SKLIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ- RUDNIK, Kl BO V MESECU FEBRUARJU 1983 Skupno zasedanje družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti bo: v sredo, dne 23. februarja 1983 ob 16. urj LOČENIH SEJ POSAMEZNIH ZBOROV NE BO dnevni redi sej SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/83 . ¦ ., . " : Datum: 8-2/1983 ' ,' " '. ,..'.' '¦¦,'¦-. ' ' " .¦ '(' VABILO ' / Na podlagi 188. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 28. člena poslovnika skup-ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujetn 6. skupno zasedanje družbenopolitičnega zbora, zbora združe-nega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 23. februarja 1983 s pričetkom ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zborov • 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 5. skupnega zasedanja zbo-rov ' 3. Obravnava in sprejem predloga sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje , 1981-1985 4. Obravnava poročila o stanju in problematiki vzgoje in izobra-ževanja na področju srednjega usmerjenega izobraževanja za šolsko leto 1981-1982 na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 5. Obravnava poročila o stanju in problematiki na področju osnovnega šolstva v šolskem letu 1981 -1982 na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 6. Obravnava in sprejem predloga odlokao sprejemu urbani-stičnega reda za območje krajevnih skupnosti Pijava Gorica, Turjak in Želimlje 7. Obravnava in sprejem predlogov sklepov komisije za volitve, imenovanja In kadrovske zadeve 8. Informacija Izvršnega sveta o izvajanju pooblastila o upravi-čenosti" izplačila akontacij v OZD v skladu z 20. členom zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju OD v OZD (informacijo poda IS ustno na seji) . f ,¦2 ¦¦ •-..... . ) • ¦. l ¦;¦ ' 9. Obravnava sejnega gradiva skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za sejo zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane (ZKS in ZZD) 10. Predlogi in vprašanja delegatov. ' ¦"-''.' Predsednik skupščine: Maks Klanšek, I. r. Opomba: Sejno gradivo pod točko 4. in 5. bo predhodno obravnavala skupščina Samoupravne interesne skupnosti za izo-braževanje na svoji seji dne 7. 2. 1983 in sprejeta stališča ter predloge po svojih delegatih posredovala tudi na skupnerr, zase-danju skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 23. februarja 1983. predlog Na podlagi 136. člena in v skladu s 141. členom Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slove-nije, v skladu s 174. členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik, v skladu s Predlogom sprememb in dopolnitev dogovora o teme-Ijih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985, ter v skladu z odlokom o pripravi in sprejetju spre-memb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985, je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skup-nosti, družbenopolitičnega zbora dne.........sprejela PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA občine Ljubljana Vič-Rudnik za ob-dobje 1981-1985 DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ V OBDOBJU 1981-1985 v A. TEMEUNI CILJ RAZVOJA Osnovni cilji razvoja v srednjeročnem obdobju so: - nadaljnje dograjevanje samoupravnih socialističnih odnosov na ustavnih in zakonskih temeljih na vseh področjih združenega dela, - nadaljnje razvijanje samoupravne organiziranosti delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samouprav-nih organizadjah in skupnostih v občini, - nadaljnje razvijanje in poglabljanje dohodkovnega povezo-vanja z drugimi organizacijami združenega dela, ne glede na občinske in republiške meje, - doseganje stabilnejšega in dinamičnega gospodarskega in družbenega razvoja ob povečanju produktivnosti dela, ekono-mičnosti poslovanja, družbeni donosnosti naložb in akumulativ-nosti gospodarstva, - intenzivno vključevanje v mednarodno delitev dela s poseb-nim poudarkom in nalogami na večanju izvoza na konvertibilno področje, ' - pospešen razvoj kmetijstva in agroživilstva ter spreminjanje družbenoekonomskih odnosov na osnovi združevanja dela, zem- Ije in delovnih sredstev ter skrb za izenačevanje pogojev poslova-nja z drugimi gospodarskimi področji, - nadaljnje in doslednejše uveljavljanje svobodne menjave dela med delavci v gospodarstvu in delavci v družbenih dejavno-stih, med delavci TOZD in delavci v delovnih skupnostih skupnih služb in na drugih področjih svobodne menjave dela, - nadaljnje razvijanje raziskovalne dejavnosti in pospeševanje prenosa raziskovalnih dosežkov v družbeno prakso, - postopno izenačevanje družbeno ekonomskih pogojev in drugih pogojev za življenje in delo vseh delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih, v občini ter z drugimi Ijubljanskimi obči-nami, - doseganje policentrično usmerjenega razvoja kot osnove za približevanje kraja dela prebivališča ter za boljše povezovanje oskrbnih, družbenih in drugih dejavnosti, - aktivno varovanje okolja kot osnove za zdrave in humane življenjske pogoje, zaščito tal, zraka, rastlinskega in živalskega sveta pred škodljivimi posegi, - nadaljnje izgrajevanje sistema samoupravnega družbenega planiranja v cilju doseganja kvalitetnejšega vključevanja vseh vidikov in nosilcev planiranja, - utrjevanje enotnega sistema splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite. B. GLOBALNI KAZALCI RAZVOJA DEMOGRAFSKI RAZVOJ Izhajajoč iz dosedanjih demografskih gibanj in planirane sta-novanjske gradnje predvidevamo do konca srednjeročnega ob-dobja naslednje gibanje števila prebivalcev: Leto Število Povpr. st. prebivalcev rasti 1980 1981- 1982 1S83 f98* - ¦ " ' 1985 81-85 Povprečna letna stopnja rasti bo 1,05 odstotna in je za O,25 indeksne točke nižja od dosežene v preteklem obdobju ter za 0,35 manjša, kot je planirano za mesto Ljubljana. Planirana rast prebivalstva je računana na osnovi dosedanjih trendov naravnega prirasta ter planirane stanovanjske gradnje po posameznih letih srednjeročnega obdobja. Do velikega porasta bo prišlo v mestnem delu občine z dograditvijo soseske v Trno-vem, izgradnjo stanovanjskih enot ob Jurčkovi poti in v Murglah ter z izgradnjo nove soseske ob Jamovi cesti. 76.881 77,615 0,95 78.453 • 1,07 79.301 1,08 80.157 1,07 81.000 / 1,08 1,05 PROJEKCIJA PREBIVALSTVA PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Krajevna skupnost 1980 1985 IND Realna st. rasti -mestneKS . • 45.892 48.700 106,1 1,2 -primestneKS 14.653 ' 15.300 . 104,4 0,9 - izvenmestne KS___________________________________• 16.336___________17.000____________104,1 0,8 Skupaj 76.881 81.000 105,3 1,05 Planirana rast števila prebivalstva je izračunana ob predpo-stavki 0,9 odstotnega naravnega prirasta prebivalstva ter 0,15 odstotnega priselitvenega prirasta. S tem se bo število prebival-cev povečalo za 4100. Število gospodinjstev se bo povečalo od 24.800 v letu 1980 na 26.130 v letu 1985. Še nadalje se bo nižal delež kmečkega prebi-valstva. Stopnja deagrarizacije v preteklosti je bila 3,5 odstotna. S socialno ekonomskimi ukrepi se bo stopnja deagrarizacije zni-žala na 2-odstotka letno, tako da bo konec srednjeročnega ob-dobja 3450 kmečkih prebivalcev. DRUŽBENI PROIZVOD ' v S spremenjenim in dopolnjenim dogovorom o temeljih družbe-nega plana občine za obdobje 1981-1985 je opredeljena 2,3-odstotna realna povprečna letna stopnja rasti. Z njeno realizacijo bo omogočena rast gospodarske moči občine, ki je merjena z razmerjem družbenega proizvoda na prebivalca, za 1,2 odstotka povprečno letno. Planirana stopnja rasti družbenega proizvoda, ki je 2,3 od-stotka letno predstavjja v zaostrenih pogojih gospodarjenja zelo zahtevno nalogo in bo temeljila predvsem na selektivnem investi-ranju v nove zmogljivosti; modernizaciji obstoječih zmogljivosti, na intenzivnem vključevanju v mednarodno delitev dela in na hitrejšem uvajanju kvalitetnih dejavnikov razvoja. Pri tem bo zlasti poudarek na upoštevanju širših družbenih investicijskih kriterijev, boljšem izkoriščanju delovnih in strojnih kapacitet, uvajanju sodobne organizacije dela, rasti produktivno-*sti, razvijanju lastne inventivne dejavnosti ter uvajanju dosežkov naših znanstvenoraziskovalnih organizacij v proizvodnjo oziroma poslovanje. BILANCA PRIDOBIVANJA DRUŽBENEGA PROIZVODA OBČINE V OBDOBJU 1981-1985 Dejavnost/leta - industrija - kmetijstvo ¦„ - gozdarstvo - vodno gospodarstvo - gradbeništvo - promet in zveze trgovina - gostinstvo, turizem - obrt - finanančne in druge 1980 struktura 1985 struktura vOOO din 2.151.993 36,8 2.502.324 38,1 247.674 4,2 292.993 , 4,5 106.186 1,8 . 114.790 .-. / 1,7 3.417 0,1 ' 3.694 ' 0,1 123.354 : ¦ : 2,1 , ,. 94.731 ' 1,4 418.417 " 7,2 466.549 .¦ " 7,1 1.135.600 ,x , 19,5 1.305.742 ' M 19,9 101.035 ¦sl.. 1.7 109.224 1,7 925.053 ''; 15,8 1.000.017 '. 15,2 poslovne storitve 376.235 6,4 405.147 . 6,2 - drugo gospodarstvo . 253.084 4,4 271.718 4,1 SKUPAJ 5.842.048 100, 6.566.929 100, GOSPOOARSKA RAST OBČINE V OBDOBJU 1981-1985 i • Elementi/leta 1980 . 1981 1982 1983 1984 1985 - družbeni proizvod v 000 din 5.842.048 5.795.312 5.940.195 6.142.163 6.350.995 6.566.929 - število prebivalcev 76.881 77.615 78.453 79.301 80.157 81.000 - DP na prebivalca 75.988 74.667 75.716 77.454 79.232 81.050 • - povprečna letna realnastopnja rastiDP =2,3 - povprečna letna rast prebivalstva , ' =1,05 - povprečna letna rast gospodarske moči občine =1,2 Glede na planirane roke dokončanja nekaterih večjih investicij, bodo dosežene višje stopnje rasti družbenega proizvoda v letihv 1983, 1984 ter 1985 (3,4%) medtem ko bodo v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja pod povprečjem. • V srednjeročnem obdobju bodo dosežene visoke stopnje rasti v industriji in trgovini, sledila pa jim bo še obrt. Navedene dejav-nosti so tiste, v katerih je prijavljeno največ investicij. Osnovna usmeritev na področju delitve družbenega proizvoda za srednjeročno obdobje je, da morajo vse oblike porabe zaosta-jati za rastjo družbenega proizvoda, v cilju zagotovitve hitrejše rasti sredstev za razširitev materialne osnove dela. Rast sredstev za osebno, skupno in splošno porabo bo zaostajala za rastjo družbenega proizvoda za najmanj 10 odstotkov. Poleg tega pa tudi druge obremenitve, za katere se sredstva izločajo iz čistega dohodka, ne smejc preseči planirane stopnje rasti družbenega proizvoda. RAZPOREJANJE DRUŽBENEGA PROIZVODA \HX 0-/.H v 000 din Elementi / leta 1980 str. 1985 str. IND 80/85 o realna stopnja rasti razporejeni družbeni proizvod sredstva za osebno in skupno porabo sredstva za skupno in splošno porabo sredstva za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela sredstva za druge namene 5,842.048 100,0 6,566.929 100,0 112,4 2,30 i 2,167.400 37,1 • 2,408.251 36,7' 111,1 2,07 1,594.879 ^ * 27,3 1773.071 27,0 111,2 2,07 1,559.827 26,7 ' 1,858.441 ' \ 26,3 119,1 3,50 519.942 8,9 527,166 ' 8,0 101,4 0,30 Ob navedeni predpostavki izračunana delitev družbenega pro-izvoda kaže, da se bo udeležba sredstev za razširitev materialne osnove dela povečala za 1,6 strukturne točke, medtem ko bo udeležba sredstev za osebno in skupno porabo v OZD padla za 0,4 strukturne točke, sredstev za splošno in skupno porabo za 0,3 strukturne točke, sredstev za druge namene pa za 0,9 strukturne točke. Ker je navedena rast računana na izhodiščno 1980. leto, ko so bila delitvena razmerja ugodna, predstavljajo navedene stukturne spremembe, kljub počasnim premikom, zahtevno nalogo. ZAPOSLOVANJE Na osnovi racionalnega zaposlovanja % preusmeritvijo z ek-stenzivnega na intenzivno zaposlovanje ter v luči razmerij razvoja gospodarstva in družbene dejavnosti v občini je planirano, da bo zaposlovanje naraščalo z 1,1-odstotno povprečno letno štopnjo rasti. Pri tem bo znašala rast v gospodarstvu 1,0 odstotek pov-prečno leino. Zaradi predvidenih novih investicij v družbeni de-javnosti, bo zaposlovanje v negospodarstvu naraščalo po pov-prečni 1,3-odstotni letni stopnji. Število zaposlenih se bo povečalo od 17.580 v letu 1980 na 18.570 v letu 1985, oziroma za 990 delavcev. Od tega se bo zaposlilo v gospodarstvu okoli 650 iri v negospodarstvu okoli 340 delavcev. Prednost pri zaposlovanju bodo imeli mladi, ki priha-jajo iz šol, vendar le v okviru plana zaposlovanja občine, Projekcija zaposlenosti po poprečni letni stopnji 1,1 odstotka je nižja od stopnje rasti dosežene v preteklem petletnem ob-dobju. Nižja stopnja rasti temelji na doslednem izvajanju racio-nalne politike zaposlovanja v skladu z dogovorjeno kadrovsko politiko v Ljubljani. Lezdoslednim izvajanjem politikezapcslova-nja, ob načrtovani stopnji rasti družbenega proizoda za 2,3 od-stotka poprečno letno, bo moč uresničiti načrtovano 1,2-od-stotno stopnjo rasti produktivnosti. Zaposlovanje v negospodarstvu bo rastlo po povprečni stopnji 1,3 odstotka letno. Porast zaposlenih bo predvsem posledica izgradnje novih objektov iz samoprispevka II. in III. Kvalifikacijska struktura zaposlenih v občini je visoka zaradi elikega števila org)»nizacij s področja znanstveno raziskovalnih dejavnosti ter fakultet v občini, kvalifikacijska struktura gospo-darskih organizacij pa je nezadovoljivo nizka. Z doslednim izvajanjem kadrovske politike ter sistemom izo-braževanja in štipendiranja bomo v tem srednjeročnem obdobju zagotovili povečanje deleža strokovno usposobljenih delavcev ¦ tudi v gospodarskih orgnizacijah ter zmanjšanje deleža nekvalifi-ciranih delavcev . ..¦¦.'; • , INVESTICIJE . \ ¦¦•¦:¦¦ " '•;.,.¦'¦ ' "'. ¦'\. ¦•".. V srednjeročriem obdobju se bodo izvajale predvsem investi-cije, ki bodo ustrezale sprejetim družbenim kriterijem: nadpo-prečne razvojne in tehnološke intenzivnosti, izvozne usmerjeno-sti, nadpoprečnega dohodka na zaposlenega v primerjavi z rezul-tati OZD iste dejavnosti, porabe domačih surovin in repromate-riala, racionalne porabe surovin in energije, racionalne izrabe prostora ter varovanje interesov SLO, investicije v preskrbo pre-bivalstva ter v tiste objekte družbenega standarda, ki bodo omo-gočili postopno približevanje standarda v drugih Ijubljanskih občinah. Za doseganje gospodarskega razvoja ter istočasno usklaje-nega gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja, bodo investicije usmerjene predvsem v industrijo, trgovino osnovne prreskrbe, drobno gospodarstvo ter kmetijstvo in gozdarstvo, v znanstveno raziskovalno dejavnost; na področju družbenih de-javnostih pa zlasti v otroško varstvo, osnovno izobraževanje in zdravstvo. V prostorskem razvoju pa bodo prednostne investici-je.ki bodo omogočile doseči planiran družbeno-ekonomski raz-voj občine. Že v začetku srednjeročnega obdobja 1981-1985 bo v industriji končanih nekaj večjih investicijskih projektov. Med najpomemb-nejše za realizacijo planirane gospodarske rasti občine štejemo industrijske investicije DO Ilirija-Vedrog. DO Tiskarne, DO Tovil, DO Agrotehnika Gruda. V tem srednjeročnem obdobju bodo . končane še druge večje investicije, kot npr. DO Kovinske inud-strije Ig, DO Hoje, DO Plutal, IGO, Avtomontaža TOZD Grelnih naprav. K planirani rasti družbenega proizvoda bodo pripomogle tudi investicije v trgovinski dejavnosti, kjer predvidevamo dokončanje več investicij v trgovini na debelo. Med največjimi so irtvesticije DO Semenarne DO Agrotehnike, DO Kemofarmacije. V cilju približanja delovnega mesta kraju prebivanja se bodo odpirali tudi manjši obrati v izvenmestnih krajevnih skupnostih. Tako so že prijavljeni obrati v KS Rakitna, Horjulu in Velikih Laščah. V mestnem delu se bodo novi objekti gradili vžeoblikovanih, a še neizkoriščenih industrijskih conah. Poudarek bo tu dan na projekte, ki potrebujejo manj prostora in so kapitalno intenzivni. Na primestnem in izvenmestnem delu občine pa bodo cone rezervirane za prostorsko zahtevnejše projekte. BLAGOVNA MENJAVA S TUJINO Pomemben dejavnik pospešene gospodarske rasti bo vključe-vanje v mednarodno delitev dela. Za doseganje ustreznejše dina-mike in strukture menjave bomo povečali izvoz bistveno hitreje kot bo znašala rast družbenega proizvoda, izboljšali regionalno usmerjenost izvoza na konvertibilno tržišče ter večali udeležbo višjih oblik menjave (proizvodi višje stopnje predelave, večja udeležba znanja, celotivi objekti). Omejevali bomi rast uvoza pod doseženo stopnjo rasti družbe-nega proizvoda, izboljšali regionalno usmerjenost uvoza, pri če-mer bo poudarek na zmanjšanju uvozne odvisnosti od zahodnih dežel ter nadomeščanju uvoženih proizvodov in storitev z doma-čimi ter krepili izvozno sposobnost s pospešenim povezovanjem in organiziranim gospodarstvom za nastopanje na tujih trgih. Povprečna letna stopnja rasti izvoza bo okoli 17,8%, medtem ko bo rast uvoza 1,6%. Z uresničevanjem začrtane politike bomo dosegli kvalitetnejšo nienjavo s tujino ter omogočili uvoz v obsegu, ki bo potreben za nemoten potek proizvodnje ter nemoteno izvedbo na selektiven način izbranih investicijskih objektov Pri tem bo najbolj zahtevna naloga postavljena pred kemično, kovinsko predelovalno in elektro industrijo, ki so največji udele-ženci v blagovni menjavi ter večinoma ne pokrivajo uvoza z izvozom. Organizacije si bodo morale prizadevati za čimvečje pokritje uvoza z izvozom ter za nadomestitev uvoženega repro-materiala z domačim. , BILANCA BLAGOVNE MENJAVE S TUJINO - po cenah iz leta 1980 ' . . ' . - v 000 din Elementi/le*a ' 1980 1985 IND 0 ¦.¦¦¦¦r' ;v-' -¦'. ¦ ¦ ¦ stop. rasti Blagovna menjava 947.096 1.563.129 165 10,6 Izvoz 453.523 1.028.787 226 17,8 Uvoz 493.573 534.342 108 1,6 Saldo blagovne x menjave - 40.050 494.445 Pokrivanje 91,9 192 209 15,9 Ob realizaciji planirane stopnje rasti izvoza bo mogoče doseči 1,6 odstotno rast uvoza s čimer se bo stopnja pokritja uvoza z izvozom bistveno izboljšala. Glavni izvozniki bodo Ilirija-Vedrog, Ptutal, IGO, HOJA, TOZD Iskre Elektrozvez, Kolinska Vinocet, Utensilia. Uvoz bo skrajno selektiven, prednost bo imel uvoz repromate-reiala za potrebe izvozno usmerjene proizvodnje. V večanje pred-vsem konvertibilnega izvoza, se bodo morale vključiti tudi druge organizacije združenega dela. C. GOSPODARSKI RAZVOJ • INDUSTBIJA v • ' ' CILJI BODOČEGA RAZVOJA: - doseganje rasti proizvodnje na kvalitetnih osnovah, to je z boljšim izkoriščanjem delovnih in strojnih zmogljivosti, boljšo organizacijo poslovanja in proizvodnje, uvajanjem novih znan-stvenih dosežkov, z vlaganjem v modernizacijo proizvodnje itd. - povečana izvozna usmerjenost, predvsem na konvertibilno tržišče ob istočasnem nadomeščanju uvoženega blaga z doma-čim, - dosledno upoštevanje sprejetih investicijskih kriterijev ter izvajanje investicij, ki jim ustrezajo, po sprejetih rokih njihove izvedbe, - naraščanje akumulativne sposobnosti organizacij kot posle-' dice uvajanja kvalitetnih dejavnlkov ter stabilizacijskih prizade- vanj na vseh ravneh, - izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih z istočasnim poudarkom na boljši izrabi delovnega časa zaposlenih. PLAN RAZVOJA ZA OBDOBJE 1981-1985 s Uvajanje kvalitetnih dejavnikov, pospešeno vključevanje v izvoz ter dokončanje nekaterih investicij bo omogočilo industrij-skim organizacijam vobdobju 1981-1985 doseči povprečno letno 3,2 odstotno stopnjo rasti proizvodnje. Le-ta bo omogočila do-seči 2,7 odstotno povprečnp realno rast družbenega proizvoda ter povečati udeležbo industrije v družbenem proizvodu občine za 1,3 odstotne točke in sicer na 38,1 odstotka. Tako bo industrija še nadalje nosilec gospodarskega razvoja. Industrijske organiza-cije načrtujejo v tem srednjeročnem obdobju naslednje investi-cije: DO ILIRIJA-VEDROG - dokončanje nove proizvodno-poslovne .zgradbe na stari lokaciji (cona VP-2) obTržaški cesti, investicijav ' vrednosti 41.535.000 din bo končana 1981. leta, DO TISKARNA - izgradnja novih poslovno proizvodnih prosto-rov na sedanji lokaciji (cona VP-2) ob Tržaški cesti, investicija v skuprtf vrednosti 90.717.200 din bo končana leta 1981. DO TOVIL - razširitev in modernizacija vijakarne na sedanji lokaciji (cona VP-3), skupna vrednost investicije bo 196.200.000 din in bo končana 1981. leta, DO KOVINSKA INDUSTRIJA IG - izgradnja proizvodno-skla-diščne hale z lakirnico, investicija bo končana do leta 1985. DO ILIRIJA-VEDROG TO2D VEDROG - I. faza izgradnje infra-strukture za poslovne objekte v obstoječi coni ob Dolenjski cesti (cona RP-3/1), vrednost investicije je 53.000.000 din, investicija bo končana 1984. leta, DO AVTOMONTAŽA TOZD UTENSILIA - modemizacija opreme, vrednost investicije ,je 92 000.000 din in bo končana 1985. leta, DO PLUTAL - izgradnja proizvodno skladiščnega objekta v coni VP-4 v vrednosti 234.600.000 din. Investicija bo končana v letu 1983, : DO HOJA TOZD GALANTERIJA PODPEČ - izgradnja novih proizvodnih prostorov v industrijski coni VP-202, vrednost inve-sticije je 75.300.000 din in bo konfiana 1985. leta, DO HOJA TOZD ŽAGA ŠKOFLJICA - izgradnja centralne lu-pilne postaje, energetskega objekta in sušilnice, vrednost investi-cije je 80.800.000 din in bo končana 1985. leta, DO TOVIL - vlaganje v modernizacijo strojnega parka v obsto-ječih zmogljivostih v coni V-3, vrednost investicije je 55.781.000 din in bo končana 1985. leta, DO IGO - izgradnja novih proizvodno poslovnih prostorov v vrednosti 67.192.300 din, investicija bo končana 1983. leta, DO MINERAL - vlaganje v razširitev in rekonstrukcijo proizvod-nje v obratih v Podpeči in Škofljici, vrednost investicije je 48.360.000 din, investicija bo končana 1985. leta, DO RAŠICA - izgradnja nove proizvodne hale in modernizacija opreme v obratu v Horjulu, vrednost investicije je 22.100.000 din in bo končana 1985. leta, DO ISKRA TOZD SEM - modemizacija obstoječe opreme, inve-sticija v vrednosti 66.000.000 din bo tekla skozi vse srednjeročno obdobje, DO RIKO TOZD RIKOSTROJ - izgradnja novih zmogljivosti v vrednosti 74.400.000 din, investicija bo izvedena na območju Velikih Lašč in bo končana po letu 1985, SOZD IMP DO IKO TOZD IPKO PODPEČ - gradnja nove proiz- ' vodne hale za kmetijsko opremo, investicija v vrednosti 105.000.000 din in bo končana do konca srednjeročnega ob-dobja, DO AVTOMONTAŽA TOZD TOVARNA GRELNIH NAPRAV -gradnja proizvodne hale v vrednosti 150.000.000 din. Pričetek investicije v letu 1982, dokončanje v letu 1983, SGP GROSUPUE TOZD GRADBENI POLIZDELKI - izgradnja obrata za proizvodnjo armatur na lokaciji Cesta dveh cesarjev, vrednost investicije je din 130.000.000 in bo končana 1982. leta, UNITAS - TOVARNA ARMATUR - gradnja objekta brusilnice in polirnice na Rakitni v predračunski vrednosti 10.000.000 din, DO ŽITO TOZD PEKARSTVO LJUBLJANA - vlaganje v moderni-zacijo obrata v vrednosti 62.000.000 din, investicija bo potekala na obstoječi lokaciji (VM-1) ter bo končana 1984. leta, SOZD IMP DO LIVAR TOZD LBK - obnovitev objekta Livarne neželeznih kovin na Galjevici. , Razen navedenih se bodo izvajale še druge ekonomsko upravi-čene investicije, ki bodo ustrezale dogovorjenim kriterijem, imele zagotovljene vire financiranja predvsem iz lastnih ter združenih" sredstev ter bodo usklajene z vsemi dejavniki razvoia. S prostorskega vidika se bodo nove investicije izvajale v na-slednjih že oblikovanih conah: MESTNECONE: - , VP-3/3 - območje ob Malem grabnu - Cesta v Mestni log VP-4 - območje ob DO Plutal VP-6 - območje ob Cesti na Brdo RP 2/1 in RP 2/2 - območje med Dolenjsko železnico in obvoznico ^^ RP 3/1 in RP 3/2 - območje v Lavrici Ij^ ¦ - ' IZVENMESTNE CONE SO NASLEDNJE. *' ' - . - ., VP-201 - na območju Polhovega Gradca - . l VP-205 - na območju Kamnika pod Krimom ' VP-245/1 - na območju Škofljice VP-213 - na območju Horjula Poleg teh se bodo skladno s potrebmi oblikovale še druge proizvodne cone. Za zagotovitev pogojev za izgradnjo industrij-skih objektov botekla priprava naslednjih con namenjenih prven-stveno razvoju industrije; VP-6 Brdo (sever), VP-6 Brdo (jug), VP-3/3 Vič, RP 2/1, RP 2/2 Rudnik, VP-4 Plutal. V srednjeročnem obdobju bomo iskali interesenteza izgradnjo dislociranih obratov na izvenmestnem območju. Pri izgradnji novih objektov bo posebna pozornost posvečana načrtnejši rabi prostora ter varovanju okolja. Industrijske organizacije, kot nosilke blagovne menjave s tu-jino, se bodo morale vključevati v že navedene usmeritve za to področje. Pri tem bodo rftorale dosegati za 15 ostotnih točk višjo rast izvoza kot bo dosežena rast družbenega proizvoda. Realna stopnja rasti izvoza bo znašala okoli 17,8 odstotka. Rast uvoza bo lahko okoli 1,6 odstotna ter, bo odvisna od dosežene stopnje rasti izvoza. Za doseganje teh ciljev si bodo morale prizadevati vse organizacije. Od uspešnosti njihove vključitve v realizacijo po-stavljenih nalog bo odvisno doseganje stopenj rasti za celotno območje občine. V cilju doseganja planiranih proporcev v delitvi družbenega proizvoda bo rast realnih osebnih dohodkov omejena in bo • zaostajala za planirano rastjo produktivnosti. Rast zaposlovanja pa ne ba smela preseči 1,1 odstotne pov-prečne letne stopnje rasti. Samo zaposlovanje bo selektivno in produktivno v smislu planskih usmeritev za to področje. Število zaposlenih se bo povečalo zlasti v lesno-predelovalni, kovinski in kemični panogi industrije, kjer se bo izvajala vočina investicij, planiranih v tem srednjeročnem obdobju. KMETUSTVO CIUI BODOČEGA RAZVOJA - ohranitev dobrih kmetijskih zemljišč njihovi primarni rabi s preusmerjanjem stanovanjske gradnje na degradirane gozdne površine ter kmetijsko neproduktivna zemljišča, - rast kmetijske proizvodnje in to predvsem, glede na doseda-nji razvoj in možnosti proizvodnje mesa, mleka in povrtnin, - nadaljnja širitev dohodkovnih odnosov v zadružnem sek-torju, - nadaljnje združevanje dela, sredstev in zemlje v okviru kme-tijske skupnosti v cilju doseganja racionalnejše kmetijske proiz-vodnje in modernizacije kmečkih gospodarstev, - dokončna opredelitev rabe zemljišč na Barju, pri čimer bodo opredelili kmetijska zemljišča in jih postopno usposabljali za obdelavo, - povečanje deleža dohodka kmetijstva v dohodku gospodar-stva občine, - usmeritev kmečkih gospodinjstev v proučitev možnosti za razvoj kmečkega turizma. PLAN RAZVOJA ZA OBDOBJE ZA 1981-1985 ' Kmetijska proizvodnja na območju občine bo naraščala za okoli 3,5 odstotka povprečno letnc. Proizvodnja mleka bo v DO IM TOZD Posestva v srednjeročnem obdobju rastla povprečno letno z 2 odstotno stopnjo. Hitrejša rast proizvodnje mleka bo predvsem posledica selekcije živine, izboljšave travnikov in kvali-tetnejšega krmljenja. Istočasno bo potekala tudi poljedelska pro-izvodnja. Prizadevanja bo usmerjena predvsem v proizvodnjo kvalitet-nejše krme, medtem ko se ta proizvodnja zaradi nespremenje-nega staleža živine ne bo povečala. TZO Vič bo razvijala na barjanskem področju, kjer obstaja zadostna krmna baza sena, konjerejo. Stalež konj se bo večal 20-odstotno letno. Hkrati bo v hribovitih predelih razvijala ovčerejo. Razvijala bo tudi prašičerejo, kjer namerava povečati stalež živine letno za 2,6 odstotka. Z navedenim povečanjem živine na vseh področjih bo TZO Vič povečala proizvodnjo mesa za povprečno 3,5 odstotka letno in proizvodnjo mlekg za 3 odstotke. KZ Velike Lašče bo v kooperantskih odnosih z zasebnim sek-torjem povečala proizvodnjo mleka za 3,8 ter proizvodnjo mesa za 3,4 odstotka povprečno letno. Večanje kmetijske proizvodnje bo vezano tudi na rast števila kooperantov pri TZO Vič, kjer bo cilj doseči čimvečje zajetje kmečkih gospodarstev z območja zadruge v organizarano proiz-vodnjo. Spodbujali bodo združevanje dela, sredstev in zemlje, s čimer bodo dosegli racionalnejše gospodarjenje in s tem večanje proizvodnje. Hkrati pa bo potrebno izpeljati sistemske ukrepe za ustvarjanje stabilnih pogojev gospodarjenja v družbenem in za-sebnem sektorju. Za stimuliranje kmetijske proizvodnje bomo zagotavljali sred-stva občinske samoupravne skupnosti za razvoj kmetijstva in sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi občin mesta Ljub-Ijane. Do konca srednjeročnega obdobja bo za pospeševanje kmetij-stva v družbenem in zasebnem sektorju naše občine iz teh virov na razpolago okoli 120.000 din. Za doseganje navedenih ciljev bodo organizacije izvajale na-slednje investicije: ', ., DO KIT LJUBLJANSKE MLEKARNE TOZD POSESTVA - izgrad-nja farme Brest vvrednosti 60,000.000 din, investicija bo končana v letu 1985. DO KZ UUBUANA TZO VIČ - dograditev skladišč v Podpeči, adaptacija skladišča v Dobrovi in na Igru ter ureditev zbiralnic mleka, skupna vrednost vlaganj je 12,150.000 din. DO KIT LJUBLJANSKE MLEKARNE TOZD POSESTVA bo istočasno vlagala sredstva v agromelioracijo na območju Gmaj-nic in posestva Brest, DO KZ VELIKE LAŠČE v hidro in agromelio-racijo doline Karlovica, Rob - Ponikve, DO KZ LJUBLJANA, TZO VIČ pa v hidro in agromelioracijo Horjulske doline in v hidrome-lioracijo barjanskih tal. Kmetijski zadrugi bosta omogočili povečanje kmetijskeproiz-vodnje s kreditiranjem pospeševanja kmetijske proizvodnje pri kooperantih in sicer mehanizacije proizvodnje, izgradnje gospo-darskih poslopij ter pospeševanje govedoreje in konjereje. KZ LJUBLJANA bo s ciljem izboljšanja preskrbe Polhograj-skega območja z gorivom postavila črpalko za mazut in bencin za kmetijske stroje in drugo mehanizacijo v Polhovem Gradcu. Razen navedenih se bodo izvajale tudi druge ekonomsko upra-vičene investicije, ki bodo ustrezale dogovorjenim kriterijem. Pri uresničevanju ciljev na področju kmetijstva ima pomembno nalogo veterinarstvo, ki ga bomo še razvijali. Čebelarska za-druga, čebelarske družine oziroma društva, bodo svojo dejavnost usmerile v povečanje čebelje proizvodnje, ki je prav tako pomem-ben del kmetijstva. Z vidika racionalne rabe prostora pa bodo zelo pomembne naloge na področju zemliške politike. CIUI KMETIJSKE ZEMUIŠKE POLITIKE SO: - zaščita kmetijskih zemljišč, - aktiviranje vseh razpoložljivih kmetijskih zemljišč za kmetij-sko proizvodnjo, pri čemer se poleg gospodarskih meril upošte-vajo tudi druge vrednote kmetijskega prostora (varstvo krajine, SLO, samooskrba, socialna varnost ostarelih kmetov), - dolgoročno urejanje kmetijskih zemljišč (melioracija, agro-nelioracija, komasacija, odkup, zamenjava itd.). PLAN RAZVOJA ZA OBDOBJE 1981-1985 S prostorskim delom občinskega družbenega plana bodo opredeljena zemljišča namenjena za potrebe kmetijstva in goz-darstva, ob upoštevanju družbenih potreb in naravnih razmer. Z upoštevanjem kriterijev kvalitete kmetijskih zemljišč bodo v skladu z elementi prostorskega planiranja kmetijska zemljišča razvrščena v dve skupini: - v zemljišča, ki so trajno namenjena za kmetijstvo, - druga kmetijska zemljišča za kmetijsko proizvodnjo v pove-zavi z drugimi interesi. Kmetijska zemljišča skupnost bo izvajala agro in hidromeliora-cije, komasacije, menjave itd. v sodelovanju s kmetijskimi in gozdnimi organizacijami v občini, z Zvezo vodnih skupnosti Slo-venije, Območno vodnogospodarsko skupnostjo Ljubljanica Sava in krajevnimi skupnostmi. Pri tem bomo v hribovitih območ-jih občine (krajevne skupnosti Crni vrh, Polhov Gradec - del, Horjul - del, Rakitna, Golo-Zapotok, Rob - del, Turjak - del, Velike Lašče - del, Želimlje - del, Iška vas - del) nadaljevali z ureditvijo poljskih poti, s krčenjem delno zaraslih površin ter z razmejitvijo med gozdnimi in kmetijskimi površinami. V nižinskem delu občine (krajevne skupnosti Dobrova, Kozarje, Polhov Gradec - del, Horjul - del, Velike Lašče - del, Rob- del) bomo nadaljevali s hidro in agrpmelioracijami. Posebno mesto zavzema horjulska dolina, kjer načrtujemo ureditev 330 ha zem-Ijišč. V krajevnih skupnostih na barjanskem delu občine (Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice, Podpeč - Preserje, Tomišelj -del, Ig, Želimlje, Barje, Krim - Rudnik, Škofljica- del.Lavrica -del, Pijava Gorica - del, Trnovo) bomo predvsem povečali nadalj-nje slabšanje stanja na barju s čiščenjem in vzdrževanjem sekun-darne in terciarne odvodne mreže. Boljšo organizacijo in večjo učinkovitost bomo dosegli z ustanavljanjem proizvodnjo-melio-racijskih skupnosti. Na barjanskern predelu bomo z letnimi pro-grami dela določili tudi postopno sanacijo poljskih poti in mo-stov. .. - . i ¦ v ¦ Glede na stopnjo dodelave projektne dokumentacije je pre-dnostni vrstni red investicij: - ureditev Horjulske doline (330 ha), - komasacija kmetijskih zemljišč, ' - urejevanje zemljišč v hribovitih območjih občine, - izvajanje hidro in agromelioracij na nižinskem predelu ob-čine (nebarjanske površine), - urejevanje barjanskega predela občine. Po tem prioritetnem redu se bo z ozirom na razpoložljiva sredstva z letnimi programi dela določil letni obseg investicij v agrarne operacije. Glavni vir financiranja KZS bo tudi v obdobju 1981-1985 od-škodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozda. GOZDARSTVO ""'"''' ¦¦¦¦¦¦ " CIUI BODOČEGA RAZVOJA: - izboljšanje drevesnih sestojev gozdov ter vlaganje v njihovo odpiranje za doseganje povečane stopnje rasti sečnje, - nadaljnje varovanje kvalitetnih lesno-predelovalnih gozdov ter gozdov s posebnim pomenom, - nadaljnje vlaganje v gojitvena dela ter mehanizacijo gozdar-ske proizvodnje. PLAN RAZVOJA 2A OBDOBJE 1981-1985 Srednjeročni plan gozdnega gospodarstva predvideva po po-dročjih letni obseg sečenj, kar je usklajeno z gozdnogospodar-skimi načrti. Obseg sečenj v okviru gozdnogospodarskega ob-močja Ljubljane bo povečan za 12 odstotkov, t. j. letno za 2,3 odstotka. V družbenem sektorju bo blagovna proizvodnja lesa enaka sečnji, v zasebnem sektorju pa se bo zmanjšala za predvi-deno domačo uporabo. Planska orientacija gospodarjenja z goz-dovi mora biti v proizvodnji kvalitetnega lesa, kar je pogojeno z bogatimi potencialnimi rastišči. Gojitvena dela enostavne in razširjene reprodukcije se bodo povečala skladno s povečanim posekom. Glede tehničnih nalog planiramo, da bo obseg izgradnje cest manjši. Večje pa bo vlaganje v stroje za beljenje hlodovine. V gozdni mehanizaciji bo povečan strojni park tako, da bo možno spravilo s traktorji 70% lesa v družbenem sektorju in 40% lesa v zasebnem sektorju. V novem obdobju bodo prizadevanja usmer-jena v povečanje ekonomičnosti in produktivnosti, stopnja last-nega mehaniziranega spravila lesa v družbenem sektorju se bo povečala za 2,5 krat. Za doseganje navedenih ciljev, zlasti pa plana rasti sečnje bodo organizacije izvajale naslednje investicije: DO KGP KOČEVJE TOZD GOZDARSTVO LAŠČE - v odpiranje gozdov z izgradnjo novih gozdnih cest in rekonstrukcijo obstoje-čih v družbenem sektorju v skupni vrednosti 212.890.600 din, V zasebnem sektorju pa v skupni vrednosti 13.302.500 din. DO GG LJUBLJANA - v odpiranje gozdov z izgradnjo novih gozdnih cest za družbeni in zasebni sektor v skupni vrednosti 12.700.000 din. DO UUBUANSKE MLEKARNE TOZD POSESTVA - v osnova-nje drevesnice in plantaž hitro rastočih drevesni vrst, v nego plantaž, gozdov in poskusnih nasadov ter v novogradnjo in re-konstrukcijo gozdnih vlek y skupni vrednosti okrog 8.000.000 din. RAZISKOVANJE Za pospeševanje neposredno uporabnih raziskav za gospodar-stvo in druge uporabnike ter njihov hitrejši prenos v proizvodnjo in vsakodnevno delo se bodo organizacije združenega dela v sodelovanju z raziskovalnimi organizacijami zavzele za uspeš-nejši prenos znanstvenoraziskovalnih dosežkov v prakso in s tem za hitrejše prestrukturiranje gospodarstva. Raziskovalne organizacije se bodo v sodelovanju z OZD pospe-šeno vključevale v mednarodno delitev dela, ki bo temeljila na izvozu izdelkov visoke stopnje obdelave na osnovi lastnega zna-nja ter na razvijanju višjih oblik sodelovanja s tujino. V organiza-cijah združenega dela se bodo zavzemali za pospešeno razvijanje inovacijske dejavnosti. Za uresničevanje načrtovanega raziskovalnega programa bodo znanstvenoraziskovalne organizacije na območju občine izvajale naslednje investicije: . , DO VODNOGOSPODARSKI INŠTITUT skupaj z DO Podjetjem za urejanje hudournikov: izgradnja delovnih prostorov in nabava opreme v vrednosti 24.000.000 din, izgradnja bo končana leta 1983, oprema pa se bo nabavljala v vseh letih srednjeročnega obdobja. Sredstva za investicijo so že zagotovljena iz lastnih sredstev organizacije. DO INŠTITUT ZA ELEKTRONIKO IN VAKUUMSKO TEHtilKO bo skupaj z DO Metalka zgradil proizvodni objekt na sedanji lokaciji inštituta, v katerem bo tekla proizvodnja novih proizvodov, razvi-tih na osnovi*znanstveno-raziskovalnih dognanj inštituta. Poleg navedenih se bodo izvajale tudi druge ekonomske upra-vičene investicije, ki bodo ustrezaledružbeno-ekonomskim krite-rijem, imele zagotovljene vire financiranja ter bodo sklajene z vsemi dejavniki razvoja. TRGOVINA CILJI BODOČEGA RAZVOJA ' - izboljševanje osnovne preskrbe prebivalstva - nadaljevanje gradnje že začetih objektov trgovine na drobno in debelo ter izvajanje novih investicij, - krepitev dohodkovne povezave s proizvodnjo. ,'¦¦' PLAN RAZVOJA ZA OBDOBJE 1981-1985 / Posebno skrb bo potrebno posvetiti boljši osnovni preskrbi občanov na območju občine, pri čimer bo cilj približati se mest-nemu povprečju prodajne površine na prebivalca. Enaka skrb bo veljala razvoju specializirane trgovine na območju občine. Za dosego navedenega cilja so planirane naslednje investicije v trgovino osnovne preskrbe. DO MERCATOR-ROŽNIK TOZD DOLOMITI OBJEKT bruto pov. vrednost leto v m2 v 000 din dokončn. SP Rakovnik in bife 1200 50.400 1983 SPKozarje \ ^ " ': 600 25.200 1985 SPHorjul . 600 25.200 1985 SPTrnovski pristan - - ." ' 1200 50.400 1985 KZ VELIKE LAŠČE ' Trgovina na Karlovici ' ' ' .. (povečanje kapacitet) •' . 160 8.500 1982 TrgovinanaTurjaku "*. ¦'¦.,\ (povečanje prodajnih in N - skladiščnih prostorovj • 80 3.000 1984 ABC POMURKA DO TABOR GROSUPLJE . . SPŠkofljicazbifejem 500 1984 ABC POMURKA DO DELIKATESA . ¦¦':/;' SPVičzbifejem \ .\T V ;;, DO SLJEMEZAGREB . ' " . . - ,'.:' Izgradnja trgovine osnovne preskrbe in skladišča na Galjevici Hkrati bo potekala modernizacija in specializacija obstoječih objektov, s čimer se bo izboljšalo poslovanje ter oblikovalo so-dobnejše in cenejše manipuliranje z blagom. Trgovina na debelo bo dohodkovno povezana s proizvodnjo in bo v skladu s sedanjimi blagovnimi tokovi razvijala funkcijo organizatorja blagovnega prometa ter soustvarjalca v blagovni proizvodnji. Intenzivno se bo vključevala v izboljšanje preskrbe občanov z vsemi vrstami blaga. Hkrati bo širila tudi skladiščne zmogljivosti. Z dohodkovnim povezovanjem s proizvodnjo bo dosegla večji količinski obseg poslovanja, konkurenčnost na tržišču in intenzivnejšo izrabo poslovnih in skladiščnih kapacitet in se intenzivno vključila v prizadevanja za izvoz predvsem na konvertibilnem trgu. V srednjeročnem obdobju bodo grajeni na-slednji objekti trgovine na debelo: DO MERCATOR-ROŽNIK TOZD DOLOMITI - izgradnja želez-nine v Velikih Laščah, površina bo 600 m2, investicija v vrednosti 30.000,000 din bo končana konec 1985. leta, DO AGROTEHNIKA-GRUDA TOZD AGROTEHNIKA TRGOVINA LJUBLJANA - izgradnja centralnega sKladišča za oskrbo kmetij-ske mehanizacije in ostalega repromateriala za Slovenijo ter prodajalne in skladišča mesa za oskrbo Ljubljane v vrednosti 186.000,000 din, investicija bo končana 1982. leta, DO AGROTEHNiKA GRUDA TOZD AGROMEHANIZACIJA - iz-gradnja prodajnih skladišč - priprava v coni RP - 2, DO KEMOFARMACUA - izgradnja skladiščnih prostorov in spremljajočih prostorov za obstoječo opremo v coni VP-6 v . vrednosti din 210.000,000, investicija bo končana konec 1982. leta. DO SEMENARNA - izgradnja proizvodno oskrbnega centra v coni RM-1 v skupni vrednosti 656.248.000 din. Prva faza gradnje (proizvodno skladiščni del) v vrednosti 461.372.000 din bo kon-čana 1984 leta, druga faza, ki vključuje trgovsko upravni objekt in predstavlja zaključek investicije, pa bo končana v naslednjem srednjeročnem obdobju, MERCATOR-TEHNA TOZD SPECTRUM - dvofazna izgradnja proizvodne hale in skladišča v coni VP/3/3 v vrednosti 57.000.000 din. * DO MERKUR KRANJ - gradnja prodajnega centra Vič v coni VM-1 v skupni vrednosti 141.700.000 din. Prva faza gradnje v vrednosti 79.000.000 bo končana 1985. leta, celotna investicija pa bo po letu 1985, DO POLIKEM TOZD CHEMO - izgradnja centralnih skladišč z dopolnilnimi dejavnostmi v industrijski coni RP-2. Prva zaklju-čena faza gradnje v vrednosti 750.000.000 din bo dokončna po letu 1985, DO ILIRIJA-VEDROG TOZD MARKETING - povečanje skladišč-nih površin na Vrhovcih, vrednost investicije je 40.000.000 din in bo končana 1983. leta, DO MERCATOR TOZD KDNDITDR - izgradnja proizvodno-poslovnih prostorov v industrijski coni VP-3/3 v vrednosti 100.000.000 din, investicija bo končana 1984. leta, DO CANKARJEVA ZALOŽBA - izgradnja skladiščnega objekta s prostori za montažo in embaliranje izdelkov komercialnega tiska v coni VP-6 severni del v vrednosti 25.199.000 din. Začetek gradnje v letu 1984, dokončanje v letu 1985 DO KURIVOPRODAJA - razširitev maloprodajne mreže z odprt-jem poslovne enote za dnevno oskrbo s premogom, vrednost investicije je 33.000.000 din in bo končana v letu 1985. Poleg navedenih investicij se bodo izvajale še druge, ki bodo v skladu z družbeno dogovorjenimi kriteriji. DROBNO GOSPODARSTVO CILJ! BODOČEGA RAZVOJA: ' - doseganje razvoja na kvalitetnih osnovah s poudarkom na večjem povezovanju obrtnih organizacij in obratovalnic samo-stojnih obrtnikov z industrijskimi organizacijami združenega-dela in ustanavljanje POZD, -^iritev proizvodnih programov za proizvode, ki nadomeščajo uvoz in pomenijo bogatitev ponudbe na domačem trgu, hkrati pa so tudi izvozno zanimivi, - oblikovanje take politike najemnin poslovnih prostorov v družbeni lasti, ki bo vzpodbudila oživljanje deficitarne storitvene dejavnosti, ... ¦ . ' ¦ PLAN RAZVOJA ZA OBDOBJE 1981-1985 Skupni cilj srednjeročnega razvoja drobnega gospodarstva v občini bo učinkovito povečanje obsega in kakovosti proizvodnje ter razširitev asortimana proizvodov in storitev drobnega gospo-darstva. Za dosego tega cilja pa je potrebno izhajati iz drobnega gospodarstva, kot celote, ustvarjati pogoje za njegov pospešen in načrten razvoj, za usklajen razvoj proizvodnega in storitvenega osebnega dela kot pomembne dopolnilne in spremljajoče dejav-nosti združenemu delu in v tem okviru zagotavljati ustrezne pogoje in možnosti za razvoj osebnega dela in si prizadevati za utrjevanje oblik njegovega trajnega povezovanja z združenim delom. Ob tem bpmo upoštevali kot prednostne tiste dejavnosti, ki s svojo proizvodnjo vplivajo na boljšo preskrbljenost trga, nadomeščajo uvoženi repromaterial in polizdelke ter direktno ali posredno prispevajo k povečanju izvoza. Glede na obseg in način organiziranja proizvodnih dejavnosti v drobnem gospodarstvu, so njeni nosilci organizacije združenega dela, ki bodo z boljšo organizacijo poslovanja omogočile večje izkoriščanje strojnih in delovnih kapacitet in z dolgoročnim koo-perantskim sodelovanjem in dohodkovnimi odnosi prispevale k boljši oskrbljenosti industrijskih in drugih potrošnikov. V tem srednjeročnem obdobju se bodo izvajale naslednje inve-sticije: DO MIZARSTVO VIČ - modernizacija proizvodnje, vrednost investicije 23.800.000 din, investicija bo končana ieta 1985, DO MIZARSTVO TRNOVO - modemizacija proizvodnje v vredno-sti 22.592.400 din, investicija se bo začela 1985 in bo končana v naslednjem srednjeročnem obdobju, DO AGROTEHNIKA GRUDA AGROTEHNIKA TRGOVINA LJUB-LJANA - izgradnja servisnega centra Vič v coni VM-1 za servisira-nje kmetijske mehanizacije, investicija v vrednosti 10.000.000 din bo končana v letu 1983, DO SLOVENIJA AVTO TOZD ZASTAVA SERVIS - priprava do-kumentacije za izgradnjo prodajno servisnega objekta na obsto-ječi lokaciji VS-4 ob Tržaški cesti, DO MIZARSTVO IN TAPETNIŠTVO IG - rekonstru.kcija strojne opreme in dokončanje nove proizvodne hale za strojno obdelavo lesa. Pri razvoju storitvenih dejavnosti zaproizvodetrajnevrednosti, ki so glede na tehnološki in organizacijski značaj obveznost proizvajalcev do servisiranja, bomo vztrajali, da se vanj vključijo predvsem tovrstne proizvajalne organizacije s svojimi sredstvi. Za razvoj ostalih dejavnosti storitvenega značaja pa bomo s stimula-tivno davčno politiko in selektivno politiko določanja cen spod-bujali organiziranje novih enot z vključevanjem osebnega dela in sredstev, pri čimer bomo upoštevali da se le-te načrtno razvijajo glede-na naraščanje potreb po njih, glede na spremembe v strukturi potrošnje, na naraščanje potreb po servisiranju indu-strijskih izdelkov, naraščanje stanovanjske gradnje in stopnje opremljenosti stanovanj ter na potrebe kmetijske mehanizacije. S prostorskega vidika bomo usmerjali prostorsko zahtevno dejavnost v obrtne cone, ki so: VM 1 - območje ob Tržaški cesti, VM 2 - območje pri Dolgem mostu, VM 4 - območje ob zahodni obvoznici v Kozarjah, VM 5 - območje ob Tržaški cesti in železniški progi Ljubljana -Postojna, RM 1 - območje med Dolenjsko cesto in dolenjsko železnico, Za zagotovitev pogojev za izgradnjo obrtnih objektov bodo tekle vse potrebne priprave na otokih VS - 4 Zastava avto, VM -1 Tržaška cesta in RP - 1 Dolenjska cesta. V ta namen bo vloženih 25.450.000 din, od tega 65% v pripravo zemljišč in 35% vopremo zemljišč s kolektivnimi komunalnimi napravami in objekti. Poleg tega se bodo v skladu s potrebami uporabnikov in razpoložljivimi sredstvi opremljale tudi druge neopremljene cone. GOSTINSTVO IN TURIZEM . - CILJl BODOČEGA RAZVOJA - povečanje sedežnih zmogljivosti, - izboljšanje kakovosti gostinskih storitev, - urejanje turističnih centrov, - nadaljnji razvoj kmečkega turizma in oddajanja zasebnih turističnih sob. / PLAN RAZVOJA ZA OBDOBJE 1981-1985 Na območju občine so velike možnosti za razvoj stacionar-nega, izletniškega in tranzitnega turizma. Vlagali bomo predvsem v nove objekte s prenočitvenimi zmog-Ijivostmi in v modernizacijo in dopolnitve cbstoječih kapacitet. Pri tem bomo odpirali za razvoj tranzitnega turizma nove zmoglji-vosti ob novih mestnih vpadnicah. Izletniški, stacionarni in kmečki turizem pa bomo razvijali na območju Polhograjskih Dolomitov, v dolini Iške, na Rakitni in na Velikolaškem območju. Pri tem bomo modernizirali in dopolnili obstoječe zmogljivosti. Gradili bomo naslednje gostinske zmogljivosti, investitor bo SOZD GHT DO GOSTINSKO PODJETJE VIČ: - gostinski objekt pod Rožnikom - I. faza (rekonstrukcija, adaptacija in povečanje sedežnih kapacitet) bo končana 1984. leta, kompletna funkcionalna preureditev pa v naslednjem sred-njeročnem obdobju. Vrednost investicije je 60,000.000 din. - Otok Vis - izgradnja II. faze, ki vključuje pridobitev novih sedežnih kapacitet in kuhinje, investicija bo dokončana 1983. leta, vrednost je 25,000.000 din, - ureditev slaščičarne v gostilni Pod vrbo, investicija vvredno-sti 1,500.000 din bo končana 1982. leta, - odkup in ureditev pizzerije v Tmovem - Eipprova, vrednost investicije je 10,000.000 din in bo končana 1985. leta. Na lokaciji, ki bo naknadno opredeljena, bo zgrajen še motel. Investitor in dinamika gradnje bosta opredeljena v letnih resolu-cijah občine. Poleg navedenih se bodo izvajale še druge investicije, ki bodo prispfifvale k razvoju gostinstva in predvsem turizma v občini. Da bi dejavnost gostinstva in turizma pokrivala potrebe v ob-čini, bomo z ustrezno politiko razvoja in z aktiviranjem turističnih društev, pospešili: - nadaljnji razvoj rekreacijskih in turističnih centrov Rakitna in Iški Vintgar, - povezovanje družbenega in zasebnega sektorja gostinstva v okviru turističneposlovneskupnosti s ciljemenakomernejšega in bolj usklajenega razvoja turistično-gostinske dejavnosti v občini in v Ljubljani SOCIALNI RAZVOJ <; ' ' SOCIALNO VARSTVO Samoupravne interesne skupnosti na področju zaposlovanja, stanovanjske gradnje, otroškega varstva, socialnega skrbstva in pokojninsko-invalidskega zavarovanja, združene v samoupravno interesno skupnost socialnega varstva, bodo v srednjeročnem obdobju 1981-1985 zagotavljale usklajen razvoj socialnega var-stva z razvojem družbene reprodukcije, poglabljanje in razvijanje samoupravnih odnosov, uveljavljanje in krepitev delegatskega sistema ter krepitev neposrednega vpliva delavcev, delovnih Ijudi in občanov na sprejemanje odločitev v politiki socialnega varstva. S samoupravnim sporazumom o skupnih izhodiščih in usklaje-vanju planov za zagotavljanje socialno-varstvenih, pravic v ob-dobju 1981-1985 bodo skupnosti združene v sk^pnost social-nega varstva: - določile prednostne naloge socialnega varstva v obdobju 1981-1985, - določile skupna izhodišča za izpeljavo solidarnosti na po* dročju socialnega varstva, - izdelale enotno evidenco socialnih upravičencev in na njeni podlagi načela in kriterije za uveljavljanje socialno-varstvenih pravic, \ - določile načela za valorizacijo socialno-varstvenih dajatev, - poskrbele za uvajanje novih socialno-varstvenih pravic v obdobju 1981-1985, - določile investicije skupnega pomena na področju social-nega varstva, ' - določile način usklajevanja socialno-varstvenih programov. ' Prednostne naloge socialnega varstva v obdobju 1981-1985 bodo naslednje: - izenačevanje pogojev za razvoj, vzgojo in socialno varnost otrok, - izvaianje programa skupnih in solidarnostnih nalog družbe-nega varstva otrok, - izvajanje, skupaj z drugim Ijubljanskimi občinami, naložb skupnega pomena in sicer izgradnjo varstveno delovnih in bival-nih kapacitet delovnega Centra za duševno prizadete občane, - usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, - usposabljanje, dokvalifikacija in prekvalifikacija delavcev v organizacijah združenega dela naše občine, - odprava stanovanj VI. in VII. kategorije in odprava barakar-skih naselij, ¦> - zagotavljanje posebne skrbi in pozornosti delavcem z nižjimi osebnimi dohodki, upokojencem z nižjimi pokojninami in obča-nom, ki so odvisni od družbene denarne pomoči. Za uresničevanje in izvedbo teh najog bo skupnost socialnega varstva koordinirala svoje delo z vsemi tistimi samoupravnimi interesjimi skupnostmi, ki jih združuje z namenom čim učinkovi-tejšega reševanja socialne problematike delovnih Ijudi in obča-nov. Osnovni cilji in naloge so opredeljeni po posameznih pro-gramih samoupravnih interesnih skupnosti s področja social-nega varstva. . . .' ' ' . - , ZAPOSLOVANJE > .' ij ' CILJI BODOČEGA RAZVOJA - ohranjanje polne zaposlenosti stalnega prebivalstva občine z upoštevanjem mladih, ki prihajajo iz šol, - racionalno in produktivno zaposlovanje ob zmanjšanju de-leža zaposlovanja v rasti družbenega proizvoda in povečanju deleža produktivnosti, - dvig kvalifikacijske strukture in izboljšanje starostne struk-ture zaposlenih, - poklicno usmerjanje mladine in odraslih vsistemu usmerje-nega izobraževanja za proizvodno-izobraževalne snneri. ki jih združeno delo potrebuje • PLAN RAZVOJA ZA OBDOBJE 1981-1985 Samoupravna skupnost za zaposlovanje bo, za uresničevanje zastavljenih ciljev, posebej pozorna pri izvajanju naslednjega programa dela: - načrtovanje in izvajanje kadrovske politike s posebnim po-udarkom na zaposlovanju štipendistov, pripravnikov in mladih -iskalcev prve zaposlitve, - usklajevanje med kadrovskimi plani združenega dela in ka-drovskimi viri v okviru letnih kadrovskih bilanc, načrtovanje ka-drov ob načrtovanju investicij v občini, - posredovanje zaposlitev vsem iskalcem s poudarkom na strokovnosti dela strokovnih služb in konkretizaciji možnosti zaposlovanja mladih, invalidnih oseb \n delavcev, ki se vračajo z dela v tujini, v dejavnostih. ki bodo povečale fizični obseg proiz-vodnje oziroma storitev zaradi izvoza na konvertibilno tržišče in zaradi proizvodnje hrane v dejavnosti oziroma OZD, ki so nosilke prestrukturiranja gospodarstva v občini ter v dobro gospodar-stvo. - zaposlovanje pripravnikov oziroma omogočanje opravljanja pripravniškega staža s strokovnim izpitom in njihovo vključeva-nje v ustvarjalno in produktivno delo, - vključevanje v programe izvajanja rehabilitacije in priprave invalidov za delo ter iskanje možnosti zaposlovanja le teh tudi na domu, - izvajanje usposabljanja in prekvalifikacij delavcev oziroma iskalcev prve zaposlitve s suficitarnimi poklici ter delavcev, ki predstavljajo ekonomske in tehnološke viške v OZD, v tem pri-meru s soudeležbo združenega dela, - izvajanje vseh oblik štipendiranja, - akcijske usmeritve za štipendiranje in zagotavljanje zaposli-tve štipendistom \z proizvodno izobraževalnih smeri, ostalim šti-pendistom pa možnosti dopolnilnega usposabljanjaali prekvalifi-kacij v okviru kadrovskih potreb za zagotovitev ustreznega dela, - izdelava nomenklatur in profilov poklicev, - razvijanje raziskovalnega dela na področju zaposlovanja, - odpravljanje vseh oblik nadurnega in pogodbenega dela z nadomeščanjem tega dela z delom redno zaposlenih delavcev, ob hkratnih ukrepih za boljšo izrabo delovnega časa in delovnih sredstev, za povečanje obsega izmenskega dela-in podaljševanje obratovalnega časa, - zagotavljanje socialne varnosti brezposelnih s pravico do denarnega nadomesiila.pravico do denarne pomoči, pravico do zdravstvenega varstva, pravico 6o priprave za zaposlitev (dopol-nilno izobraževanje in usposabljanje ter prekvalifikacijo), - izvajanje uresničevanja minimalnih življenjskih standardov, skiadno z določili družbenega dogovora, - izvajanje akcije sprejemanja vsakoletnih samoupravnih spo-razumov o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v OZD s katerimi se bodo konkretizirale vsakoietne družbene usmeritve s področja zaposlovanja tudi konkretno v OZD, - povezovanje in aktivno sodelovanje z ostalimi subjekti za zaposlovanje v okviru Ljubljane, regije ter republike s ciljem zagotavljanja dela čim večjemu številu iskalcev zaposlitve, pose-bej prve zaposlitve in na tej osnovi vključevanje in sodelovanje s skupnostjo socialnega varstva in izobraževalno skupnostjo. SdlCIALNO SKRBSTVO '-' . * :. > . : ' Cilji bodočega razvoja: - zagotavljanje ustreznih enotnih kriterijev in sredstev za uve-Ijavljanje osnovnega cilja skrbstvene dejavnosti, ki je zagotovlja-nje socialne varnosti vsem kategorijam občanov, ki so take po-moči potrebni, - vsebinsko dograjevanje in širjenje vseh oblik socialno skrb-stvene dejavnosti za zadovoljevanje preventive in korekcije vseh potreb, ki opredeljujejo varstvo in pomoč otrokom, družinam in odraslim osebam vseh kategorij koristnikov socialnega skrbstva, - vodenje in dograjevanje usklajevalne politike na nivojih ob-čina - mesto - republika, z upoštevanjem solidarnosti in vzaje-mnosti za izvajanje enotne socialno-varstvene politike v Ljubljani ter z dogovarjanjem pri oblikovanju programov, - šodelovanje z OZD in krajevnimi skupnostmi pri reševanju problematike socialnega skrbstva. PLAN RAZVOJA ZA OBDOBJE 1981-1985: Glede na to, da ugotavljamo premajhno povezanost, koordini-ranje in razmejevanje med interesnimi skupnostmi, katerih dejav-nost zagotavlja socialno varnost občanov, bo v tem srednjeroč-nem obdobju potrebno reorganizirati skupnosti socialnega skrbstva, kar bo zagotovilo večjo stopnjo podružbljanja na vseh nivojih v skladu z novimi usmeritvami delovanja Samoupravne interesne skupnosti. • - a) Na področju varstva otrok in družine bomo: - krepili pomoč pri uveljavljanju preživninskih zahtevkov ter urejali vse ogtale spremljajoče probleme v sodelovanju z ostalimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, - zagotavljali otrokom in družmam s težkim materialnim sta-njem normalne življenjske razmere, - nudili pomoč otrokom, prizadetim v telesnem in duševnem razvoju in jih vključevali v razne oblike usposabljanja, - zaradi porasta družbeno neprilagojene mladine in otrok, usmerjali svoje delovanej v preventivne oblike dela, z vključitvijo vseh odgovornih družbenih struktur in družbenih organizacij, - izvajali^skrbništvo nad mladoletnimi osebami, ki nimajostar-šev ali katerih starši niso sposobni skrbeti zanje, - bolj načrtno izbirati rejniškedriižinespoudarkomna iskanju rejnic, - izvajali predzakonsko in zakonsko svetovanje ter svetovanje ob razvezah, z izvajanjem spravnih poskusovvzakonski svetoval-nici na Centru za socialno delo. b) Na področju varstva odraslih bomo: - zagotavljali in omogočali zavodsko varstvo ostarelim ose-bam, - ugotavljali nego in oskrbo na domu in v drugi družini, - izboljšali zaščito odraslim osebam, ki niso sposobne skrbeti zase in za svoje pravice, - zagotavljali družbeno denarno pomoč v višini, ki bo upravi-čencem omogočala socialno varnost, - nudili pomoč družbeno neprilagojenim osebam s poudar-kom na preprečevanju alkoholizma in drugih oblik zasvojenosti in izvajanju varstvenega nadzora nad pogojno obsojenimi ose-bami, - obravnavali, v sodelovanju z ustreznimi strokovnimi institu-cijami, ostale kategorije družbeno nepritagojenih, deviantnih ali duševno bolnih občanov po načelih strokovnega socialnega dela, z realizacijo vseh oblik in ukrepov materialne in nemate-rialne pomoči. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 so predvidene naslednje investicije: - sanacija stare stavbe Doma na Bokalcah. Adaptacija se bo izvajala postopoma, finančna sredstva za prvo fazo v višini 50,000.000 din bo zagotovila Skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja; - izgradnja Varstveno delovnega centra za duševno prizadete občane. Vrednost investicije je 180,000.000 din. Sredstva se bodo združevala v okviru mestnih skupnosti za zaposlovanje, stano-vanjske, zdravstvene, SPIZ, ob sodelovanju Zveze društev za pomoč duševno prizadetim ter sredstev samoprispevka III; - iz sredstev, ki se bodo združevala v okviru republiške skup-nosti socialnega skrbstva bo zgrajen Zavod za rehabilitacijo prizadete mladine v Dragi na Igu, vrednost investicije je 187,000.000 din, kapaciteta 250 mest, I. faza investicije bo zaklju-čena 1983. leta. OTROŠKO VARSTVO • , > CIUI BODOČEGA RAZVOJA - pridobivanje in vključevanje v dejavnost nove prostorske zmogljivosti, za zagotovitev 48,9 odstotka vključitve vseh pred- šolskih otrok v občini v organizirano družbeno vzgojo in varstvo, cilj je izenačiti ta standard z doseženim v drugih Ijubljanskih občinah, - vključevanje vseh 4 in 5-letnih otrok, ki niso vključeni v WO v 80-urni vzgojni program ter vseh 6-letnih otrok v pripravo na šolo, - povečanje obsega varstva otrok do 3 let starosti v varstvenih družinah, ob pospešenem razreševanju problematike privatnega varstva ter strokovnem usposabljanju varstvenih družin, - vključevanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem raz-voju v razvojne oddleke pri VVO. - zagotavljanje, skupaj s krajevnimi skupnostmi, WO, OŠ, telesnokulturno in komunalno skupnostjo, primernih zemljišč za otroška igrišča, opremljanje in vzdrževanje le-teh ter ogranizira-nje rednega dela z otroki na igriščih, predvsem na prostovoljni bazi, - reorganizacija VVO in izboljšanje kvalitete dela ter kvalifika-cijske strukture zaposlenih. - ustanavljanje vzgojnovarstvenih enot v KS, ki naj bi postale center neposrednega dogovarjanja in izvajanja nalog na po-dročju vzgoje in varstva otrok. ; PLAN RAZVOJA ZA OBDOBJE 19811985: Plan občinske skupnosti otroškega varstva obsega program vzgojnovarstvene dejavnosti v občini ter program skupnih nalog. Program vzgojnovarstvene dejavnosti obsega: a) dejavnost vzgojnovarstvenih organizacij: - izvajanje vzgojnovarstvenega programa v oddelkih I. sta-rostne skupine otrok (jaslični oddelek), - izvajanje vzgojnovarstvenega programa v oddelkih II. sta-rostne skupine otrok (starostne skupine otrok nad dvema letoma, oziroma nad 34 mesecev starosti do vstopa v šolo), - izvajanje vzgojnovarstvenega programa v razvojnih oddelkih (oddelki vključenih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju), - vključevanje otrok do 3 leta v varstven^ družine. Dnevno varstvo predšolskih otrok bomo zagotovili v nasled-njem obsegu: 1980 1981 1982 1983 1984 1985 otroci.vključenivVVO 2.770 2.983 3.477 3.477 4.037 4.037 vsiotrocivobčini 7.567 7.684 7.845 8.009 8.176 8.264 % možne vključitve 36,5 38,8 44,3 43,3 49,4 48,9 Prikaz vključevanja otrok v novo pridobljene zmogljivosti in zapolnitve prostih mest v VVO do normativa o največjem dovolje-nem številu vključitve otrok v oddelke v obdobju 1981-1985. Štev. predšol. otrok 1981 1982 1983 1984 1985 81-85 nove zmogljivosti 198 471 zapolnitvene zmoglj. 15 23 skupaj 213 494 - 560 - 560 - 1229 38 1267 Pri izvrševanju nalog vzgojnovarstvenegaprogramabodo izva-jalci pridobivali prihodek po načelu svobodne menjave dela. Skupnosti otroškega varstva bodo enotno v občinah Ljubljane zagotavljale v letu 1981 poprečno 50% udeležbo k dogovorjeni ceni storitev, v letu 1982 60%; od leta dalje pa bo udeležba skupnosti postopoma padala tako, da bodo v letu 1985 skupnosti ponovno udeležene s poprečno 50% udeležbo v ceni storitve za otroke vključene v WO. Preostali del poprečne udeležbe v ceni storitve bodo združevali starši - neposredni uporabniki vzgojno-. varstvenih storitev. Starši bodo od leta 1982 dalje udeleženi v enaki dogovorjeni ceni storitev v Ljubljani po načelu solidarnosti tako, da bodo glede na dohodkovne možnosti prispevali najmanj 20% in največ 70% od enake dogovorjene cene storitev. Za varstvo otrok v varstvenih družinah se bodo medsebojna razmerja v svobodni menjavi dela urejala na enakih osnovah in merilih kakorzadruge oblike osnovne dejavnosti, po enotnih dogovorjenih osnovah za mesto Ljubljana v Mestni skupnosti otroškega varstva Ljubljana. Skupnost otroškega varstva bo v letnem f inančnem načrtu zago-tovila tudi začetna sredstva za najnujnejšo opremo za pričetek dela varstvene družine. V tem srednjeročnem obdobju bomo na novo vključili v varstvene družine 55 otrok in s tem v to obliko varstva zajeli do konca leta 1985 161 predšolskih otrok. V vzgojnovarstveno dejavnost vključujemo tudi zdravstveno preventivno kot nujno dejavnost, ki je v programu zdravstvene skupnosti. b) Zagotovljeni program: - izvajanje vzgojnega programa priprave otrok na vstop v osnovno šolo (mala šola), - izvajanje 80-urnega programa za 4 in 5-letne otroke, ki niso vključeni v VVO. Vzgojnega programa male šole bodo udeleženi vsi otroci pred vstopom v OŠ, ki niso vključeni v WO. Program bodo izvajale WO in Oš s strokovnimi kadri. Minimalni obseg neposrednega vzgojnega dela za pripravo otrok na vstop v OŠ je 120 i/r. WO bodo izvajale tudi nalogo 80-urnega vzgojnega programa za 4 in 5-letne otroke, ki niso vključeni v VVO. Obseg obeh programov bo skupnost sprejemala z letnimi plani, V kolikor bo zmanjšan obseg priprave otrok na vstop v OŠ (večja vključitev v VVO), bi z letnim planom preusmerili potrebna sredstva za vzgojno dejav-nost v korist vsem otrokom tudi od 3. leta dalje. Vzgojni program »male šole« in 80-urni vzgojni program, ki se šteje kot zagotovljeni program, je za starše brezplačen. Izvajal-cem tega programa zagotavlja plačilo SOV v vsakoletni dogovor-jeni vrednosti opravljenega dela. c) Program denarnih pomoči v obliki otroških dodatkov je sestavni del programa SOV občin. Otroški dodatek se bo po-stopno po številu upravičencev zmanjševal, nasprotno se bo povečala višina denarne pomoči. S postopnim uveljavljanjem domicilnega varstva otrok iz družin, ki prebivajo v območju občin Ljubljane in so zašle v težji socialni položaj, se bo število preje-mnikov denarnih pomoči po sprejetih dohodkovnih pogojih po-stopno zniževalo. Det sredstev denarnih pomoči se bo preusme-rilo v funkcionalno obliko pomoči predšolskim otrokom tako, da bomo iz sredstev socialnih korektivov (denamih pomoči), pokri-vali vse ali del stroškov vzgojno-varstvenega programa za otroke iz socialno ogroženih družin. Vzajemnost in solidarnost med občinami Ljubljane se bo izva-jala v Mestni skupnosti otroškega varstvaskupaj z opravljanjem osnovnih administrativnih, planskih in računovodskih nalog v skupni strokovni službi. Po principu delovnega mesta bo v občini Ljubljana Vič-Rudnik prejemalo družbeno denarno pomoč na-slednje število otrok v obdobju 1981-1985: Leto .-'.. Številootrok, ki Število upravičenih • :¦:¦'¦¦¦¦ ¦ prejemajo denarno otrok do poveč. den. 1 .,:•;: pomočdel. upok. pom. edinih hran., . ¦ x> kmetov priz. otr. 1981 1982-1985 4.268 3.086 690 216 d) Dogovorjeni dodatni program občine in mesta obsega: - pridobivanje novih zmogljivosti, - program drugih skupno dogovorjenih nalog v občini in me-stu Ljubljana, - program družbenega varstva otrok v izjemnih razmerah. Skupnost otroškega varstva bo v okviru dopolnilnega pro- grama sodelovala pri financiranju gradnje objektov iz samopri-spevka II. WO bodo izločale 75% združene amortizacije nepre-mičnin in jo združevale v MSOV s tem, da se po medsebojnem samoupravnem sporazumu ta sredstva lahko uporabijo v skladu z določili zakona o amortizaciji osnovnih sredstev. V preostali del programa vključujemo obstoječe naloge dogo-vorjenega dodatnega programa v občini in mestu: - zagotavljanje sredstev za odplačevanje anuitet prevzetih po-sojil iz prejšnjega obdobja, - zagotavljanje sredstev za sofinanciranje programa skupaj z drugimi skupnostmi za izgradnjo in opremljanje otroških igrišč in drugih rekreacijskih površin, namenjenih otrokom, - sofinanciranje programa izobraževanja varuhinj, ki se izo-bražujejo ob delu, v šoli za varuhinje, vse do časa, dokler ne bo organizirana redna šola za varuhinje, - sofinanciranje, skupaj z drugimi skupnostmi in organizaci-jami, vzdrževanja domov za tetovanje otrok, - sofinanciranje mejnih nalog, prevzetih skupaj z drugimi skupnostmi s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, - združevanje sredstev za programe izvajalcev, organiziranih v družbenih organizacijah in društvih, v kolikor opravljajo svoje dejavnosti, naloge v zvezi s skrbjo za vsestranski razvoj otrokove osebnosti, itd. Obseg dogovorjenih nalog v občini se bo določil v skladu s sprejetimi letnimi prgrami KS, OZD, drugih organizacij terskup-nosti. Skupnost otroškega varstva bo skupaj z VVO zagotavljala tudi sredstva, potrebna za izvajanje družbenega varstva otrok v izje-mnih razmerah. Sredstva se ne bodo vkalkulirala v ceno storitev, v kateri so udeleženi starši, neposredni uporabniki vzgojnovar-stvenih storitev. Znesek udeležbe SOV bo prerazporejen izvajal-cem na osnovi njihovih programov za delo v izjemnih razmerahz vsakoletnim načrtom. Program skupnih nalog družbenega varstva otrok v SR Slove-niji se bo po načelu vzajemnosti in solidarnosti uresničeval preko Skupnosti otroškega varstva SRS v obsegu, potrebam za: - izvajanje varstva matere in novorojenca, - pospeševanje razvoja vzgojnovarstvene dejavnosti, - solidarnostno financiranje zagotovljenih programov: male šole, vzgoje in varstva razvojno motenih otrok ter minimalnega obsega denarnih pomoči, - izvajanje drugih skupno dogovorjenih nalog. v Uresničevanje programa skupnih nalog po načelu vzajemnosti in solidarnosti bo poteftalo preko skupnosti otroškega varstva SRS s tem, da bo nadomestilo osebnega dohodka za porodniški dopust v trajanju 246 dni v celoti v pristojnosti skupnosti otro-škega varstva SRS. Za izvajanje predvidene razširjene vzgojnovarstvene dejavnosti bo potrebno vključiti naslednje število delavcev vzgojnovar-stvene dejavnosti, glede na dogovorjene normative: med. sester vzgojiteljev varuhinj skupaj 15 45 55 115. Skupnost otroškega varstva se je vključila v posebno izobraie-valno skupnost za pedagoško usmeritev SRS, s čimer bo zago-tovljeno, da bo Srednja vzgojiteljska šola v Ljubljani izobraževala potrebno število vzgojnega kadra iz vrst mladine iz Ljubljane in bližnje okolice. Varuhinje bodo prav tako imele možnost pridobiti ustrezno strokovno izobrazbo pri Srednji vzgojiteljski šoli. Skupnost otroškega varstva in drugi odgovorni nosilci izobra-ževanja kadrov si bodo prizadevali, da se ustanovi Višja šola za tiste vzgojitelje, ki bodo opravljali nalogo vzgojnoizobraževal-nega procesa male šole, 80-urnega vzgojnega programa, ozi-roma naloge vzgojnega programa za otroke starejših starostnih skupin, vključenih v VVO. Skupnost otroškega varstva bo preko Mestne skupnosti otro-škega varstva, kot skuDno nalogo v kadrovski politiki, štipendi-rala vzgojni kader, oziroma druge strokovne delavce po dogovor-jenem programu v skladu z določili samoupravnega sporazuma o štipendijski politiki v SRS. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 bomo pridobili v novoz-grajenih objektih naslednje število mest. Zap. VVO v Št. vklj. Vir Pričetek št. ' otrok sred. dejav. 1. Ljubljana Vič-Rudnik enotaMilanČesnik , . '/ 198' '. sam. II. 1981 2. enotaKozarje 137 sam. II. 1982 3. enotaRožnadolina 120 sam. II. 1982 4. enotaKrim-Rudnik , 214 sam. II. 1982 5. enotaTrnovo 140 sam. II. 1984 6. enotaTrnovo (priz.) ¦'¦.,. ( 40 sam. III 1984 7. enota Bonifacija 200 sam. III. 1984 8. Ig - ' 100 sam. III. 1984 9. Brdo '•'¦¦¦¦¦' 80 sam. III. 1984 SKUPAJ 1229 Pri oblikovanju programa investicij za srednjeročno obdobje 1981-1985 so bila upoštevana izhodišča, navedena v ciljih raz-voja, gradnja novih sosesk ter število odklonjenih otrok na posa-meznih območjih. Za uresničitev družbeno ugotovljenih izhodišč je potrebno realizirati investicije po programu skupnosti samoprispevka III, ki so: VVO Ig (100.mest),-Trnovo (100 mest), Bonifacija (200 mest), Brdo (80 mest), Lavrica (80 mest), Viško polje (120 mest). OSNOVNO ŠOLSTVO 1v CIUI BODOČEGA RAZVOJA - doseganje večje učinkovitosti in kvalitete vzgojnoizobraže-valnega dela, - zagotavljanje enakih pogojev za vzgojo in izobraževanje otrok, ne glede na njihov socialni položaj, - doseganje največ 1,5 učne izmene v vseh osnovnih šolah in ohranitev dosežene ravni vključenosti učencev v celodnevno šolo in podaljšano bivanje, - izboljšanje kvalifikacijske strukture delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. PLAN RAZVOJA ZA OBDOBJE 1981-1985 ' - Obseg dejavnosti je pogojen z rastjo števila učencev in s cilji razvoja osnovnega izobraževanja. Podatki o številu učencev, učnih oddelkov ter rasti oddelkov podaljšanega bivanja: leto št učencev št. učnih odd. št. odd. PB 1981 8152 312 70 1982 8304 312 .70 1983 8600 331 '>'¦'.'' t>0 ' 1984 8900 343 70 1985 9200 354 "70 Večja kvaliteta dela se mora odraziti v nadaljnjem zmanjševa-nju generacijskega osipa. K temu bo pripomoglo zlasti vključevanje predšolskih otrok, ki niso v WZ, v 120-urni program priprave na šolo (mala šola), preverjanje zrelosti otrok pred vstopom v šolo, večja individuali-zacija in diferenciacija pouka, povečanje skrbi za odpravljanje različnih motenj v razvoju otrok (legastebija, govorne, vedenjske in druge motnje), izboljšanje kvalitete interesnih dejavnosti, kva-litetnejša organizacija in vsebina dopolnilnega pouka in dodat-nega pouka, uvajanje sodobnih učnih oblik in metod pri vzgoj-noizobraževalnem delu, strokovno in družbenopoltično usposab-Ijanje pedagoških delavcev, približevanje dela v oddelkih podalj-šanega bivanja celodnevni osnovni šoli, usmerjanje mladine v študij družbeno ugotovljenih potreb po kadrih. Primerjava prostorskih kapacitet v začetku in ob koncu sred-njeročnega obdobja: leto štev. odd. štev. učilnic štev. uč. na odd. 1980 1985 316 354 f 2S7 305 0.813 0,862 Z izgradnjo nove glasbene šole na območju naše občine iz sredstev III. samoprispevka bodo bistveno izboljšane možnosti za kvalitetno delo in izvajanje program^. V okviru materialnih mož-nosti bomo zagotavljali, da se bo glasbeni pouk izvajal tudi na podeželju. Izobraževalne skupnosti v Ljubljani si Bodo prizadevale izpol-niti vrzeli pri deficitarnih strokah z dodeljevanjem kadrovskih , štipendij za te stroke. Z načrtno kadrovsko (štipendijsko) politiko bo treba nadaljevati tudi v obdobjih 1981-1985. V obdobju 1981-1985 bomo kadrovsko problematiko reševali postopno z realizacijo naslednjih nalog: - usmerjanje mladine v deficitarne pedagoške stroke, : - povečanje števila kadrovskih štipendij, ,, ' - reševanje stanovanjskih vprašanj, ' -' '-- ¦, - večja skrb in pomoč že zaposlenim prosvetnim delavcem, da si pridobijo ustrezno pedagoško izobrazbo, pri čimer bodo mo-rali sodetovati šolski kolektivi, kadrovske šole, izobraževalne skupnosti in družba kot celota. V obdobju 1981-1985 bodo realizirane načrtovane investicije iz sredstev samopnspevka II: osnovna šola štev. uč. telov. vrednost 1. dok. OŠPreserje 12 1 68,545.464 1981 OŠKrim-Rudnik 16 2 127,965.198 1982 OŠŠkofljica 16 1 101,000.000 1982 Za uresničitev navedenih družbeno verificiranih izhodišč je treba v tem srednjeročnem obdobju realizirati sledeči program investicij, katerih vir financiranja je samopriSpevek ll|: I - OŠ Kolezija 16 oddelkov, . - prizidka k osnovnim šolam Bičevje in Trnovo. • . Poleg navedenih investicij si bomo prizadevali za zagotovitev pogojev za gradnjo OŠ v KS Barje v naslednjem srednjeročnem obdobju. Za izvajanje vzgojno izobraževalnega programa in usposablja-nja otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju bodo adaptirali in povečali kapacitete Zavoda za slepo in slabovidno mladino. Vrednost investicije je 13,000.000 din, vir financiranja so sredstva republiške izobraževalne skupnosti in lastna sredstva Zavoda, začetek gradnje v letu 1984, dokončanje pa je odvisno od nadaljnje dinamike pridobivanja finančnih sred-stev. USMERJENO IZOBRAŽEVANJE CILJI BODOČEGA RAZVOJA - prilagoditev vrste in obsega vzgojnoizobraževalnih progra-mov potrebam združenega dela, - prilagoditev mreže šol dolgoročnim potrebam združenega dela, - ugotavljanje kadrovsko-izobraževalnih potreb združenega dela, izdelovanje kadrovskih načrtov ter usklajevanje le-teh z zmogljivostmi vzgojnoizobraževalnih organizacij in številom možnih udeležencev izobraževanja, - zagotavljanje postopnega uvajanja novih vzgojno izobraže-valnih programov v šolah usmerjenega izobraževanja, - razvijanje in poglabljanje vsestranske povezave med osnov-nimi šolami ter šolami srednjega izobraževanja ter med šolami višjega in visokega izobraževanja vsmislu uspešnejšega uvajanja usmerjenega izobraževanja in za dosego kvalitetnejšega izvaja-nja pouka. PLAN RAZVOJA ZA OBDOBJE 1981-1985 Občinska izobraževalna skupnost bo razširila svojo dejavnost tudi na obravnavo usmerjenega izobraževanja v smislu ugotavlja-nja in usklajevanja kadrovsko-izobraževalnih potreb združenega dela po posameznih usmeritvah, zmogljivosti posameznih orga-nizacij in možnega števila udeležencev izobraževanja. Usklaje-vala bo tudi razmestitev izvajanja posameznih programov in obseg izvajanja. S svojo politiko in akcijo bo vplivala na posebne izobraževalne skupnosti in republiško izobraževalno skupnost tako, da bodo le-te ustrezno in optimalno zagotavljale vzgojno izobraževalnim organizacijam materialne pogoje za izvajanje vzgoje in izobraževanja. V posebnih primerih, ki so posebnega pomena za občino Vič-Rudnik, bo aktivno pomagala ustvarjati . take materialne pogoje za delo o vzgojnoizobraževalnih organi-zacijah, ki bodo omogočali dosegati optimalne rezultate dela. Organizacije združenega dela bodo v sodelovanju z vzgojnoi-zobraževalnimi organizacijami zagotovile možnost za izvajanje praktičnega pouka in delovne prakse učencem in študentom ter sodelovale pri oblikovanju vsebine in funkcije vzgojnoizobraže-valnih programov. Organizacije združenega dela bodo preko svobodne menjave dela z vzgojnoizobraževalnimi organizacijami zagotavljale pogoje za kvalitetno delo le-teh, v pVimerih ko to terja njihov interes, pa vzpodbujale in sklepale z njimi dogovore »preko neposredne svobodne menjave dela. Za doseganje usklajenosti med kadrovsko-izobraževalnimi po-trebami združenega dela ter interesi učencev in študentov bomo koordinirali in usmerjali vpis s poudarkom na vpis v tiste usmeri-tve, ki izobražujejo za močno deficitarne poklice in prednostne poklice. Za izpolnitev planskih usmeritev bo potrebo zagotoviti ustre-zen pedagoški kader. Na področju srednjega in visokega izobraževanja bomo izbolj-šali prostorske pogoje (sanacije in adaptacije). Poleg tega pa bomo izvajali še druge investicije, ki bodo ustrezale družbeno sprejetim kriterijem in za katere bodo zagotovljena sredstva za njihovo izvajanje. Povečali bomo domske kapacitete za učence srednjih šol in za študente z: - izgradnjo Doma srednjih šol ob Gerbičevi cesti, dom s kapa-citeto 480 mest bo končan v letu 1981, vrednost investicije bo 160.000.000 din, - in z izgradnjo 3 študentskih domov s skupno zmogljivostjo 1210 ležišč. Študentski dom s kapaciteto 290 ležišč v vrednosti 100.000.000 din v Rožni dolini bo končan v letu 1983. Študentski dom s kapaciteto 460 ležišč v vrednosti 170.000.000 din ob Gerbičevi cesti bo končan v letu 1984, tretji študentski dom z isto kapaciteto in vrednostjo pa bo končan ob Gerbičevi cesti 1985. leta. 4 Vir financiranja investicij so sredstva sklada za izgradnjo štu-dentskih domov. ¦ . KADROVSKA POLITIKA Dosledno izvajanje oz. uresničevanje kadrovske politike v sred-njeročnem obdobju bo izredno pomembna in odgovorna naloga vseh nosilcev kadrovske politike, ki se mora odražati zlasti pri aktivnostih, ki jih narekuje prestrukturiranje gospodarstva in preobrazba vzgoje in izobraževanja. Dokumenti, ki opredeljujejo kadrovsko politiko in z njo tesno povezano usmerjeno izobraževanje, nam nalagajo naslednje na-j loge: - Poglabljali in vzpostavljali bomo nove družbeno-fekonomske odnose, zlasti na področju planiranja, izobraževanja in razvoja kadrov. - Izboljšali bomo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih v zdru-ženem delu kot enem od pogojev prestrukturiranja gospodarstva. - Usmerjali bomo delavce v izobraževanje, dasi bodo pridobili nova znanja in sposobnosti. Glede na to, da je v občini veliko delavcev, ki nimajo končane osnovne šole, si bomo prizadevali, da bodo le-ti končali osnovno šolo, oz. se vključevali v skrajšane programe usmerjenega izobraževanja. - Povečali bomo delež kadrovskih štipendij v primerjavi s štipendijami iz združenih sredstev. - Zagotavljali bomo vse pogojeza uspešno izvajanje proizvod-nega dela in delovne prakse v organizacijah združenega dela. Kadrovsko izobraževalne službe v OZD morajo postati nosilke strokovno operativnih nalog za samoupravne organe ter poslovo-dne in operativne naloge v OZD. KULTURA • , ¦¦¦". ... - :¦¦;¦¦ . v . ¦ . ' ¦ CILJI BODOČEGA RAZVOJA - zagotavljanje nadaljnjega razvoja amaterske kulturne dejav-nosti v KS, OZD, šolah in VVZ z istočasnim povečanjem kvalitete njihovega dela, - posvečanje večje skrbi splošno izobraževalnim knjižnicam in pospeševanje bralne kulture, - nadaljevanje obnavljanja in vzdrževanja prostorovza kulturo v KS ter nabava nujno potrebne in funkcionalne opreme, - uvajanje sistema rednega vzdrževanja, obnaljanja in pred-stavljanja kulturne dediščine. . . PLAN RAZVOJA ZA OBDORJE 1981-19B5 V srednjeročnem obdobju bomo izvajali naslednje dejavnosti: a) Ljubiteljska kulturno-umetniška dejavnost: - zagotavljanje rednega delovanja kulturno umetniških dru-štev v krajevmih skupnostih in ustanavljanje novih, kjer je zanje interes ter razvijanje novih dejavnosti v kulturnih društvih, - strokovno usposabljanje vodij in mentorjev kulturnih dejav-nosti in vzpodbujanje sodelovanja poklicnih kulturnih delavcev, - pospeševanje kulturne dejavnosti v OZD, - omogočanje predstavitve dosežkov kulturno-umetniških skupin. b) Knjižničarstvo Splošnoizobraževalne knjižnice in potujoča knjižnica bodo ob koncu srednjeročnega obdobja dosegle naslednje normative knjižnične dejavnosti: - nakup 1 knjige na 12 prebivalcev (I. 1980 a 1 knjiga na 15 prebivalcev) - bralcev bo 10 odstotkov vsega prebivalstva (I. 198O - 9 procentov) - izposoja 2,5 knjige letno na prebivalca (I. 1980 - 2,3 knjige) c) Kulturna vzgoja mladine - ustanavljanje kulturnih društev v šolah, ' ' • - strokovno usposabljanje mentorjev šolskih kultumih dru-štev, - uveljavljanje umetniških skupin šolskih kulturnih društev na posebnih prireditvah. d) Približevanje kulture delovnim Ijudem in občanom - omogočanje gostovanj kulturno-umetniških skupin afi posa-meznih izvajalcev kulturnega programa v KS, OZD in šolah, povsod kjer bo interes v okviru takoimenovane kulturne akcije. Iz sredstev za investicijsko vzdrževanje, združenih pri Ljubljan-ski kulturni skupnosti, bo občinska kulturna skupnost, v mejah materialnih možnosti, zagotovila sredstva za obnovo in investicij-sko vzdrževanje prostorov za kulturo v KS v skladu z usklajenimi plani med KS in samoupravno interesno skupnostjo, vendar le tistim, ki bodo zagotovile lastno udeležbo. Iz tega vira bo občinska kulturna skupnost zagotovila tudi sredstva za posodobitev posebne opreme in nabavo funkcio-nalne opreme kulturno umetniških društev. Iz združenih sredstev pri Ljubljanski kulturni skupnosti in ob sofinanciranju Kulturne skupnosti Slovenije bo zagotovljeno na-daljevanje obnove Ahaca, sanacija Korena nad Polhovim Grad-cem, sanacija Petrove cerkve na Dvoru, dokončanje sanacije rimskega zidu, sanacije Turjaškega gradu z izdelavo programa za njegovo revitalizacijo, spomeniška valorizacija Krakovega in Tr-novega ter opredelitev območja, obeležitev lokalitet, pomembnih dogodkov in projektna dokumentacija spomeniškega kompleksa v Dolomitih iz let 1942-1943. Iz sredstev za investicijsko vzdrževanje pri Ljubljanski kulturni skupnosti bodo pridobljeni in opremljeni nadomestni prostori za knjižnico Prežihov Voranc. TELESNA KULTURA ¦. :;- ¦ V : • -. ¦ ¦ . '•¦"." ' - " N " \ \. ¦' ¦-", :¦¦ - . ' .- • • ' ¦ ¦ CILJI RAZVOJA "¦'¦• • - nudenje čim večjih možnosti za izvajanje športnih aktivnosti na področju rekreacije in vrhunskega športa, - postopno odpravljanje deficitarnosti telesnokulturnih povr-šin na območju občine in približevanje pogojem v ostalih Ijub-Ijanskih občinah. PLAN RAZVOJA ZA OBDOBJE 1981-1985 V srednjeročnem obdobju bomo izvajali programe telesno kul-turne vadbe, ki bodo zagotavljali množično vključevanje delovnih Ijudi in občanov. Pri tem bodo aktivno sodelovali TOZD, KS, občinske telesnokulturne organizacije. Število delovnih Ijudi irr občanov, vključenih v redne oblike vadbe, bo do leta 1985 nara-slo na 9500, v rekreacijski program v obliki akcij pa bo vključenih 17.760 aktivnih občanov. Programi telesnokulturne vadbe so vezani na telesnokulturne objekte ter strokovno usposobljene kadre. Skladno s finančnimi možnostmi bomo nadaljevali z usposabljanjem telesnokulturnih objektov po prioritetncm \Jrstnem redu. V letu 1983 bomo dokon-čali telovadnico Krim-Rudnik iz sredstev Samoprispevka II. in ob sofinanciranju SITKS Ljubljana Vič-Rudnik. SITKS Ljubljana Vič-Rudnik bo tekoče in investicijsko vzdrže-vala obstoječe telesnokulturne objekte in površine na območju občine. Telesnokulturne površine v krajevnih skupnostih bodo gradili krajani s prispeki in s svojim delom. r - •. ". -- ZDRAVSTVO .. • ; ¦ '[) f;: ,: V , CILJI RAZVOJA - zagotavljanje nadaljnjega razvoja kvalitete izvajanja zdrav-stvenega varstva zlasti aktivnega prebivalstva v okviru dogovorje-nih materialnih možnosti družbeno političnih skupnosti, - postopno izenačevanje pogojev za zagotavljanje in izvajanje zdravstvenega varstva v vseh Ijubljanskih občinah, - izpopolnjevanje organizacije zdravstvene službe ter funkcio-nalne povezave službe osnove specialistične in bolnišnične de-javnosti. PLAN RAZVOJA ZA OBDOBJE1981 -1985: ' *" '" Na področju zdravstvenega varstva bomo: - zagotavljali boljše in popolneiše zdravstveno varstvo vsega prebivalstva, - povečali delež preventivnega zdravstva v vseh enotah osnov-nega zdravstvenega varstva, - krepili higiensko-epidemiološko aktivnost za zaščito zdravja pbčanov, izpopolnjevali organizacijozdravstveneslužbezadose-ganje funkcionalne povezave osnovne specialistične in bolniš-nične dejavnosti ter se usposabljali za delo v pogojih družbene samozaščite in ob izrednih prilikah. - reševali kadrovsko problematiko, skladnoz novimi normativi v zdravstvu, - izvajali samoupravni sporazum o delitvi dela v zdravstvu. Na območju občine bomo iz sredstev samoprispevka II. zgradili prizidek k zdravstvenemu domu Vič, iz sredstev samoprispevka III. pa zdravstveni postaji Velike Lašče in Škofljica, sofinancirali gradnjo porodnišnice in I. faze Klimatskega otroškega zdravilišča Rakitna. Poleg tega bomo adaptirali zdravstveno enoto dr. Pavla Lunčka na Rudniku, uredili lekarno v sklopu poslovno trgov-skega centra na Rakovniku ter sofinancirali izgradnjo Klinične bolnišnice za psihiatrijo. . RAZISKOVALNA DEJAVNOST CILJI BODOČEGA RAZVOJA --.•¦> - ugotavljanje in usmerjanje razvojnih pobud in usklajevanje razvojnih dejavtiosti s potrebami združenega dela in s širšimi družbenimi cilji, - pospeševanje prenosa raziskovalnih dosežkov v družbeno prakso, - vzpodbujanje inventivne in inovacijske dejavnosti v združe-nem delu, - propagiranje znanstveno raziskovalne dejavnosti v OZD, med občani in še posebej med mladino. PLAN RAZVOJA V OBDOBJU 1981-1985 V okviru ORS Ljubljana Vič-Rudnik bomo izvajali program dela na področjih: . , - usmerjanja programa specifičnih raziskav, T - ugotavljanja, opredeljevanja in usmerjanja raziskovalnih po-treb in pobud v organizacijah združenega dela, krajevnih skup-nostih, samoupravnih interesnih skupnostih in SOb, - pospeševanja prenosa domačega znanja in raziskovalnih dosežkov v vsakodnevno družbeno prakso, - pospeševanja inventivne in inovacijske dejavnosti v združe-nem delu in vzpodbujanja zanimanja za znanstveno raziskovalno delo med delavci, občani, zlasti pa med mladino. V okviru mestne raziskovalne skupnosti bomo izvajali skupni raziskovalni program, ki bo vseboval raziskovalne projekte, spe-cifične za vse Ijubljanske občine in razvoj mesta kot celote. Ti projekti obsegajo naslednja zaključena področja: Razvoj sistema socialističnega samoupravljanja, samouprav-nega planiranja in delegatskih odnosov, povečanje produktivno-sti dela, tehnološki napredek, zagotavljanje lastnih surovin in energije na osnovi ekoloških raziskav, pospeševanje kmetijstva in proizvodnje hrane, izobraževanje delovnih Ijudi ob delu, dvig kulturne ravni in potreb, reševanje problemov varstva okolja, hitrejše uvajanje računalniško vodenih proizvodnih procesov, prometno tehniških problemov, Izgradnjo informacijskih siste-mov in sistemov komuniciranja in izboljšanja bivalnih, delovnih pogojev ter socialne varnosti Ijudi in občanov. Občinska raziskovalna skupnost bo združevala za financiranje skupnega programa 60 odstotkov svojih sredstev. V program, ki ga bo za potrebe občinske raziskovalne skupno-sti izvajala republiška raziskovalna skupnost v celoti ali delno, se uvršča pospeševanje prenosa raziskovalnih dosežkov v prakso, usposabljanje raziskovalnih kadrov, medrepubliško in mednaro-dno sodelovanje, znanstveni tisk, informatika in raziskovalna oprema. Nosilci teh nalog bodo tudi znanstveno raziskovalne organizacije.in visokošolske organizacije s sedežem v dbčini. E. PROSTORSKI RAZVOJ Ena ključnih nalog na področju prostorskega planiranja je evidentiranje zemljišč po kategorijah v katastrskih kartah 1:5000 ter registracija neskladij v rabi prostora med veljavno prostorsko in urbanistično dokumentacijo in zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč. Za kmetijsko proizvodnjo bomo trajno namenili vsa kmetijska zemljišča I. in II. kategorije ter zemljišča, ki jih je z melioracijo možno usposobiti za intenzivno kmetijsko proizvod-njo. . , . - ' >/ URBANIZEM IN VARSTVO OKOLJA CILJI BODOČEGA RAZVOJA ; ' - nadaljnje urbanistično urejanje občine na področju stano-vanjske, industrijske in obrtne gradnje, - izvedba kategorizacije zemljišč in ohranitev kmetij^ke zemlje za primarno rabo, - usmerjanje industrijske gradnje v industrijske cone, v - usmerjanje stanovanjske gradnje v večje soseske v cilju zgostitve stanovanjske gradnje, - zaščita podtalnice in ohranitev zelenih površin. PLAN RAZVOJA V OBDOBJU 1981-1985 Prednostna naloga na področju priprave urbanistične doku-mentacije je zagotovitev pravočasne priprave vse dokumentacije za nemoten potek planirane stanovanjske gradnje s spremlja-jočmi objekti. Prav tako se bo pripravljala urbanistična dokumen-tacija potrebna za nadaljevanje gradnje stanovanjskih objektov tudi po letu 1985. Enako velja tudi za proizvodne in obrtne cone, kjer je cilj doseči policentrični razvoj za približevanje delovnega mesta mestu prebivanja. Vsa gradnja se bo usmerjala predvsem na nekmetijska in manj vredna kmetijska zemljišča ter degradi-rana gozdna območja. Prav tako se bo pripravljala dokumentacija ter opredeljevale cone tudi za izgradnjo počitniških hiš Zaradi ohranjanja kultur-nosti krajine in dobre kmetijske zemlje bomo gradili v strnjenih naseljih. Za to gradnjo so že namenjene cone na Rakitni, v Iškem Vintgarju, Gradežu pri Turjaku, na območju Polhograjskih Dolo-mitov (Bela, Osredek, Smolnik). V pripravi pa je še več manjših območij v predelu ob Kočevski cesti (Pijava gorica - Turjak), na območju KS Golo - Zapotok, KS Horjul. Odpirale se bodo tudi nove cone namenjene tej gradnji v skladu s plani krajevnih skupnosti. Zaradi zavarovanja preostalih prostih površin pred neorganizi-rano stihijsko gradnjo se bo še nadalje uveljavljala splošna pre-poved gradnje, parcelizacije in prometa zzemljišči. Poleg tega bo potrebno preprečiti prodajo kmetijskih površin. Zavarovali bomo območja nahajališč mineralnih surovin (Hra-stenica, Podpeč, Preserje), varstvena območja in varstvene pa-sove za oskrbo s pitno vodo posebej pomembnih območij podtal-nice in izvirov. Prav tako bomo pripravili urbanistično in var-stveno dokumentacijo za izgradnjo potrebnih objektov za čišče-nje odpadnih voda iz industrije in gospodinjstev. Izdelali bomo program varovanja in ohranjanja kulturnih dedi-ščin v skladu z materialnimi možnostmi. Posebno skrb bomo namenili ohranjanju zelenih površin, ki so pomembne tako v stanovanjskem kot industrijskem okolju, varo-vanju krajinskih parkov(Polhograjski Dolomiti, območje Iškega Vintgarja) in naravnih rezervatov (območja v Polhograjskih Dolo-mitih). Pri tem bomo dali poudarek na ovrednotenju prostora Ljub-Ijanskega barja ter razmejili površino glede na njeno rabo. Pri urejanju kmetijskega dela pa bomo glede na njegov obseg, pri-tegnili tudi druge dejavnike na mestni in republiški ravni. Nadaljevala se bo gradnja Poti spominov in tovarištva. Investi-cija v vrednosti 20.818.517,00 din se bo izvajala v obdobju 19B1-1984. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO CILJI BODOČEGA RAZVOJA - usmerjanje stanovanjske gradnje v za to opredeljena ob-močja občine, - povečanje udeležbe družbeno usmerjene gradnje v celot-nem številu stanovanjskih enot, - zagotavljanje sočasnosti gradnje objektov družbenega stan-darda in drugih spremljajočih objektov, - s koordinirano akcijo vseh dejavnikov zagotoviti izgradnjo stanovanjskiti enot po sprejetih rokih. PLAN RAZVOJA ZA OBDOBJE 1981-1985 Poleg odpiranja novih gradbišč za stanovanjsko gradnjo bodo v srednjeročnem planskem obdobju zaključeni že pričeti objekti na družbeno organiziranih in usmerjenih gradbiščih sosesk: VS- 1 Trnovo, VS-4 Bonifacija, VS-103 Murgle III, VS-6 Vič, VS-3 Žičnica. - Na mestnem delu občine bo gradnja potekala še v naslednjih novih soseskah: RS-1, 2 Jurčkova pot, VS-7 Brdo. Na izvenmestnem območju občine pa se glede na stopnjo izdelave vse potrebne urbanistične dokumentacije ter razpolož- Ijiva sredstva za komunalno infrastrukturo planira začetek druž-beno usmerjene in organizirane gradnje na območju VS236/1 Ig. Skupaj bo zgrajenih 1.712 stanovanjskih enot v usmerjeni sta-novanjski gradnji. Poleg tega pa bo na mestnem in izvenmestnem območju potekala še neorganizirana individualna gradnja kot dopolnitev obstoječih naselij. Predvidoma bo v srednjeročnem obdobju zgrajenih 500 stanovanjskih enot. ¦ ...... PLAN STANOVANJSKE GRADNJE PO OBSEGU, VRSTI IN DINAMIKI Z LOKACIJAMI NA OBMOČJU OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE 1981-1985 Lokacija 1981 b 1982 b 1983 b 1984 b 1985 b 1981-85 b VS-1 Tmovo VS-103 Murgle VS-4 Bonifacija VS-6 Vič VS-236 Ig VS-7 Brdo VS-3 Žičnica 294 76 '[ 36 301 54 243 41 185 12 ¦'N . ' ' 78 30 54 68 68 b = blokovna gradnja i = individualna gradnja 892 76 114 136 226 12 30 54 RS-1,2 Jurčkovapot 93 31 48 172 org. družb. usmerjena gradnja 406 41 301 197 200 177 311 .31 48 1218 494N org. individualna gradnja 100 100 100 100 500 Skupaj: 406 141 301 297 200 277 311 31 148 1218 994 Istočasno bodo potekala dela pri urejanju in opremi zemljiščše v VS-6/3 Grba, VS-103/1 Murgle IV, VS-7 Vrhovci, VS-225/1 Podpeč, VS-201/8 Gabrje, VS-260 Velike Lašče, VS-220/1, 2 Radna, Brezovica, VS-206 Srednja vas, VS-227 Škrlevec, VS-2/3 Horjul, VS-251 Želimlje, kjer se bodo v tem srednjeročnem ob-dobju gradili stanovanjski objekti v individualni režiji, oziroma bo v njih potekala organizirana usmerjena stanovanjska gradnja v začetku prihodnjega ^ednjeročnega obdobja. Prednost bodo imela naslednja območja: VS-102 Rakova jelša, VS-103/2 Zeleni log, RS-103/2 Vinterca, VS-8/1 a Kosovo polje, VS-109 Podvozna pot, VS-8 Kozarje, VS-260 Velike Lašče, VS-6/3 Grba (Viško polje), VS-103/1 Murgle IV. Po programu prenove se bo prvenstveno nadaljevala prenova starega mestnega jedra. Na območju občine bo zajela Krakovo in Staro Trnovo (območje Eipprove ulice). Prenovili bomo 20 objek-tov, t. j. 120 stanovanj, za kar bomo zagotovili 52 nadomestnih stanovanj. Prenova bo zajela še objekte izven mestnega jedra, ki so spomeniško varovani. Na osnovi posebnega združevanja sred-stev zainteresiranih investitorjev se bodo pridobile tudi nove poslovne površine oziroma revitalizirale stare. Za potrebe stanovanjske gradnje se bodo urejala zemljišča v naslednjih soseskah oziroma zazidalnih otokih. I. OBMOČJA, NAMENJENA ZA DRUŽBENO ORGANIZIRANO STANOVANJSKO GRADNJO V OBDOBJU 1981-1985 vOOO din Zap. št. Naziv soseske vlaganje v urejanje oprema zemlj. zemljišč (kolektivna) Skupaj 1. VS-1 Trnovo 184.881 95.096 279.977 2. VS-3Žičnica 419.404 102.729 522.133 3. VS-4 Bonifacija - 25.921 25.921 4. VS-103 Murgle III. 8.704 17.160 25.864 5. VS-7 Brdo 7.700 ' 35.035 42.735 6. RS-1,2Jurčkovapot 39.829 288.273 328.102 7. VS-236 Ig 6.220 22.650 28.870 Skupaj: 666.738 586.864 1.253.602 II. OBMOČJA, NAMENJANA ZA INDIVIDUALNO STANOVANJSKO GRADNJO V OBDOBJU 1981-1985 8. VS-6/3 Grba 7.971 67.843 75.814 9. VS-103/1 MurglelV 14.000 ":.\ 20.100 34.100 10. VS-7 Vrhovci 3.700 ' 6.000 9.700 11. VS-225/1 Podpeč 12. VS-201/8Gabrje 13. VS-260 Velike Lašče 14. VS-220/1, 2 Radna, Brezovica 15. VS-206 Srednja vas 16. VS-227 Škrlevec 17. VS-213 Horjul 18. VS-251 Želimlje 3.300 12.000 15.300 8.700 4.500 13.200 9.100 20.000 29.100 18.900 7.500 26.400 12.600 - 12.600 700 - 700 30.000 - 30.000 7.100 20.000 27.100 Skupaj: 116.071 157.943 274.014 Od sredstev, namenjenih za urejanje zemljišč, bo 30,6% potro-šenih za pridobitev zemljišč za gradnjo, 25,8% za nakup nado-mestnih stanovanj, 24,1% za odkup objektov za rušenje in ostalih 19,5% za izdelavo vse potrebne dokumentacije, sanacijo zemlj išč in rušenje objektov. V srednjeročnem obdobju bodo tekle priprave na 37 stanovanj-skih soseskah oziroma otrokih. V organiziranih stanovanjskih in tudi poslovnih soseskah bomo za potrebe nove gradnje porušili 150 objektov ter preselili rušence v 307 ustreznih stanovanj. Vrednostno bo za urejanje stavbnih zemljišč vloženih 1,527.616.000 din in sicer51,2% za urejanje zemljišč in 48,8% za opremljanje s kolektivnimi komunalnimi napravami. KOMUNALA CILJI BODOČEGA RAZVOJA - izboljšanje opremljenosti območja občine z objekti komu-nalne infrastrukture, - zagotavljanje usklajene gradnje komunalnih objeklov z gradnjo gospodarskih objektov, objektov družbenega in prostor-skega standarda, - ohranjanje enotnega komunalnega standarda vzdrževanja kolektivnih komunalnih objektov in naprav. PU\N RAZVOJA ZA OBDOBJE 1981-1985: Razvoj komunalnega gospodarstva bo na območju občine izhajal iz dogovorjenih strateških predpostavk in usmeritev, ki so: izboljšanje oskrbe s komunalnimi dobrinami ter izboljšanje člo-vekovega bivalnega in delovnega okolja. To bo mogoče doseči z intenzivnejšo obnovo dotrajanih komu-nalnih objektov in naprav, z izboljšanjem kvalitete opravljanja komunalnih storitev ter z uveljavljanjem načel svobodne menjave dela na vseh področjih komunalnega gospodarstva. Na področju oskrbe s pitno vodo, odprave odpadnih in atmos-ferskih voda, oskrbe s plinom in toplotno energijo bomo vzdrže-vali in obnavljali objekte in naprave vodovodnega, kanalizacij-skega, toplotnega in plinskega omrežja ter hkrati zgradili vse komunalne vode za planirano usmerjeno stanovanjsko gradnjo v soseskah: VS-1 Trnovo, VS-3 Žičnica, VS-4 Bonifacija, VS-6 Vič, Grba, VS-103 Murgle III., IV. faza, RS-1 in RS-2 Jurčkova pot, VS-7 Brdo, VS-236/1 Ig. Prav tako bomo zagotovili, da bo komunalna gradnja spremljala gradnjo objektov družbenega standarda ter gospodarskih objektov. Gradnja navedenih komunalnih naprav in vodov bo omogočila sanirati komunalno opremljenost v starih naseljih ob Jurčkovi poti, na Brdu in Bonifaciji. V okviru materialnih možnosti pa bomo postopno sanirali opremljenost v nekaterih izvenmestnih območjih (na Škofljici, v Dobrovi, Horjulu, Vnanjih in Notranjih goricah, Brezovici) Vlaganje in izgradnja posameznih komunalnih infrastrukturnih objektov in naprav je podrobno opredeljena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana občinske samoCipravne interesne skupnosti. Posebna skrb bo posvečena izboljšanju preskrbe z vodo. V ta namen bomo vlagali v nadaljnjo izgradnjo vodarne Brest, s pove-zovalnim cevovodom do Ljubljane, izgradnjo magistralnih vodo-vodov Rudnik-Škofljica, Večna pot-Jamnikarjeva, Brest-Pod-peč, Mestni log, Rakitna. V okviru materialnih možnosti bomo postopno sanirali lokalne vodovode Brezovica in Turjak in zgra-dili nove za tista naselja, ki še nimajo urejene vodopreskrbe. Skrbeli bomo za čisto in zdravo okolje tudi z dvigom kvalitete na področju odstranjevanja smeti in odpadkov. Vta namen bomo postopno širili območja odvoza, izpopolnili tehnologijo in pove-čali intenzivnost odvoza. Uredili bomo centralno sanitarno depo-nijo in zagotovili urejanje deponij na primestnih območjih. Zagotovili bomo dvig kvalitete in razvoj drugih komunalnih dejavnosti, ki so: vzdrževanje parkov, zelenic, parkovnih gozdov, vzdrževanje javne razsvetljave, opravljanje nalog zimske službe, vzdrževanje cest z objekti, vzdrževanje tržnih površin, redno vzdrževanje dimniških naprav in napeljav, vzdrževanje pokopa-lišč. Na področju oskrbe s plinorn bomo zagotovili v skladu z usmerjeno stanovanjsko gradnjo, kvalitetno oskrbo s plinom tako, da bomo zgradili: napajalni plinovod z razdelilno postajo od južne veje primarnega plinpvoda za zemeljskt plin do obstoje-čega plinovoda za zemeljski plin čez Kozarje do južne obvozne ceste, glavno razdelilno postajo od magistralnega plinovoda za zemeljski plin v Kozarjih, razdelilne postaje za RS-1 in RS-2, Poklukarjevo in za VP-3 s povezovalnimi plinovodi, izgradnjo primarnih in sekundarnih plinovodov za stanovanjsko izgradnjo, priključili na pHn že zgrajene soseske po programu stanovanjske gradnje oziroma kjer bo interes krajanov (Rožna dolina). ENERGETIKA ' '¦"¦•¦ >/";"; ' .; '^.r...'..¦¦..:' .-. •¦-.;'/'' OSNOVNI CILJI RAZVOJA SO: '"' ' - ^ - z dolgoročno energetsko bilanco oprejjeliti srednjeročno in dolgoročno reševanje energetskih potreb, - nadaljevanje gradnje energetskih objetkov in naprav v ob-segu, ki bo omogočil realizirati planiran družbenoekonomski razvoj občine, - racionalna raba vseh vrst energije ter varovanje okolja z izkoriščanjem čistejših energetskih surovin. PLAN RAZVOJA V OBDOBJU 1981-1985: ' ; ¦; ': V srednjeročnem obdobju bomo vlagali predvsem v nadaljnjo elektrifikacijo občine, ki bo morala stediti gradnji sosesk: VS-1 Trnovo, VS-3 Žičnica, VS-4 Bonifacija, VS-6 Vič, VS-103 Murgle II, VS-7 Brdo, RS-1, 2 Jurčkova pot. Vse navedene soseske so iz mestnega območja občine. Na izvenmestnem območju pa bo sledila gradnja v soseski VS-236/1 Ig. Investicije obsegajo vlaga-nja v gradnjo 10 KV omrežja, izgradnjo 10/0,4 KV transformator-skih postaj ter izgradnjo nizkonapetostnega omrežja ter na izven-mestnem delu gradnjo 20 10,4 KV transformatorskih postaj in ojačanje 20 KV omrežja. Hkrati bodo potekale investicije v sana-cijo slabih napetostnih razmer, pri čemer bodo s svojimi sredstvi sodelovale tudi krajevne skupnosti oziroma uporabniki storitev. Poudarek bo na tistih območjih občine, kjer se bodc v že obsto-ječo gradnjo vključevali objekti neorganizirane individualne gradnje. Osnovna naloga na tem področju pa bo izdelava energetske bilance. Le-ta bo slonela na prostorskem planu občine ter na dolgoročnih razvojnih usmeritvah. Cilj bo preusmeriti industrijo in široko potrošnjo na porabo domačih energetskih surovin ter na manjše iir racionalnješe energetske vire. Hkrati bo potrebno proučiti uporabo vseh vrst odpadkov in z njimi zmanjšati potrebe po daigih energetskih surovinah. PLAN VLAGANJ V GRADNJO ELEKTROOMREŽJA - izgradnja 10 KV kabla TP Plutal TP Opeka, TP-3 Jamova cesta, priključka na TP U-2, investicije bodo izvedene v letu 1981, - izgradnja TP Črna vas II., TP Podvozna pot, TP Rakova Jelša, 10 KV povezava Kančeva cesta, TP Pekarna Center ter rekon-strukcija nizkonapetostnega omrežja, TP Lipa II., TP Ižanska cesta in predelava nizkonapetostnega omrežja v Rožni dolini, investicije bodo izvedene v letu 1982, - izgradnja TP Črna vas III., TP cesta v Mestni log, 10 KV povezava RTP Vič - Lipe, TP Rudnik IV, TP Gornji Rudnik, TP Cesta Dolomitskega odreda. TP Hauptmanca ter predelava niz-konapetostnega omrežja, 3 TP v RS-1 in RS-2; investicije bodo izvedene v letu 19B3, - izgradnja TP Opekarska cesta II. ter predelava nizkonapetost-nega omrežja, investicija bo izvedena v letu 1984, - izgradnja TP Črna vas IV, TP Lahov Štradon, TP Galjevica ter predelava nizkonapetostnega omrežja - investicije bodo izve-dene v letu 1985. Vzporedno z izgradnjo sosesk VS-1 in VS-3 se bo opravila tudi elektrifikacija teh sosesk. Dela bodo potekala od 1983. leta do 1985. leta, Na izvenmestnem področju bomo gradili mrežo transformator-skih postaj (20/04 KV), dogradili in ojačali 20 KV omrežja in gradili nove transformatorske postaje. Investitor DO PES T0ZD ELEKTRO LJUBUANAOKOLICA bo vlagal in sovlagal v: - izgradnjo TP Briše, TP Srednji vrh, TP Ravne -Škofljica, TP Lanišče - naselje, TP Lavrica - Srednja vas, investicije bodo izvedene v letu 1981, - izgradnjo TP Babna gorica, Notranje gorice-Žabnica, NNO Iška vas - rekonstrukcija, Radna-Brezovica - delna rekonstruk-cija, Stranska vas pri Dobrovi - rekonstrukcija, NNO Utik, NNO Dobrova-Graben, investicije bodo izvedene v letu 1982, - izgradnja TP Črni vrh-Rotovž, TP Ig-naselje, TP Rakitna-čr-pališče, Golo-Hrastje, investicije bodo izvedene v letu 1983, - izgradnja TP Matena, Vnanje gorice (za hfibom, Zgornje Blato, Prevalje Kamriik, TP Polhov Gradec-Zavrh in 20 KV DU Dobrova-Brezje, investicije bodo izvedene v letu 1984, - izgradnja TP Veliki vrh (Cepin), Išk^Vintgar, Želimlje, Ra-kitna, Novaki, investicije bodo izvedene v letu 1985, - verifikacija kmetij v Mačkoem grabnu in Setnici. ' , Investitor DO DES TOZD ELEKTRO KOČEVJE bo vlagal v: - izgradnjo TP Osredek, Strlenje, investicije bodo izvedene v 1. 1981, - izgradnja TP Laporje, investicija bo izvedena v letu 1982, - izgradnja TP Mali Ločnik, TP Jakičevo, TP Škrolovica, TP Poznikovo, TP Krkovo, investicije bodo izvedene v letu 1983, - izgradnja TP Srobotnik, Veliki Osolnik, Podhojni hrib, inve-sticije bodo izvedene v letu 1984, - izgradnja TP Male Lašče - dozidava, Ščurki, Bavdki, investi-cije bodo izvedene v letu 1985. V okviru finančnih možnosti se bodo-izvajale še druge investi-cije, ki bodo opredeljene z letnimi resolucijami. Hkrati je po-trebno zagotoviti, da v tem srednjeročnem obdobju napeljemo električno omrežje do vseh kmečkih gospodarstev. Investicije bodo financirale elektrogospodarske organizacije iz lastnih sredstev in bančnih kreditov, k obširnejšim reonstrukci-jam bodo del sredstev prispevali tudi uporabniki sami in njiho^e krajevne skupnosti. . ... . PROMET IN ZVEZE, PROMETNA INFRASTRUKTURA • CILJI BODOČEGA RAZVOJA: - povečati število poštnih enot, s tem doseči eno enoto na 5060 prebivalcev in izboljšati kvaliteto poštnih storitev, - na področju telefonije povečati kapacitete krajevnih central in število javnih telefonskih govorilnic, - na področju telegrafskega omrežja povečati število naročni-kov na 10.000 prebivalcev ter izboljšati kvaliteto in hitrost pre-nosa telegrafskih sporočil, "' - gradnja cest, ki povezujejo posamezne predele mesta, - gradnja izvenmestnih cest, po katerih poteka avtobusni pot-niški promet, - sodelovanje pri uresničitvi 10-letnega in RSC programa gradnje cest. PLAN RAZVOJA V OBDOBJU 1981-1985 A. PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA Na področju prometa bomo gradili ceste, ki povezujejo posa-mezne predele mesta med seboj, na izvenmestnem pa zlasti tiste, po katerih poteka avtobusni potniški promet. V ta namen bomo, poleg rednih sistemsko zagotovljenih sred-stev, namensko združevali dodatna sredstva (osnova čisti doho-dek TOZD). Grajene in reonstruirane bodo po odsekih naslednje ceste: Rašica-Rob, Želimlje-Pijava gorica, Ig-Kurešček, Knej-Karlovica (most), Polhov Gradec-črni vrh, Kamnik pod Krimom-Rakitna, Vrbljenje-Staje, Brezovica-Podpeč, Cesta v Mestni log, Jurčkova pot, Podsmreka-Dobrova-Stranska vas, Brdnikova, Peruzzijeva, Cesta dveh cesarjev, ceste v Velikih Laščah in ceste po dodatnih programih posameznih krajevnih skupnosti. Dinamika gradnje bo potekala po programih osnovnih nosilcev planiranja s področja občine ter skladno z družbeno-ekonom-skim razvojem občine. Sodelovali bomo pri uresničitvi 10-letnega in RSC programa gradenj cest ter pri tem rekonstruirali, modernizirali in na novo zgradili naslednje ceste: - zahodno obvoznico od Dolgega mostu do Celovške ceste, - južno obvoznico od Dolgega mostu do Dolenjske ceste, - Tržaško cesto, - podaljšek Titove do južne obvoznice. Dinamika izgradnje bo določena v letnih resolucijah in skladno s sprejetimi roki njihove izgradnje. Za mirujoči promet bomo urejali parkirišča ob mestnih vpadni-cah in sicer ob Tržaški cesti in Dolenjski cesti, na področju železniškega prometa pa se bomo vključevali v pripravo gradnje hitre obvozne proge Dolgi most-Vižmarje. V cilju izboljšanja uslug mestnega potniškega prometa in pri-mestnega avtobusnega potniškega prometa, bomo zagotavljali nova avtobusna postajališča ter izboljšali obstoječa z nadstreški in obvestilnimi tablami, gradili obračališča in druge spremljajoče objekte ter širili mestno avtobusno omrežje na slabše povezane predele občine. B. POŠTNO, TELEFONSKO, TELEGRAFSKO OMREŽJE Za razvoj poštne dejavnosti bomo zgradili dve novi poštni enoti na Rakovniku in v Dobrovi. Izgradnja poštne enote v Dobrovi je pogojena z izgradnjo večnamenskega objekta in zagotovitvijo udeležbe v financiraju s strani krajevne skupnosti. Zagotovili bomo prostor za pošto Rožna dolina-Vrhovci, zem-Ijišče in dokumentacijo za PTT Ig, pripravili dokumentacijo za PTT Škofljica ter zgradli prizidek in montažo agregata Vič. Na področju gradbenih objektov bomo vlagali v kabelsko kanaliza-cijo na območjih Karlovški most, Groharjeva-Jamova, Cesta za gradom, Cesta v Mestni log, Tržaška-Dolgi most-Viška, Rakov-nik, Kozarje in Škofljica. Na področju TT mreže bomo vlagali v krajevna kabelska omrežja na območjih VS-1 Trnovo, Brezovica, Blok U-2-Jamova cesta, Murgle III. faza, Preserje-Podpeč, Ig, Trnovo II. faza, EGS, RRC, Jožef Štefan, Škofljica, Rakovnik, Vič, Kozarje, Velike Lašče in v zvezni kabel Rakovnik-Ljubljana I (KDIC). Na področju telefonije bomo do konca leta 1985 razširili rajon- sko ATC Vič in omogočili nove priključke v krajevnih ATC Brezo-vica, Ig, Škrilje, Velike Lašče in rajonski Rakovnik. Število telefonskih priključkov se bo povečalo od 8480 na 19560, s čimer bomo ob realizaciji planirane dinamike porasta prebivalstva na območju cbčine dosegli 24 priključkov na 100 prebivalcev. V srednjeročnem obdobju bo postavljenih 30 novih javnih telefonskih govorilnic, s tem bomo pokrili minimalne potrebe po telefonizaciji v večjih urbanih okoljih in odmaknjenih naseljih. Dinamika gradnje le-teh se bo določala letno in bo potekala skladno s plani krajevnih skupnosti in na lokacijah, ki jih bodote opredelile. V cilju zagotovitve vsaj enega priključka v vsako vas bo ob-močna SIS za PTT promet v sodelovanju s KS zagotovila tudi izgradnjo drugega krajevnega kabelskega omrežja. Njegovo gradnjo bodo financirale krajevne skupnosti oziroma krajani. Dinamika gradnje se bo določala letno na podlagi sklenjenih samoupravnih sporazumov KS z območno SIS za PTT promet. Poleg tega bomo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in območno SIS za PTT promet poiskali rešitve (vire financiranja, tehnične rešitve itd.) za nekatere druge programe krajevnih skup-nosti. Pri tem oomo dali prednost izgradnje centrale na Rakov-niku. VODNO GOSPODARSTVO - ; ' ' OSNOVNI CILJI RAZVOJA SO: " ^ ' - zagotavljanje potrebne količine kakovostne vode skladno s potrebami naraščajočega števila prebivalstva, - izvajanje sanacije onesnaženih voda, .' ¦; . ¦ - ucpešnejše in racionalnejše urejanje vodnega režima. v's . PLAN RAZVOJA V OBDOBJU 1981-1985: Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava bo iz združenih sredstev financirala na območju občine predvsem naslednja večja vodnoregulacijska dela: gradnjo zadrževalnikov In regula-cijo Gradaščice, Šujice, Malega grabna in Glinščice s pritoki in Zgornjega Galjevca ter pripravljalna dela Spodnjega Galjevca, vzdrževanje osnovne odvodne mreže na Barju in drugih meliori-ranih zemljišč, nadaljnje urejanje hudournikov v Polhogarjskih dolomitih, dokončanje študije za ureditev akumulacije na Grada-ščici (Žirovnik), pripravljalna dela in začetek gradnje, druga manjša dela pri vzdrževanju vodotokov ter pričetek melioracije doline Karlovščice. DRUGA PODROČJA '• \, :. ., . / POŽARNA VARNOST • >• Na območju občine deluje^ teritorialnih gasilskih društev ter občinska in mestna gasilska zveza. Njihova glavna naloga je organizacija teritorialno represivne in preventivne službe varstva pred požarom, skrb za izboljšanje požarnovarnostne kulture ob-čanov ter nudenje strokovne pomoči enotam civilne zaščite v KS in občini. V okviru razpoložljivih finančnih sredstev bo občinska samo-upravna interesna skupnost za varstvo pred požarom financirala giadnje in adaptacije naslednjih objektov: - dokončanje gasilskega doma v KS Kozarje, KS Preserje, KS Tomišelj (Brest), - v gradnjo novih domov v KS Lavrica (Orle), KS Horjul (Butaj-nova, Podolnica in Vrzdenec), KS Velike Lašče, - v adaptacijo gasilskega doma v KS Brezovica, KS Turjak in KS Rudnik. Viri financiranja bodo sredstva občinske SIS za požarno var-nost (10-15% vrednost investicije) ter sredstva KS. Za gasilske domove v KS Polhov Gradec, Dobrova pa bodo tekla vsa pripravljalna dela za začetek gradnje po letu 1985. Na podlagi ugotovitev analize o požarni varnosti občine bomo vla-gali v vodne rezervarje in zajetja. Hkrati bo potekala ustrezna aktivnost za gradnjo dislocirane enote Gasilske brigade Ljubljana. . ; LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Pri načrtovanju razvoja obrambnih priprav bomo izhajali iz dosežene stopnje obrambnih priprav in splošnega gospodar- skega, socialnega in prostorskega razvoja občine ter upoštevali njene kadrovske, materialne in druge pogoje in možnosti. Obrambne priprave bodo predstavljale integralni del razvojne in tekoče politike organizacij združenega dela in drugih samo-upravnih organizacij ter skupnosti, samoupcavnih interesnih skupnosti ter družbenopolitičnih in drugih organizacij v občini. Na področju Ijudske obrambe bodo organizacije združenega dela gospodarstva in družbenih dejavnosti: - izvedle predpripravo za morebiten prehod na proizvodnjo v vojnih razmerah, - zagotavljale kadrovske, materialne in organizacijske pogoje za nemoteno funkcioniranje družbenih dejavnosti v vojni (zlasti zdravstva, socialnega varstva in šolstva), - usposobile gradben^ in komunalne dejavnosti za vzdrževanje in gradnjo cestnih in drugih objektov, sanacijo terena in druge naloge, ki so pomembne za vodenje splošne Ijudske obrambe. Obrambne priprave organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v občini bodo zajemale organiza-cijske, kadrovske in materialne ukrepe za prehod iz mirnodpb-nega v vojno stanje in delovanje v vojni. Na področju Ijudske obrambe bomo: . .' ' ' • - nabavili sredstva oborožitve in vojaško opremo, - strokovno usposabljali in urili enote in štabe teritorialne obrambe, - izvajali vzdrževanje in skladiščenje orožja, opreme in drugih materialno tehničnih sredstev. . •¦ -¦¦¦.>¦ Na področju civilne zaščite bomo: '• - kadrovsko krepili organizirane dele civilne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, tako da bo v enote in štabe vključenih najmanj 18% vseh prebivalcev, - ustanavljali in opremljali spcializirane enote civilne zaščite oziroma združeni odred civilne zaščite, odpravljali neskladja v njihovi opremljenosti in organizirali splošneenote civilnezaščite v stanovanjskih objektih, - nadaljevali s strokovnim usposabljanjem enot in štabov ter jim zagotovili opremljenost s predpisano opremo. Nadaljevali bomo z organiziranim usposabljanjem ženske in moške mladine za obrambo in zaščito pred hudimi naravnimi nesrečamifrin bojnimi učinki. Graditev javnih zaklonišč na območju občine bomo program-sko razširili ter zagotovili izgradnjo zaklonišč pri vseh novograd-njah z usmeritvijo v dvonamensko uporabo. Z nadaljnjim izgrajevanjem in podružbljanjem sistema druž-bene samozaščite bomo krepili aktivni odnos delovnih Ijudi in občanov do varovanja družbene lastnine in samoupravnih odno-sov ter drugih temeljnih vrednot naše samoupravne družbe in revolucije. Delavci v organizacijah združenega dela in drugih samouprav-nih organizacijah in skupnostih bodo izvajali naloge na področju požarne varnosti, vamosti pri delu, varstva okolja, zavarovanja delavcev in delovne organizacije, hranjenja dokumentov in zaup-nih podatkov in izvajale druge dejavnosti družbene samozaščite. Občani v krajevnih skupnostih se bodo vključevali v izvajanje nalog za zagotovitev večje javne prometne varnosti, preprečeva-nje in odkrivanje sovražne, predvsem psihološke propagandne aktivnosti in njihovih nosilcev, preprečevanje kriminalitete, zmanjševanje nevarnosti požarov, poplav in organizacije odstra-njevanja posledic. Družbenopolitične ter družbene organizacije in društva v občini bodo vključevali področje družbene samoza-ščite in varnostne vzgoje v svoje programe idejnopolitičnega in vzgojnoizobraževalnega dela. SISTEM INFORMIRANJA V tem obdobju si bomo prizadevali za vsestranski intenzivnejši razvoj sistema javnega obveščanja, v katerem bodo sredstva javnega obveščanja še bolj odražala neposrednejši vpliv samo-upravno dogovorjenih interesov. Celovitejše in kvalitetnejše ob-veščanje moramo omogočiti s povratnim informiranjem. Občinsko glasilo »Naša komuna« bo tudi v tem obdobju nosilo pomembno vlogo pri informiranju v družbenopolitični skupnosti. Izhajalo bo še vnaprej štirinajstdnevno. Delegatska gradiva bodo izhajala v okviru občinskega glasila, poskrbeti je treba za izhajanje tovrstnih gradiv za delegatsko bazo SIS. Predlagatelji gradiv morajo zagotoviti pravočasne, razumljive informacije s povzetki gradiv in variantnimi predlogi odločitev. Prizadevali si bomozarazvoj učinkovitegadružbenegasistema informiranja. V krajevnih skupnostih in OZD je treba ustvariti pogoje (mini-malne) za redno informiranje. V OZD pa je s skupnimi prizadevanji potrebno zagotoviti po-goje za osnovno informjranost delovnih Ijudi (glasilo O^.D, obve-stila). DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI Na področju državne uprave bomo racionalizirali notranjo or-ganizacijo v cilju doseči učinkovito delovanje in realizacijo nalog za potrebe delavcev v združenem delu in občanov. V ta namen bomo dograjevali notranjo organizacijo, izvedli.bomo organiza-cijske in druge ukrepe za uskladitev nalog in opravil-z dejanskimi potrebami, poenotili bomo postopke ter modernizirali poslova-nje. Nadaljnjo aktivnost bomo usmerili v poglabljanje delovanja krajevnih skupnosti, pri čemer bomo dali zlasti poudarek na večje povezovanje krajevnih skupnosti z organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi samo-upravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane in dolžne sodelovati s KS. Krepilo se bo delo poravnalnih in potroš-niških svetov v KS. S postopno izgradnjo objektov bomo zagotav-Ijali pogoje za delovanje KS. Krajevne družbene centre bomo gradili v novoustanovljenih KS. Izvajale se bodo še naslednje investicije: - Postaja milice Vič (izpostava Horjul) - dokončanje gradnje objekta, leto dokončanja je 1981, - Postaja milice Vič - dokončanje gradnje objekta ob Tbilisij-ski ulici v letu 1981, - Postaja milice Vič (izpostava Rudnik) - priprava projektne dokumentacije za izgradnjo objekta, - SO Ljubljana Vič-Rudnik - adaptacija zaklonišča v občinski stavbi bo končana 1982 leta. V tem srednjeročnem obdobju bodo tekle priprave za pridobi-tev tehnične dokumentacije in pripravljalnadelazazačetekgrad-nje Muzeja Ijudske revolucije. Za potrebe letovanja otrok bomo • sodelovali v akciji za izgradnjo mladinskega letovišča v Pacugu, zgradili bomo tudi Centralno tehnično knjižnico. Upoštevajoč družbene interese in potrebe bomo na osnovi dosedanjih usmeritev razvijali tudi prostovotjno delo mladih kot celovit način delovnega, samoupravnega in interesnega angaži-ranja mladih. Z angažiranjem prostovoljnega dela bomo pripo-mogli h gradnji planiranih objektov v krajevnih skupnostih in tudi sodelovali pri akcijah v širšem območju Slovenije. V okviru ob-čine bo poudarek na orgahiziranju dela v manj razvitih krajevnih skupnostih in tistih območiih, kjer taka oblika dela še ni zaživela. obrazložitev PREDLOGA SPREMEMB IN DOPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE 1981-1985. Delegati občinske skupščine Ljubljana Vič-Rudnik so na seji 22. septembra 1982 obravnavali Prediog sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981-1985 in ga posredovali udeležencem v podpis. S tem so udeležence dogovora zavezali, da obveznosti iz tega dogovora vključijo v svoje srednjeročne dokurnente in da svoje dokumente uskladijo z vsebino dogovora. Hkrati so delegati občinske skupščine obravnavali tudi osnutek spremembe in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985. Pri oblikovanju predloga sprememb in dopolnitev družbenega plana občine smo upoštevali pripombe iz javne razprave o osnutku sprememb in dopolnitev družbenega plana, stališča izvršnega sveta o pripravi predloga in spremenjene in dopolnjene plane samoupravnih interesnih skupnosti. Glavne spremembe, ki jih vsebuje predlog v primerjavi s spreje-tim planom, so naslednje: - zoženi so materialni okviri možnosti razvoja do leta 1985, - povečane so obveznosti na področju ekonomskih odnosov s tujino, zlasti to velja za konvertibilni izvoz, - zaostrena je politika gibanja vseh oblik porabe skladno z razpoložljivimi sredstvi. V predlogu sprememb in dopolnitev družbenega plana ne navajamo analize dosedanjega razvoja, besedilo pa je v vseh poglavjih razdeljeno v dva dela: cilji bodočega razvoja in plan razvoja za obdobje 1981-1985. Predlog sprememb družbenega plana je usklajen z vsebino sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih plana razen na področju otroškega varstva, kjer spremenjeni in dopolnjeni do-govor o temeljih plana predvideva 51,3-odstotno vključitev pred-šolskih otrok y redno vzgojnovarstveno dejavnost, predlog spre-memb in dopolnitev družbenega plana pa predvideva 48,9-od-stotno vključenost otrok v otroško varstvo na koncu srednjeroč-nega obdobja (upoštevaje realne možnosti) in na področju kul-ture bodo iz sredstev za investicijsko vzdrževanje pri Ijubljanski kulturni skupnosti pndobljeni in opremljeni nadomestni prostori za knjižnico Prežihov Voranc, ni pa možnosti za ureditev knjižnih izposojevalnic v KS Rožna dolina, Trnovo in Kolezija. Predlog sklepa izvršnega sveta: Izvršni svet predlaga vsem trem zborom skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem Predlog sprernemb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-19B5. poročilo POROČILO O STANJU IN PROBLEMATIKI VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA na področju srednjega usmerje-nega izobraževanja za šolsko leto 1981/82 na območju občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik UVOD Namen poročila je prikaz stanja in problematike na področju usmerjenega izobraževanja v občini s predlogom ukrepov za njihovo reševanje Po enem letu izvajanja srednjega usmerjenega izobraževanja so šole pri reševanju nastopajočih, povsem novih problemov pridobile prve izkušnje, kar bo nedvomno omogočalo v tekočem šolskem letu bolj učinkovito uresničevanje tako temeljnih druž-benih kot vzgojnoizobraževalnih smotrov, opredeljenih s posa-meznimi vzgojnoizobraževalnimi programi. V preteklem šolskem letu so se šole angažirale tudi pri pripravi samoupravnih splošnih aktov in pri zagotavljanju z normativi predpisanih materialnih in kadrovskih pogojevza izvajanje vzgoj-noizobraževalnih programov. Skupaj z drugimi dejavniki druž-bene skupnosti so reševale številna vsebinska in organizacijska vprašanja pri izvajanju proizvodnega dela oz. delovne prakse. Kljub temu da so bili doseženi že precejšnji uspehi, bodo tudi v tekočem šolskem letu potrebni še dodatni intenzivni napori pri ceiovitem uresničevanju reformnih prizadevanj, kakor tudi pri izpolnjevanju zahtev pravilnika o postopku verifikacije vzgojnoi-zobraževalnih organizacij ter o vsebini in načinu vodenja razvida izobraževalnih organizacij (Uradni list SRS, št. 5-263/81). Šole morajo biti verificirane do 1. 9. 1983, ker odločbe Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo o izpolnje-vanju minimalnih pogojev za izvajanje vzgojnoizobraževalnih programov glede na zakon o usmerjenem izobraževanju veljajo le do tega roka. V poročilu je poudarek predvsem na obravnavanju vzgojnoizo-braževalne problematike 1. letnika srednjega usmerjenega- izo-braževanja, zajeta pa je tudi problematika 2., 3. in 4. razreda. POROČILO O STANJU IN PROBLEMATIK! VZGOJE IN IZOBRA-ŽEVANJA V SREDNJEM ŠOLSTVU. 1. Na področju občine Ljubljana Vič-Rudnik je delovalo v šolskem letu 1981/82 6 srednjih šol Srednja agroživilska šola, Srednja šola za računalništvo, Srednja Šola za strojništvo, Sred-nja kemijska šola, Srednja lesarska šola in Poklicna kovinarska šola (le 2. in 3. razred) in pa Šolske delavnice tehniških šol. V 1. letniku je 5 srednjih šol (Poklicna kovinarska šola ni imela 1. .letnika) izvajalo naslednje vzgojnoizobraževalne programe: PIS* VIP VIO štev. Štev. odd. učen 2 78 1 24 5 164 12 376 8 274 1 33 5 170 za agroživilstvo za elektrostroko za kovin. predelov. industr. za kemijo, farmacijo, gumarstvo in nekov. lesarstvo veterinarski tehnik (SR) kmetijec (SR) računalništvo (SR) kovinar strojnik (SR) kemik (SR) obdelovalec lesa (SKR) lesarstvo (SR) Srednja agrdživilska šola Srednja agroživilska šola Srednja šola za računal. Srednja šola za strojništ. Srednja kemijska šola Srednja lesarska šola Srednja lesarska šola SKUPAJ: 34 1119 V občini se je torej v 1. letniku izobraževalo 1119 učencev v 34 oddelkih ter v 7 vzgojnoizobraževalnih programih. VIP kmetijec (SR) je bil dislocirana enota Kmetijskega šolskega centra Grm Novo mesto. V oddelkih 1. letnika je bilo v povprečju 33 učencev. Preglednica o številu oddelkov iri številu učencev 2., 3. in 4. razreda: Šola , 2. razred 3. razred 4. razred odd. uč. odd. uč. odd. uč. ____________________,______________________,__________% ______________,—,----------------------------—---------------------------------------- Srednja agroživilska šola ,2 80 . 2 , 57. -2 42 Srednja šola za računal. ¦, , 4 ^ . 156 6 ; 177 , 5 148 Srednja šola za strojništvo \. 10 "-..V.:' 317 -.',':'¦ 7 '¦;: , ?03 :... ... . 7 184 Srednja kemijska šola : . ¦ ¦.¦*'. 8- ¦' ¦ 202 -,.,. 7 " .. *67 7 . 153 Poklicna kovinarska šola , '. ¦> 8, v 234 8 .¦•¦'. /M»4 Srednja lesarska šola " '"¦ 4 113 5 138 5 125 SKUPAJ _________36__________1102____________35___________934________ 26___________652 Opomba:* PIS - posebna izobraževalna skupnost VIP - vzgojnoizobraževalni program VIO - vzgojnoizobraževalna organizacija ; V občini se je v 2., 3. in 4. razredu izobraževalo skupaj 2688 učencev v 97 oddelkih. V oddelkih 2. razreda je bilo v povprečju 31 učencev, v oddelkih 3. razreda 27 učencev, v oddelkih 4. razreda pa 25 učencev. Vse srednje šole, razen Poklicne kovinar-ske šole, so imele celoletni pouk. Poklicna kovinarska šola je imela periodični pouk. t V poročilu so upoštevani le podatki za mladino, ki se je izobra-ževala na področju občine. V sestavu matičnih šol (Srednja agroživilska šola, Srednja šola za strojništvo, Srednja kemijska šola, Srednja lesarska šola) so delovali tudi dislocirani oddelki oziroma dislocirane enote za mladino ter odrasle pri posameznih šolah zunaj Ljubljane. Šolske delavnice tehniških šol so v šolskem letu v celoti, oziroma delno izvajale pouk osnov tehnike in proizvodnje za učence 1. letnikov naslednjih srednjih šol: Srednje šole za stroj-ništvo, Srednje lesarske šole, Srednje kemijske šole, Srednje šole za računalništvo (vse s področja občine Ljubljana-Vič-Rudnik), Srednje elektrotehniške šole, Srednje šole Ivan Cankar za splošno kulturo in energetiko, Srednje šole za oblikovanje in fotografijo (šole s področja občine Ljubljana Center), Dopisno delavsko univerzo Univerzum in Srednjo šolo tehniških usmeritev iz Novega mesta. Poleg pouka osnov tehnike in proizvodnje je potekal v Šolskih delavnicah tehniških šol tudi praktični pouk za učence 2., 3. in 4. razreda omenjenih šol. V lanskem šolskem letu so tako vključili v osnove tehnike in proizvodnje in v praktični pouk 3069 učencev, ki so bili vključeni v 100 oddelkov. 2. Materialni pogoji, v katerih poteka na vseh srednjih šolah občine Ljubljana-Vič-Rudnik vzgojnoizobraževalni proces, so se glede na prejšnja leta malo spremenili. Izvajanje usmerjenega izobraževanja se tinancira v glavnem iz sredstev posebnih izobra-ževalnih skupnosti. Sredstva izloča združeno delo na podlagi sprejetih prispevnih stopenj. Na podlagi bilančnih podatkov za tretje četrtletje, ocenjujemo, da bo za izvajanje programa v sred-njih šolah na območju občine porabljeno okoli 175,000.000 din. Od tega bo 27,7% vseh sredstev potrošenih za pokritje material-nih stroškov, 18,1% prispevkov iz dohodka, 54,4% osebnih do-hodkov ter 7,6% za sklade. V poslovni sklad bo razvrščeno okoli 2,4% celotnega prihodka. Skupaj s sredstvi amortizacije, ki znaša okoli 5,6% celotnega prihodka šole ne bodo v stanju izvajati večjih vlaganj v zagotovitev prostorskih pogojev. Vse srednje šole na področju občine imajo prostore v starih stavbah, v katerih je vzgojno-izobraževalni proces organiziran v dveh izmenah. Ker prostori Poklicne kovinarske šole za izvajanje pouka niso primerni, šola v šolskem letu 1981 /82 ni več vpisovala učencev v 1. letnik. Na področju občine je zaradi enakega vzroka začela odmirati tudi Srednja agroživilska šola, ki v letošnjem šolskem letu v starih prostorih izvaja pouk le za učence 3. in 4. razreda. Učenci 1. in-2. ietnika pa imajo pouk v prostorih Izobra-ževalnega centra Rudolfa Maistra v Kamniku. Vsak vzgojnoizobraževalni program za srednje usmerjeno izo-braževanje ima v učnih načrtih za posamezne predmete oprede-Ijene tudi minimalne pogoje. Pri naravoslovnih predmetih (fizika, kemija, biologija) pred-stavljajo minimalne materialne pogoje specialne učilnice, ki mo-rajo biti opremljene skladno s sprejetirni normativi. Znano je, da je za vse srednje šole, ki so se prijavile na razpis za opremljanje teh učilnic, Izobraževalna skupnost Slovenije zagotovila 70% finančnih sredstev. Do 31. 8. 1982 so bile srednje šole na po-dročju občine z omenjenimi specialnimi učilnicami opremljene takole: Šola fi ke bio Srednja agrož. šola - - - Pouk imajo v prostorih Izobraževal. centra R. •,.'.>¦:' .. . -; •'¦...' Maistra v Kamniku Srednjašolaza računalništvo .- 1' '¦'— . . - : Srednjašolazastrojništvo -*'¦,* — - Šolajeskleniladogovorza vsetri učilnice, vendar ,¦.,'¦¦¦'.¦• . ' - še nima niti osnovne pogodbe / Srednja kemijskašola " ¦ • .- ¦— ¦ _'• ¦ '- _ Sklenjen jedogovorzafiziko in kemijo ". Srednja lesarskašola . - - - Sklenjen jedogovorza kemijo in biologijo ____ Ker so omenjene specialne učilnice tudi pogoj za verifikacijo, bodo morale šole pospešiti urejanje učilnic v skladu s sprejetimi dogovori in pogodbami ter se začeti ustrezno dogovarjati o njihovi skupni in smotrni uporabi. Lastnih učnih delavnic za predmet osnove tehnike in proizvod-nje niso imele v preteklem šolskem letu: Srednja šola za strojniš-tvo, Srednja šola za računalništvo in Srednja agroživilska šola. Ostale srednje šole (z izjemo Poklicne kovinarske šole) so imele opremljene učne delavnice za ta predmet. Posebej je treba opozoriti na ustrezno opremljene učne delav-nice za posamezne strokovno-teoretične predmete na vseh treh šolah v prostorih Aškerčeve 7 in v Šolskih delavnicah tehniških šol Za predmet obramba in zaščita je opremljenost s specialnimi učilnicami dosti boljša. Vse srednje šole na področju občine (razen Poklicne kovinarske šole) imajo učilnico za ta predmet opremljeno po normativih. Poseben problem na srednjih šolah občine so tudi telovadnice in zunanja igrišča, ki so prav tako minimalni materialni pogoj za uresničevanje učnega načrta telesne vzgoje. Vse tri srednje šole (Srednja šola za strojništvo, Srednja kemijska šola, Srednja lesar-ska šola) v stavbi na Aškerčevi 7 imajo skupno telovadnico, zato dodatno telovadnice najemajo (za znatna finančan sredstva) na Taboru oziroma v Trnovem. Brez lastne telovadnice je tudi Sred-nja agroživilska šola. Zaradi tega je pouk telesne vzgoje pravi-loma zunaj urnika, kar ne prispeva k ustreznemu režimu življenja in dela učencev na teh šolah. 3. Vse srednje šole na območju občine imajo svojo knjižnico s skupnim številom 32.180 knjižnih enot (od najmanj 570 do največ 11.216). Kljub precejšnjemu številu knjig v posameznih knjižni-cah, pa so prostori knjižnic premajhni oziroma manj ustrezni in zato knjižnice slabše urejene. V preteklem šolskem letu so imele le 3 srednje šole (Srednja šola za računalništvo, Srednja šola za strojništvo, Srednja kemijska šola) knjižničarja, ki je bil v vseh treh primerih v pogodbenem delovnem razmerju. 4. Na srednjih šolah občine Ljubljana Vič-Rudnik je v šolskem letu 1981/82 po podatkih šol, posredovanih v poročilu o vzgoj-noizobraževalnem delu. poučevalo 216 učiteljev.od tega jih je bilo 142 (65,7%) imelo ustrezno smer in stopnjo izobrazbe in so združevali delo za nedoločen čas. 11 (5,1%) učiteljev ni izpolnje-valo predpisanih pogojev (pedagoško-andragoška usposoblje-nost, opravljen strokovni izpit in končan programza izpopolnje-vanje), vendar so združevali delo za nedoločen čas. V pogodbe-nem delovnem razmerju je bilo 51 (23,6%) učiteljev, 6 (2,8%) pa jih je združevalo delo za določen čas. 6 (2,8%) učiteljev je dopol-njevalo svojo delovno obveznost iz druge šole. Zajeti so le učitelji šestih srednjih šol, ne pa Šolskih delavnic tehniških Hol, ki so imele v delovnem razmerju 60 učiteljev. Na srednjih šolah občine je bilo v šolskem letu 1981/82 8 učiteljev pripravnikov, za.katere so šole skladno s pravilnikom o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 20-1157/80) organizirale men-torstvo in pripravile program dela za pripravnike. Posebej kaže izpostaviti profil sodelavcev v srednjih šolah, to sta psiholog oziroma pedagog ter laborant. Sodelavci - knjižni-čarji so bili v poročilu že omenjeni. Samo dve srednji šoli sta imeli v preteklem šolskem letu pedagoga oziroma psihologa. Na Sred-nji šoli za računalništvo je bil v delovnem razmerju za nedoločen čas, na Srednji strojni šoli pa v civilno pravnem delovnem raz-merju. Da bo srednja šola dobivala vse bolj usmerjevalno funk-cijo, kar je tudi zahteva zakona o usmerjenem izobraževanju, bodo morale v bodoče vse srednje šole pridobiti pedagoga ozi-roma psihologa, ki bo poleg učiteljskega zbora šole prevzemal strokovne naloge. ,v ; .'¦."'.';" V nove učne načrte naravoslovnih predmetov je vključen tudi pomočnik učitelja- laborant, ki bosodeloval pri pripravi eksperi-mentalnega dela načrtovanih vzgojnoizobraževalnih vsebin. La-borante je imela le Srednja kemijska šola (8 laborantov), ki bodo v naslednjih letih suficitirani, ker učni načrti srednjega usmerje-nega izobraževanja ne zahtevajo toliko sodelavcev učiteljev Ostale srednje šole na področju občine laborantov niso imele, kar je v tesni soodvisnosti z dejstvom. da specialne učilnice za naravoslovne predmete (z izjemo ene učilnice za fiziko) še niso urejene. 5. Delo in življenje srednjih šol na področju občine je potekalo skladno z letnim delovnim načrtom, ki ga je na večini šol sprejel svet šole konec oktobra oziroma v prvi polovici novembra. Iz-stopa pa Srednja šola za strojništvo, na kateri je svet šole potrdil letni delovni načrt šole konec marca 1982. Pedagoška služba predlaga, naj šole v bodoče pri pripravi letnega delovnega načrta v večji meri izhajajo iz analize učinkovi-tosti dela za preteklo šolsko leto. Pri oblikovanju letnega delov-neqa načrta naj bodo dosledno upoštevana določila zakona o usmerjenem izobraževanju. Planirane pedagoške ure všolskem letu 1981/82 so šole realizi-rale tako: Srednja agroživilska šola 95,05%, Srednja šola za računalniš-tvo 95,3%, Srednja šola za strojništvo 94,0%, Srednja kemijska šola 98,3%, Poklicna kovinarska šola 93,7% in Srednja lesarska šola 96,48%. Srednje šole soskupaj planirale 178.075 pedagoških ur, realizi-rale pa le 170.918, kar pomeni, da ni bilo skupaj opravljenih 7.157 ur. Ob 1290 pedagoških urah, ki jih mora v večini vzgojnoizobra-ževalnih programov realizirati en oddelek učencev v šolskem letu, to pomeni,'da vse srednje šole v občini niso realizirale pedagoških ur za 5,5 oddalka. Srednje šole v poročilu o vzgojnoizobraževalnem delu navajajo različne vzroke: predvsem manj ustrezno planiranje po tednih in ne po dnevih, različne akcije, ki jih ni bilo mogoče predvideti vnaprej, in tudi daljše bolezenske odsotnosti posameznih učite-Ijev. Pri večjem razkoraku med planiranim in realiziranim fondom pedagoških ur, je vprašljiva tudi realizacija vsebin, opredeljenih v vzgojnoizobraževalnih programih. Na srednjih šolah občine se je z uvedbo usmerjenega izobraže-vanja okrepila vloga ravnateljev kot pedagoških vodij, raz-rednikov in šolskih strokovnih aktivov učiteljev. Razredniki (pred-vsem 1. letnika) so poleg običajnih prevzemali še dodatne obvez-nosti, posebej na šolah, kjer ni bilo psihologa oziroma pedagoga. Šolski strokovni aktivi so se bolj ali manj pogosto sestajali, se 'dogovarjali o oblikah in metodah dela, ki bi bile najbolj ustrezne glede na riove vzgojnoizobraževalne vsebine, skupaj določali kriterije za preverjanje in ocenjevanje ter organizirali nekaj med-sebojnih hospitacij, kar je nedvomno prispevalo k dvigu kvalitete vzgojnoizobraževalnega dela. Povezovanje je potekalo predvsem znotraj srednjih šol. do večjega povezovanja med šolami pa ni prišlo, pn čemer je to še posebej nelogično za šole, ki so v isti stavbi na Aškerčevi 7. Na vseh srednjih šolah v občini je bilo skupaj opravljenih kar 123 hospitacij (pedagoški vodja, vodje vzgojnoizobraževalnih programov, posamezni učitelji znotraj strokovnih aktivov). Pri hospitacijah so se poleg drugega dela predvsem angažirali peda-goški vodje in učitelji mentorji. V poročilih o vzgojnoizobraževal-nem delu opozarjajo na pomanjkljivo didaktično usposabljanje učiteljev med študijem na visokih šolah. 6. Učni uspeh odvisen od mnogih dejavnikov, zato ga ne moremo obravnavati ločeno od vsega življenja in dela na šoli. Upoštevati moramo, da je potekalo vzgojnoizobraževalno delo na vseh srednjih šolah (z izjemo Poklicne kovinarske šole) občine po starih programih in po novih vzgojnoizobraževalnih programih v 1. letniku. Na posameznih srednjih šolah občine so materialni pogoji izenačeni (nikjer niso ugodni), razlika med šolami pa je v osnov-nošolskem učnem uspehu učencev, ki so se vključilj v določen vzgojnoizobraževalni program. V preglednici so v odstotkih prikazani učenci na posamezni šoli, ki napredujejo (ločeno za 1. letnik in višje razrede): Šola %uč. 1. %uspeh % uč. 2 , ..¦ . ¦ let.,ki vPIS3.4 ,5.. ki napred. (zaSBS) napreduj. Srednjaagroživilska 75,5 87,8 94,4 Srednjašolaza računalnišlvo 87,2 82,0 94,4 Srednjašolazastrojništvo 71,8 83,1 83,4 Srednjakemijskašoia 84,3 87,3 90,6 Srednja lesarska šola " ¦ • '¦ . 90,1 89,4 94,7 Poklicna kovinarskašola - - - 88,6 V preglednico je za primerjavo vključen v odstotek izražen uspeh vseh učencev 1. letnika v posamezni posebni izobraževalni skupnosti. S tem podatkom pa ni mogoče primerjati uspeha 2., 3., in 4 razreda, ker so programi in v nekaterih primerih tudi učenci po uspehu iz osnovnih šol različni. Odstopanja navzdol od pov-prečnega uspeha v posamezni skupnosti so na Srednji agroživil-ski šoli, kjer je povprečen uspeh močno znižal oddelek kmetijec, ki je dosegel ob koncu šolskega leta le 58% uspeha, ter na Srednji šoli za strojništvo in Srednji kmetijski šoli. V primeru zadnjih dveh šol nižjega uspeha nič ne opravičuje, pač pa je treba opozoriti, da so v obe skupnosti vključene šole izvajalke, ki so izobraževale učence tudi v vzgojnoizobraževalnem programu manj zahtevne stopnje. Pedagoška služba je v šolskem letu 1981/82 intenzivno sprem-Ijala uspeh učencev Uetnika v posameznih ocenjevalnih obdob-jih. Na nobeni od srednjih šol občine uspeh skozi šolsko leto ni kontinuirano naraščal, najnižji je bil po prvem in tretjem ocenje-valnem obdobju, najvišji pa ob koncu šolskega leta, predvsem po drugem roku popravnih izpitov. Šole so si prizadevale izboljšati doseženi učni uspen, kar je razvidno tudi iz vsebin pedagoških konferenc. Prav tako je pedagoška služba v ta namen organizi-rala posvete z ravnatelji srednjih šol in posvete z učitelji po posameznih predmetnih aktivih. Na vseh srednjih šolah v občini ni napredovalo skupaj 12,6% učencev. Poseben problem je tudi veliko število popravnih izpitov, ki so jih v skladu z zakonskimi predpisi učenci lahko opravljali dvakrat. V občini je skupaj uspešno opravilo popravne izpite 14,7% učen-cev. Šole opozarjajo, da so učenci pogosto slabo pripravljeni na prvi rok popravnih izpitov, kar tudi kaže, da bo v prihodnje treba bistveno spremeniti odnos učencev do dela, pri čemer bodo morali učitelji v večji meri izhajati iz analize doseženega znanja in uspešnosti posameznih učencev glede na zahteve posameznih vzgojnoizobraževalnih programov. Med šolskim letom so srednje šole preusmerile, po podatkih, zajetih v poročilu o vzgojnoizobraževalnem delu, 72 učencev. Vse srednje šole, z izjemo Srednje Jesarske šole, so preusmerile učence v druge SR vzgojnoizobraževalne programe oziroma delo v OZD. Znotraj šole je iz SR V SKR vzgojnoizobraževalni program lahko preusmerjala učence le Srednja lesarska šola. Med šolskim letom so v SKR vzgojnoizobraževalni program obdelovalec lesa znotraj šole preusmerili 18 učencev. 7. Zahteva zakona o usmerjenem izobraževanju glede sodelo-vanja učencev v vseh fazah vzgojnoizobraževalnega dela, od načrtovanja naprej, na srednjih šolah v občini še ni v celoti upoštevana. V vzgojnoizobraževalnem procesu učenci aktivno sodelujejo predvsem pri dejavnostih (telesnovzgojnih, kulturnih, naravoslovnih), ki so jih uvedli novi predmetniki, in pa v fazi preverjanja in ocenjevanja znanja. Šole v svojih poročilih o vzgoj-noizobraževalnem delu navajajo, da so kljub temu, da se šele uvajajo, dejevnosti dobro uspele, ker so učenci pokazali veliko pripravljenost za delo. V precejšnji meri sodejavnosti popestrile sam pouk in bistveno pospešile proces demokratizacije na sred-nji šolah. V organizirano vzgojnoizobraževalno delo sodi poleg pouka tudi vključevanje učencev v interesne dejavnosti, sodelovanje pri proslavah, tekmovanjih, drugih prireditvah in akcijah v šoli in zunaj nje, izdajanje literarnih in informativnih giasil in drugo. V organizirano vzgojnoizobraževalno delo sodi poleg pouka tudi vključevanje učencev v interesne dejavnosti, sodelovanje pri proslavah, tekmovanjih, drugih prireditvah in akcijah v šoli in zunaj nje, izdajanje literarnih in informativhih glasil in drugo. Vseh učencev, ki so bili v šolskem letu 1981/82 vključeni v interesne dejavnosti, je bilo na srednjih šolahobčine v povprečju 47,8%. Vključene so le interesne dejavnosti, ki so jih organizirale šole s svojimi mentorji. Učenci so se vključevali tudi v različna društva zunaj šole. Posamezne šole so organizirale različno šte-vilo interesnih dejavnosti (od 4 do 11). Upoštevajoč polno zasedenost šoiskega prostora, število voza-čev, ki jih je bilo v šolskem letu 1981/82 na vseh srednjih šolah veliko, in precejšnjo obremenjenost učencev z zahtevami pro-grama, je to sodelovanje ustrezno. V prihodnjem šolskem letu bi bilo treba vso skrb še naprej usmerjati v kvaliteto interesnih dejavnosti. Ker so v usmerjenem izobraževanju dejavnosit (tele-snovzgojne, obrambne, kulturne in naravoslovne) predpisane s predmetnikom, bi kazalo spremeniti tudi dosedanji način vključe-vanja učencev v interesne dejavnosti. V prihodnje naj šole sodbu-jajo deficitarne dejavnosti s področjih tehnike in družboslovja Občinski sindikalni svet ih ustanovitelj pa naj spodbudita dogo-varjanje med OZD materialne proizvodnje in šolami za vključeva-nje strokovnjakov kot mentorjev interesnih dejavnosti šole. 8. Zakon o usmerjenem izobraževanju zavezuje šole, da so dolžne skrbeti za prehrano učencev. V celoti tega zakonskega določila ne izpolnjuje nobena srednja šola na področju občine. Srednja agroživilska šola zaradi prostorske stiske nima urejene prehrane učencev. Problem so tudi srednje šole na Aškerčevi 7, kjer učenci dobivajo malico zunaj šole (v kiosku) in jo 'sami razdeljujejo. Na Srednji šoli za računalništvo dobiva malico 23% učencev. 9. Štipendijska potitika zavzema posebno mesto pri spodbuja-nju izobraževanja v skladu s potrebami združenega dela in pri izenačevanju pogojev za izobraževanje. Med posameznimi šo-lami v občini je glede števila učencev, ki so v šolskem letu 1981-82 dobivali štipendijo, razlika. Največ štipendistov je bilo na Srednji lesarski šoli (61,7%), Srednji šoli za strojništvo (43,4%) in Srednji kemijski šoli (42,5%). Na Srednji šoli za računalništvo je bilo štipendiranih učencev v povprečju le 6,2%, vendar odstotek znižujejo učenci 2., 3. in 4. razreda gimnazije, ki štipendij ne dobivajo v večjem številu. Na Srednji agroživilski šoli je bilo le-13,9% učencev, ki so dobivali štipendije, kar kaže, da štipendij-ska politika še ne upošteva v celotiza našo družbo prednostnih panog. 10. Vsaka srednja šola na področjuiobčine je vključena kot izvajalka samo v eno posebno izobraževalno skupnost. Šole sodelovanje s posameznimi skupnostmi ocenjujejo dobro, iz-jema je le sodelovanje Srednje šole za računalništvo s skupnostjo za elektrostroko. S pomočjo posamezne skupnosti in Gospodar-ske zbornice so šole pripravile samoupravne sporazume, na osnovi katerih so z OZD sklepale pogodbe za proizvodno delo in delovno prakso za učence 1. letnika oziroma praktični pouk za učence višjih razredov. Srednje šole so sodelovale z 81 OZD na področju vse Slovenije. Sodelovanje z OZD je za večino srednjih šol občine že dalj časa uveljavljen način dela. Bistvena novost je le v tem, da vodijo sedaj učence pri proizvodnem delu oz. delovni praksi delavci iz OZD. Šole ocenjujejo sodelovanje s krajevnimi skupnostmi kot za ustrezno. Novost pa je povezovanje srednjih šol z visokimi šo-lami, kjer vodi Srednja kemijska šola, ki se vertikalno povezuje z Univerzo E. Kardelja, oddelkom za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Zelo tesno sodelovanje pa je razvito med srednjimi šolami in pedagoško službo. V šolskem letu 1981-82 je pedagoška služba kontinuirano spremljala delo srednjih šol na področju občine usmerjenem izobraževanju, in to s pregledi dela srednjih šol in individualnimi pregledi dela učiteljev. Zavod SR za šolstvo ter njegova organizacijska enota Ljubljana sta pripravila in izvedla številne seminarje inaktiveza učitelje. Na seminarjih so se učitelji usposabljali za uresničevanje učnih načrtov in smernic za izvajanje dejavnosti, zauporabospecialnih učilnic in vključevanje novih učbenikov v vzgojnoizobraževalni proces. Načrtno je potekalo tudi delo s pedagoškimi voji šol. Precejšnja pozornost je bila namenjena tudi usmerjanju in preusmerjanju učencev med izobraževanjem ter organizaciji proizvodnega dela in delovne prakse. Vir podatkov: - Zavod SRS za šolstvo, OE Ljubljana - poročilo o vzgojnoizo-braževalnem delu srednjih šol v šolskem letu 1981-1982. - Podatki iz periodičnih obračunov za leto 1982 - Podatki Zavoda za družbeno planiranje Ljubljane .'...': stališča predlagatelja Izvršni svet smatra, da je gradivo ustrezno pripravljeno ter dobro prikazuje stanje in problematiko na področju srednjega usmerjenega izobraževanja. Izhajajo iz teh podatkov in iz poro-čilP. o problematiki usmerjenega izobraževanja v Ijubljanskih ob-činah, objavljenega v decembrski prilogi SML, izvršni svet ugo-tavlja, da je potrebno namenili vso pozornost nadaljni organizira-nosti usmerjenega izobraževanja pri čemer je potrebno: o Ugotoviti obseg potreb glede na dejanske dolgoročne in tekoče potrebe združenega dela ter na tej podlagi določiti vrsto in število vzgojnovarstvenih programov. Manj pa morajo na ob-seg vpfsa vplivati prostorske zmogljivosti srednjih šol. - Usmerjanju v izobraževanju je potrebno dati večjo družbeno težo, ker sedanji način usmerjanja ne rešuje zadovoljivo tega problema Vse pogosteje se namreč zatekamo k omejevanju vpisa, kar rešuje prevelik pritisk na suficitarne usmeritve, ne rešuje pa problem deficitamih panog. - Nadaljevati je potrebno z začeto reorganizacijo mreže šol, pri čemer je na podlagi ustrezne analize potrebno preveriti seda-njo razmestitev ter pripraviti tako, ki bo ustrezala dolgoročnim potrebam združenega dela Doseči je potrebno boljšo poveza-nost osnovnih, srednjih in visokih šol tako pri oblikovanju pro-gramov kot mreže šol Pri tem je potrebno doseči manjšo razdrobljenost programov. - Izvršni svet ugotavlja, da je nalog na tem področju še veliko, saj je reforma proces, ki še ni končan. Zato je potrebno točno opredeliti naloge in nosilce posameznih nalog. Nedefiniranost nosilcem je namreč povzročila, da je nekatere naloge reševalo tudi več dejavnikov, medtem ko so se druge prepočasi reševale. - Hkrati IS ugotavlja, da je bil narejen v šolskem letu 1981-82 pozitiven premik, za še kvalitetnejše delo je potrebno nameniti vso pozornost reševanju materialnih, kadroskih osnov in samo-upravni organiziranosti srednjih šol. Za verifikacijo srednjih šol je potrebno čimpreje izdelati pregled potreb in določiti virefinanci-ranja. V čim večji meri pa bo potrebno prostorsko problematiko reševati z boljširri povezovanjem in organiziranostjo dela srednjih šol. Pri reševanju kadrovske problematike pa je nujna načrtna štipendijska politika. - Še nadalje je potrebno boljšati kvaliteto dela o vzgojnem procesu, pri čemer bo potrebno angažirati tudi zunanje dejavnike (Zavod za šolstvo, domovi za učence, OZD, društva itd.) Zaradi večjega vpliva na usmerjanje mladine je potrebno razvijati pre-dnostne deficitarne dejavnosti s področja tehnike in družbo-slovja. Pri tem je potrebno zagotoviti sodelovanje zunanjih stro-kovnjakov in OZD oz. društev kot mentorjev interesnih dejavno-sti. - Zaradi pereče problematike izobraževanja ob delu in iz dela, le-ta je namreč v Ljubljani v upadanju, daje IS pobudo, da Zavod za šolstvo čimpreje pripravi ustrezno analizo, ki bo osnova za ukrepanje. poročilo POROČILO O STANJU IN PROBLEMATIKl na področju osnovnega šolstva UVOD Letno poročilo o učnovzgojnih rezultatih osnovnih šol prika-zuje stanje v osnovnem šolstvu celovito, zlasti pa izpostavlja organizacijsko-kadrovske in materialne osnove dela. Pri izvajanju vzgojnoizobraževalnega programa osnovnih šol je bilo v šolskem letu 1981/82 izpostavljeno dosledno izvajanje načela odprtosti delovanja osnovne šole in njene povezanostt z družbeno-političnimi skupnostmi, organizacijami in društvi v okolju, v katerem delujejo. - Med temeljne vsebinske usmeritve je sodila dvig kvalitete dela ob delovni in politehnični vzgoji učencev Ta pa je tesno pove-zana z razvijanjem ustreznih interesnih dejavnosti v šoli in zunaj nje, pa tudi z naravnanostjo celotnega vzgojnoizobraževalnega dela. POROČILO O STANJU IN PROBLEMATIKI NA PODROČJU OSNOVNEGA ŠOLSTVA 1. V občini je delovalo v šolskem ietu 1981/82 skupaj 30 osnovnih šol, od tega 6 samostojnih, 7 centralnlh in 17 podruž-ničnih šol Skupaj se je v teh šolah šolalo 8.150 otrok v 312 oddelkih. Pogoji delovanja so se v tem šolskem letu zboljšali z odprtjem nove šole v KS Podpeč-Preserje s 16 oddelki, ki je bila zgrajena iz sredstev samoprispevka II. Dosežen je bil 1,2 koefi-cient učne izmene. V organizirani celodnevni šoli sta bili šoli 7. tnaja v Dobrovi in I. bataljona Dolomitskega odreda Horjul. Skupaj sta imeli 29 oddel-kov, v katerih je bilo 699 ali 8,6% vseh osnovnošolskih učencevv občini. V podaljšano bivanje je bilo vključenih 1 481 učencevali 18,3% vseh učencev. Potrebe po oddelkih podaljšanega bivanja so na mestnem območju precej večje, vendar jih šole zaradi prostorske stiske niso mogle organizirati. 2 Finančna sredstva, ki so osnovnim šolam na voljo, močno omejujejo možnosti za uresničevanje družbene usmeritve v celo-viti skrbi šole za otroke. Sredstva za financiranje njihovega delo-vanja se zbirajo s prispevnimi stopnjami Iz oseb. doh. delavcev v zdr. delu. Za izvedbo programa izobraževalne skupnosti je bilo v mestu Ljubljani v letu 1982 zbranih skupaj 1 658,354.059 din sredstev, od tega je bilo namenjeno za izvedbo osnovnošolskega programa na območju občine 379,609 676 din sredstev Sredstva za' izvedbo osnovnega šolstva so bila v letu 1982 udeležena v sredstvih namenjenih za financiranje vseh družbenih dejavnosti v Ijubljanskih občinah z 21,6%. Večino - kar 67,2% vseh sredstev, zbranih na ravni mesta, je bilo namenjenih za izvedbo zagotovljenega programa, 12,4% za izvedbo razširjenega programa (COŠ, PB, jutranje varstvo) ter 20,4% za druge namene (skupne naloge MIS, sofinanciranje usmerjenega izobraževanja, stroški poslovanja skupnosti itd). Po strukturi porabljenih sredstev pa je bila večina - 64% sredstev porabljenih za osebne dohodke zaposlenih v osnovnih šolah in za oblikovanje skladov, 7,6% za pokritje materialnih stroškov osnovnih šol, 2,8% za prevoze učencev, regres za pre-hrano in ekskurzije učencev. Za 20,4% sredstev pa je poraba že opredeljena. Z danimi materialnimi možnoslmi so šole lahko le skromno dopolnile kabinete za tehnično vzgojo in nabavile nekatere učne pripomočke. Večjih vlaganj iz teh sredstev nibilo močzagotoviti. Gradnje novih objektov pa, glede na sprejeto usmeritev, da se iz sredstev skupne porabe ne financira gradnje novih objektov, potekajo iz sredstev samoprispevkov. Povprečni neto osebni dohodki zaposlenih v osnovnih šolah so se gibali v skladu z določili dogovora o uresničevanu družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 in so ob devetme-sečju znašali v občini Ljubljana Vič-Rudnik 15.172 din, kar je na ravni doseženega povprečja za družbene dejavnosti v Ijubljan-skih občinah *" 3 Kadrovska struktura zaposlenih je bila v šolskem letu 1981/82 neugodna Skupaj je bilo zaposlenih 460 delavcev, od tega jih je imelo 77 visoko strokovno izobrazbo, 185 višjo, 139 srednjo in 59 (12,8%) neustrezno izobrazbo. V oddelkih podaljšanega bivanja pa je bilo zaposlenih 70delav-cev, od katerih je imelo 29 (41,4%) neustrezno izobrazbo. Število strokovno neustrezno usposobljenih delavcev je še vedno zelo visoko. V primerjavi s šolskim letom 1980/81 jestanje ostalo nespremenjeno. Še vedno manjkajo učitelji za poučevanje matematike, fizike, tehnične, likovne ter telesne vzgoje. Razmerje med ustrezno in neustrezno izobrazbo je precej slabše na predmetni kot razredni stopnji. Na predmetni stopnji je 82,05% proti 17,96%, na razredni pa 91,48% proti 8,52%. V oddelkih podaljšanega bivanja pa se je število delavcev, ki ne ustreza pogojem za opravljanje vzgojnoizobraževalnega dela, celo poslabšalo v primerjavi z letom poprej za 3,2'odstotka. Kadrovska zasedba v oddelkih podaljšanega bivanja je kritična in prav gotovo ne prispeva h kvaliteti dela. Kot posebna pi-oblematika nastopa ta, da je v šolah z manjšim številom oddelkov zaradi manjšega števila ur, predvsem pri vzgojnih predmetih, skoraj nemogoče zagotoviti strokovno za-sedbo vseh predmetov in polno zaposlitev delavcev. Določilo zakona o osnovni šoli, ki govori o kadrovskem sodelovanju med šolami, še ni zaživelo. Z uresničevanjem le-tega bi šole v večji meri prispeval.e h kvalitetnejšemu pouku ter racionalni in enako-merni obremenitvi učnega kadra. 4. Osnovna naloga, ki je bila v šolskem letu 1981/82 pred osnovnimi šolami, je šola v skladu s prejetimi usmeritvami dvig kvalitete dela, ki bi se morala odraziti tudi o doseženem učnem uspehu. V šolsKem letu 1981/82 se je učni uspeh gibal po posameznih šolah med 95,3% in 100%. V poprečju je bil dosežen 98,5% pozitiven učni uspeh. Generacijski osip je upadel od 4,9% na 4,1%. Povečal pa se je odstotek učencev, ki v šoli ne napredujejo, le-ta je porastel od 0,7 na 1,5%. Nezadostno oceno iz enega ali več predmetov je imelo 313 ali 3,8% učencev. Največ slabih ocen je fcilo pri tujem jeziku (3,1%), matematiki (1,8%) in slovenskem jeziku (0,9%). Precej visok odstotek negativnih ocen je bil tudi pri biologiji, kemiji in fiziki, ki se poučujejo v zadnjih treh razredih osnovne šole. V primerjavi z ostalimi Ijubljanskimi občinami je občina Ljub-Ijana Vič-Rudnik po doseženem pozitivnem učnem uspehu na četrtem mestu, po odstotku osipa (4,08%) pa na drugem mestu. Vzrokov za poslabšanje učnega uspeha je več; premajhna individualizacija in notranja diferenciacija vzgojnoizobraževal-nega deia, premalo skupinskega dela in pouka, premalo prostosti učnih oblik in metod, ostrejši kriteriji ocenjevanja, napredovanje učencev z negativnimi ocenami, povečanje števila učencev s specifičnimi težavami itd. 5. V proces vzgojnoizobraževalnega dela na osnovnih šolah se aktivno vključujejo tudi šolske knjižnice s skupnim knjižnim fondom 96.873 izvodov poučne in poljudnoznanstvene literature za učence in 47.400 strokovnih knjig za potrebe učnovzgojnega kadra. Šole, ki imajo samostojnega knjižničarja, so v tem pogledu zelo napredovale in izvajajo knjižničarski vzgojni program, ki se vključuje v učnovzgojni proces. 6 Poleg rednega pouka pa se na šolah izvaja še dopolnilni pouk, dodatni pouk pri posameznih predmetih in fakultativni pouk. V šolskem letu 1981/82 je obiskovale dopolnilni pouk 2.672 ali 33% učencev. To je oblika pomoči učencem, ki počasi napredu-jejo. Visok odstotek učencev pri dopolnilnem pouku kaže, da gre za ekstenzivnost ne pa za intenzivnost pri učnem delu v razredu. V organizacijo dodatnega pouka so vključeni učenci, ki kažejo pri enem ali več predmetih nadpovprečne sposobnosti. V ta pouk je bilo vključenih 744 ali 9,2% učencev. Organiziran je bil za naslednje predmete: matematiko, biologijo, angleški jezik, fiziko in kemijo. Učitelji dajejo takim učencem dodatne, zahtevnejše naloge. Pri organizaciji tega pouka šole še premalo izkoriščajo možnosti, da bi se o njegovi organizaciji med seboj dogovorile in k sodelovanju pritegnile tudi zunanje sodelavce. V skladu s sposobnostmi in interesi učencev, staršev ter potre-bami in možnostmi šole organizirajo še fakultativni pouk. Namen le-tega je poglabljanje in širjenje znanja. Poseben pomen pa ima tudi za poklicno usmerjanje mladine. Šole v občini so organizi-rale fakultativni pouk na področju tujih jezikov. Angleški jezik je obiskovalo 172, nemški 31 in francoski 21 učencev. Ocena je, da je v ta pouk vključenih premajhno število učencev. Vendar je pri tem potrebno upoštevati dejstvo, da v preteklem šolskem letu niso bili sprejeti učni načrti za to dejavnost, kar je zaviralno vplivalo na razvoj dejavnosti. 7. Na šolah se izvajajo tudi interesne dejavnosti. Težnja je, da bi bil vsak učenec vključen vsaj v eno interesno dejavnost. Ta usmeritev se z izjemo OŠ Horjul in Dobrove ne uresničuje Priso-ten pa je pozitiven premik, saj je število učencev, vključenih v interesno dejavnost, porastlo za 7,3% in dosegalo število 6.965 učencev ali 86,1%. Učenci so se vključevali predvsem v kultur-noumetniško in športno področje. Interesne dejavnosti še vedno v pretežni meri vodijo delavci šole Zunanjih mentorjev je le 43 ali 10,78% in od tega le 8 iz organizacij združenega dela. Poleg ovir, ki jih predstavljajo zunanji sodelavci, je za šole posebna težava tudi nerešeno vprašanje financiranja tistega dela interesnih dejavnosti, ki ne sodijo v zagotovljeni program. Zato šole največKrat organizirajo tiste interesne dejavnosti, ki jih lahko izvajajo s svojimi delavci. 8. V šolskem letu 1981/82 se je utrjevala vloga šolskih, občin-skih in regijskih strokovnih aktivov učiteljev Posebno dobro odzivnost doživlja v splošnem strokovno delo v občinskih in regijskih aktivih. Šolski strokovni aktivi pa še nisi prav zaživeli. Izhodišče načrtovanega dela posameznih šolskih aktivov bo v nasprotju s sedanjo prakso moralo postati iskanje konkretnih rešitev za sodobno pedagoško delo in preverjanje učinkovitosti novih pedagoških in metodičnih rešitev. Posebna pozornost je bila posvečena nadaljnjemu razvoju šol-skega svetovalnega dela. Na vseh osnovnih šolah deluje skupaj 18 svetovalnih delavcev, (psiholog, pedagog, socialni delavec), tako da ima vsaka šola najmanj po enega šolskega svetovalnega delavca. Poleg sodelovanja pri nastajanju, oblikovanju ter uresni-čevanju letnega delovnega načrta šole je, bila fhed osnovnimi nalogami še sodelovanje pri usmerjanju vpisa učencev. 9. Vse bolj obširne in zahtevne pa so naloge osnovne šole na področju poklicnega usmerjenja in usmerjanja vpisa učencev v prvi letnik srednjega usmerjenega izobraževanja. Usmerjanje učencev se začne v osnovnih šolah zelo zgodaj preko interesnih dejavnosti in se v 7. in 8. razredu močno intenzivira preko sveto-valne službe. Primerjave med nasvetom za prijavo za vpis v prvi letnik usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1982/83 kažejo, da je bilo razmerje med proizvodnimi in neproizvodnimi usmeri-tvami 68,2:31,8, v času prijave za vpis v prvi letnik pa 62,4:37,6. Ob prijavah se je povečalo število učencev, ki so se odločili za programe blagovnega in denarnega prometa, družboslovja in kulturne dejavnosti. Nasvet so oblikovali učitelji, svetovalni delavci, sodelavci skup-nosti za zaposlovanje in šolski zdravnik upoštevajoč strokovne interese, sposobnosti, dosežene rezultate v šoli itd. Kljub trudu, vloženem v usmerjanje otrok, podatki kažejo, da niso doseženi ustrezni rezultati. V bodoče bi bilo potrebnc poglo- biti v šolah vzgojnoi zobraževalno delo na področju delovne vzgoje ter doseči večje sodelovanje združenega dela. 10. Kot poseben problem se pojavlja šolska prehrana. Cilj je, da bi vsak učenec v šoli prejemal vsaj toplo malico. V zadnjem šolskem letu je prejemalo zajtrk, malico in kosilo 427 ali 5,3% učencev, samo malico 3.717 ali 45,9% učencev, malico in kosilo 2.564 ali 31,7% učenoev itd. Nobenega obroka ni prejemalo v šoli 786 ali 9,7% učencev. Delno so na to situacijo vplivali tudi slabši pogoji zaorganizira-nje prehrane v nekaterih šolah (OŠ Bičevje, Trnovo, Ig itd.). 75 . učencev pa šolske prehrane še nima organizirane, ker šole ni-majo prostora za šolsko kuhinjo (šole Karlovica, Mohorje, Rob), ali pa kljub razpisu delovnih mest za kciharice v šolski kuhinji ne dobijo ustreznega kadra (OŠ Turjak, Veliki Osolnik). 11 Pri ocenjevanju sodelovanja šol z družbeno-političnimi skupnostmi, organizacijami in OZD lahko ugotovimo, da je na-,čelo odprtosti šol uveljavljeno. Potrebno pa bo še nadalje razvi-jati to sodelovanje in sicer tako, da bo večja vloga združenega dela pri izvajanju ustreznih dejavnosti in poklicnem usmerjanju učencev. Zagotoviti bo potrebno skupno načrtovanje precejš-nega števila nalog, kar bo mogoče doseči s širšo družbeno aktivnostjo pri oblikovanju delovnih načrtov šol. statišče predlagatelja - Izvršni svet ugotavlja, da je v šolskem let.u 1981/82 prišlo do pozitivnih premikov v vzgojnoizobraževalnem procesu, ki so: padec generacijskega osipa, povečanje deleža učencev zajetih v interesne dejavnosti, povečanje vloge šole pn poklicnem usmer-janju učencev itd. Podatki kažejo, da je potrebno prizadevanjaza dvig kvaliteta še nadaljevati pri čemer je potrebno zlasti posvetiti pozornosti dvigu kvalitete pri dopolnilnem pouku ter pri izvajanju interesnih dejavnosti z vključitvijo večjega števila zunanjih men-torjev. - Pomemben dejavnik rasti kvalitete dela je izobrazbena struk-tura zaposlenih. S stanjem na tem področju ne moremo biti zadovoljni. Vsa prizadevanja morajo biti usmerjena vdvig izobra-zbene strukture zaposlenih, pri čemer bo potrebno razviti ustrezno štipendijsko politiko. - Še večjo pozornost je v osnovnih šdlah potrebno nameniti usmerjanju učencev in spremljanju njihovega razvoja. Pri tem je potrebno vgrajevati vsebino in smotre poklicne vzgoje v učne načrte pri vseh predmetih in razvijati interesne dejavnosti učen-cev s tehnično vsebino. Razviti je potrebno dobro poklicno infor-miranje preko katerega bo moč učinkovito seznanjati učence in starše z možnostmi posameznika za izboraževanje in vključeva-nje v delo. - V skladu s stabilizacijsko naravnanim programom za leto 1983 je potrebno v sodelovanju z Zavodom za šolstvo in samo-upravno interesno izobraževalno skupnostjo programe prilaga-jati materialnim možnostim razvoja, vendar tako, da ne bo bi-stveno prizadel vzgojnoizobraževalni program. Vir podatkov: " ¦¦ • - Poročilo o stanju in problematiki vzgoje in izobraževanja na področju osnovnega šolstva za šolsko leto 1981/82 v občini Ljubljana Vič-Rudnik; Zavod SR Slovenije za šolstvo.' • ¦ ¦ - Podatki iz periodičnih obračunov. '-'¦¦ - Statistični, podatki. ¦ ''¦'•;_ ; PRIKA2 STANJA NA PODROČJU OSNOVNEGA ŠOLSTVA TABELA: KAZALCI Leto Ljubljana Bežigrad Center Moste Polje Šiška Vič Rudnik 1. Št. SamostojnihOŠ 2. št. centralnih šol • 3. Št. podružničnih šol v okviru centralnih šol 4. Št. učencev v OŠ 5. št. oddelkov 6. Št. oddelkovspoukom v1. izmeni \ . 7. Koeficient učne izmene 8. št. učencev na oddelek (brez PŠ) 9. Št. oddelkovCOŠ , 10. Št. oddelkov podal. bivanja ¦ h . 11. Št. učencev, ki všoloprihajajo iz oddalj. več kot 4 km 12. Št. učfencev za katere je \ organiziran brezplačen prevOz 1981 38 7 7 5 13 6 1982 38 7 , 7 5 13 6 1981 ¦¦'. 14 :'¦':¦." 2 '' '" '•,-"¦ 3 2 7 1982 ' 14 .''¦ :t / . -:- .' ¦' ,.."¦¦ 3 ,. ; ¦¦-. 2 ". ..". 7 ¦¦,''' *"'¦¦• f* . ' - : ¦ ' . . 1981 32 " 2 ' -¦' ' J 9 ' , 4 17 1982 31 2 - 9 4 " 16 1981 35110 6124 4529 7176 9129 8152 1982 35481 6290 4604 7363 9197 8027 198t 1316 228 169 259 348 312 1982 1336 233 172-' 268, 353 310 1981 1058 202 169 197 259 231 1982 - 1101 204 172 * 202 261 262 1981 1,24 1,13 1 - ¦ 1,31 1,34 1,35 1982 •.•1,21 1,14 1- 1.3 \ 1,3 1,18. 1981 26,7 26,8 . 26,8 27,7 26,2 26,1 1982 27,16 27 26,8 28,7 26,5 26,9 1981 156 44 36 - . 47 29 1982 ¦¦¦.-:'¦¦-" 45 40 - 48 29 1981 349 58 55 69+12vWO 85 70 1982 347 58 54 73+10 vVVO 84 68 1981 . 1329 168 139 184 117 721 1982 »426 - - . x109 v 206 111 1981 2075 339 - 244 . 275 1217 1982' ' 2399 313 - 358 251 1477 predlog Na podlagi 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78 ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitič-nega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela, dne.......• sprejela ODLOK o sprejemu urbanističnega reda za območje krajevnih skupnosti Pijava gorica, Turjak in Želimlje Lčlen S tem odlokom se sprejme urbanistični red širšega območja za krajevne skupnosti Pjava gorica, Turjak in Želimlje, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, p. o. Ljubljana, Kardeljeva plo-ščad 23, pod številko 350-3/81, šifra projekta 2731, USK: 711, 28-16. ¦ . 2. člen :- r Urbanistični red obsega analizo stanja v prostoru, zasnovo razvoja, komunalno infrastrukturo in pravilnik za izvajanje urba-nističnega reda. -. • ,.N • , 3. člena Za graditev objektov in naprav v naseljih in območjih, za katera veljajo določbe tega odloka, mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljertje, razen za gradnjo kmečkih gospodarskih poslopij in pomožnih poslopij v območju, za katerega ni predvidena izdelava • zazidalnega načrta in se lokacijski pogoji ugotavljajo pri gradbe-nem dovoljenju. ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ 4. člen ¦ ¦'- v ,' '. Mapjše odmike od sprejetega urbanističnega reda za'območje krajevnih skupnosti Pijava gorica, f urjak in Želimlje, ki je sprejet s tem odlokom, dovoljuje izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. "' ¦' ' 5. člen Urbanistični red je stalno na vpogled delovnim Ijudem in obča-nom, organizacijam združenega dela in skupnostim, pri upravnih organih skupščine mesta Ljubljane in skupščine občine jubljana Vič-Rudnik, pristojnih za urbanizem, pri Geodetski upravi Skup-ščine mesta Ljubljane in Ljubljanskem urbanističnem zavodu. 6. člen ' ¦ ¦ Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. , , ' 7. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati za območja KS Pijava_gorica, Turjak in Želimlje določila odloka o urbanistič- nem redu za naselja in območja v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 18/74). . ' 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. ; Predsednik skupščine občme Številka: 350-3/81 . , Ljubljana Vič-Rudnik - Datum: . . .... , MaksKLANŠEK obrazložitev Urbanistični red za obmpčje krajevnih skupnosti Pijava gorica, Turjak in Želimlje je po naročilu izvršnega sveta SO Ljubljana Vič-Rudmk izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urabanizem, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 23, pod št. 2731 v januarju 1982. Gradivo za urbanistični red krajevni skupnosti Pijava gorica, Turjak in Želimlje je bilo javno razgrnjeno v prostorih SO Ljub-Ijana Vič-Rudnik in v krajevnih skupnostih Pijava gorica, Turjak in Želimlje, od objave v Uradnem listu SR Slovenije št. 28. od 30. julija do 30. septembra 1982 (št. sklepa 350-3/81 z dne 14/7-1982). V času javne razgmitve je bilo danih 93 pripomb, katere so po zaključku razgrnitve obravnavali v krajevnih skupnostih obsode-lovanju izdelovalcev načrta ter ostalih služb, ki sodelujejo pri postopku sprejemanja urbanistične dokumentacije. Končna stali-šča za obravnavo na zborih skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik pa sta povzela Komite za varstvo okolja in urejanje pro-stora SO Ljubljana Vič-Rudnik dne 14/12-1982 in Izvršni svet SO Ljubljana Vič-Rudnik dne 12/1-1983. - V zvezi z varovanjem kmetijskih površin, je urbanistični red preveriti v skladu z novim zakonom o kmetijskih zemljiščih zaradi varovanja kmetijskih zemljišč I. in II. kategorije. -\ - Regionalnemu zavodu za spomeniško varstvo predlagamo, da na območjih arheoloških znamenitosti izvede potrebne razi-skave, da eventuelno po zaključku raziskav lahko vključili v zazidljive površine. "- Predloge za pozidavo zemljišč, ki se nahajajo v območju arheoloških najdišč pred zaključkom raziskav ni mogoče upošte-vati (ob cesti v Smrjenje in območje Gradišča). - Pri Gori Sv. Petra je zaradi izpostavljenosti območja varovti 200 m2 pas v katerem niso dovoljeni posegi z novogradnjami, izven 200 m pasu pa je pripombe v celoti upoštevati pri končni izdelavi urbanističnega reda. - Upoštevati je tudi pripombe po povečanju zazidljivih površin v Pijavi gorici na vzhodni strani zazidalnega otoka in na južni strani zazidalnega otoka zahodno od ceste LjUbljana-Kočevje. • Upoštevati je pripombe po povečavi zazidljivih površin na vzhodnem delu Malega Osolnika. - V zazidljive površine je vključiti vzhodni del naselja Laporje, ki je že deloma pozidan. . - Površine v naselju Javorje naj ostanejo nespremenjene, ker bodo v pozidavi oziroma ohranitvi zemljišč za kmetijstvo lahko odločali krajani sami. - V pravilniku o izvajanju urbanističnega reda mora izdelovalec upošlevati možnost etapne komunalne opreme. V nadaljevanju je na podlagi navedenih stališč prikazano upo-števanje danih pripomb v zazidalnih otokih po parcelnih števil-kah. ..-.''' . . 1 VS 249/1 Pijava Gorica " . Ugodeno predlogu za vključitev v zazidalni otok: 1246/1, 2, 3, 4, 5, 1245 na južnem delu Pijave Gorice; 1372/3 na vzhodnem delu Pijave Gorice; 1312/3, 4, 5, so zemljišča, ki ležijo na robu zazidalnega otoka. Predlog zavrnjen za parcele: ¦ 1626/1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 1630, 1638/2, 3, 1520/2, ker ležijo na območju krajinske dominante na robu Barja, oziroma predaleč od zazidalnega otoka. 1606/1, 2, 16T0/1, 1559/1 in 1607/1 pred-laga, da se te parcele izločijo iz urbanizacije ni mogoče upošte-vati, ker bi se tem deloma presekali zazidljive površine zazidal-nega otoka VS-249/1. . , . . 2 VS 249/2 Drenik Pripombam ni mogoče ugoditi, ker so navedene parcele preveč oddaljene od zazidalnega otoka 244/2, 3, 274/2, 3, 5, 6, 7 in 262. 3 VS 249/3 Brezje P.-ipombam ni mogoče ugoditi, ker ležijo predaleč od strnjene zazidave naselja 1179/2, 3, 5, 7, 8, 9, 10, 14. 4 VS 250/2, VS-250/3, VS-250/4 Smrjene Pripombam za zazidljivost navedenih parcel ni mogoče ugo-diti, ker se nahajajo v območju arheološkega rezervata I. stopnje kjer že najdeni nekateri ostanki iz Hallstatske dobe (ostanki utrdbe - gradišče, nasipi, jarki, terase, bronaste fibule, ostanki žar in gomile) oziroma ležijo nekatere od navedenih parcel na terenu, ki je za gradnjo zaradi konfiguracije neprimeren. 675/19, 20, 652/3, 672, 672/2, 11, 664/6, 7, 8, 667/1, 668/2, 3, 651 /4, 620/2, 4, 68/7, 8, 679/3,4, 653/1, 2, 3,4,5,601 /1,2,4,5,6,7, 10,602,604, 596/30,522/3,624/2,4,5,625/4,628/2,3,614/4,712/3, 615/3, 610/1, 616, 618/2, 3, 619, 621/1, 611, 612, 613/6, 7, 8. 5 VS-250/5 Gradišče nad Pijavo Gorico in VS-250-6 Gradišče Navedenih parcel ni mogoče vključiti v zazidalne otoke, ker se nekatere nahajajo na območju predlaganega arheološkega re-zervata I stopnje, nekatere pa so preveč oddaljene od zazidalnih otokov. 449/2, 476/1, 462/2, 494/1, 542/1, 2, 3, 538/2, 539/3, 5, 6, 7, 8, 625/38/42/43, 469/3, 4. 6 VS-250/7 Vrh nad Želimljami in VS-250/8 Pod hribom Sv. Petra Pripombam za zazidljivost naslednjih parcel ni mogoče ugo-diti, ker se parcele nahajajo v 200 m varovalnem pasu gore Sv. Petra: ,....,,.,.. .-,-.. 29/1,3,7,15,31/10. "',¦'¦'¦'.:¦¦, .""/.• '' ., " Vse ostale pripombe se upošteva in vključi v zazidljive povr-šine. 7 VS-254/2 Laporje . » Upoštevamo pripombe za vključitev v zazidalni otok VS-245/2 parcela 2000/1 ter celotno območje do ceste na vzhodni strani naselja. Zaradi prevelike oddaljenosti od naselja pa ni mogoče upošte-. vati predloga za vključitev parcel 1960/6 in 1960/7.-. . , 8 VS-255/3 Turjak Predlaga se izdelavo lokacijske dokumentacije za parcelo št. 1878 pred izdelavozazidalnega načrta ne moremo upoštevati, ker zakon o urbanističnem planiranju take postopke ne omogoča. Izvršni svet SOb Ljubljana Vič-Rudnik predlaga, da zbori skup-ščine Odlok o sprejemu urbanističnega reda za območje krajev-nih skupnosti Pijava Gorica, Turjak in Želimlje obravnavajo in sprejmejo, ker bo s tem zagotovljena osnova za nadaljnje po-stopke. V nekaterih naseljih možna izdaja dovoljenj brez predhodne izdelave zazidalnega načrta, za nekatera naselja pa izdelava zazidalnih načrtov. ' ¦ • ¦>¦..¦.¦ '¦•'.. y Izvršni svet PREDLOGI komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Sob Ljubljana Vič-Rudnik i. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Sob Ljubljana Vič-Rudnik predlaga skupščini, ki bo v februarju me-secu 1983 naslednje predloge: 1 Predlog za razrešitev in imenovanje tajnika zbora krajevnih skupnosti Sob Ljubljana Vič-Rudnik Na podlagi 179. člena StatutaObčine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS št. 35/81) predlaga komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Sob Ljubljana Vič-Rudnik zboru krajevnih skupnosti Sob Ljubljana Vič-Rudnik, da se tov PRETNAR Jurij razreši opravljanja del in nalog tajnikazbora krajevnih skupnosti. Tov. Pretnar Jurij odhaja na novo delovno dolžnost, opravljal bo dela in naloge IPO ONPZ »Oniks«. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve pred-laga zboru krajevnih skupnosti, da se za tajnika zbora krajevnih skupnosti Sob Ljubljana Vič-Rudnik imenuje Tov. ZALETEL Bojan, roj. 23.8.1951, ima višjo strokovno izo-brazbo pedagoške smeri, opravlja dela in naloge svetovalca za obrambno vzgojo in materialno oskrbo v Sekretariatu za LO Sob Ljubljana Vič-Rudnik. Dela in naloge, ki jih Bojan Zaletel opravlja v sklopu Sekreta-riata za LO so takšne, ki zahtevajo vsakodnevno sodelovanje s krajevnimi skupnostmi predvsem na področju usposabljanja ob-čanov, osnovnega in dopolnilnega usposabljanja enot in štabov CZ v krajevnih skupnostih ter na področju materialne oskrbe enot in štabov CZ KS. V Sekretariatu za LO je zaposlen 4 leta, član ZK je od leta 1978, aktivno se je vključil v delo samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij delovne skupnosti upravnih organov, sedaj opravlja funkcijo predsednika skupnega sveta upravnih organov. 2. Na podlagi družbenega dogovora o varstvu, vzdrževanju in obnavaljanju spominskih plošč in drugih obeležij NOB in sociali-stične revolucije ter postavljanja novih na območju Ljubljane je dosedanjim delegatom potekel mandat, zato se predlaga nov odbor podpisnikov v sestavi: predsednik: Mohar Stane, roj. 1923, upokojenec, stanuje v Lj., Velebitska 1 člani: Černe Mojca, roj. 1957, strok. delavec, stanuje v Lj., Cesta na Vrhovce 2 Golob-Mitrovič Bojana, roj. 1955, administrator, stanuje v l_j., Gerbičeva 44 Koprivec Marija, roj. 1933, vodja enote VVO, stanuje v Lj.; Rozmanova 2 Kumše Angelca, roj. 1920, upokojenka, stanuje v Lj., Oražnova 8 NovakOušan, roj. 1927, upokojenec, stanuje v Lj., Sattnerjeva2 Sedej Jakob, roj. 1922, upokojenec, stanuje v Lj., Poklukarjeva 55 A Svetic Franc, roj, 1920, upokojenec, stanuje v Lj., Pot na Ra-kovo jelšo 40 , ^ . . Sveta Anton, finančni delavec, štanuje v Notranjih goricah 137 Vrabič Roman, roj. 195B, teh. risar, stanuje v Lj., Trg prekom. brigad 18 Zupanc Rudi, lesni tehnik, stanuje v Lj., Cesta na Brdo 64/i, roj. 1933 ¦ ¦ ¦ • Po zakonu o volitvah in delegiranju v skupščine lahko zbor združenega dela ene ali več občinskih skupščin oblikuje skupine delegatov posameznega področja za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine SRS. Te skupine so torej safno-stojne ali pa združujejo delegate več občin na podlagi sklenje-nega sporazuma (združene skupine). Na 1. seji 14. aprila 1982 je zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik imenoval delegate v naslednje sku-pine za zbor združenega dela skupščine SRS: 1. v samostojno skupino za področje gospodarstva - 15 dele-gatov, ' 2. v združeno skupino za področje prosvete in kulture - 3 delegate, 3. v združeno skupino za pcdročje sociale in zdravstva - 3 delegate, 4. v združeno skupino za področje kmetijstva - 2 delegata, 5. v združeno skupino za področje obrtne in podobne dejavno-sti - 2 delegata. 6. v združeno skupino za področje državnih organov, družbe-nopolitičnih organizacij in društev - 1 delegata, Sekretariat skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je ugotovil, da je potrebno v 3 skupinah na novo imenovati po enega dele-gata, in sicer: I. v skupini za področje gospodarstva se delegat Vladimir Dobrovoljc iz DO Elektromontaža, Tržaška 126, zaradi pretežno terenskega dela ni mogel udeleževati sej skupine in v njej aktivno sodelovati. Zaprosil je za razrešitev. Zato predlagamo zboru zdru-ženega dela: - da razreši Vladimirja Dobrovoljca dolžnosti člana v skupini delegatov za področje gospodarstva, - da imenuje za člana skupine Franca ZAKRAJŠKA, roj. 1951, dipl. ing. matematike, zaposlenega v Urbanističnem inštitutu SRS, stanuje v Ljubljani, Za garažami 12/a, član ZK. II. V skupini za področje sociale in zdravstva je Biljani Vidič po zakonu prenehal mandat, ker je prekinila delovno razmerje v DO Dom starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik, v kateri je bila izvoljena za delegatko. Zato predlagamo, da zbor združenega dela imenuje v skupino socialno zdravstvenega področja Marijo ŠKOF, roj. 1941, so-cialno delavko, zaposlerio v Centru za socialno delo Vič-Rudnik, stanuje v Ljubljani, Tbilisijska 44, član ZK. III. Delovrio razmerje v KZ Ljubljana TZO Vič je prekinil Primož Ločniškar, delegat v skupini za področje kmetijstva. S prekinitvijo delovnega razmerja po zakonu preneha tudi inandat delegata, zato predlagamo zboru združenega dela, da v skupino za po-dročje kmetijstva imenuje Alojza STANOVNIKA, roj. 1932, stanu-jočega v Ljubljani, Kozarška 13, kmeta kooperanta KZ Ljubljana TZO Vič. . ' ' .'¦" , Komisija za volitve in imenovanje ter kadrovske ,.¦'•". -,': . zadeve Ljubljana, 17. 1. 1983 delegati so sklenili SKRAJŠAN ZAPISNIK ¦¦¦;. ¦-..-. ..-¦<:, ¦. , ¦ ¦ \ 5. skupnega zasedanja družbenopolitičnega zbora, zbora kra-jevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bilo v sredo, dne 24. novembra 1982 s pričetkom ob 16. uri. Skupno zasedanje zborov je na podlagi statuta in poslovnika skupščine sklical in vodil predsednik skupščine, Maks KLANŠEK. Pred predlaganjem dnevnega reda skupnega zasedanja zborov je v imenu pionirjev občine Ljubljana Vič-Rudnik Alja Vrbole, predsednica pionirskega odreda Franc Leskošek-Luka na osnovni šoli Bičevje, seznanila skupščino s sklepi občinske pio-nirske problemske konference, ki je bila 6. oktobra 1982 na temo »Kako pionir varčuje in prispeva k stabilizaciji«. Nato je bil sprejet naslednji ; "'•-¦¦, : dnevni red: ' 1. Ugotovitev sklepčnosti zborov, ' ' 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 4. skupnega zasedanja zbo-rov, 3. Obravnava in sprejem poročila o stanju in razvojnih usmeri-tvah kmetijstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik, 4. Obravnava in sprejem poročila o stanju gozdarstva na ob-močju občine Ljubljana Vič-Rudnik, 5. Predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju komandirja postaje milice Ljubljana Vič-Rudnik (dodatna točka) - ¦ 6. Sprejem predloga sklepa o pooblastitvi izvršnega sveta, da odloči o upravičenosti izplačila akontacij OD v skladu z 20. členom zakona o zajamčenem OD in izplačevanju OD v OZD, ki poslujejo z izgubo (dodatna točka). K točki 1. Na podlagi oddanih pooblastil in prezenčne liste je bila ugotov- Ijena naslednja prisotnost delegatov po zborih: - od 49 delegatov ZZD je bilo prisotnih 43 delegatov - od 38 delegatov KS je bilo prisotnih 31 delegatov - od 30 delegatov družbenopolitičnega zbora je prisotnih 24 delegatov. Na zasedanju sta bila prisotna tudi podpredsednika skupščine, predsednik izvršnega sveta, namestnik in člani IS ter predstavniki kmetijskih in gozdarskih DO v občini. » K točki 2. Skrajšan zapisnik 4. skupnega zasedanja družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela z dne 20. oktobra 1982 je bil soglasno odobren. K točki 3. Uvod v razpravo o poročilu o stanju in razvojnih možnostih kmetijstva v občini je podal Viktor MARINC, član izvršnega sveta in predsednik komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo. V uvodu je tov. Marinc opozoril na dosedanje razprave, ki so potekale o problematiki in razvojnih možnostih kmetijstva, se-znanil je skupščino s potencialnimi razvojnimi možnostmi in z aktivnostmi, s katerimi bi naj dosegli razvojne cilje. Podal je tudi krajšo informacijo o trenutni letni realizaciji kmetijske proizvod-nje. V razpravi so sodelovali: Ivan Kreft, delegat občinske razisko-valne skupnosti, Jože Piano - delegat KS Stane Sever, Jože Fegeš - predsednik družbenega sveta za družbenoekonomski razvoj občine, Ivan Andrašec - delegat KD št. 45 KIT LM, TOZD Posestva, Vojislava Bole - delegat KD št. 41 VTOZD za veterinar-stvo, Štefan Trojar - delegat KS Murgie, Milo? ' ap?jne _ dolegat KS Milan Česnik, Ciril Stanič - delegat KS Kolezija, Milan Teka-vec - delegat KD št. 48 KIT KZ Velike Lašče, Emil Caruco -delegat KS Golo-Zapotok, Ema Durjava - delegat DPZ, Janez Dolšina - delegat KS Velike Lašče, Franc Žabjek - delegat KD št. 46 KZ Ljubljana, TZO Vič, Jože Gerkšič - predstavnik TZO Vič, Emilijana Lipovšek - delegat KD št. 23 DS Ckj^u ivieicator, Alojz Intihar - delegat DPZ, Jože Šketa - delegat DPZ, Nataša Kovač -delegat DPZ, Jože Tanko - direktor KZ ZO Vič, Viktor Marinc --član IS in Maks Klanšek - predsednik skupščine. V obširni razpravi so bili podani naslednji predlogi, pobude in mnenja: 1. V neposredno delo in prizadevanja za razvoj kmetijstva v občini je potrebno aktivno vključiti pedagoške in znanstvene ustanove, predvsem BF VTOZD za agronomijo in VTOZD za veterinarstvo, kmetijski inštitut in druge, ki bodo lahko primopo-gle k uporabi sodobnih žnanstvenih rezultatov v proizvodnji k doseganju-ve^čge proizvodnje v tej panogi. 2. Čimpreje je potrebno izdelati dolgoročen in konkreten pro-gram možnosti razvoja kmetijstva v občini, na podlagi katerega bo mogoče izdelati tudi konkretne investicijske programe, pro-grame sofinanciranja in sodelovanja predelovalnih, oskrbovalnih in drugih organizacij ter operativni plan z določitvijo nosilcev in rokov za posamezno nalogo. 3. Zaradi možnosti, ki jih imamo na področju kmetijstva, zaradi sedanjih oteženih pogojev gospodarjenja in v skladu s sprejetimi planskimi usmeritvami o čim večji pridelavi hrane, je potrebno smeleje načrtovati obseg povečanja kmetijske proizvodnje tako v družbenem kot v zasebnem sekforju. 4. V okviru razpoložljivih finančnih možnosti je treba nameniti več sredstev za raziskovalno delo. Možnosti o uporabi barjanskih površin za potrebe kmetijstva in gozdarstva še niso dorečene, zato je tovrstne raziskovalne naloge nadaljevati in jih vključiti v program. Pri financiranju razvojno pospeševalnih rvalog na po-dročju kmetijstva bi moral sodelovati tudi skladza intervencije v kmetijstvu in porabi hrane, SIS za razvoj ter ostali dejavniki. 5. Načrtovana živinorejska proizvodnja mora temeljiti na kvali-tetni lastni krmi. Uveljaviti je zato potrebno pašno-košni sistem v hribovitih predelih in povečano pridelavo silažne koruze na bar-janskih površinah. Tudi odprava slabo obdelanih ali celo neobdelanih njiv in travnikov ter nepopašeni pašniki zagotavljajo možnosti za pove-čanje proizvodnje lastne krme, povečanje prireje mesa, kmetij-skih pridelkov in vrtnin. 6. Pospešeno se naj pristopi k ureditvi vseh kmetijskih zem-Ijišč, k melioracijam in komasacijam. Vse obdelovalne površine je .treba evidentirati in preprečiti njihovo pozidavo. Tudi preko davčnih" insthjmentov in davčne politike moramo zagotoviti, da kmetijska zemljišča ne bodo ostala neobdelana. 7. Komite za kmetijstvo naj prouči možnost oddaje v najem manjših površin zemljišč v družbeni lastnini, kjer iz objektivnih vzrokov ni mogoča organizirana obdelava z namenom, da se v večji meri razmahne vrtičkarstvo. 8. Združen kmet bi moral imeti večje ekonomske pravice od nezdruženega kmeta Usmerjene kmetije naj imajo prednost in večje možnosti za najem dodatnih zemljišč Zato je potrebno preprečiti oddajanje zemljišč v družbeni lasti v najem individual-nim kmetijskim proizvajalcem, ki niso vezani na tržne viško. Najemne pogodbe se naj vežejo na daljše obdobje, ne pa leto dni, ker sicer kmetijski proizvajalec ne vlaga v zemljišče. 9. Kmetijske organizacije morajo takoj urediti evidenco kmeč-kih gospodinjstev, ki so se dolgoročno opredelila za delo v kmetijstvu Potrebno jim je strokovno pomagati, predlagati raz-vojne programe, tehnologijo pridelave, jih usmerjati k združeva-nju na podlagi specializirane pridelave in prireje ter jim nuditi materialno pomoč na podlagi ^kupnih vlaganj ali primernih poso-jil. ,. 10. Pospeševalci imajo pomembno vlogo v kmetijski proizvod-nji. Zato je nujno potrebno povečati število pospeševalcev in uveljaviti nagrajevanje po rezultatih njihovega dela. Na ta način ,se bomo izognili fluktuaciji teh kadrov. Z ustrezno kadrovsko poiitiko moramo zagotoviti tudi višji nivo izobrazbe zaposlenih v kmetijstvu oz. kmetijskih DO. Pospc=cvrlr>" služba (pospeševalci) naj bi sodelovala tudi z osrovnimi šolami pri organiziranju raznih tečajev za delo v kme-tijstvu. 11. V zadnjih razredih osnovnih šol se naj ure namenjene gospodinjSKemu ali tehničnemu pouku dopolne s programom o osnovah kmetijstva, ki bo mladini privzgajal pozitiven odnos do obdelovanja zemlje. 12. Proučiti je treba možnosti štipendiranja mladih, ki bi ostali na kmetijah. V ta namen bi kazalo zagotoviti nekaj štipendij iz združenih sredstev. 13. Pospeševati je treba ustrezno kreditiranje za preusmeritev kmetij v večjo proizvodnjo in pridelavo hrane. 14. Posojila in sofinanciranje družbe morajo biti tudi v prihod-nje zagotovljena s čim nižjo obrestno mero. 15. Individualnim kmetijskim. proizvajalcem je treba zagotoviti pravočasno informacijo o odkupnih cenah, saj bodo le tako motivirani za proizvodnjo, ki bo zagotavljala tržne viške. 16. Zagotoviti je potrebno oskrbo z energijo (plinsko olje D-2, elektrika, motorno olje, bencin za BCS kosilnice in motorne žage), s potrebnim repromaterialom in rezervnimi deli za kmetij-ske stroje 17. Intervencijske mere (premije, regresi) se naj enotno dolo-čijo za celo Slovenijo, da ne bo razlik med kmeti posameznih zadrug v republiki. 18. Izenačijo se naj cene kmetijskih proizvodov v okviru občin, republike in zveze, še pred tem pa se naj izvrednotijo za enako-pravno osnovo - dispariteta cen iste kategorije proizvodov. (npr. dispariteta med teletom in spitanim bikom je velika 100%). Uredi naj se trg. Cena preko ŽPS se naj formira bolj ažurno in naj sledi situaciji na trgu. 19. Z ustrezno urejenim pokojninskim in socialnim zavarova- , njem je potrebno zagotoviti kmetu, da bo vsaj na socialnem področju izenačen z delavcem v združenem delu. 20. Pri izdelavi predloga reorganizacije zadružništva oz. kme- ¦_ tijstva v občini se naj upošteva širši Ijubljanski prostor. 21. Predlogi glede konkretizacije statusa zaščitenih kmetij, zaščite zemljišča za farmo Gmajnice, kopanja barjanskih jarkov, . farme Brest itd. Hkrati sta bili podani tudi naslednji pobudi: !" - 1. skupina delegatov gospodarskega področja za ZZD skup-ščine SRS naj poda pobuda za spremembo zakonskih predpisov s področja dedovanja kmetijskih posesti z namenom: a) da se prepreči nadaljnja drobitev kmetijske posesti in b) da je dedič obdelovalne zemljiške posesti dolžan to tudi obdelovati. 2. Sedanje vrednotenje mleka po tolščobni enoti ni najprimer-nejše in povzroča pri proizvajalcih negodovanje in nezaupanje. Zato naj se vrednotenje mleka dopolni z vrednotenjem po vseb-nosti beljakovin, ker so beljakovine v toplem in hladnem mleku enako disperzno porazdeljene, tolšča pa ne. Dobesedni zapisnik z navedbo celotne razprave posameznega razpravljalca je predložen komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo v smislu sprejetega sklepa. SKLEP: Skupščina je soglasno sprejela poročilo o stanju in razvojnih možnosti kmetijstva v občini z zaključki in predlogi navedenimi v objavljenem gradivu ter z naslednjo zadolžitvijo: - komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo naj vse pred-loge in pobude dane v razpravi temeljito prouči ter jih v skladu s strokovno in družbeno oceno vključi v dolgoročni in akcijski program. K točki 4. Uvodno poročilo o stanju gozdarstva v občini je podal ing. Roman CELARC, direktor GG Ljubljana. Po uvodnem poročilu je skupščina na predlog predsednika prešla na naslednjo točko dnevnega reda, nato pa naj bi potekala razorava o gozdarstvu. \ Ktočki5. Na pisni predlog komisije z^ volitve in imenovanja ter kadrov-ske zadeve in po krajšem pojasnilu, ki ga je podal predsednik skupščine Maks Klanšek, je skupščina brez razprave soglasno sprejela: 1. sklep o razrešitvi Aladarja Belca dolžnosti komandirja po- staje milice Ljubljana Vič-Rudnik, . • : 2. sklep o imenovanju Staneta Leskovška, roj. 6. 2. 1954, za komandirja postaje milice v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Predsednik skupščine Maks Klanšek se je v imenu skupščine zahvalil tovarišu Belcu (čeprav na seji skupščine ni bil prisoten) za njegovo več kot triletno požrtvovalno in uspešno delo koman-dirja postaje milice Vič-Rudnik, za njegovo aktivno sodelovanje v družbenopolitičnem življenju občine ter mu zaželel uspešno delo tudi pri opravljanju nove delovne dolžnosti v Tacnu. K točki 6. Po uvodni obrazložitvi člana izvršnega sveta Janka Japlja in krajši razpravi, v kateri so sodelovali: Jože Piano - delegat KS Stane Sever. Vojislava Bole - delegat KD št. 41 VTOZD za veteri-narstvo. Japelj Janko in Klanšek Maks, sta zbor krajevnih skup-nosti in zbor združenega dela z večino glasov (1 delegat je glasoval proti) sprejela SKLEP o pooblastitvi izvršnega sveta, da odloči o upravičeno- sti izplačila akontacij osebnih dohodkov v skladu z 20. členom zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju oseb-nih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo. , ¦ ...¦.- nacfaljevanje 4. točke: V razpravi sta sodelovala Ciril Stanič - delegat KS Kolezija in ing. Roman Celarc - direktor GG Ljubljana. SKLEP: Zbori skupščine so soglasno sprejeli poročilo o stanju gozdarstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik, vključno z uvodnim poročilom ter pripombami podanimi v razpravi. Skupno zasedanje zborov je bilo zaključeno ob 19.15. Zbori skupščine so soglasno prejeli sklep, da bodo nadaljevali z delom na ločenih sejah v sredo, 1.12. 1982. Zapisnikizdelala Marja Mihelič, I. r. Predsednik skupščine: MAKS KLANŠEK, I. r. informacije SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo .'. .,',,•'. OPERATIVNI PROGRAM RAZVOJA KMETIJSTVA v občini Ljubljana Vič-Rudnik Polno izkoriščanje proizvodnih danosti za razvoj kmetijstva postaja vse bolj sestavni del naporov za stabilizacijo našega gospodarstva. Tega se zavedamo tudi v naši občini, zato smo problematiko kmetijstva in njegove razvojne usmeritve obravna-vali 24/11-1982 na skupnem zasedanju vseh treh zborov Skup-ščine občine Vič-Rudnik. Naš osnovni cilj je doseči optimalno eksploatacijo zemljišč, t. j. očuvati rodovitna tla pred posegi urbanizacije in jo ustrezno obdelati; ušposabljati barjanskatlaza kmetijsko proizvodnjo, skrbeti za izkoriščenost zemlje v hribovi-tih področjih in uvetjavljati sodobno tehnologijo, ki zagotavlja intenzivno rabo zemlje. To nam bo osnova za pridelovanje kvali-tetnejše osnovne krme, katera je pogoj za realizacijo naše osnovne proizvodne usmeritve t. j. povečanje prireje mesa in mleka. Da pa bomo vse te cilje lahko tudi dosegli, moramo predvsem zagotoviti dobro organizirano in strokovno usposob-Ijeno pospeševalno službo. kakor tudi ustrezno usposobiti vse delavce na kmetijah in družbenih posestvih. Izhajajoč iz znanih proizvodnih možnosti in predvidenih ukre-pov za povečanje kmetijske porizvodnje v obdobju do konca 1985 leta, računamo, da bi v naši občini lahko dosegli - že odkupili okoli 13 milijonov lit mleka in okoli 2.000 t govedi, vse pa ob predpostavki da bomo dosegli 0,8 govedi na ha obdelovalne zemlje. Na osnovi sprejetih razvojnih usmeritev kmetijstva vključno z vsemi pripombami danimi na skupščini je skupščina občine Vič-Rudnik zadolžila svoj komite za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-skrbo, da izdela operativni program za realizacijo sprejetih skle-pov. Komite je operativni program izdelal in ga posreduje vsem nosilcem razvoja kmetijstva v občini v realizacijo. Program je sestavljen in naslednjih nalog oziroma aktivnosti: 1. Zemljišča, ki so v lasti družbenega sektorja morajo biti ustrezno obdelana in koriščena za proizvodnjo hrane. Za del zemljišč v uporabi TOZD Posestvo bo le-to izdelalo in posredo-valo komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo najkasneje do 31. marca 1983 pregled vseh obdelovalnih zemljišč z njihovo proizvodno funkcijo. Za drugi del družbenih zemljišč, ki so preko Kmetijske zadruge Ljubljana - TZO Vič in Kmetijske zadruge Velike Lašče dana v uporabo združenim kmetorn pa bodo zadrugi izdelali pregled koriščenja teh zemljišč in le-tega dostavili Komi-teju za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo najkasneje do 30. aprila 1983. Za zemljišča, ki so SLP pa bo od komiteja imenovana komisija do 31. julija 1984 ugotovila kdo jih uporablja in poskrbela, da se bo na njih odvijala usmerjena proizvodnja. 2 TOZD Posestva mora proučiti v kolikšni meri je iz obstoje-čega zemljiškega fonda možno oblikovati nove obdelovalne kom-plekse upoštevaje melioracijske in komasacijske posege. To na-logo naj opravi do 30. junija 1983. 3. Na TOZD Posestvo je potrebno ugotoviti stopnjo - nivo tehnologije v poljedelski in živinorejski proizvodnji in izdelati predlog izboljšave Nosilec: TOZD Posestvo, BTF, VTOZD Agronomija. . : Rok: 30. junij 1983. 4. Sklep o izgradnji mlečne farme Brest je dokončen. Da bi lahko že letos začeli z izgradnjo je treba najprej preveriti primer-nost projekta, nakar pa pridobiti potrebna soglasja in izdelati finančno konstrukcijo. Nosilec: TOZD Posestvo, SOZD KIT in Skupščina občine Vič-Rudnik. Rok: S pripravljalnimi deli je treba pričeti takoj, začetek grad-nje v septembru 1983. 5. TOZD Posestvo naj izdela obrazložitev, kaj za mlečno proiz-vodnjo na farmi Gmajnice predstavlja izguba zemljišč v Kozarjih in ob tržaški železnici za potrebe industrijske cone. Nosilec: TOZD Posestvo - rok: 28. februar 1983. 6. S strani IS Skupščine občine imenovana komisija za oceno organiziranosti kmetijstva v občini naj IS predloži poročilo do konca meseca marca 1983. 7. Kmetijski zadrugi Ljubljana - TOZD Vič in Velike Lašče naj izdelajo natančno evidenco o članih zadruge in o kooperantih, kakor tudi pregled kmečkih gospodarstev, ki ne sodelujejo z zadrugama. Potrebno je doseči hitrejše podružabljanje proizvodnje in zdru-ženim kmetom zagotoviti boljše proizvodne učinke. Rok: 31. marec 1983. 8. Za uresničevanje razvojnih ciljev kmetijstva je potrebna dobro organizirana in strokovno usposobljena pospeševalna siužba. Zato morajo biti pospeševalci odgovorni za proizvodnjo pri združenih kmetih, hkrati pa tudi ustrezno nagrajeni. Da bi delo pospeševalne službe bilo primerno nagrajeno, sta obe Kmetijski zadrugi v občini dolžne Komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo predložiti pregled del in nalog pospeševalcev ter pre-gled izplačanih OD, da bi lahko po potrebi usklajevali OD pospe-ševalcev na ravni mesta. Rok: 28. februar 1983. 9. Kmetijska zadruga Ljubljana - TOZD Vič, TOZD Posestvo, Kmetijska zemljiška skupnost in komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo naj pripravijo predlog dolgoročnega koriščenja barja - pridobivanje novih obdelovanih površin do leta 1990 - razdeliti po letih dinamiko vzdrževanja barjanskih zemljišč (po območjih in ha) vključno z možnostmi zložbe zemljišč. Rok: 31. maj 1983. 10. Preko povečanja pridelovanja kvalitetne osnovne krme (si-lažna koruza, pašno-košnmi sistem) moramo večati prirejo mesa in mleka in temu cilju podrediti kriterije koriščenja sredstev SIS za razvoj kmetijstva pri občini Vič-Rudnik in Sklada za interven-cije v kmetijstvu in porabi hrane. Kriterij za koriščenje teh sred-stev naj bi bili enotni vsaj v regiji. Nosilec: Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo, SIS za razvoj kmetijstva in Sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Rok: vsakoletna naloga, pogoji morajo biti znani najkasneje do 31. 1. t. I. 11. Proučiti je treba možnosti in načine organiziranega poveča-nja proizvodnje zelenjave in nadaljevati s povečano rejo konj. Ppdrobnejše programe za obe vrsti proizvodnje izdelata Kmetij-ska zadruga Ljubljana - TOZD Vič in TOZD Posestvo. Rok: 31. marec 1983. 12. Začeti moramo razvijati t. i. kooperantsko vrtičkarstvo s čemer bi Ljubljani lahko zagotovili deficitarne povrtnine in začeli izkoriščati barje s proizvodnjo drugih kultur (zdravilnih zelišč). , i Nosilec: Kmetijska zadruga Ljubljana - TOZD Vič. Rok: Začeti v letu 1983 s prvimi oblikami takšnega vrtičkarstva. 13 Proučiti je treba možnosti reje mlade pitane govedi in prašičev ob sodelovanju s klavnicami (postavitev mini farm) in drugimi interesenti n.pr. DO MERCATOR, ABC Pomurka idr. Nosilec: Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo in Kmetij-ska zadruga Ljubljana in Velike Lašče. Rok: maj 1983 14 Kmetijska zemljiška skupnost mora v sodelovanju s Kmetij-skimi zadrugami, Krajevnimi skupnostmi in Gozdnim gpspodar-stvom izdelati evidenco slabo ali neobdelanih zemljišč in storiti vse, da se v občini ne bomo srečevali s problemom neobdelanih zemljišč, da se zajezi zaraščanje kmetijske zemlje in razmeji zemljišče za potrebe gozdarstva. Rok: 30. april 1983 15. Za ohranitev in povečanje kmetijske proizvodnje v hribovi-tih predelih občine je treba zagotoviti primeme stimulativne ukrepe. Predlog naj izdela Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo in ga predloži Izvršnemu svetu v obravnavo in sprejem. Sredstva za stimulacijo naj bi bila na voljo pri SIS za razvoj kmetijstva in Skladu za intervencije. . Rok: 31. marec 1983 16. Sredstva SIS za razvoj kmetijstva občine Vič-Rudnik in Sklad za intervencije v proizvodnji hrane mesta Ljubljane naj se koristijo predvsem za stimulacijo proizvodnje. Programi korišče-nja sredstev naj zajemajo tudi sofinaociranje usposabljanja bar-janskih tal (vzdrževanje odvodne mreže) kot osnove za povečanje kmetijske'ptoizvodnje. Treba je delovati tudi v smeri izenačitve pogojev koriščenja sredstev s sosednimi občinami. Nosilec: Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo in OZD kmetijstva. • ¦.. . ¦.,;¦< - ... \ ., Rok: 28. februar 1983 'J' 17. S pedagoškimi in raziskovalnimi inštitucijami s področja kmetijstva je treba doseči dogovor o njihovem aktivnem vključe-vanju v procese izobraževanja kadrov v kmetijstvu in o večjem deležu raziskovalnih nalog o možnostih izboljšave oziroma kori-ščenja barjanskih tal in sofinanciranju razvojno pospeševalnih programov. Izdelati je treba program dolgoročnega sodelovanja. Nosilci: Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo, OZD kmetijstva in VTOZD Agronomija in Veterina. A Rok: 31. marec 1983 : ' 18. Za kar najbcrtj smotrno izrabo prostora je potreba dopolniti prostorski del družbenega plana občine, kjer bo natanko oprede-Ijeno katera zemljišča bodo trajno namenjena za kmetijske na-mene in kje naj bi se predvidoma rezerviral prostor za namene urbanizma. Nosilec: Kmetijska zemljiška skupnost, Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo in Komite za urejanje prostora in varstvo okolja. Rok: 30. novembra 1983 19. V občini je treba še naprej voditi takšno davčno politiko v kmetijstvu, ki bo stimulativno delovala na povečanje kmetijske proizvodnje in obdelavo zemlje, zato je treba izdelati še dodatne predloge in kriterije za zmanjšanje davčnih obveznosti kmetov -predvsem tistih, ki posodabljajo in širijo svojo proizvodnjo. Nosilec: Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo in Uprava za družbene prihodke. Rok: stalna naloga 20. Da bi zajezili odtok mladih s kmetov in s tem bistveno zboljšali starostno strukturo Kmetov je potrebno preko raznih ukrepov zagotoviti večji dohodek na kmetijah, ki jim ne bo zago-tavljal ne le zgolj trenutno socialno varnost ampak tudi možnosi za vlaganja v posodobitev proizvodnih postopkov t.j. bistveno povečanje proizvodnje. V tem cilju je potrebna stalna aktivna prisotnost pri uvedbi spodbujevalnih proizvodnih ukrepov in kreiranju socialne politike (pokojninsko invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje isl). Nosilec: Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo, OZD kmetijstva, Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri OK SZDL. Rok: stalna naloga 21. Za uresničevanje razvojnih ciljev kmetijstva je med drugim potrebno tudi zagotoviti hitrejši postopek pridobivanja dovoljenj za gradnje hlevov in silosov. Nosilec: Komite za urejanje prostora in varstvo okolja Rok: stalna naloga 22. Z ustrezno kadrovsko politiko in politiko štipendiranja moramo bistveno prispevati k večjemu strokovnemu nivoju tako pospeševalne službe kot kmetov samih. Nosilci: OZD Kmetijstva, Občinska kadrovska služba Rok: stalna naloga 23. V cilju hitrejšega uvajanja sodobne tehnologije in širjenja proizvodnih zmogljivosti (objektov, opreme in mehanizacije) je potrebno zagotoviti ustrezne kreditne pogoje, t.j. pravočasno zadosti finančnih sredstev z ugodno obrestno mero. Nosilec: Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in presk^bo in Izvršni svet skupščine občine. Rok: stalna naloga 24. Kmetijske proizvajalce je treba pravočasno seznaniti s pro-izvodnimi pogoji oziroma odkupnimi cenami za prihodnje leto, da se bodo le-ti lahko z ekonomsko motivacijo odločili za proiz-vodne programe. Nosilec naloge: Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo ob sodelovanju Izvršnega sveta in Republiškega komiteja za-kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Rok: stalna naloga, vsako leto do 15. X. 25. Za nemoteno odvijanje kmetijske proizvodnje je kmetijskim proizvajalcem trebazagotoviti zadostne količinegoriva, potreben repromaterial (gnojila, zaščitna sredstva in semena) in rezervne dele za kmetijske stroje. Nosilec: OZD kmetijstva, Agrotehnika, Semenarna. Rok: stalna naloga .:' Kako smo postavljeni program uresničili, pa bo komite poročal skupščini novembra 1983. Predsednik: VIKTOR MARINC, dipl ing. agr. Ljubljana, 31. januarja 1983 Delegatsko gradivo izhaja v okviru občinskega glasila SZDL Ljubljana Vič-Rudntk Naša komuna. Gradivo pripravlja za tisk sekretariat skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Tisk: Tiskarna ČGP »Delo« - Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS je Naša komuna oproščena prometnega davka.