33. Štev., p°«nlna_:p|at«na 'v go.ovin,.	jy	Ljub|janj>	sobota	16	aVgUsta	1924.
Posamezna številka 150 Din.
Leto VI.
GLASILO NARODNO -SOČI J ALISTIČNE STRANKE.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, G adišče št. 7, levo. =::r„ .t.-.-::-~~ Telefon Štev. 77.	...
Izhaja vsako soboto.
Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6 Din, za inozemstvo 8 Din.
Inserati se računajo po velikosti. Cene so navedene   :.....................  v	oglasnem delu.	l,c-	■-	■■'l	'	■"	■
Vladina deklaracija.
Na prvi seji izvanrednega zasedanja narodne skupščine dne 0. t. m. je takoj Po končanih formalnostih vstal ministrski predsednik g. Ljuba Davidova- in prečitah vladino deklaracijo. Je to od obstoja države prva deklaracija, ki jo je pričakovala celokupna naša javnost z največjo napetostjo — s strahom, jezo ‘H veseljem, ise moremo uooesecmo prinesti cele deklaracije, in se omejujemo samo na glavne točke.
Predvsem povdarja deklaracija, da koče sedanja vlada strogo in neizprosno stati na parlamentarnem terenu in se naslanjati pri vseh odločitvah na parlament. Dalje navaja in posebno na-glaša, »da se naša skupna hiša mora urejevati skupno in dogovorno v neomajni slogi in na podlagi pravilnega ter prisrčnega sporazuma Srbov, Hrvatov in Sloveneev.«
Glede zunanje politike povdarja vlada v deklaraciji, da se bo naslanjala na zapadne velesile:	Francijo	in —
Anglijo ter Ameriko. Z Italijo hoče 'zdržati sklenjeni sporazum in zvezo v zavesti in pričakovanju, da je to v interesu obeh. Glede bratske Cehoslova-ške in Male entente naglasa prisrčnost in obljublja, da bo to zvezo še bolj utrdila.
Vlada je postavila v deklaracijo tudi zahtevo »Balkan balkanskim narodom« In obljublja, da bo skušala vspo-staviti normalne odnošaje med vsemi državimi na Balkanu. Glede Rusije "pa vlada, da se bo našel način za obnovitev odnosa jev z bratskim ruskim narodom.
V	'notranji politiki povdarja vlada v deklaraciji, da bo podvzela vse korake za poenostavljenje administracije, °dpravo korupcije in brezpogojno izvrševanje in spoštovanje zakonov. V to Svrho ho vlada fetrogo izvajala zakone, predložila poseben predlog zakona o Pobijanju korupcije, eliminirala partizanstvo iz uprave. Za nujne smatra vlada predloge zakonov o invalidih, o '“oči oškodovanim po povodnji, o kmetijskih kreditih in o izpremembi in dopolnitvi zakona o uradnikih. Vlada obljublja, da pripravi skrajno potreben Predlog o posrednih in neposrednih davkih. Na koncu deklaracije vlada Prosi narodne poslance, da se jasno odločijo.
To bi bila v bistvu vsebina vladine deklaracije. Ni naš namen napadati ali nvaliti, kjer ni treba. Tudi moramo kot Proletarska stranka vsako oficijelno ®nuncijacijo meščanskih strank in blokov soditi iz socialističnega stališča. *endar moremo mirno in odkrito priklati, da je 'deklaracija te vlade zelo, zelo različna od raznih deklaracij do-Sedanjih vlad. Gospod Ljuba Davidovič 3e že kol predsednik denvokratsko-soci Jaldemokratskega vladnega bloka nastopal z deklaracijami; zaznamovati pa je v®lik razloček med 1. 1919 in 1924.
Četudi je deklaracija v najtežjem vPraSanju zelo previdna, vendar odloč-n° povdarja, da je treba iskati bratski
sporazum Srbov, Hrvatov in Slovencev odkritosrčno in lojalno, brez rezerve in brez zahrbtnih misli, z bratsko ljubeznijo. Za te odkrite, možate in poštene besede smo narodni socijalisti g. Ljubi Davidoviču hvaležni. Proč z nepoštenostjo in zahrbtnostjo v politiki in takoj bo drugače v naši državi I
Glede zunanje politike moramo vstrajati ob strani zapadnih sil, ker to zahtevajo naši državni interesi in ker Nemčija mora popraviti vsa strašna grozodejstva, ki jih je zagrešila ne samo napram Belgijcem, Francozom, Poljakom, Srbom in drugim, temveč napram vsemu človeštvu. Nismo ne impe-rijalisti, ne militaristi, a pravica zahteva — popravo krivice. Pri tem našem stališču pa moramo budno paziti, da ne postanemo trgovski objekt zapadnega velekapitalizma. Da to preprečijo, so poklicani vsi pošteni narodni poslanci, kterim je dalo svoje zaupanje in mandat naše jugoslovansko kmetsko-delav-sko ljudstvo.
Z Italijo hoče vlada vzdržati korektne zvezeI Pogrešamo pa toplih besed za naše zasužnjene brate v Primorju in Istri, pogrešamo povdarka, da tudi Korotan je in mora ostali slovenski. Pridružujemo se pa iskrenim besedam o bratski Češkoslovaški. — Vezi z našimi najboljšimi in najvernejšimi brati je treba še vse bolj poglobiti, kakor so že.
Prvič pa čitamo v deklaraciji naše vlade krilatico »Balkan balkanskim narodom«. Ne samo to, temveč jugoslovanski Balkan — jugoslovanskim narodom, mora biti deviza slehernega Jugoslovana. In mi, naša država, mora prevzeti vodilno vlogo! Led je prebit, začetek storjeni
Ne zadovoljuje nas izjava glede Rusije. Dobro, smo lahko solidarni z velikimi zapadnimi demokracijami, a radi tega vendar ne smemo in ne moremo dopustiti, da pridemo zadnji do obnovitve odnošajev z bratskim ruskim narodom. Upamo in uverjeni smo, da bodo tem nejasnim besedam sledila jasna in hitra dejanja.
V	notranji politiki je potreba predvsem odpraviti korupcijo in partizanstvo iz uprave. Pozdravljamo namen, takoj sprejeti poseben zakon za pobijanje korupcije. Zdi se nam pa zelo problematično pobijanje korupcije, dokler nismo odpravili glavnega zla — orgij velekapitala. Zakaj vlada ni jasno povedala, da je najprej treba z zakonom določiti obrestno mero, da se pride do živega glavnim sovražnikom naše države in naroda, rejenim velebankirjem, ki so pravi izdajalci. Dokler je mogoče in celo častno zahtevati 30 do 50% obresti, ni mogoče odpraviti korupcije.
Administracijo poenostaviti! Predpogoj je zakon o centralni upravi, zakon o odgovornosti ministrov in nov, moderen zakon o državnem računovodstvu in glavni kontroli. Dokler pa je okorel in predpotopen birokratizem sankcijoniran v zakonih — je zboljšanje administracije države nemogoče.
B.
Mali ptic, velik krič.
Izobraževalno društvo »Bratstvo"
v Spodnji Šiški
vabi k
ki se vrši v petek, 15. avgusta 1924 po sledečem sporedu:
Ob 2. uri popolene zbirališče pred društvenim lokalom na vrtu gostilne Novak v Sp. Šiški, Vodnikova cesta št. 300. Od tu odhod z godbo na trg, kjer se vrši na slavnosten način razvitvje društvenega prapora.
Po razvitju obhod s prapori in godbo ZJŽ po šišenskih ulicah na “ELLEVUE, kjer se potem vrši
vrtna' veseirca,
pri kateri sodelujeta godba ZJŽ in tamburaški zbor »Bratstva«. — Na sporedu Je prosta zabava z godbo, petjem in plesom.
Vstopnina je prosta.
• -<	Bratje	in	seslie !
Vabimo Vas, da se v čim večjem številu udeležite naše prireditve, ki vršt pri vsakem vremenu. Pokažite s tem, da soglašate z našim prosvetnim ^tionr med mladim proletariatom.
Odbor »Bralstva" o Spod. Sliki.
Upali smo, da bo naše »samostalne demokrate« politični preokret izpre-obrnil, poboljšal. Upali smo, da se bodo začeli vendar že zavedati pravega pomirjevalnega zadržavnega dela že z ozirom na >splendid i^Jlation« v parlamentu in med narodom. Upali smo, da se postavijo na znosnejše stališče. Zato smo čakali in molčali. Toda Pribičevič-Žerjavova klika je vedno enako brezvestna, nesramna, lažujiva in nepomirljiva. »Reči«, »Jutra« in sorodnih lističev se ne prime ničesar, a tudi skupinica v skupščini igra naprej vlogo malega ptiča, velikega kriča.
Pa poglejmo resnici v obraz! Dne
26.	marca t. 1. se je g. Pribičevič ločil od g. Davidoviča in ustanovil takozva-no »samostalno« D. S. To bi ne bilo nič čudnega in nikdo bi mu tega ne bil zameril. Toda proti pričakovanju so izdali samostalci, ki so bili še dan prej v najostrejši in najbrezobzirnejši opoziciji proti režimu, svoje dosedanje zaveznike in uskočili v nasprotni tabor. Lastni' pristaši so bili 'neprijetno izne-nadeni, le Žerjav in »Jutro« sta — ploskala. To je bil usodepolni »salto mor-tale«, ki bi ga bila morda stranka še prebolela, da se je posrečilo pridobiti gg. P. — P. volilni mandat.
Toda g. Pašiču je bil g. Pribičevič s svojimi uskoki preslab pomočnik in še vse slabši — svetovalec. Po njegovi krivdi je prišla R. S. ob vodilno vlogo, ki ji po moči pripada. Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. G. Pribičevič je ostal osamljen. Radikali se po vsej pravici hudujejo nanj, vladne stranke ga radi uskoštva prezirajo. Značilno za popolni polom Pribičevičeve nestrpne politike je dejstvo, da je celo g. Pašid moral odkloniti vstop Pribičevičeve struje v R. S. zbog občega odpora. SDS je danes faktično brez vsake opore v parlamentu. Mesto pa, da bi uvidela svojo osamelost in zavzela tolerantnejše stališče, igra še naprej vlogo malega ptiča, velikega kriča. Zgubiti itak ne more ničesar v skupščini, a tudi ne med narodom.
Med narodom so imeli Pribičeviči-janci najmočnejšo oporo v Dalmaciji. Že Davidovičev triumfalni pohod po tej pokrajini, je moral tudi slepcu odpreti oči, da tam niso več tla za SDS. Dalmacija se je preorientirala proti Davidoviču prav t ako kakor Vojvodina, kakor poročajo najnovejše vesti. Gri-sogono, Wilder... so zadnjič poslanci v skupščini. Edino Lika se še drži. Po-
vsod opažamo željo po miru in sporazumu.
Pravtako brezupne so razmere za SDS v Sloveniji. Dejstvo je, da ni nobena stranka tako — obsovražena med Slovenci kakor ona, ki ji načeljuje dr. Žerjav. Tudi tu se kažejo naravne posledice. Žerjav ni izbiral sredstev. Stari, zaslužni, prvovrstni uradniki so se metali na cesto in nastavljali drugi, ki so našli več milosti v očeh g. načelnika SDS. Spominjam le na veleznačilni slučaj dr. P., velikega župana v M. Mož je bil priljubljen v vseh slojih in pri vseh strankah. Ko pa so odgodili parlament in se je čutil dr. Žerjav gospodarja Slovenije, so ga čez noč odstavili in imenovali na njegovo mesto najmlajšega okrajnega glavarja v Sloveniji. Bridko je moralo užaliti častitega gospoda, ko je izvedel ob povratku s potovanja iz časopisov! svojo upokojitev. Vsakemu hlapcu se odpove vsaj na štirinajst dni, Najvišjega oblastnega uradnika pa se brez vzroka in brez odpovedi vrže na cesto. Pripominjam, da je bil in je dr. P. naprednega mišljenja, a ne morda »klerikalec«.
Druge napredne ljudi, ki niso pri-sezali na Žerjavovo »državotvornost«, so šikanirali, denuncirali, preganjali, zapostavljali prav tako kot pristne »klerikalce« in »komuniste«. Žerjav je vtikal svoj nos v vsako imenovanje, se je čutil poklicanega soditi o vsakem uradniku in delati »uvete« pri vseh ministrstvih. Za dobo njegovega paševanja v Sloveniji niso zadostovala in ne odločevala ne starost, ne kvalifikacija, ne druge vrline, temveč večinoma le strankarska pripadnost.
Časi najvišjega župana v Sloveniji, Gregorja, so minili in se ne vrnejo več. Žerjavova orjunska politika doživlja svoj drugi Agro-Merkur. To je definitivni poraz cinizma brez vsake moralne opore. Tudi, če se zasuče politični položaj v Beogradu proti g. Davidoviču, kar ni verjetno, odkar se je g. Radič odločno izjavil za evolucijo, ne bo splaval več Žerjav na površje. Za g. Davi-dovičem stoji g. Jovanovič, kar izključuje vsako kombinacijo s Pribičevičem. To je bilo potrebno povedati javnosti, da ne nasede zavijanjem in lažem »Jutra« in ostalih lističev. Potreba pa je, da zvedo resnico tudi oni demokratski pristaši, ki še kolebajo. Navzlic »Jutru«, »Narodu«, liiravemu »Taborju« i. dr. je SDS — bila v Sloveniji. Mali ptiči so — mrliči.	,
Položaj naših rudarjev.
(Shod NSS v Trbovljah.)
Naša javnost se vse premalo briga za usodo tistega dela našega naroda, ki si mora pod zelo težkimi pogoji pod zemljo služiti svoj trdi vsakdanji kruh.
V	rudarskih revirjih, ki so last Trboveljske premogokopne družbe, gine de-settisoč slovenskih rudarjev. Najžalost-neje pa je to, da jih izsesava tuj kapitalizem ob sodelovanju naše slovenske buržuazije okrog »Jutra« in »Slov. Naroda«. Ta dva lista sta kot dobro plačana eksponenta Trb. prem. družbe pisala vedno proti interesom rudarjev ter tako javnost krivo informirala o njihovem dejanskem položaju. Njun uspeh je, bil ta, da je marsikdo začel celo zavidati rudarje, na vsak način pa jim ni bil naklonjen, kadar so podvzeli kako akcijo za izboljšanje svojega bednega stanja. Rudarji pa so molčali, trdo delali in trpeli ter naposled začeli zapuščati svojo domovino, ki ni imela razumevanja za njihove težnje.
Kdor okužen po našem liberalno-ka-pitalističnem časopisju ne verjame, da je trpljenje rudarjev res nepopisno, ta naj se potrudi v trboveljske podzemeljske rove in se skuša na lastne oči prepričati o tem. Tam bo videl vozače in kopače, ki v neprestani smrtni nevarnosti, ob pomanjkanju zraka in svetlobe, radi vročine skoro popolnoma nagi, trdo delajo za prospeh našega narodnega gospodarstva in države, ki brez premoga v današnjem času ne bi mogla izhajati. Videl jih bo, kako ob majhnih lučicah kakor krti rijejo naprej in podprejo vsak korak preluknjane zemlje s tramovjem, kar pa kljub največji previdnosti ne daje nikake garancije, da
se zemlja, ki jo tlači navzdol cela gora, ne vsuje in jih pokoplje za vedno. Po golih telesih jim lije pot v močnih curkih in smrtno bledi obrazi pretresajo človeka do dna duše. Kdor si ogleda življenje naših rudarjev pod zemljo, ta bo spoznal grozote pekla že na tem svetu. Ne bo potekla niti ena ura in že si bo zaželel solnca in zraka, medtem ko mora ubogi rudar ostati pod zemljo hočeš nočeš celih 8 ur, da zasluži boro plačico, da more skromno preživljati svojo družino. Zato rečemo s polno upravičenostjo, da je doletela najbolj žalostna usoda tisti del naroda, ki je obsojen na to, da v podzemeljskih rovih dela za celokupno naše blagostanje. Ako bi bilo delu primerno tudi plačilo, bi se lažje prenašalo to gorje, ne pa, da morajo rudarji, kakor se to dogaja dandanes, skoro gladu umirati samo, da napolnijo žepe nenasitnih tujih kapitalistov, Židov, Nemcev, Italijanov, Franco-
zov itd. ter naših podkupljenih demokratov. Ali so naši rudarji, ki tvorijo močen del naroda, zaslužili, da se tako postopa z njimi? Ali ni dolžnost vsega našega naroda, da se postavi na njihovo stran ter jih zaščiti pred krvosesi?! Ali ni dolžnost naše vlade, da z vso strogostjo poseže vmes ter napravi konec tem obupnim razmeram?!
*
Da se odpomore tem razmeram se je vršil v pondeljek popoldne ob številni udeležbi na prostranem vrtu gostilne Forte v Trbovljah javen rudarski shod, ki ga je sklicala narodno-socijalitsična stranka. Shodu je predsedoval rudar tov. Pavel Dornik, ki je pozdravil zborovalce in podal besedo tov. Brandnerju iz Ljubljane ,ki je govoril o predmetu: Novi politični položaj in rudax-ji. Ob začetku svojega govora se je spomnil onih nesrečnih rudarjev, ki so nedavno deloma v Trbovljah, deloma v Št. Janžu prišli ob svoje življenje kot žrtve kapitalizma in jim je zaklical: »slava«, kar so ponovili vsi zborovalci. Nato je obrazložil dogodke, ki so se dovedli do padca Pašič-Pribičevičeve nasilne vlade, ki je hotela uvesti fašistično diktaturo, kar so vzeli zborovalci z velikim zadovoljstvom na znanje in je nadaljeval: Dasi od bur-žuazne vlade delavstvo nima mnogo pričakovati, mora vendar predpostavljati boljše zlo slabšemu. Alto bo Davidoviče-va vlada res skkrbela za red in mir v državi, moramo to le pozdravljati. Stranke, ki so sedaj na vladi, so tudi v soci-jaluem bziru bolj nadredne, nego so bile prejšnje. Pričakujemo, da b# šla rudarjem zlasti SLS, ki je v vladi močno zastopana, dejansko na roko in izpolnila tolikrat dane obljube. Glavno pa je to, da sedanja vlada ni udeležena pri Trb. prem. družbi, kakor je bila prejšnja, vsled česar brez pomislekov lahko energično nastopi za pravice ubogih rudarjev. Govornik se je nadalje bavil s kongresom rudarjev, ki se je vršil začetkom tega mesca v Pragi in z razmerami trboveljskih rudarjev po žalostna končani stavki mesca julija lanskega leta ter je podal smernice za bodoče delovanje, ki mora biti povsem drugačno kot doslej, ako hočemo dosegati uspehe. Končno je prečital sledečo resolucijo:	,
»Rudarji, zbrani na javnem shodu narodno-socijalistične stranke v Trbovljah dne 11. avgusta 1924 ugotavljajo, da se je od lanske stavke položaj rudarjev zelo poslabšal, predvsem radi tega, ker je Trboveljska premogokopna družba skrčila delovni čas za en do dva dneva v tednu. To in pa dejstvo, da so se nekatere važne življenjskek potrebščine, kakor moka, mast, sladkor, riž, meso itd. znatno podražile, je povzročilo, da je že itak težko življenje rudarjev in njihovih družin postalo naravnost neznosno. Vsled tega so rudarji začeli zapuščati svojo domovino in se naseljevati v drugih državah. Samo iz Trbovelj se je zadnji čas" izselilo okrog 300 rudarjev z družinami vred. Rudarji pričakujejo, da se bo nova- vlada bolj ^zanimala za njihov težak položaj ter preiskala in odpravila vzroke izseljevanja rudarskega delavstva.«
K tej resofliciji je bilo na zahtevo zborovalcev še dodano, da se zahteva odprava novovpeljane takse na- rudarske mezde, povišanje minimalne mezde in razpust Orjime, na kar je bila resolucija v celem obsegu in enoglasno sprejeta. Tov. Dornik j« nato lepo uspe-
lo	zborovanje zaključil in rudarji so se mirno razšli v prepričanju, da se mora njihovo stanje izboljšali, ako bodo vstrajno in složno nastopili v boju proti svojim izkoriščevalcem.
Politični pregled.
Parlamentarno delo.
Od' 6. t. m. se že vrše v parlamentu seje narodne skupščine. Mlatili so do
18.	avgusta zjutraj prazno slamo, ker je to hotel Pribičevič. Vršila se je dolgovezna prazna debata o vladni deklaraciji, ker je Pribičevič mislil in želel vladi izglasovati nezaupnico ter jo strmoglaviti. Govorilo se je veliko, uporabilo vsa sredstva zlasti od strani samostojnih demokratov, a vse brez učinka. Značilno je pri tem to, da so se radikali držali zelo rezervirano in do-
stojno. Vladnim pristašem vsa debata ni delala dosti preglavifc. Njihovi govorniki so se izražali kratko, a govori so učinkovali. Zadnji dan je trajala debata pozno v noč, do ranega jutra 13. avgusta. Glasovanje je bilo za opozicijo porazno, ker je za vlado glasovalo 169 poslancev, proti pa 114. Za vlado so glasovali vsi razen Pribičevičeve grupe in radikalov. Del radikalov (18) ni glasovalo.
Jasno je, da vlada doslej še ni mogla ustvariti nič novega. Naši demokrati seveda tega nočejo razumeti.
Po drugih državah.
Za nadaljnje delo se bo vlada šele morafta pripraviti in izdelati predloge za skupščino. Z delom bo takoj moral pričeti zakonodajni odbor. Zato pa bodo morali zasedanje parlamenta za toliko časa prekiniti.
Želimo, da bi se delo pospešilo, ker ga je ogromno. Vlada mora skrbeti, da izpolni to, kar je zagotovila v deklaraciji. Čaka jo pa poleg tega še ono drugo delo, one nujne zadeve, ki jili v deklaraciji pogrešamo. Pred vsem imamo v mislih oua pereča podrobna vprašanja, ki globoko segajo v naša socijalna vprašanja. Na vse podrobnosti opozoriti vlado pa bo naloga našega delovnega ljudstva, njegovih zastopnikov in delavskega časopisja.
Želimo, da bi že kmalu bili deležni vsega tega, kar pričakujemo že pet let.
Medtem so že bile skupščinske seje odgodene. Prihodnja seja bo sklicana pismenim potom.
Radič zopet doma.
V	pondeljek 11. t. m. se je vrnil Radič zopet v svojo domovino. Nenadoma se je pojavil v Zagrebu, kjer ga je ljudstvo navdušeno, toda mirno sprejelo. Ako spravljamo njegov povratek v zvezo s tendencijozno pisavo naših demokratskih listov in vročo demokratsko željo, da bi Radič s svojiimi starimi metodami izpodmaknil tla sedanji vladi ter napravil pot do vlade Pašič- Pri-bičeviču, tedaj pridemo do logičnega zaključka: Prejšnja vlada je izdala oblastim nalog, da Radiča pri eventuelnem povratku aretirajo. Ker je nevarnost odstranjena, se je Radič vrnil v domovino, in sedaj ne bo tako neumen, da bi s | kakim nepremišljenim nastopom sam sebe pognal v ječo, vse delo nekdanje opozicije in svojih tovarišev, ki je bilo mučno in doglotrajno, pa poteptal. Ne mislimo zagovarjati Radiča, ne sedanje vlade in tudi ne raziskovati, v koliko se je Radič doslej pregrešil. Omeniti hočemo samo eno, in to je glavno ter bo najbolj razveseljivo: Radič se je vrnil v domovino najbrž precej razočaran, ker v Rusiji ni našel vsega tako, kakor si je zamislil in kakor sl je svojčas slikal v svojem listu. —
Ravnotako so ga razočarali razni obiski v Angliji, in razočaral ga je novi kurz v zapadnih državah. Vse to ga je utrdilo v znani prislovici, ki velja zlasti za politike *za velike cilje, treba veliko časa.« Radič je uvidel, da se šiloma ne opravi nič, da so bili njegovi načrti fantastični in neresni.
Vrnil se je mož po našem mnenju z drugimi nazori, ker drugače bi ne bil prišel. Vrnil se je, da bo v skupnosti izvojeval to, kar so Hrvatom in Slovencem mora dati: enakopravnost! Vrnil se je, da se dogovorno napravi sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci, sporazum, ki bo pravzaprav šele dokumentiral državno in narodno edinstvo ter tudi zunanjemu svetu pokazal, da je Jugoslavija zares edinstvena, pravna država, kjer vlada red in soglasje.
Ne dvomimo, da bo Radič v kratkem v parlamentu, ne dvomimo, da se bo z njim tudi dalo govoriti. To hi bil drugi korak k konsolidaciji države.
Mala antanta.
Sestanek Male antante se l>o vršil najbrž proti koncu avgusta v Zagrebu.
Kraljeva pot v Pariz.
je predvidena po sestanlcu Male antante. Razveseljivo dejstvo I — »Slov. Narod« bo hudo nažmeril obraz!
Razmejitev z Italijo.
Tudi to delo je deloma končano. — Korekture so se nameravale delati v tem smislu, da bi se vzele za podlago meje katastralnih občin. Italijani pa na to niso pristali, ampak se bo to delo izvršilo od strokovnjakov na licu mesta, kar bo združeno z ogromnimi stroški. Triglavska razmejitev je rešena tako, da ostane »ves« Triglav naš, meja da gre tik pod vrhom. — Torej ni ves Triglav naš, ampak samo vrh. — Cerkniško jezero ostane v celoti naše in je tudi v ostalem dosežen sporazum, da smo nekaj pridobili. Meja pri Planini in Hotedršici pa je še odprto vprašanje.
Vlada se ruši!
Pri »Slov. Narodu« se ruši sedanja vlada, v uurihu pa raste na borzi naša valuta. — Menda od veselja! — Od S.45 je skočila l'l. t. m. na 6.60.
Demokrati niso zadovoljni z vladarjevo odločitvijo.
Naše demokratsko časopisje je kar iz sebe, ker vidi, da se bo ta vlada držala. Ne bo dolgo trajalo in začelo bo odkrito napadati samega kralja. Za enkrat samo namiguje. Demokratom pač ni povolji, da se je kralj odločil dati vlado v roke večini. Da je na strani Davidoviča res večina, to pa je pokazalo glasovanje o vladini deklaraciji. Torej je bilo zatrdilo, ki ga je dal Da-vidovič kralju, povsem točno in odločitev kralja povsem korektna in v duhu parlamentarne vladavine, ki jo predvideva ustava. Čemu se potem toliko jeze na kralja? E, saj dobro vemo! — Parlamentarna rešitev Jfrize, s katero soglaša vsa Jugoslavija, jim ni po volji. Hoteli bi, da dobita '"-ib manjšini, ki stoji za njima, kar je jasno pokazalo glasovanje v parlamentu, vlado v svoje roke gospoda Pašič in Pribičevič in da vladata po diktatorsko kakor Mussolini v Italiji. Zate neprestano sikanje v demokratskih časopisih. Včasi se pri tem pa tudi pošteno blamirajo, kakor »Slov. Narod«, ki je v torkovi štev. poročal, da je vladina deklaracija nasprotna dogovoru med kraljem in Davidovičem, medtem ko je ravno isti list — čujte in strmite! — par dni prej poročal, da je bil zunanji minister Marinkovič na Bledu pri kralju, kateri da je odobril vladino deklaracijo. Če je torej kralj od -bril vsebino vladine deklaracije, kar je povsem umevno, potem vendar ta deklaracija ne more biti nasprotna dogovoru med kraljem in Davidovičem, predno je kralj poslednjemu poveril vlado. Tako se je »Slov. Narod« to pot pošteno vjel. Svetujemo mu, kakor tudi njegovemu bratcu »Jutru«, da prenehata s tako nečedno gonjo in da začneta s pozitivnim delom. Vemo, da ta naš nasvet ne bo dosti pomagal, ker dobro poznamo demokrate, kateri so za državo samo toliko časa, dokler jo morejo izmozgavati. Odločno jim pa povemo, da s svojo hujskarijo, ki gre za tem, da se pri nas etablira fašistični rešim, ne bodo uspeli, ker bi se v tem slučaju dvignila proti njim celokupna Jugoslavija.
Protestni shod JDS v Mariboru zoper ukinitev mariborske oblasti, o katerem poroča »Jutro« zelo pompozno, je bil jako klavem. Kdor pozna restavracijske /prostore Narodnega doma, kjer se je vršil shod, ta si lahko predstavlja, kaka je bila udeležba. Poleg tega pa je bilo navzočih tudi nekaj somišljenikov
novo snujoče se demokratske stranke (Davidovičeve), tako da se lahko reče, da je doživela samostojna demokratska stranka (Pribičevič - Žerjavova) popoln fiasko. Mučeu vtis je zlasti napravilo dejstvo, da dr. Kukovec ni hotel prevzeti referata v imenu samostojnih demokratov, kajti, kdor je bral zadnji njegov članek v »Narodnem Dnevniku«, ki ni bil pisan v žargonu »Tabora« in »Jutra«, ta si je bil takoj na jasnem, da dr. Kukovec ne soglaša več z dr. Žerjavovimi metodami in da se nagiba na Davidovičevo stran. V imenu snujoče se Davidovičeve, to je prave demokratske stranke, je na shodu govoril dr. Toplak. Kakor se vidi, se začenja svitati tudi pri demokratih. Vsi poštenjaki bodo Žerjavovo stranko zapustili in se pridružili Davidoviču.
Joj, joj! Cela Jugoslavija se trese, sedanji družabni red stoji pred padcem, ker se je povrnil Radič s svojega potovanja. Tako v velikem strahu poročajo demokratski časopisi, predvsem gospodje okrog »Slov. ,Naroda«, ki se seveda boje za svoje delnice, ki jih bo gotovo odnesla socialna revolucija, ki je po mnenju »Slov. N.« na vidiku. Iz tega sledi — razumemo, — da morata vlado zopet dobiti v svoje roke Pašič in Pribičevič. To pa s pomočjo nekega tretjega, ki ga sedaj išče »Sl. N.«, kajti parlament jima kljub napovedovanju demokratskih listov, da sedanja vlada pade že pri glasovanju o deklaraciji, te moči ni mogel dati, ker sta dobila samo 114 glasov, medtemko jih je vlada dobila 169. Zato je treba strašiti 'z Radičem, dokler jim tudi ta argument ne poide, kar se bo, upamo, kmalu zgodi-
lo.	Doslej se je še vse izvršilo ravno narobe, kakor sta poročala »Jutro« jin »Sl. N.« in trdno smo uverjeni, da bo tudi sedaj itako. Demokratskim listom pa nihče več ne verjame in jih tudi nihče več ne smatra za resne, ker vsakdo ve, da srahovito lažejo. Hudo so »užaljeni«, ker jih je Davidovič zapodil od vladnih jasli, iz katerih so hoteli vse večne čase zobati na škodo države.
Da, pred važnimi dogodki!
»Jutro« je 10. t. m. napisalo močen naslov »Na pragu novih važnih dogod-. kov?« — Res je, a »Jutro« za enkrat zopet nima prav! Tudi mi slutimo nove dogodke, katere pa smo predvidevali že ob nastopu nove vlade in to v našem listu tudi naglasili. In kakor se že čuti, smo imeli čisto prav. »Jutro« bo pa s svojimi alarmantnimi vestmi, — kakor da bi Pribičevič že zopet čepel za ministrskim foteljem in čakal, kedaj zdrkne na tla Davidovič, da skoči brž na njegovo mesto, — zopet za eno blamažo več vredno. — G. Jovanovič meša samostojnim demokratom štrene, ki so že čisto zmešane, tako da iz te mreže ne morejo nikamor več. Novi važni dogodki bodo samostojne demokrate popolnoma spravili ob sapo.
»Vlada pade v treh dneh?«
Tako je napisal »Slov. Narod« 13. t. m. — Strmoglavil jo bo Radič. — Tako se tolažijo demokrati. V isti številki pa je ta list zopet mnenja, da se vlada z Radičevim povratkom lahko tudi okrepi. O, ja, vse je lahko, če ne to, pa druu-go. — Mi bi laliko »Slov„ Narodu« dali še več tolažbe, ker slutimo, da bo ta, oziroma vlada tega duha živela vsaj tako dolgo, da . bo zares čas za nove volitve, katere pa hoče izvesti točno po zakonu.
LONDONSKA KONFERENCA.
Na londonski konferenci zastopa našo vlado g. Gjuričič, ki pa ima samo glasovalno pravico..
Potek konference je zelo ugoden ter je pričakovati, da se bo nad vse ugodno zaključil. Posebno je ugodno vplivalo na ostali potek korektno in lojalno zadržanje nemških delegatov. — V torek so se sestali nemški delegati z zastopnikom Francije, Herriotom in to na njegovo izrecno željo, ker je bil zaradi mnenja Nemčije najbolj v skrbeh. Pa tudi ta sestanek je uspel.
Konferenca je pripravila in deloma že popolnoma izgotovila tri zapisnike, ki bodo ob zaključku podpisani.
V	Franciji vlada zaradi teh novih uspehov veselo razpoloženje, ker so prepričani, da je šele sedaj podana garancija za resnični svetovni mir.
Mac Donald in Herriot sta zmogla, kar niso zmogli drugi, postala sta moža svetovnega slovesa — moža miru. Zato moramo tudi mi pozdravljati njuno delo prav iz srca.
ANGLEŠKO - RUSKA TRGOVSKA POGODBA PODPISANA.
Vsi listi skoro brez izjeme so pretekli teden prinesli vest, da so rusko-angleška pogajanja razbita. In to radi trdote pogojev, ki jih Rusi niso mogli sprejeti. — Mi temu nismo prav verjeli. Danes je pogodba končana in tudi že podpisana. Veliki mojster Mac Donald ali pa njegov duh je znal duhove pomiriti in doseči sporazum. Vsem Angležem mož gotovo ni ustregel. Toda, kakor pravi sam. dosegel je, kar se je doseči dalo. Rusija priznava predvojne dolgove in ne bo trpela boljševiške propagande na angleškem imperiju. Anglija pa bo preskrbela Rusiji posojilo.
Občinske volitve v Mariboru.
Kandidatna lista narodnga bloka: Kandidati:
1. Dr. Jezeršek Anton, ravnatelj, Koroška c. 5 (SLS);
2. Dr. Kukovec Vekoslav, odvetnik, Vrazova id. 2 (JDS);
3. Lorber Ivan, slikar, Vetrinjska ul.
5	(SLS);
4. Roglič Ivo, trgovec, Koroščeva ulica 2 (NSS);
5. Dr. Leskovar Josip, odvetnik, Kamniška c. 9 (SLS);
6. Veixl Vilko, trgovec, Jurčičeva ul. 8. (JDS);
7. Stabej Jože, drž. uradnik, Cvetlična ulica 22 (SLS);
8. Selinšek Franjo, železničar, Bet-navska cesta 18 (NSS);
9. Osvatič Ignac, davčni upr., Vrbano-va 6 (SLS);
10. Pucelj Ljudevit, dimn. m., Slovenska ul. 34 (NRS);
11. Dr. Juvan Alojzij, odvetnik, Tatten-bachova ul. 18 (SLS);
12. Dr. Lipold Franjo, odvetnik, Ciril Metodova ul. 18 (JDS);
13. France Franc, davčni upr., Wilden-reinerjeva ul. 15 (NSS);
14. Pivec Rupert, upok., Glavni trg 5 (SLS);
15. Dr. Kac Viktor, zobozdravnik, Aleksandrova cesta 22 (JDS);
16. Zmazek Franc, poštni kontr., Mejna ul. 28 (SLS);
Dober korak v svetovnem pomirjanju smo s to pogodbo vendarle zopet naprej.
TRGOVSKA POGODBA MED NEMČIJO IN FRANCIJO.
Pravijo, da so storjeni prvi koraki za trgovinsko pogodbo med Nemčijo in Francijo. O priliki londonske konference sta baje merodajna državnika o teni razpravljala.
IZPRAZNITEV PORURJA.
Izpraznitev Porurja je na londonski konferenci sklenjena stvar. Določen j a še ni dan izpraznitve.
ITALIJA.
V	Italiji se širi protifašistovska akcija, ki se ji pridružujejo 'vse stranke, razen katoliških narodnjakov. Tudi bivši vojaki iz svetovne vojne . in invalidi so proti fašizmu. Celo sam IVAnnunzlo se je odtegnil fašizmu.
Matteottijevega (trupla še niso našli, dasi se sodna preiskava bliža koncu. Vsi osumljenci so zakrknjeni v tem pogledu in ničesar ne izdado.
7. t. m. so se vršile v Rimu fašistov-ske demonstracije. Pri tej priliki so fašisti zopet hoteli pokazati nasilje, a se jim ni posrečilo.
OTOK FORMOZA POPLAVLJEN.
Grozovito neurje je zadelo tudi otok Formoza, kjer je povodenj porušila na tisoče hiš in spravila ob življenje veliko stotin ljudi. Časopisi poročajo o nepopisnih prizorih.
CELA DEŽELA V OGNJU.
Na Finskem je izbruhnil v gozdovih požar, ki se je radi trimesečne suše jako hitro razširil, tako da je zajel celo pokrajino. Gore cele vasi in mesta.
17. Bureš Franjo, urar, Vetrinjska ul. 26 (JDS);
18. Tumpej Rudolf, uradnik drž. iel.» Erjavčeva uliea 8 (NSS);
19. Nekrep Josip, hišni pos., Smetanova ul. 59 (SLS);
20. Majerič Jakob ,nadzornik drž. žel., Frankop. 20 (NRS);
21. Životnik Pavel, ravn., Koroška c. 5 (SLS);
22. Šoštarič Ivan, trg., Cankarjeva ulica 1 (JDS);
23. Majcen Ivan, p. podur., Aleksandr. c. 83 (NSS);
24. Hohnjec Franc, mesar, Frankopa-nova ul. 41 (SLS);
25. Kovačič Alojzij, postajenač., Frankop. ul. 22 (JDS);
26. Lahovič Miha, pos. in podur., Koroščeva ul. 5 (SLS);
27. Dr. Sterlšek Pavel, prof., Prešernova 2 (JDS);
28. Podlesnik Rado, 9odni uradnik, Marijina 27 (NSS);
29. Domiter Franjo, nadzornik, Kejžer-jeva ul. 9 (SLS);
30. Planinšek Franc, mizar, Mlinska ul. 11 (NRS);
31. Marko Vid, trg., Meljska cesta 24 (SLS);
32. Hekec Luka, paznik, Aleksandrova cesta 34 (SLS);
33. Dobravc Ferdo, fin. k. prip., Wil-denrainerjeva 6 (NSS);
34. Detela Stanko, ravnatelj, Vrazova ul.
•	6 (JDS);
35. Mahar Ivan, strojevodja, Stolna ul.
Poročila z dežele.
Kaj je socijalizem?
(Iz dr. M. Rostoharjeve knjige »Socijalizem«.)
Delavsko gibanje naj bo mednarodno, internacijonalno, internacijonalno ne v zmislu kozmopolitičnega idealizma ali v zmislu mednarodnega pobratimstva: da mora imeti proletarijat v svojem boju za osvobojenje skupne mednarodne ideale, ampak delavsko gibanje mora biti internacijonalno v tem zmislu, kakor postajajo produkcija, izmena in konsum imetja vedno bolj mednarodno enotni; razvoj ekonomičnega razmerja je sam po sebi internacionalen, t. j. povsod enak in enoten ne gledč na narodno ograničenje posameznih narodov. Zato se mora tudi razredni boj kot nujna posledica bojevati internacijonalno, enotno.1
Intemacijonalnost ni produkt delavskega sloja, ampak kapitalistične veleprodukoije, in mednarodnost delavskega gibanja je le nujna posledica kapitalistične intemacijonale.8
Internacionalna asocijacija je imela nalogo, doseči ožjo zvezo proletarskega gibanja med posameznimi narodi: interuacijonala naj bo organ intemacijonalne solidarnosti proletarijata. Internacijonal-nost ni posebna vrsta nacijonalizma — pravi Kautsky.* — Narodi moderne kulture tvorijo v resnici gospodarsko in kulturno eno samo družabno telo, katerega blaginja zavisi od harmoničnega sodelovanja, ki se doseže le tedaj, ako se posameznik podredi celoti. So-cijalistična intemacijonala ni konglomerat suverenih narodov, od katerih bi vsak lahko ravnal, kakor bi hotel — ampak je organizem, ki fungira tem bolj dovršeno, čim bolj harmonično deluje po enotnem načrtu.*	,
7.	Rezervno industrijsko vojaštvo.
Ker je kapitalistu predvsem na tem, da ima dobiček, si mora prizadevati, da doseže pri najmanjšem kapitalu največje nadvred-npte. Gledati mora torej na to, da bi delali delavci čim najdalje čez nujni delovni čas. Skrbeti mora za to, da izkoristi cenejše delo
1	Mara, Das kommunistische Manifest.
* Iatotam.
* K. Kautsk^, NationalitHt u. Unternationalitttt, str. 17.
(žen in otrok), in slednjič mora misliti na to, da stori s tehničnimi orodji delo kolikor mogoče najproduktivnejše.7 Tehnično orodje in stroji napravljajo delavce vedno bolj nepotrebne pri podjetju in tako se tvori vojska mezdnih delvcev, ki je večja, nego jo potrebuje industrija. To je industrijsko rezervno vojaštvo, ki je kapitalistom vedno na razpolago in ki se priklopi, kadar delajo tovarne z zvišano paro, in zopet odleti pri prvi podrtiji.
To industrijsko vojaštvo vzdržuje delavsko mezdo na nizkem nivoju. Zakon, ki vzdržuje preobljudenje ali industrijsko rezervno vojaštvo z energijo akumulacije vedno v ravnotežju, kuje delavca h kapitalu. Ta zakon omogoča kopičenje bede, ki odgovarja kopičenju kapitala. Kopičenje kapitala na eni točki je obenem kopičenje bede, strasti, suženjstva, nezavednosti, bestijalnosti in nravne pro-padlosti na nasprotni točki t. j. pri sloju, ki proizvaja svoj lastni produkt kot kapital.*
Na eni strani se množi število proletarcev in se slabša njihovo stanje8, na drugi strani se zopet zmanjšuje število kapitalistov in ogromno narašča njihovo imetje, dokler ne postane slednjič nasprotje med nekolikimi maloštevilnimi kapitalisti in med neštetimi proletarci neznosno, tako da mora država prevzeti nalogo, da uredi produkcijo.10
Na mesto anarhije skupne produkcije stopi družabno organizirana in po načrtu uravnavana produkcija po potrebah celote in vsakega posameznika. Proletarijat se poprime državne moči in iz-premeni predvsem produktivna sredstva v lastništvu države.11
8.	Konec kapitalistične produkcije.
Po istih zakonih, po katerih sedaj tlači kapitalizem delavce in jih izkorišča, bo nekoč sam primoran, da se umakne višjemu družabnemu redu. Krog konkurentov postaja vedno ožji, kajti vedno mori en kapitalist mnogo drugih, katerih moč vedno peša, na drugi strani pa vedno raste število razdedičenih in neznosnost njihove bede.
7 Mara, Kapital I., str. 358—359.
* Mara, n. o. m., str. 611.
• Mara, n. o. m., str. 671, Engels, Entwicklung des Sozialismus, str. 34.
10 Engels .,Entwicklung des Sozialismus. str. 84, 35.
11 Engels, Entwicklung des Sozialismus, str. 40.
^—»gg—— n..
Vedno številnejše postajajo gospodarske in socijalne krize, ki dokazujejo, da je anarhija v produkciji, da so produktivni pogoji taki, da vedno vznemirjajo družbo. Koncentracija delovnih sredstev na eni in organizacija delavskega sloja im drugi strani dosezata vrhunec, kjer se vez kapitalističnega monopola, strnjenega v rokah nekoliko oseb, raztrga. Potem bodo lastitelji razlaščeni in nastane novo lastništvo na temelju sodelovanja svobodnih delavcev in njihovega skupnega lastništva glede na zemljo in na produktivna delovna sredstva (Kapital I. 728). V kapitalistični dmžbi je šlo za razlastitev človeške mase po malem številu uzurpatorjev, tu pa gre za razlastitev malega števila uzurpatorjev po človeški masi.13
9.	Bodoča socijalistična družba.
Po marksizmu mora imeti bodoči družabni red takele uredbe:
a) skupno lastništvo vseh produktivnih sredstev po pridobitvi politične moči, ki jo izvojuje proletarijat (neimovita ljudska masa)* po razlastitvi grabljivcev bogastva, ki }e produkt socijalnega dela;,s
b) skupna eksploatacija delovnih sredstev na temelju sodelovanja svobodnih delavcev, t. j. socijalne organizacije dela;14 c) dobiček dela je skupno bogastvo celote. Ker je le socijalno delo vir vsega bogastva, zato si ne more v družbi nihče pridobivati bogastva razen kot produkt dela. In ker je uspešno delo mogoče le v družbi in po družbi, je dobiček dela last družbe, delavcem pa pripada le oni del dobička, ki je neobhodno potreben za dodrževanje »pogojev« dela, ali z drugimi besedami: del skupnega dobička dela, določen za uživanje, se mora razdeliti in mora postati zasebna last delavcev producentov.1*
” Mara, Kapital I., str. 728.
1J Mara, Kapital I.
‘* Mara, n. o. m.
16 Mara, Zur Kritik des sozialdem. Parteiprogrammes, str. 12. in 14. Dotični odstavek v soc. dem. programu se glasi: Die Arbeit ist die Quelle alles Reichtums u. aller Kultur und da allgemein nutzbringende Arbeit nur durch die Gesellschaft mttglich ist, so gehOrt der Oesellschaft, d. b. allen ihren Mitgliedern das gesamte Arbeitsprodukt bei allgemeiner Arbeits-pflicht u. gleichem Recht, jedem nach seinen Bedttrfnissen. Glej Se: Zur Kritik des soz. Parteiprogrammes, Reichenberg 1920, str. 18.
(Nadaljevanje sledi.)
6	(SLS);
36. Dr. Faninger Rihard, odvetnik, Cankarjeva ul. 6 (SKS);
37. Lorbek Ivan, sprevodnik, Einspielerjeva (SLS);
38. Spes Franjo, stavbenik, Tržaška c. (JDS);
39. Polše Anton, delavec, Koroška cesta 20 (SLS);
40. Roter Drago, p. podur., Barvarska ul. 3 (NSS);
41. Deleja Zdravko, postajevodja, Marijina 23 (JDS).
Namestniki kandidatov NSS., ki so uvrščeni po istem redu, kakor kandidati, so:	,
Cesarec Alojzij, v. rev. drž. žel., Razlagova ul. 21;
Rudež Andrej, kazn. paznik v pok., Frankopanska ul. 51;
Petek Anton, rev. drž. žel., Tattenbach. ul. 19;
Šantl Simon, sklad, delavec, Betnavska cesta 18;
Vidic Franc, jetn. paznik, Wildenrai-nerjeva 16;
Zimic Jože, kotlar drž. žel., Preradovi-čeva 5;
Jerič Anton, trg. potnik, Trubarjeva 9; Starc Franc, železničar, Ob železnici 4.
Kaj nas uče občinske volitve v Studencih pri Mariboru? — V nedeljo, dne 10. t. m. so se vršile v Stud 'ned: pri Mariboru občinske volitve, ki so zelo poučne za razvoj nacijoualne ideje ob naši severni meji. Vse združene slovenske stranke so dobile 164 glas->v, socijalisti in komunisti pa /skupno 546 glasov. Pri zadnjih volitvah so imele slovenske stranke: SLS 250 glasov, narodni socijalisti 53 gl., radikali 49 gl., demokrati 19 glasov, skupaj 371 glasov. Torej so slovenske stranke nazadovale več kot za polovico, namesto da bi bile v bloku napredovale. Glavni vzrok temu je pripisovati dejstvu, da sta prišla na listo dva Orjunaša, ki sta zelo obsovražena, vsled česar slovenski volilci, predvsem od SLS, pa tudi mnogo drugih, ni hotelo iti volit, oziroma so volili socijalistično listo in tako pripomogli socijalistom do takega števila glasov, ki jim absolutno ne gre. Socija-listi so se okrepili predvsem radi Orju-*ie. Ko so bile volitve končane, je napravila nemška sodrga obhod in je kričala:	»Die Nationalhelden haben
verloren, Orjuna liegt au! dem Boden«. Ta slučaj da mnogo misliti in se mora Pri bodočih akcijah upoštevati. Nič ne pomaga, Orjuna se je pri narodu ob-sovražila predvsem radi svojega posto-Panjla proti Slovencem. In če bi se sedaj tudi hotela poboljšati, ljudje tako hitro ne pozabijo, kar je bilo. Upošteva naj se to zlasti pri predstoječih volitvah v Mariboru.
Zagorje. V soboto dne 9. t. m. zvečer je imela »Orjuna« v »Sokolskem domu« spominsko slavnost za padlimi žrt-
vami. Vsak resen človek bi pričakoval v takem slučaju žalno manifestacijo, ki bi morala biti resna in dostojna. In kaj je bilo? Godba je igrala poskočne komade in plesalo se je, da je bilo veselje! V pozni noči se je slišal smeh in veselo razpoloženje skupin, ki so odhajale domov. Tako je obhajala »Orjuna spomin na svoje mrtve.
S 15. t. m. otvori gospod Pokorni svojo lekarno v Zagorju. To je zelo važna pridobitev za naš kraj; ljudstvo jo z veseljem pozdravlja. Neobhodno po-
li	eben je pa še tudi drugi zdravnik. Ne smemo poprej odnehati, da tudi to dosežemo, kajti človek je pač najvažnejši kapital države.
Sedaj imamo novo vlad(b, pa tudi; zadnji čas je že bil, da smo jo dobili, Geslo te vlade je red in zakonitost. Vemo, da se v par dneh ne more vse popraviti, toda treba bo, da enkrat malo premotrimo tudi tukajšnje življenjske razmere. Zakon o pobijanju draginje pri nas prav nič ne ublažuje draginje. Peki, mesarji, čevljarji in mizarji vse preveč izkoriščajo ljudstvo, ki je že itak ubogo. Tudi bi nič ne škodovalo, če bi se tu in tam po trgovinah in lconzumih malo primerjale nakupne in prodajne cene življenjskih potrebščin, seveda od nepristranskih strokovnjakov. Cena moki je v zadnjem času narasla, kljub temu, da že dalj čas(a pada cena pšenici. Take in enake slučaje bi bilo treba pojasniti in bi se naj potem proti krivcem z drakoničnimi kaznimi postopalo, kakor veleva zakon. Pričakujemo ukrepov od strani merodajnih uradov.
V	nedeljo, dne 24. t. m. se vrši pri Miillerju v Zagorju javni ljudski shod, sklican od naše stranke, da se pretrga mrtvilo, ki že dalje leži nad Zagorjem, in da narod zopet enkrat izpregovori. Bratje, skrbite, da bo ta shod dobro obiskan, ker bo manifestacija naše misli!
Z Bleda. Narodno-socijalistični zastopniki v blejskem občinskem odboru so vodili odločilen boj za zidavo delavske hiše in dosegli toliko, da se bo iz denarja, katerega dobi občina od igralnice, sezidala že v prihodnjem letu ta prepotrebna stavba. Sedaj, kakor čujemo, do gradnje te stavbe ne bo prišlo, ker tukajšnji klerikalci poznajo najpopreje sebe in svojo stranko, ne pa splošnih zahtev delovnega ljudstva. Ako je kdo občutil lansko leto radi igralnice kakšno izgubo, nas to prav nič ne moti, nasprotno, brezpogojno in dosledno moralo zahtevati, da se uresničijo naše želje in potrebe tukajšnjega ljudstva. Zahtevamo, da se v občinskem odboru podrede vse osebne in strankarske koristi in da imajo vsi občinski odborniki pred očmi samo interes občine in ljudstva. Tako je delala dose-daj narodno-socijalistična delegacija in tako bo delala tudi v bodoče.
nizaciji, na kar je tov. prdsednik zaključil lepo uspeli občni zbor.
Javen shod na Jesenicah. V nedeljo, 17. t. m. se vrši na Jesenicah ob pol 10. uri dopoldne v gostilni Wergles javen shod NSS. Na dnevnem redu je med drugim tudi poročilo o političnem
položaju in poročilo o razmerah v je- | seniški tovarni. Poročevalec iz Ljubljane. Vabimo vse somišljenike, da se tega shoda polnoštevilno udeleže. Posebno vabimo jeseniško delavstvo, da pride na ta shod in protestira proti redukciji domačega delavstva.
Strokovni vestnik.
Iz stranke.
Seja osrednjega izvrševalnega odboja NSS se bo vršila v nedeljo, 31. avgusta v Ljubljani. Opozarjamo že sedaj vse Člane osrednjega izvrševalnega odbora na to sejo, ker bo dnevni red zelo važen in udeležba vseh neobhodno potrebna.
Seja ljubljanskega okrajnega odbora
RSS, ki se je vršila preteklo sredo v tajništvu v Narodnem domu je bila Polnoštevilno obiskana. Na tej seji je bil Izvoljen podpredsednikom okrajnega odbora tov. Andrej Šircelj. V imenu načelstva je obširno poročal podnačel-nik tov. R. Juvan o politični situaciji in o pripravah za ljubljanske občinske volitve .Po daljši debati so bili vsi predlogi načelstva soglasno sprejeti. Porogali so tudi zastopniki posameznih ljubljanskih krajevnih organizacij ter so se na podlagi teh poročil izdelali razni Predlogi za načelstvo stranke.
Krajevna organizacija NSS za Šentjakobski okraj vabi vse člane in zaupnike na važen sestanek, ki se vrši v torek dne 19. avgusta 1924 ob 20. uri v gostilni Lozar v Ljubljani. Dolžnost vsakega člana je, da se tega sestanka zanesljivo udeleži, ker se bo razmotri-yalo o bodočih občinskih volitvah. Po-r°ča tudi član načelstva. — Dalje vabimo vse člane in zaupnike, da se udeleže proslave razvitja prapora »Bratstva« v Šiški, ki se vrši dne 15. t. m. Zbirališče ob 1. uri v Pulpanovi čitalnici v Gajevi ulici.
Okrožna konferenca NSS v Novem •hestu. Lep dan je imela zopet naša stranka v nedeljo, dne 10. t. m. Vršila Re je v Novem mestu okrožna konfe-renea, katere obisk je bil zelo časten. Stvarna razprava, ki je trajala od 10. dopoldne do pol 2 popoldne je pokazali) da narodno-socijalistična ideja napreduje na celi črti. Novomeško okrožje danes prednjači pred drugimi našimi okrožnimi organizacijami, kar je uspeh snnotrenega dela naših novomeških to-viriSev. Konferenco je otvoril predsednik novomeške krajevne organizacije,
V- Uderman, ki je v lepih besedah Pozdravil vse navzoče, predvsem zastop-bike načelstva in nato poročal o razvoju
in delu strankine organizacije v novomeškem okrožju. Nato je poročal pod-načelnik tov. Juvan o političnem položaju, tov. Rupnik o strankini organizaciji in tov. Ambrožič o strankinem programu. Vsa poročila so bila soglasno in z velikim odobravanjem sprejeta. — Tov. Ljubič je poročal o razmerah v Novem mestu ter žigosal škodljivo delo tamkajšnjih meščanskih strank. Sledila je nato živahna razprava, katere se je udeležilo več zaupnikov in je bila končno soglasno sprejeta obširna resolucija, katera naj tvori podlago in smernice za naše nadaljno delo. Kljub temu, da je konferenca trajala do pol 2. ure popoldne, so vsi tovariši vstrajali do zaključka in s tem pokazali strankino disciplino in razumevanje za narodno-socijalistično misel. Našim zavednim novomeščanom iskrena zahvala z željo, da tudi v bodoče zastavijo vse svoje sile za razvoj in napredek naše pravične stvari.	>
Občni zbor krajevne organizacije NSS v Kočevju. V nedeljo, dne 10. t. m. se je vršil v Kočevju izredni občni zbor krajevne organizacije, ki je pokazal, da tudi tukaj kljub vsemu terorju narod-no-socijjalistična ideja napreduje. Kot zastopnika osrednjega izvrševalnega odbora sta se udeležila občnega zbora tov. Pelan in Šircelj, ki sta v izčrpnih in jedrnatih govorih orisala splošen političen položaj in navdušila tovariše za naše delo. Vsi sklepi so bili na zborovanju soglasno sprejeti. Soglasno je bil sprejet tudi predlog, da se iz organizacije izključi sedanji župan Novak, ki menjava svojo politično barvo skoro vsak teden. V naši stranki imajo mesta samo značaji in pravi narodni socijalisti. Pri volitvah je bil izvoljen predsednikom bivši župan tov. Medved, podpredsednikom tov. Ličen, tajnikom tov. Twrdy, blagajnikom tov. Krajšek in za odbornike: tov. Cuznar, Kamenčki, Juvančič, Repsl, Hiti, Tomšič in Kajtna. Tov. Mdved se je nato v lepih besedah zahvalil za izkazano zaupanje in obljubil, da bo neumorno delal za zmago naše pravične stvari. Po volitvah se je obravnavalo še o strankini orga-
Že zopet redukcija. Jeseniško delavstvo je zopet prizadeto na ta način, da se odpušča od dela domače in starejše delavstvo in sicer pod pretvezo, da podjetje ne more več zaposliti vsega delavstva in je vsled tega redukcija neobhodno potrebna. Značilno pa je, da niso bili reducirani v prvi vrsti nemški in nemškutarski delavci, temveč se je vrglo na cesto povečini domače delavstvo. Podjetje pa namerava odpustiti še 300 delavcev in se izgovarja, da je nastala v tovarni kriza radi tega, ker je carina na izvoz previsoka. Naša strokovna organizacija je napravila že vse korake, da ne bodo odpuščeni domači delavci in je odbor naše podružnice v permanenci, da vse potrebno ukrene v sedanjih težkih dneh. Značilno je, da je soc. demokratična organiza
cija tudi v tem slučaju na strani tujcev, mesto da bi se ludi ona zavzela v prvi vrsti za domače delavstvo. Storili bomo vse, da se ta nakana podjetja prepreči, ker bi bila za tukajšnje delavstvo naravnost usodepolna.
Zagorje. Podružnica NSSZ je priredila kegljanje za dobitke, ki bo trajalo do konca tega mesca. Dobitki za najboljše kegljalce so precej visoki in znaša njihova vrednost nad 10.000 kron. Kegljanje se vrši vsako soboto, četrtek in nedeljo na kegljišču gostilne g. Jana. Vabimo vse naše tovariše in prijatelje, da se kegljanja udeležujejo, da na ta način pripomorejo naši strokovni organizaciji do primernega fonda v slučaju najtežjih dni. Tovariši, v samopomoči je naša rešitev!
Mladinski vestnik.
Vsem našim organizacijam (Brat-svo, Mladost) sporočamo, da je treba prijaviti število udeležencev za glavni zbor mladine v Mariboruu, ki se vrši
7.	in 8. septembra. To je važno zaradi polovične vožnje, za katero smo zaprosili ministrstvo, da bomo mogli pravočasno razposlati izkaznice. Delegatov naj prijavi vsaka organizacija po 10 in poleg tega še ostale člane, ki se nameravajo udeležiti zborovanja. To bo naša prva manifestacija ob naši severni meji. — Osrednji izvrševalni odbor Jug. nar. soc. soc. mladine v Ljubljani.
Ljubljanske mladinske organizacije se zbero v petek, 15. t. m. ob eni popoldne i Pulpanovi čitalnici, od koder odkoder odkorakajo k razvitju prapora »Bratstva« v Spodnji šiški. Pozivamo vse zavedne brate in sestre, da se razvitja gotovo udeleže in da pridejo pravočasno.
Prireditev »Bratstva« v Dravljah, ki
se je vršila preteklo nedeljo, je uspela dobro tako v moralnem kot tudi v ma-terijalnem oziru. Sodeloval je tambu-raški zbor »Bratstva« iz Ljubljane. Posebno je ugajala amerikanska ženitev, glede katere gre posebna zahvala bratu K., ki smo ga vsi občudovali. Zabava, pri kateri ni manjkal ples, je bila izvrstna in si želimo več takih. Prireditev je posetilo več somišljenikov iz Ljubljane in Šiške in ostale okolice.
Tamburaški odsek »Bratstvo« v Litiji priredi v nedeljo dne 17. avgusta
veselico s sledečim sporedom: 1. Godba (svira tam. zbor »Bratstva«). 2. Ples.
3.	Šaljiva pošta. 4. Razne zabavne prireditve (šala). — Bratje in sestre, obiščite nas zopet enkrat po dolgem času in pridite v nedeljo k nam, da se bomo skupaj nekoliko porazveselili — toda ne samo veselili, temveč tudi vzpodbudili ter si dali nove moči do nadaljne-ga dela. — Veselica se vrši na Logu pri Litiji, v gostilni pri »Mlakarju«.
Bratstvo v Litiji je zopet oživelo. — Kar je razvidno iz tega, da so se bratje in sestre začeli zopet posluževati društvenega lokala. Preteklo soboto smo imeli širši članski sestanek, na katerem smo si začrtali nove smernice za naše zimsko delovanje. Ustanovili smo si zopet dramatični odsek z namenom, da mora bolje delovali kakor je doslej. Za odsekovega načelnika smo si izvolili našega brata Kolbeta, ki je obljubil, da bo žrtvoval v ta namen vse svoje moči. Brat predsednik, Rudolf Jelnikar, je v kratkem podal polletno društveno delovanje ter vzpodbujal brate in sestre k novemu delu ter predvsem opozarjal na glavni zbor v Mariboru. Potem je povzel besedo brat Kolbe, ki je imel jako pomemben govor glede članarine, posameznih odsekov itd.
Nato je brat predsednik zaključil lepo uspeli članski sestanek ter še enkrat opomnil brate in sestre k resnemu delu.
Tedenske novice.
Vremenska katastrofa na Gorenjskem.
Velika je bila nesreča, ki je zadela Šentjanž na Dolenjskem, predvsem ta-mošnje rudarske družine, a še veliko večja nesreča je zadela v noči preteklega petka Gorenjsko.
Bil je to po dolgem času prvi vroč dan, solnce je pripekalo, pritiskala je sopara. Ob solnčnem zatonu smo opažali na tej strani brezpomembne oblačke, ki so se polagoma pričeli kopičiti in napovedovati nevihto. Kmalu po osmi uri se je začulo od te strani zamolklo grmenje, križali so se mogočni bliski. Po deveti uri pa je bilo nad Grmado videti grozovit temnosiv oblak, ki ga je vihar pognal po škofjeloških hribih ter se je istočasno spremenil v obliko vodnih curkov. Culi smo strahovit piš, hropenje, grom, zamolklo bučanje. Utrgal se je oblak ravno nad hribi, ki delijo razvodje proti Polhovemu Gradcu in Dobrovi ter Škofji Loki in Medvodam. Dve uri se je praznil oblak nad tem hribovjem, dve uri je lilo zares, kot bi vlival iz škafa, kakor pripovedujejo očividci. Pri tem pa je še divjal grozovit vihar, ki je z vodno pomočjo z vso silo neusmiljeno podirlal vse, kar mu je bilo na poti. Ruval ie drevesa, podiral hiše, kozolce in druge uaprave, voda pa je razjedala zemljo ter ves ta plen gnala s seboj po pobočjih in obljudenih žlebovih v dolino. To lepo gorovje je sedaj popolnoma golo, brez zemlje in gozdov, samo gole oprane skale štrlijo proti nebu. Popolnoma drug sveti
Prebivalci polhovgraške in dobrovske doline, kjer teče Gradaščica, potem ločniške grape, kjer teče Sora in pa puštalske grape, kjer teče potok Hrast-nica pa so doživljali sodni dan. Na mah so bila njihova domovja in vsa okolica v vodi, ki je zalila vse. Nekatere ljudi je zalotila že v spanju, objela jih z vrtinci, splavila jih iz hiše in odnesla v smrt. Voda je.drvela v hiše pri oknih in vratih. Isto je bilo z živino, z opravo, s pridelki. Šlo je vse v žrelo strašanskega elementa. Kar ni zmogla voda in njena sila, to je pomagalo tramovje in velikansko drevje, ki ga je drvila voda s seboj. Zato je podrtih veliko hiš, tako
da ni sledu, kje so stale, veliko jih je izpodkopanih in napol zrušenih. Skratka; vse te grape so bile na mah en sam hudournik, ki je razdiral tudi vse komunikacije, pota in mostove ter potokom po nekod odprl čisto nove struge.
Kaj se je pravzaprav dogajalo ta nesrečni petek v teh krajih, pa smo mogli dognati in pregledati šele tekom sobote in nedelje. Stijajioivit pogled, grozni prizori, človeku se krči srce. Vse izpremieujeno, pokončano, Močno narasle vode še prinašajo razno blago, drevje, ljudi in živino. Ljudje bledi, preplašeni, obupani tarnajo za svojci, ki jih ni in jih ne bo več. Našli so smrt v besni vodi. Tarnajo za živino in drugim premoženjem, jokajo za domom, za poljem, ki ga ni. Strašno, strašno! Pokrajina je tako izpremenje-na, da ni mogoče določiti meja, ki so ločila posestva. Razdejano, obubožano! Ubogo ljudstvo, ki si je z delom svojih rok po vojni komaj malo opomoglo, je uničeno.
Pomoč je nujno potrebna! Po vsaki nesreči je treba pomagati, to nam ukazuje ljubezen do bližnjega, a ta nesreča je nad vse huda. Zato pomagajmo vsi!
V	prvi vrsti in pa tudi izdatno mora pomagati država. S tem trdno računamo, saj je prihitel takoj v soboto dopoldne na kraj nesreče naš kralj. Pa tudi od vlade pričakujemo razumevanja in hitre pomoči.
*
Dosedaj so pogrešili 18 oseb in veliko razne živine. Most čez državno cesto pri Medvodah, ki pelje preko Sore je močno poškodovan in je bila nevarnost, da se podere. Vode so padle. Sedaj bo šele mogoče oceniti tudi strahovito škodo, ki bo znašala veliko mili jonov.
Prosimo milodarov za to ubogo ljudstvo, pa naj si bo v blagu ali denarju. Milodare sprejenfa naše uredništvo.
Dobro bi bilo, ako bi se tudi na letošnjem velesejmu v Ljubljani napravila na kali način zbirka v ta namen.
Za revizijo uradniškega zakona. —
Glasom sklepa ministrskega sveta pride vendar res do revizije krivičnega , uradniškega zakona. Minister za pravo-
sodje je že zahteval od vseh ministrov, da podado za revizijo svoje predloge. Najbolj pa ve uredništvo samo, kje ga čevelj žuli. Zato je nujna potreba, da uradniške organizacije takoj napravijo primerne korake.
Stanovanjska zaščita. To, kar se dogaja pri nas s stanovanjskimi najemniki, je že pod vsako kritiko. Deložiranje bi se moralo odpraviti. — Družine kratkomalo postaviti na cesto, to nikakor ne gre, tako se postopa s pritepenim psom! Stanovanjski urad bi moral dobiti zavetje za vsakogar, ki bi se imel sodnijskim potom deložirati. Dokler tega zavetja ni, sodišče ne bi smelo izvršiti deložiranja. Kmalu bo potekla veljavnost sedanjega zakona o zaščiti najemnikov. Treba bo novega, boljšega ali pa podaljšanje starega. V vsakem slučaju pa moramo gledati na to, za to se morajo zanimati naši slovenski poslanci in ministri, da se zakon spremeni tudi v navedenem smislu. — O kaki -izpremembi zakona po znanih zahtevah društva hišnih posestnikov, pa za dokaj let še ne more in ne sme biti govora!
In ga tudi ne bo! Ko bo na razpolago toliko stanovanj, da jih bomo poljubno lahko zamenjavali, ko bodo visele na vežnih vratih zopet tablice z napisom »stanovanje se odda«, ko ne bo več ba-rakarjev in vagonariev, takrat pa naj se izpremeni tudi stanovanjski zakon času in razmeram primemo. Do takrat pa mirna Bosna, ker tudi ubogi ljudje imajo svoj prav!
Naš novomeški sokolski prvak Štukelj pri kralju. — Zmagovalec na pariški olimpijadi novomeški rojak Štukelj je dobil vabilo h kraljevi avdijenci na Bled. Kralj mu je čestital k uspehu, ga lastnoročno odlikoval z redom Sv. Save in ga povabil na kosilo. Pri tej priliki se je živahno zanimal za novomeške razmere in dolenjskega »Sokola«. — Čestitamo!
t Miha Moškerc. — V pondeljek,
11.	t. m. zjutraj je umrl v Ljubljani g. Miha Moškerc, dolgoletni urednik »Slovenca«. Mož je bil znana oseba v Ljubljani in tudi po ostali Sloveniji, vsepovsod radi svoje koncilijantnosti splošno priljubljen tudi pri političnih nasprotnikih. Bil je mož poštenjak in blaga duša. — Blag mu spomin!
Kraljeva rodbina zapustila Bled. Ta teden je kraljeva rodbina zapustila Bled. Kralj odide prihodnji teden v notranjost Srbije, proti koncu avgusta pa se poda z rodbino v Dalmacijo.
Letošnji velesejem utegne biti zares zanimiv. Razstavljenih bo mnogo novosti. Ena najbolj privlačnih novosti bo radiotelefonska postaja.
Kmetsko dekle in eigan. Rozalija Hvastja iz Ježice pri Ljubljani je pobegnila pretekli teden od svojih stari-šev s ciganom, s katerim sta se že dalje časa razumela.
Nova avtomobilna proga. — V tekočem tednu otvorita združeni občini Črna in Mežica novo avtomobilno progo in sicer: Crna-Mežica-Prevalje. Omnibus bo odhajal iz Črne po 4. uri zjutraj in prihajal v Prevalje na kolodvor k jutranjemu vlaku ob 5.15. Ob 8.30 se vrača iz Prevalj v Črno, kamor dospe okoli 9.30. Popoldne odhod iz Črne ob
14.30, prihod v Prevalje kolodvor ob
15.30, odhod Prevalje kolodvor ob 18.00, prihod v Črno ob 19.00.	— Z otvoritvjio te proge se ustreže v največji meri potrebam domačega prebivalstva, trgovstva in posebno pa še turistom, katerim se nudi sedaj priložnost v najkrajšem času iz Kamniških planin posetiti Peco, Uršulo itd. — Marsikje bi se dalo v občo korist odpraviti sedanjo komunikacijsko mizerijo, samo če bi sedeli v občinskih zastopih možje, ki imajo smisel za ljudske potrebe.
Vremenske nezgode — svetovni pojav. Ne samo pri nas nam uničuje silno neurje naše domove, naše vasi, uničuje polja, pokončuje ljudi in živali. Tudi drugod se dogajajo te nesreče in še v hujši meri. Tako na Kitajskem in Japonskem, kjer je uničenih na tisoče hiš, na tisoče ljudi je postalo žrtev vode in viharjev, cele pokrajine so uničene. O tem poročajo listi naravnost strahovitosti. škoda je sploh neprecenljiva. Pa ne samo to. Preostalim ljudem, celim pokrajinam preti lakota, ki bo nastala, ker so uničeni pridelki, uničene tovarne, razna podjetja, železnice itd.
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da točim
prvovrstna bizeljska vino
od najboljših vinogradnikov.
Preskrbljeno je tudi za dobro kuhinjo z gorkimi In mrzlimi jedili.
Za obilen obisk se priporoča
gostilna „pri Novaku",
v Sp. Šiški, Vodnikova cesta 300
Gospodarstvo.
Koliko je vreden dinar?
			Prejšnji
		Ta teden	teden
		dinarjev	
100 švic. frankov stane		1525 —	1534 5
100 franc, frankov	»	445-—	447 -
100* laikih lir	»	363-5	356-5
1Q0 čeSkih kron	»	238-	241'5
100 avsfc kron	»	0-114	0.1165
10® ogrskih kron	»	01085	011
100- bolg. levov	»	5902	60.-
100 dolarjev		80+0-	8125-—
100 angi. funtov	»	36400-	36300'—
Curiška borza,			
	13. avg.		6. avg.
		švicarskih frankov	
100 dinarjev je stalo		6 60	645
100 franc, frankov	»	2945	29-05
100 laških lir	»	23 97	23-35
100 čeških kton	»	15-70	1565
100 avst kron	»	0 00748	0-0074
100 ogrskih kron	»	0007	00069
100 bolg. Ievov>	»	387	392
100 dolarjev	»	530-50	530-25
100 angl. funtov		2405-—	2366--
Tajinstveni morilec deklet.
(Pravica ponatisa pridržana.)
(Nadaljevanje.)
Johnsonove vile se Ham skrbno izogiblje. Prav odleglo mu je, ko je opazil, da je dala mati njegove nekdanje neveste napraviti na vrtu visoko, zida-
no ograjo. Sedaj se mu ni več treba bati, da bi mu prišla Izabela pred oči. — — —
Nekega dna popoldne se zopet bliža ura, o kateri se je navadno podal k svoji nevesti ua obisk. Harry si najame izvoščka in se odpelje k svoji nevesti. Kot običajno, se tudi danes ne pelje tik pred vilo, ampak izstopi že na bližnjem oglu, ker ne mara, da bi ga kdo opazil iz Johnsonove vile. Le še par korakov ga loči od vrtnih vrat, skozi katere je navadno hodil v vilo, tedaj pa mu naenkrat zastane noga. Malo pred seboj zapazi moža, ki drzno in energično gleda okrog sebe, se počasnih korakov izprehaja ob vrtu ter venomer motri okna v vili. Harry se sicer nekoliko čudi njegovemu zagonetnemu obnašanju, zlasti še, ker se tujec pogosto ozira okrog sebe. Očividno je sedaj zapazil Harryja. — Tedaj jo pa hitrih korakov mahne preko ceste in zgine nekaj trenotkov nato Harryju izpred oči.	i
>Čudno! Tujec je bil zelo elegantno oblečen. Gotovo ne more biti ljubimec Elisine služkinje. Pa ne, da bi imel njegov pojav pomeniti kaj drugega?«
Ljubeznjiva Isabelina slika se pojavi Harryju v duhu pred očmi. Zopet čuti skelečo l>ol v svojih prsih. Toda s silo 'zatre v sebi moreči občutek in hitrih korakov odide po stopnicah navzgor, kjer mu pride nasproti Elisina služkinja ter mu hudomušna pokaže vrata sobe, v kateri se nahaja njena gospodarica, dobro vede, da sme Han v vsako minuto nenapovedano vstopiti.
Hitro odpre mladi mož vrata. Obraz mu žari veselja, ko zagleda svojo lepo
nevesto v zapeljivi domači obleki na divanu sede. Ko zagleda Harryja mu z razprostrtimi rokami hiti nasproti. Sekundo nalo že tesno objemi je svojega zaročenca.
»Ti, hudobnež,« ga poredno nagovori, > včeraj se ves dan nisi pokazal, oh — kako sem bila nesrečna!«
»Oprosti, .moja sladka ljubica! Priprave za najino poroko, so me tako zaposlile, da mi !je bilo prepozno, priti k tebi.«
»Prepozno? Harry — Ipridi, kadar ti drago, vrata so ti vedno odprta!«
S strastjo, ki skoro'ne pozna meje, si poročna dvojica razodeva svojo ljubezen. Harry je uverjen, da ’ bi brez Elize ne mogel živeti.	'
Končno Eliza šaljivo povabi Harryja k sebi rekoč:
»Tukaj, vsedi se na mojo stran! Sedaj prejmeš kazen, ker si me včeraj zanemarjal.«
Njegovo glavo pritisne na svoja valujoča prsa in ga tako divje poljublja, da mu skoro zastane sapa. Naposled vendarle preneha s svojim strastnim poljubljanjem.
»No, sedaj mi pa povej, Harry, ke-daj se poročiva?«
»Glede tega sem ravnokar hotel tebe vprašati, moja draga! Izrazila si željo, da bi praznovala najin poročni dan kar mogoče sijajno v londonski katedrali. Kakor sem pa dognal, je v tej napovedanih toliko porok, da bi se mogla poročiti šele prihodnji teden. Pač pa bi se mogle poročne ceremonije v podružnični cerkvi izvršiti že pojutranjem. Seveda moraš upoštevati, da se tam ne
bo vršila poroka s takim sijajem, kakor bi to ti rada imela.«
»Torej počakajva še en teden, dra-gec liioj. Sicer mi bo težko čakati, ker bi bila že tiiko rada za vedno tvoja, toda poroka se mora izvršiti najinemu stanu primemo. O najini poroki naj govori vsa odlična 'londonska družba!«
Harry pritrdi njenemu naziranju.
»Kakor želiš, moja draga. Popolnoma se strinjam s tvojo željo.«
»Nekaj časa bova še bivala v tej vili, da ne bodo Johnsonovi mislili, da se skrivava pred njimi, kaj ne?«
»Da, srček moj!« '
»In potem naj prične življenje vži-vanja. V boljših krogih hočem občevati, gledališče, dirke,' skratka vsa zabavišča svetovnega mesta bova obiskala. Kasneje pa se podava na daljše potovanje, ali si tudi ti, dragec moj, tega mišljenja?«
IIarry navdušeno pritrdi. Da, ‘odpotovati, potem bo vsaj daleč od Izabele, gotovo jo potem kmalu pozabi. Kako slabo vendar pozna IIarry svoja srčna čustva! — Kaj potem, če se vzbudi iz svojih ljubezenskih sanj?
Sedaj je seveda' ves srečen, da sme imenovati lepo žensko za svojo. Strastno jo pritisne k sebi. Na preteklost se ne zmisli, sedaj se naslaja samo še na sedanjosti. Na mah mu pa pade nekaj na um. Spomni se moža, ki ga je videl pred vilo. Morda je bil kak tat — saj je njegova nevesta brezmejno bogata — morda so celo kovali načrt za vlom. — Sicer ima njegova nevesta precej osob-ja, vendar pa smatra za bolj umestno, da jo opozori na možnost vloma.
»Elisa, ali imaš mnogo gotovine doma ?«
Eliza ga' začudeno pogleda.
»Kaj hočeš s tem reči, Harry? — Ne, svoje premoženje imam shranjeno v več bankah.«
»Ne razumi me napačno, moja draga! Malo preje sem videl nekega moža, ki je zelo pozorno motril vilo ter lakoj zginil, ko sem prišel jaz. Četudi je bil zelo elegantno oblečen, je vsekakor mogoče, da je imel zle namene. — Izraz obraza se mi je zdel zelo energičen in pretkano drzen.«
Eliza ničesar ne odgovori. ‘Začudeno jo gleda Harry. Obraz ji je mrtvaško bled, oči napol 'zaprte.
»Za božjo voljo, Eliza,, kako naki se le moreš takoj tako močno' prestrašita Saj je to samo moja. sumnja, sicer pa imaš mnogobrojno služinčad, toda kljub temu sem te hotel nato opozoriti.«
Njene ustnice so bele kot sneg, vendar se s silo dvigne kvišku, da, poskuša se celo smehljati.
»Prav pošteno si me prestrašil. Jaz sem zelo boječa, Har.ry; pred zločinci me je posebno strah.«
»Služabniku bom dal potrebna navodila, da dobro pazijoi«
»Da, le stori to, Harry, tudi jaz ‘jiin bom dala navodila. — Oh, kako mo ’je strah, če se le zmislim na — vlom.«
»Da bi ti vendar ne bil ničesar povedal.«
(Dalje prih.)
Odgovorni urednik Anton Brandner. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij »Nove Pravde«.
AVTO - VOZI
1*1 SO - HAG LJUBLJANA
BOHORIČEVA UL. 24
TELEEON STEV. 360
Originalne (ptnve)
potrebščine (fixat, preservat) za
Opalograph
k*kor tudi KOMPLETNE APARATE dobite samo pri
LUD. BARAGA
UublJanD, Jeienboraoira ulito Štev. CD.
TVORNICA DEŽNIKOV
L fflkuS, LMsuio, Mestni tig
priporoča svojo zalogo dežnikov in sprehajalnih palic po najnižji ceni.
Najcenejše kupite trgovini0 blaKg
Franc Rozman
Celje, Glavni trg št. 8
Naio dolžnost Je, ds kupujemo od tvrdk, ki M-rojounojein listu!
BRZO-BRZO
na vlak v Celje
v veletrgovino
R. STERNECK1
kjer kupite, letos ItlkftO za.moško, volneno za ženske obleke, —	belo, pisano in rujavo platno, kakor
tudi vso drugo manufakturno robo po čudrvito nizkih \cenah v veletrgovini R. Stenneckl, Celje.
Trgovci eim-cen*. Cenik zisicnjr
Česor ne veS, vproftj
Univerzitetni Informativ. Biro
„ARGUS“
Knez Mihailova 35, Tel. 6-25
3EOGRAD
(Pasaž |Akademije nauka).
Vsak dan trikrat sveže pecivo
prJpovota
Jean Schrey, naši. JAKOB KAVČIČ
parna pekarna
Ljubljana, Gradišče 5
Oglašajte iSlSISUSiEi
Novi Pravdi!
Trboveljski premog in drva
dobavlja
Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8 Telefmr220 Plačilo tudt na obroke. Telefon 220
Franc Szantner
Ljubljana, ielenburgova ulica 1
Spedjallst za. ortopedlčna in anatomlčna obuvala in trgovec s Čevlji, sprejema tudr vsa popravila.
TUABUI/l a.
Priporoča
da poskusile najboljše kemične izdelke za čevlje i» usnje. - Zahtevale po vseh frgovlnah In povsotf-SvefHn kremo1*« i.f.d.
Vse pisalne, risalre In šolske potreščine dobite najceneje v papirni trgovini
Miroslav Bivic
Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica.
Veli kaj zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov.
i
Pleskar za stavbo in pohištvo, lakiranje voznih koles v ognju. Sobni slikar. Spe-cijelni oddelek za čikosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd..itd. Delavnice: Kolodvorska ul. 6, Celovška cesta 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici št. 9.
LJUBLJANSKA KREEMTNAi BANKA
Delniška glavnica
50.IIOO.GOO'
Rezervni zaklad ta.
ii
[Mia: Ljubljana, Duoajska m\i
Podružnice:
Brežice	Kranj	Ptuj
Celje	Logatec	Sarajevo
Črnomelj:	Maribor	Split
Gorica	Metkovič	Trst
Novi Sad
Brzojavni naslov: ii UHIA.
(]Telefon štev.: 26} ^.SOŽ^OSinSM.1
Se priporoča zarvse v bančno stroška spadajoče posle.
(Kalu, ščlptilcl
ure, zlatnina najbolje kupite pri
Fr. P. Zajec,
izprašenem optiku in urarju Ljubljana* Stori trg. 9.
Stekla natančno po zdravniških predpisih.
Stefan Feront
urar državnih železnic
Celje, Defkoo tri 3
priporoča svoje urarsko in zlatarsko obrt. - Cene solidne.
Priporo!a se tvrdka
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 7.
Blizu Prešernovega spomenika.-
; Najboljši šivalni stroji Qrltzner v vseh l
; opremah za rodbinsko rabo in Adler za! ; obrtniško rabo Istolam potrebščine za kro- S ; jače,{šivilje, čevljarje, sedlarje, toaletne ve- ! ; ženine, kravate, čipke, nogavice, razni i ; bombažni sukanci, svile v niti, jedilno I ; orodje, alpaka, aluminij, Zllce, vilice, S ; noži, Škarje, britve, razne palice, nahrbt- i ; mki, Igle za vse sisteme Šivalnih strojev ! ; ter njihovi posamezni deli. — Propravila * ; šivalnih strojev se sprejemajo. Pouk v S ; vezenju, krpanju perila in nogavic na • ; stroje brezplačno. Večletna garancija« ;	za	živalne	stroje.	i
Poitnlb« točna. !
Jugoslovanski kreditni zavod
v Ljubljani, Marijin trg. štev, 8., reg. zadr, z o; z.
sprejema vloge na knjižice in plača čistih
obresti brez odbitka rentnega In invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem računu obresto-
vanje po dogovoru.
PsteBaJf kntMune trgovske in personalne kredite nnmninnii»[t
Podružnice:
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
Dunajska cesta štev. 4
(»lastni stavbi).
Kapital In rezerve Din 18,300.000.
Izvriuj« Ngjne posle
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slov. Bistrica
najtotnele In najttalantMlie.
Brzojavi t Trgovska.
T«l.i 139, 145, 45«.
Ekspoziture:
Konjice
Meža-Dravograd
m
■0
auB||qnn
eujAosji *>l*tt»fejuo]|
ka
lJt
se
Pr
ia>
roi
ke
«u
8&i
ku
Uš
ris
de
v
ke
sli
ve
ttjj
ko vp stl ak mi ve sli br
na
sti
ne
in
kr
mi
ni!
Ua
Pt
in
1>£
na
os
m
lu
os
ki
»i
ne
ki
Mi
sti
dt
M,
šli
(1(
sti
Či;
m'
v*
pf
PC
21.
ie
Ti
m
d<
d.
st
d.
se
se
st
Pi
žl
bi
st
gi
k
P«
di
o<
li
Pi
d
D
b,
n
it
je
le
iv
P
Vi
sl
čl