druge priprave z brona. Sesalke in orodje za vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadii, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. — po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke. (10—6) 1» k vet I nji v Človeka najlepši kras sta zobovje in lasje. Izdelki profesorja Rovć. Roye-jevo testo za zobe, | Roye-jeva zobna voda. i nestrupeno, po njemu postane zobovje prncej belo ko slonova kost. — Pusica stane 75 fenlkov. Roye-jev indiškl ekstrakt vstavi odmah bolečine zob. I steklenica stane 50 fenlkov. Rove-jeva kineška voda nedosegljivo sredstvo za toaleto, zaprečuje zgubo las in obvaruje pred prhljajem. I steklenica stane Marko I 50. Roye-jevo orehovo olje. Stem oljem mazani lasje postanejo kodrasti in temni. I steklenica stane I Marko. Kedor jo rabi, obvaruje se smrada iz ust in gniilobe v ustih. — Cona I Marko. Roye-jev zobni orah- obvaruje zobovje trhljivosti in zobne grampe. — I steklenica stane 60 fenlkov. Roye-jev -Restorer- Eodeli sivim lasem naravno arvo. — I steklenica stane _i."8^®!_ Roye-jeva krema za česarje, brez masti je najbolje sredstvo, da se lasem dadć katerokoli lego. I kozarce stane I Marko. Profesorja Royć>a Izdelki so tako Eripoznani, da je nepotrebna nadaljna priporočba; do-ivajo se v vsih boljših trgovinah z vot\javami in če-sarnicah na NemSkem ter se morejo prejeti s poštnim povzetjem po l Fatrik Norflena (J. F. Vopram & Comp. in Rosenthal bei Berlin. 12-4 Prodajalci dobć rabat. — Agentje se iščejo. Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANI& Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.