MAJ 1991
Oulic Dno žit)lj€nj€
DESCRIPCION Y ELOGIO DEL SACERDOTE
Etn el curso de uma homilia pronaneiada en uma misa de ordenaciones sacerdotalles, til 'oibisipo de San Rafael, monsenor Leon Kmk, senalo, a manera de^ “pensamiento”, un.a serie de motaš con el proposito de “apnntalar una mas rica comprension del saeerdocio”.
“Eli sacerdote como Oristo, e si un sigmo de comtradicciom en este mundo.
Um hombre de los hombres para Dios, y un bombre de Dios para los hombres. Un hombre de Dios entre tantos hombres isin Dios.
Un hombre espiilritual para tanta materin y tamto materialismo.
Un hombre pobre entre tantos pobres hombres, Un hombre rico en pobreza, en medlo de tantos pobres e&pirituales, porque las riquezas mate-riales los ahogan y isofodan.
Un hombre que no posee nada porque pose e al que e s todo y es poseido por el que se anonado, se hizo nada.
Un hombre que por no podor, no saber vi vir solo, d e ja su familia.
Un hombre que arriesga todo: sus bi ene s y su vida, y ise lainzia al mar sobre las olas comio Pedro, porque le ibasta la voz y la presencia del Maestro.
Un hombre destinado a poiblar el delo infinito y etemo, frente a los bombres empenados en despoblar la tierra por su egoismo, quie en vez d;e aumentar el pan en la mesa suprime bocas.. .
El sacerdote es un hombre lumbrera isiempre encendida, como faro espieranzador en medlo de tanta tiniefola y borraisca,
El sacrdote es un icampeon del sacrificio en un mundo cdmodo y hedonista.
El sacerdote es un iuchador y atleta entre tantos fracasado-s ya antes de iniiciar la pelea o la competencia.
Es un gigante en medio de tanta chatura y raqiuitismo rastrero.
Es un hombre de altura porque safoe que de rodillas ante Dios se sobre-sale en estatura espiritual entre los gi-gantes de este mundo, pigmeos en la virtud que en isiu arrogancia atropellan los arbole® porque no son capaces de coir.prender que los mismois surgieron die una humilde semilla depositada en ila obscuridad' de la tierra.
El sacerdote, en fin, es un hombre que rie y que canta, si es necesario, solo, en un mundo que llora a coro su alocada desventura.
Uin hombre que pregona la paz en el estru en do de la guerra, un hombre hoguera de amor en un mundo qiue se va congelando por el egoismo como un tempano.
Por e stas cosas el sacerdote es un incomprendidio por muchos, aunque deba oomprender a todos; debe servir de apoyo a todos, aunque a veces no tenga en quien apoyarse, humanamente... Pero precisamente en e sto radica la grandeza y la alegria del sacerdote.”
DUHOVNO ŽIVLJENJE
SLOVENSKA VERSKA REVIJA
LETO 58
MAJ 1991
»Karkoli vam poreče, storite!"
Statistike govore eno, vsakdanja resničnost pa drugo. Mrzle številke mnogokrat varajo.
Tudi v tej „katoiiški" deželi, kakor na splošno na „krščanskem," zahodu, je življenjski materializem najbolj razširjena „vera“. Sami smo priče, kako je materialistična miselnost zajela vse zasebno in javno življenje in hoče odplaviti še zadnje sledi nekdanjih krščanskih vrednot in navad.
Najvplivnejša sredstva družbetiega obveščanja pod videzom kultne, umetnosti in zabave „osvobajajo" današnjega človeka „srednje-veškifo predsodkov". Greha ni več. V imenu svobode predzakonski spojni odnosi, tako kot zakonska nezvestoba, niso več problem. Umor še Nerojenega otroka je celo naravna pravica svobodne ženske ... Tele-Vlzija in radio, videokasete, kinopredstave in gledališče, časopisi' in revije, trgovska propaganda hote ali nehote vcepljajo ljudem v glavo Novo lestvico vrednot in lagodnejši način življenja brez božjih zapovedi. Tč delajo na sto načinov in vsak trenutek.
In ta novi verouk žanje! Kdo šef hj videl dolgih vrst pubertetnikov obojnega spola pred nočnimi lokali, ko čakajo na nekoč prepovedano „zabavo“? Kdo si danes še upa svariti mladino pred grehom N govoriti o potrebi vzgoje ali samovzgeje, o spoštovanju avtoritete,
o smislu za žrtve, o pomoči bližnjemu, ali o vestnem izvrševanju poklicnih dolžnosti, o pripravi na življenje? Starejši sv malbidušno vdajamo: Danes so paič drugačni časi! Ne moreš vedno proti toku...
Posledice tega moralnega razkroja vidimo vsepovsod, otipljivo ga pa občutimo na ekonomskem področju. Saj družba, ki ne priznava božje postave, tudi človeških zakonov navadno ne jemlje zares.
Kakšna bodočnost nas čaka? Kje najti izhod iz poti, ki pelje v gotovo pogubo? Verlai nas samih, naših otrok, naše mladine je v veliki nevarnosti!
* * *
Spet bomo romali k Mater® božji v Luljan, k pomočnici kristjanov, ki nam more in hoče pomagati iz ta stiske. Kako mogočna je Marijina priprošnja pred Bogom!
Spomnimo se, d:ai je Jezus prvi čudež ena izprosila in to, ko „še ni bila prišla njegova ura". Pa na svatbi v Kani Galilejski ni šlo za zdravje na smrt bolnega!, temveč ©amo za lepo razpoloženje na pojedini, za vino, ki je zmanjkalo. In Mati božja sama opazi zadrego in prosi Boga, naj naredi celo čudež!
Kako -človeška, kako simpatična gesta!
Kako je znala govoriti Jezusu, na kakšen način je pni pravila služabnike, da so verjeli Jezusu, čeprav niso razumeli njegovih navodil: »Karkoli va,m poreče, storite!“ Ko so ga ubogali, so prejeli več, kot so potrebovali.
Po pravici se vprašamo: Kdo je ta »dekla Gospodova", da more cfelo Bogu »uro prestavljati"?
Če je Marija imela takšen posluh za zadrego teh novoporočencev, kakšna mora biti šele njena zavzetost v težjih primerih ali ko gre za vedno srečo ljudi!
* * *
V Lujanu nas čaka ista IMeirija z istim Jezusom, ki mu je takrat dejala: »Vina nimajo!“ Tudi v Lujianu borno- dobili dobrohoten nasvet: »Karkoli vam poreče, storite!“ Prisluhnimo!
Kje najti boljše zdravilo proti materializmu, ki nam zastruplja glavo in srce, če ne v tehle Jezusovih besedah:
»IŠČITE NAJPREJ BOŽJE KRALJESTVO IN NJEGOVE PRAVICE IN VSE DRUGO VAM BO NAVRŽENO!"
Priznavajmo božje pravice najprej vsak zase v svojem osebnem vsakdanjem življenju. Da bomo zmožni tega, je potrebno, diai krenemo na pot lastnega spreobrnjenja. Vrnimo še iz ilujana s tem sklepom!
Če bo naš sklep iskren in bomo vztrajni, neomajno zaupajmo božji obljubi:
„... IN VSE DRUGO VAM BO NAVRŽENO."
Stane Snoj
Se gori ljubezen
Še gori ljubezen, blažena Gospa, še: si iti Kraljica mojega /srca.
Mati, :ne pozabi me, večno naj ne zabim te!
Vene cvet mladosti, gin e časov tek, a ljubezen moja,
Mati, traja v vlek.
Mati, ne pozabi me, večno maj me zabim te!
Ti, nebeška zvezda,
■k Bogu kažeš pot, vodi ti otroka prelko brezna zmot.
IMati, ne pozabi me, večno naj ne zabim te!
Besedilo te pesmi je moralo nastati med obema vojnama, uglasbil pa je pesem naš veliki po-bornik ljudskega petja, skladatelj dr. Franc Kimovec, kasnejši ljubljanski stolni prošt. Rad je imel Marijo in ji je zložil veliko lepih pesmi. Sam je bil dolga leta ob Stanku Premrl u in Venčeslavu Snoju dirigent ljubljanskega stolnega kora.
Pesem opeva našo ljubezen do Marije. Ta naša ljubezen mora rasti v nas od otroške dobe, mora trajati tudi takrat, ko že vene cvet mladlosti in mora 'trajati v vek.
Pestem bi nas rada postavila v
razmerje matere do otroka in otroka do matere. Zato jo prosimo, naj vodi otroka preko brezna zmot.
Ljubezen je danes najbolj obrabljena in tudi zlorabljena beseda. Radi bi pravzaprav vedeli, kaj je ljubezen. To je tisto najgloblje1 čustvo, ki zna človeka tudi tako spremeniti, da mu odvzame celo zmožnost pametne presoje. Zato Večkrat govorimo o slepi ljubezni.
Vemo pa, da nas ljubezen lahko razočara, in sicer na dva načina. Lahko nas razočara ljubljeno bitje. človek je spremenljiv, podvržen tolikerim vplivom okolja, zato zna tudi ljubezen obračati plašč po vetru. To je prvi način. Razočaralo nas je1 bitje, ki smo mu
Popolnoma zaupiali in se mu morda v vsem predajali. Drugi način razočaranja pa mnogokrat nastopi zato, ker -spoznamo, da ljubljeno bitje ni takšno, kakor smo si ga Predstavljali, da ima mnogo pomanjkljivosti in celo hude napake. Ko to odkrijemo, pride do hudega razočaranja, ki v dno duše skeli in boli.
Čisto nekaj drugega pa je z našo ljubeznijo do Matere Marije, naše ljubljene Gospe. V tej ljubezni se nam nikdar ni treba bati razočaranja, saj Marijo kličemo v lavretanskih litanijah Devica verna. še nikoli ni bilo slišati, da bi bila ko-ga zapustila, ki se je k njej zatekel, nam ‘zatrjuje znana molitev sv. Bernarda. Zgodovina Cerkve in zgodovina posameznih človeških življenj je polna takšnih zgledov Marijin-e zvestobe.
Vzemimo naj.novejši domači zgled, ki nam ga. je 'opisal IMatjaž Puc v svoji knjižici Spreobrnjenje. Taval je. proč o-d Boga v zavoženem življenju; potem je že slutil, da mora narediti končni korak k Cerkvi, vendar se nikakor ni mogel odločiti. Bilo je polno ovir na njegovi poti. Ko je nekega. dne tiho vstopil v n-elko cerkev, je zagledal na steni Marijino podobo. Približal se ji je. Veliko je že slišal o Mariji. Pod to-sliko je opazil napis: Marija -še nikomur ni odrekla njegove prošnje. Takrat je tudi on začel moliti: Marija, pokaži še meni -pot v Cerkev tvojega Sina. Star je bil 31 let. Tisti dan se je naučil moliti zdravamarijo, kupil si je rožni venec. Začel j-e moliti k Mariji in jo goreče prositi. In prepričan je, -da ij-e bila Marija tista, ki mu je končno pomagala do- vstopa v Cerkev in do povsem spremenjenega življenja v Kristusu.
Drugi razlog, da naša Ijube-zen do Marije ne- bo razočarana, pa je v tem: bolj -ko IMarijo ljubimo in častimo, se poglabljamo v njene kreposti, bolj odkrivamo njeno notranjo lepoto in bogastvo ter njeno vlogo- v našem osebnem življenju, in v Cerkvi. Marija je v skrivnostnem Kristusovem telesu ,.brezmadežno -sree“. Ker v njej nikoli ne bc-mo našli madeža, tudi nikoli ne -bomo razočarani.
Zakaj mislite, da naši otroci ljubijo -svo-je matere? Gotovo ne toliko zaradi sladkih in lepih besed, s katerimi ho-čejo otrokom pove-
dati, kako jih imajo irade. Prava ljubezen ima korenine drugod: otrocj so skrbni opazovalci svojih mater. Ko so videli njihove zglede, žrtve, odpovedi za družino, prečute noči ob bolnih otrocih, njihove molitve za svoje otroke, takrat se je v njihovih dušah prebudila tista ljiubez-en, s kakršno more dober otrok ljubiti svojo dobro miater.
Če 'ž.e svoje' zemeljske matere ljubimo zaradi njihovih zgledov, kaj bomo šele rekli o Mariji brezmadežni, prečisti, usmiljeni, dobrotni, trpeči, s sedmerimi meči prebodeni zaradi nas. Ta njen živi zgled popolne predanosti Bogu in njegovi volji, njena, pripravljenost, da vsak trenutek služi človeku, naravnost kliče po našem občudovanju, po hvaležnosti in otroški ljubezni.
Zato naj bi nam tudi preprosta pesem Še gori; Ljubezen, ki jo radi navdušeno prepevamo, pomagala utrjevati in poglabljati ljubezen do Marije. Nič se ne bojmo,
da bi bil zaradi tega Bog prikrajšan. Veliki častilec Brezmadežne, mučenec iz Auschvvitza, sv. Maksimilijan Kolbe, nam je zapisal: „Vsak dan bolj poglabljamo svojo pripadnost Brezmadežni in v njej in po njej svojo pripadnost Jezusu in Bogu, nikoli pa ne mimo nje. Bogu Očetu, Sinu Jezusu in Mariji ne služimo na različen način, pač pa služimo- Bogu Očetu in Sinu Jezusu v in po Brezmadežni."
Težko bi rekli, da danes kdo med nami bolj ljubi Marijo, kot jo ljubi papež Janez Pavel II., ki je „ves njen". Ko nam je oklical jubilejno leto našega odrešenja, nas je; vse zaprosil: „ P rosi m o Devico- IMIarijo, Mater Odrešenikovo in Mater Cerkve, naj prosi za nas in nam izprosi milostno leto jubileja odrešenja. Še enkrat naj vsej Cerkvi in vsemu svetu pokaže Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa."
Stanislav Lenič, škof
SLIKARJEV STO IN STO
Slikarjev sto in sto je že prelest obraza Tvojega, o božja Mati, iskalo v rože cvetu, v zarji zlati, v modrini morja in v sijaju zvezd.
In ko ves njihov trud je bil zaman, vsak ile obraz je našel svoje ljube
in kretnje nje skoz njene halje gu-
|be
in vse s krvjo je barval svojih ran.
O,	kdo lepote višnje bi kopreno odkril ? Zaprl omamljen bi oči in taval slep bi iz noči v noči.
Samo srde jo. zbegano zasluti, a le v ljubezni zemeljske- minuti in le za večne bolečine ceno.
Alojz Gradnik
Verujem v Svetega Duha
Izkušenj ne pridobivamo samo s tem, kar lahko otipamo. So tudi notranje izkušnje. (Lahko smo. obupani, pa nam dober pogovor vrn,e zaupanje. Voijia do življenja lahko v nas oslabi, a se nam potem — Pogosto ne dia bi Vedeli odkod oziroma kako — znova vrne. Okrog nas se lahko stemni, p,a nam prijazno srečanje znova podari luč. Utemeljene im neutemeljene skrbi in dvomi nas lahko vznemirjajo, a sle v bližini človeka, ki nas podpira, znova pomirimo. Lahko .smo zmedeni, dobra beseda 0' pravem času pa n'as reši nejasnosti. Ostanemo lahko brez besed, a nekaj v nas vendarle toži ati vriska. Naš odrntos do ljudi, ikj so za nas pomembni, illahko moti nesporazum ali krivda; takrat, nas nekaj v nas 8-ti k spravi. Poznamo, nevarnost, da se naše .srce zlapre, postane trdo in zavistno. Ponovno zares zaživimo tedaj, 'ko s.e v nas porodi no-v'a dobrohotnost do drugih, ko se lahke, z njimi 'žalostimo in veselimo.
Verujem, da je v v.sv.m tam pri nas Bog: v pogumu ir moči, v svetlobi in tolažbi, v miru in veselju, v .razumevanju in spravi, v usmiljenju, do bližnjega in v sočutju z njim. Po svojcu Duhu je 'Pti nas Bog — pri vsakem posamezniku in v naši skupni zgod'o-vlni. Tudi v stvarstvu je navzoč s svojim Duhom. Nabavni red in zakoni, mnoštvo njihovih oblik in
poveizav, bogastvo in polnost življenja, sijaj barv in petje ptic — vse to je. delovanje Duha v stvarstvu.
Tod,a posebej občudovanja vredno ja, da imamo 1 j udj e srce. Z njim nam je dal Bog del svojega življenja. Po njegovem Duhu lahko ljubimo. Ta dar lahko tudi zavrnemo.; nočemo biti deležni božjega življenja, marveč hočemo živeti samo zase. Ber ljudjei to storijo, izgubijo mir — s seboj, z nabavo, iz, drugimi ljudmi in z Bogom.
Toda Bog nam nikdar povsem n,e odvzame svojega Duha. V našem hrepenenju nas Duh .spominja na to, ikar jiei Bog hotel in še hoče: m,ir in veselje. V mnogih novih začetkih nam znova odpira pot — k nam, k drugim in k Bogu. Prisoten je v vseh zgodovinskih trenutkih, zlasti pa takrat, ko se sprti trudijo za .spravo in s,e pravica deli tudi najmanjšim. Človeštvu daje. ljudi, ki odkrivaj o resnico, is.e upirajo zlu in kažejo dobro. Možu in ženi, da moreta drug drugega sprejemati in si meidsebbjno pomagati v težavah življenja. Staršem poklanja njihov da do lastnih otriok. V na-s budi zaupanje, da življenje ni brezsmiselno, marveč ima svojo nalogo in cilj. V nas govori neizrekljive besede hrepenenja po, življenju brez smrti, po veselju brez žalosti, po zaupnosti brez odtujitve, po lju-
be-či bližini breiz; slovesa. Je moč m življenje. Nasprotuje silam smrti, kj ;so tudi prisotne v naši zgodovini. V boju proti tem silam jie Bog po svojem Duhu pri nas.
Svetli božji Duh me 'dosega na razili čine načine. K meni prihaja predvsem po ljudeh, Iki dopuščajo, d!a deluje v njih. V potrpežljivosti in dobroti ljudi, v njihovi bližini im tolažbi, v njihovi zvestobi in odpuščanju sem z njim, ga sprejemam v dar, da morem živeti. Bog mi is svojim Duhom pomaga tudi po ljudeh, od katerih .se nalezem zaupanja in moči, življenjskih ciljev in upov. K meni lahko prihaja tudi po knjigi ali časopisu, po novicah, po besedah in prizorih z radia oziroma televizorja. Bolj učinkovit pa je tam, kjer neposredno delim svoje življenje z ljudmi v pogovoru ali skupnem bivanju, v delu in praznovanju. Tudi če istim sam, lahko božji Duh deluje v meni. V meni lahko vzbudi čut za dobro. Navdihne1 mi lahko ikiaj novega, kar mi pomaga naprej. Lahko me napravi nemirnega, ko skušam živeti v gnilem miru. Lahko mie spodbudi k temu, k‘ar je bolj človeško in bolj vredno življenja. Lahko mi nakloni obdobja miru v gotovosti, da se bo vse dobro izteklo. Lahko: zahrepenim po m jem zvečer, da mirno zaspim -— podobno kot ga bom klical na večer svojega življenja, da bom lahko umrl.
Božji Duh deluje povsod in v vgeh 'ljudeh. Po njem je 'življenje vseh ljudi že v svoji osnovi zgodo-
NAMEN
APOSTOLATA MOLITVE ZA MAJ
Splošni: Da bi kristjani po Marijinem zgledu služili Bogu in 'bližnjemu z neutrudno velikodušnostjo.
Misijonski: Da 'bi krajevne Cerkve uresničevale svojo povezanost z medsebojnim razdeljevanjem duhovnih in tvarnih dobrin.
Slovenski: Da bi česčenje Matere božje spodbudilo k večjemu spoštovanju deklet, žena in mater.
vina z Bogom, če priznavam, da verujem v Svetega Duha, potem me govorim le o 'splošnem življenjskem zaupanju ali o povsod delujoči moči življenja. Potem ne govorim le o splošni izkušnji, da 'Pas dobri ljudje delajo dobre in da nas navdušenci potegnejo -za seboj. Potem govorim tudi o tem, kar se je zgodilo im se dogaja z menoj po srečanju z Jezusom Kristusom v občestvu vere, v -Cerkvi. Tu mi je bila darila im :se mi daje življenjska moč, ki j-e sicer ne najdem pri ničemer in nikomer.
Zato še naprej govorim o Svetem Duhu, ko kdaj govorim o Cerkvi: kajti o Svetem Duhu govorimo, če govorimo o ,,sveti katoliški Cerkvi" in obeh njenih osrednjih zakramentih, to je o evharistiji („občestvu svetih") in -krstu („od-puščanju grehov"). V vse dovršu-joičo moč Svetega Duha verujemo, če upamo na „vstajenje rajnih in Večno- življenje".
Dieter Emeis - Jlamko Bohak
Binkošti
Poklical si in zbral nas z vseh strani, nam spregovoril z glasom kot vihar, dai sliši te, raz-ume vsaka stvar, resnice polne se razveseli.
Kar nas je ločevalo, se — zgubi, prejeli vsak od tebe — svoj smo dar; za v-se bogat naš Bog si, Gospodar, izvir si večne milosti, luči.
Ti napolnjuješ z mirom nam srce, s teboj sie duh- — ničesar ne boji, odpustil težko breme- -si nam — greha.
Ti naš -zalet, ti naša si —• uteha, navzočnio-st tvoja —- daje mam moči: prenovil vse obličje si zemlje ■—
Zdenka Serajnik
Čistost v samskem življenju
Nečistovanje
Drug težak greh proti čistosti, ki ga lahko zagrešijo samski ljudje, je 'spolno dejanje med dvema neporočenima osebama različnega spola. To kratko imenujemo nečistovanje ali nečisti greh. Da je to težak, greh, je lahko umeti, ker gre za iskanje spolnega užitka izven zakonske zveze. Ta greh vključuj© vedno tudi greh proti ljubezni do bližnjega. Grešnika sta eden drugemu povod za greh, sta se medsebojno zapeljala vanj in pri njem sodelovala, ker jie ta greh možen po svoji naravi samo v dvoje. In navadno se greh še oteži z okoliščino, da grešnika poskušata preprečiti ne všečne posledice svojega dejanja. Glede ma vse okoliščine je torej ta greh hujši kot samioiskrumba.
Vzroki
Pota, ki vodijo v ta greh, so v glavnem ista kot pri drugih grehih. A največja nevarnost zanj je ljubezensko razmerje, ki povezuje fanta in dekleta, ko se pripravljata na zakon, čutna ljubezen, ki jo čutita eden do drugega, ju ■z naravno silo vabi k spolnemu dejanju. Če pa se ta sila še pospešuje z neprevidnimi intimnimi izrazi ljubezni, pnav lahko podre ovire greha. Nevarnost -se še po-
veča, zaradi napačne in pokvarjene miselnosti, iki se širi v današnji družbi, ki ima kot za neko načelo, da je dvema, ki se imata rada, dovoljen tudi zadnji izraz ljubezni, namreč spolno dejanje. To pomeni vdor neopaganizma, popolne materialistične miselnosti v svet, ki nam v korenini -skuša zastrupiti nravno zdravje.
„Doka-z, da me imaš rada“
Tako mi redko, da se dekle1 vdaja fantu, -češ če je me-d njima že vzklila resnična in globoka ljubezen, je naravno, da si jo izrazita tudi s spolnim dejanjem. ,,če mi tega ne -daš, potem je 'to znak, da me: nimaš rada,“ govori fant. Dekle misli, da si fa-nta s tem priklene nase, si ga zagotovi, češ če mu jaz ne dam tega, bo šel pa Ilc drugi; če mu odrečem, ga lahko za zmeraj zgubim.
Upam, da takšnega plitkega modrovanja med nami niti ne bi bilo treba zavračati. Vendar naj povem nekaj misli k temu. če fant zahteva od svojega dekleta ta dokaz -ljubezni, potem samo dokaže, da je- v resnici nima resno rad, ker -ne spoštuje njene vesti in njene dekliške -časti. On že ve, da ga ima -ona rada (saj zato hodi z njo), za to ne potrebuje nobenega novega in predvsem ne takšnega dokaza. Resnica je le, da ga muči
strast, pa 'to skuša zaviti v lepo fraizarjenje o dokaziu ljubezni. Pošteno dekle mu bo seveda 'ta dokaz odrekla, če to stori, se lahko zgodi dvoje, oboje v njeno pravo korist in srečo. Prvo, da jo res zapusti in celo za zmeraj, če to stori, je s tem le dokaz, da je v resnici in globini nikdar ni imel rad. To-, kar je on čutil do nje, Je bilo ile čutno spolno poželenje ali pa vsaj predvsem to. Njene notranje lepote ni iskal, je tudi ni videl, ga ni prevzela. Nič hudega, če takšnega fanta zgubi. Bolje pireje kot pozneje. Toda zelo verjetno je-, -da se bo zgodilo dru-®°'; -da bo sicer trenutno nejevoljen, ker ni dosegel svojega, a v -resnici jo bo začel na tihem celo bolj ceniti, naravnost občudovati, in sicer zdaj ne samo- zaradi njene lepe zunanjosti, tem-
več predvsem tudi zaradi njene plemenitosti in notranje- lepote. In bo končno srečen, da ima takšno dekle. P-rav v njeni nepopustljivosti je dobil nehote -dokaz njene sedanje in bodoče- zvestobe, kajti če se- njemu ni vdala, ki ga res ljubi, ker je pač hotela biti poštena dekle, potem je lahko gotov, da -bo 'še manj popustila drugemu, nie izdaj ne iko b-osta že poročena.
Naravnost nizkotno v tem pogledu pa je, če- se fantje povrh vsega še hvalijo -z zadevnimi uspehi pri dekletih. Podobno kot če -se tatovi ponašajo in hvalisajo s svojimi tatvinami in ropi. In tu gre za hujše kot za najhujšo krajo-, ker s e dekletom krade čistost, -dragocen zaklad za vsako pošteno dekle. Odveč je o tem, vsaka nadaljnja beseda. Kadar bi fantje tako daleč padli, potem bi bil to znak prave pokvarjenosti.
Priležništvo
So še drugi grehi samskih ljudi proti čistosti. Eden od teh je priležništvo, k-onlkubinait, ko dva neporočena živita skupaj, k-ot bi bila praVa zakonca. To je npr. primer katoličanov, ki ‘žive ali sploh neporočeni ali pa -samo civilno poročeni. dasno je, da je takšno -skupno življenje težko grešno, je neprestano ponavljanje nečistih g-rehov z obteževaln-o okoliščino, da živita v prostovoljni stalni in bližnji grešni priložnosti, če- bi se lahko -poročila, a se me, ker nočeta prevzeti nase obveznosti za-
ikonskega življenja, je to navadno iz velike sebičnosti, zlasti s strani moškega, ki si hoče ohraniti svobodo iza primer, -da bi se mu ohladila ljubezen do priležnice. Kako poniževalen položaj ženske! O kakšni resnični (ljubezni seveda, tu nj govora, gre te m spolno uživanje. V takem primeru se grehom proti čistosti pridružijo še grehi proti (ljubezni do bližnjega. Seveda krivda ni le na moškem, temveč tudi na ženski, ker Vendar prostovoljno vztraja pri takšnem moškem, a redno je manj kriva, ker je v veliki meri žrtev praznih neizpolnjenih obljub, če pa je pri-ležništvo med dvema, ki se ne marata: poročiti, ker je eden od obeh poročen alj pa celo oba, potem je greh še težji, ker j‘e obenem kršena zvestoba do zakonitih zakoncev. V vseh teh primerih je jasno, da ni drugega izhoda kot takojšnja ločitev ali pa poroka, če je ta možna. Stvar s'e še bolj zaplete, če so iz takšne zvezie bili rojeni otroci.
Ohi.sk javnih hiš
Drug pojav spolne nemoralnosti so tako imenovane javne hiše, Ikj se danes ponekod skrivajo pod drugimi imeni, npr. kot „hiše za masiranje" ipd. Ta greh je še posebno ostuden, ker se poslužuje ,,javnih žensk", ki tiafcorekoe dajejo svoje telo v najem po urah bodisi iza denar ali pa tudi za uživanje. Je to morda najbolj žalosten pojav zahodne — krščanske
..civilizacije". Prostitucija je sicer v neki meri vedno obstajala in s;e prakticira tudi v nekrščanskih deželah, a tragično je prav to, da obstoji tudi v deželah, 'kjer se prebivalci večinsko izjavljajo za kristjane.. Uradno so sicer javne hiše prepovedane, dejansko pa pogosto država ne izvaja zadostne kontrole v tem oziru. Tu gre za pravo nečisto obrt, znak, kako daleč človek lahko pade.
Spolne perverznosti
Našteti bi morali še druge grehe, ki pa. so že 'bolj spolne perverznosti kot pa samo navadni grehi. Nekateri od teh si -skušajo v družbi celo pridobiti pravico javnosti, na primer homo-šeksualnost, to je spolno razmerje med ljudmi istega spola. Bolj pogosto se to dogaja med moškimi, a ni nepcr znana tudi med ženskami, ki se imenuje' lezbijanstvo. Največkrat gre tu za protinaravno nagnjenje, Iki je vsaj v neki meri pogojeno od telesno-dušnevne konstitucije1 posameznika. Do takšnih ljudi je treba seveda imeti veliko razumevanje, ker -sami navadno zelo trpijo na tem, kar nosijo. Po drugi strani jim je pa treba tudi govoriti, da je vendarle z božjo pomočjo tudi takšno nagnjenje mogoče premagovati. Da je homoseksualnost nekaj grešnega, ker protinaravnega, ni treba šele dokazovati. Homoseksualnost je v absolutnem nasprotju z nameni spolnosti.
Lojze Kukoviča
Poglavitni grehi - lakomnost
Lakomnost (avaritia) je grešno hlepenje po imetju. Nasprotuje predvsem kreposti ljubezni, dobrotljivosti in pravičnosti. Lakomnost je Gospod imenoval ,,službo mamonu" (Mt 6,24) „nab:ranju zakladov, ki jih uničujeta molj in rja“ (Mt 6,12), sv. Pavel pa „ma-likovanje" (Ef 5,5).
Lakomnost je težki greh, če krši tudi ljubezen do bližnjega (če je n. pr. z injo združena -skrajna skopost ( in pravičnost (če ne izbira sredstev za pridobivanje imetja, bližnjega izkorišča), če pa samo Pretirava v pridobivanju Imetjia, je mali greh.
Obrazi lakomnosti: skopost (nespametno zadrževanje dobrin imetja), pohlepnost (brezobzirno pri-
dobivanje vedno novih dobrin), trdosrčnost, gol j ufivost.
Skrbnost pri pridobivanju imetja seveda ni noben greh, ampak je celo krepost, če ne izaide v pretiravanje. Pravilna skrb za imetje je dolžnost do sebe, bližnjega (npr. do staršev in otrok) in družbe.
Zdravila proti lakomnosti: premišljevanje o minljivosti vsega imetja (Prim. Mt 6,19-20); posnemanje Kristusovega zgleda (prim. 2 Kor 8,9); dobrodelnost („Ako boš imel mnogo, deli obilno; alko boš imel malo, skušaj tudi malo rad deliti!" — Tob 4,9); zavest, da je imetje sredstvo za višje dobrine in ne sme biti cilj (prim. Lk 6, 38), itd.
Štefan Steiner
VNEBOHOD
Današnji dan, nia. vnebohod v nebo odšel je naš Gospod. Slavimo ga!
Z učenci šel je na goiro, 'Poslednje vzel od njih slovo, Pred njimi vzdignil se od tal, zakril ga je oblak svetal.
Diainašnji dan, -na, vnebohod v nebo odšel jie naš Gospod.
Radujmo se!
Saj ni zapustil nas sirot, odšel jie le pripravit pot, da bomo tudi mi prišli v Očetov dom nad zvezdami.
Današnji dan, na, vnebohod v nebo odšel je naš Gospod. Hvalimo ga!
Za nas je dobro, da je šel, da Tolažnik bo prej prišel.
Učil nas bo resnico vso, krepčal slabotne z milostjo.
Današnji dan, na vnebohod v nebo odšel je naš Gospod. Molimo ga!
Do konca dni je naš Srednik, na sodni dan bo strog Sodnik. Prosimo ga
današnji dan, na vnebohod:
V nebo mam priti daj, Gospod!
Zdenka Serajnik
Papež Benedikt XV. 1914-1922
Giacomo delto. Chiesa se je rodil v Genovi, 1878 je pireje] duhovniško posvečenje in nato dalj časa deloval v cenitveni diplomatski službi. Od 1887 do 1907 je služboval v rimski kuriji, zatem ga je Pij X. imenoval iz a mad škofa v Bologni.
Za 'papeža so ga izvolili kmalu po začetku prve svetovne vojne, 3. septembra 1914.
V	svojem pontifikatu se je morali soočiti predvsem s problemi in posledicami svetovne vojne. Prizadeval s] je: za vzpostavitev miru in blažitev težkih posledic vojnega spopada. Pri tem ga je močno oviralo dejstvo, da rimsko vprašanje še ni bilo rešeno in sveti sedež še mi mogel delovati kot suverena država.
V	prvi okrožnici, ki jo je izdal novembra 1914, je spregovoril o vsiem zlu, iz katerega izhaja spopad; Ikot vzroke za vojno je obsodil pomanjkanjie ljubezni, nespoštovanje avtoritete, razredno
Nova okrožnica: Odrešenikovo poslanstvo
22. januarja letos je papež Janez Pavel II. objavil okrožnico' Redempto-riis smiissio. Posvečena je misijonski dejavnosti Cerkve. V 12 letih njegove papeške službe je to že 8. okrožnica sedanjega papeža. Dokument je nastal ob 25. obletnici Sklepa II. vatikanskega koncila in nastanku fconcil-iskega odloka o misijonski dejavnosti Cerkve ter apostolskega pisma Pavla VI. o evangelizaoiji.
borbo in človeško lakomnost. 1. avgusta 1917 je „vsem voditeljem vojskujočih se narodov" poslali skrbno pripravljen predlog za mirovna pogajanja, ki naj b] zagotovila trajen mir.
Papežev predlog se je v marsičem ujemal s kasnejšimi 14 točkami mirovnega načrta ameriškega predsednika Wilsona. Po vojni je posredoval pri posameznih vladah, da bi iizipuestiile vojne ujetnike, skušal je organizirati pomoč za dežele, v katerih so ljudje trpeli hudo pomanjkanje.
(Leta 1917 je objavil nov zakonik cerkvenega prava, Iki ga je sicer pripravljala posebna komisija že pod Pijem X. Ta zakonik je ostal v veljavi do 1983. Skušal je obnoviti tud] misijonsko dejavnost Cerkve, ki jo je svetovna vojna skoraj popolnoma onemogočila.
Umrl je 22. januarja 1922.
Metod Benedik
V novi okrožnici papež povzema nauk o misijonski poklicanosti Cerkve in navodila zia misijonsko dejavnost v sodobnem svetu. Poleg uvodnega in sklepnega dela obsega osem poglavij: Jezus Kristus — edini odrešenik, Božje kraljestvo, Sveti Duh — glavni dejavnik misijonskega poslanstva, Neizmerna obzorja poslanstva k vsem narodom, Pota misijonskega poslanstva, Odgovorni za misijonsko pastoralo in .njeni izvajalci, Sodelovanje pri misijonski dejavnosti in Misijonska duhovnost.
Socialno vprašanje in človekove pravice v nauku sodobnih papežev
Kadar govorimo o reševanju socialnega vprašanja, kakor ga je reševala Cerkev v naj novejšem času, se rado poudarja, da je Cerkev na kancu prejšnjega ‘stoletja nekako zamudila pravi trenutek in ni pravočasno odgovorila na porajajoča se socialna vprašanja, še posebej glede delavstva, ki se je v tem času pod vplivom razbohotenega liberalnega kapitalizma oblikovalo v posebnem družbenem razredu.
Pri tem bi posebej rad poudaril, da je' „magna charta" krščanstva Kristusov evangelij, ki je 'bil vedno prvo in vrhovno vodilo v dedovanju Cerkve. Ni treba posebej Poudarjati, da. je novi nauk, ki Sa je prinesel na svet Kristus, temeljno preoblikoval celotno 'takratno in poznejšoi družbo. Tako j'e Cerkev v skladu z- evangelijem v vsakem času prizadevala, da bi odgovorila tudi na socialna vprašanja časa, v katerem je ži-Ve.la in delovala. Socialno vprašaji6 ®e namreč ni pojavilo šele takrat, ko so nanj opozorili nekaki novodobni misleci, pač pa je bl,lo živo vedno, nekdaj in danes. Cerkev je na potrebe ljudi odgovarjala v skladu s svojo notranjo zasnovo in poslanstvom, ki ga ima na zemlji. Ob učenju in oznanjeva-
nju prihajajočega nebeškega kra--ljieistva je ljudi spodbujala, da je to kraljestvo že med nami, zato-smo kristjani dolžni storiti vse, da bi moglo izkazovati po njihovem' krščanskem življenju, notranji tankočutnosti za vse tiste, ki so v kakršnikoli duhovni ali telesni stiski. Ob 'tem pomislimo samo na različne oblike dobrodelnosti, ki so jo oblikovali samostani s tem, da so ljudi prosvetljevadi v popolnoma vsakdanjih stvareh, jih učili umnega gospodarjenja, da so mogli preživeti v trdih razmerah srednjeveškega im tudi še novoveškega življenja. Koliko je bilo storjenega za dvig človekovega dostojanstva na področju kulture, šolstva, medicine, pravnega Varstva !
Ko govorimo o socialnem učenju Cerkve, se omejimo na nauk papežev predvsem v zadnjem času.
Leon XIII. (1878—1903)
Prva velika novodobna papeška okrožnica o socialnih vprašanjih je „Reram novarum", ki je izšla leta. 1891. Poudarja predvsem naslednje :
1.	Vsak človek je oseba, svobodna, odgovorna in ima zato svoje n eod tuji ji vo d osto j anstvo.
2.	Zahteva državo, kjer bodo za-
gotovi j ene pravice vsafkega državljana. Te morajo biti zaščitene s pravni mi n ormami, kot j ih p osna pravna država (ustava, zakoni).
3.	Okrožnica spodbuja kristjane, naj spoznavajo znamenja časov, ki zahtevajo zaščito človeko vih socialnih in ekonomskih pravic.
V tej zvezi okrožnica poudarja ; da je skupno dobro dolžna organizirati in zavarovati država. Našteva 'tildi posebne pravice delavcev, pravic do zasehne lastnine, pravic do stavke, pravic do počitka, pravico do takšnih delovnih razmer, ki bodo vredne človeka, pravico do pravične plače, pravico do dohodkov, Uti bodo omogočali, da delavec tudi 'kaj prištedi mimo tega, kar potrebuje za redno preživljanje, pravično davčno politiko, pravico do socialnega varstva, pravico do menjanja kraja bivališča, sindikalne pravice.
Pij XI. (1922—1939)
-Značilnost dobe delovanja tega papeža so bile nas-lednje: komaj končana I. svetovna vojna, velika ekonomska kriza, ki jo je povzročil razpad borze v New Yorku 'leta 1929, nevarnost novega svetovnega spopada, 1917. revolucija v Rusiji, 1925. začetek stalinizma, -nastop fašizma in nacizma.
I.	„UBI ARCANO“ — Izšla 23. 12. 1922 — na začetku 'njegovega pontifikata. Obravnava predvsem položaj -človeka- v družbi. Okrožnica posebej poudarja, da je treba postaviti -dostojanstvo- človeške
osebnosti v središče vsega našega prizadevanja: „Ljudje med seboj niso več prijatelji, pač pa skorajda sovražniki im tujci. S tem, ko se je zmanjšal čut za dostojanstvo človeške osebnosti in njene vrednosti, je v 'dražbi brutalno prevladala sila, ne več posameznik, pač Pa številčnost. Ljudje drag -drugega, izkoriščajo-, prevladujejo materialne in časne dobrine nad duhovnimi" (Ubi ar-cano, 11).
HI. Pismo Pija XI. škofu v Liillu leta 1929 se ukvarja predvsem z vprašanjem nastajajočega sindikalizma.
III.	Okrožnica »DIVINI ILLIUS MAGISTRI" (31. 12. 1929) ima tri poudarke : vzgoja mladine, skupno 'dobro (socialno vprašanje, država, človek je ikot oseba v središču prizadevanj za skupno dobro, -dol-
žnost oblasti je podpreti pravice družine in posameznika.
IV.	Okrožnica „CASTI CONNU-BII“ (1930) — govori o razsežnosti krščanskega z alkena. Gla-vne tema so: pravica do neločljivega zakona in do svobodne- izbire zakonskega druga, pravica do svobodne privolitve, -do otrok, pravica do vzgoje otrok, pravica do življenja od spočetja dalje, pravica do družin-ske plače, pravica do zaščite družine in njenih članov.
V.	„QIM'DRAGESIM0 ANNO“ — štirideset let po- izidu okrožnice papeža (Leona XIII.: „Rerum nor varum“.
Povzema in še razširja učenje le-te, poudarjajoč predvsem s o c ital-nie- in ekonomske pravice: pravica do dela, pravična plača, ki je družinska, socialno varstvo itd.
VI.	Okrožnica „NON ABBIAM-MO BISOGNO“ (29. VI. 1931) zoper italijanski fašizem (v dveh tednih -so izšle tri enciklike). Poudarki so : pravica do svobode vesti, prva pravica je izvršiti svoje dolžnosti, -nastopi zoper statola-'tnijo: človek je nad državo.
VII.	Okrožnica „MIT BENNEN-DER SORGE“ (29. VI. 1931) zoper nemški nacizem. Nekateri poudarki : pravice družine, pira vice vernikov.
VIII.	„DHVINI REDEMPTORIS" (19. III. 1937) zoper ateistični ko-uiunizem. Okrožnica je nastala ob takratnih stalinističnih razmerah, zato poudarja: komunizem je nasprotnik pravega. človekovega raz-
voja, ker mu jemlje svobodo in mu ne prizna njegovih pravic.
IX.	Apostolsko pismo mehiškim škofom „NOS ES MUY CONOCI-DA“ (28. 3. 1937) v zvezi -s posebnim položajem Cerkve v (Mehiki.
Morda je temeljna posebnost pisma v tem, da papež poudarja pravico do upora, kadar so prikrajšane temeljne človeške in verske svoboščine. Pri tem poudarja, da je treba1 v takšnem upiranju uporabljati pravična sredstva in skrbeti predvsem izia to, da se vzpostavi pravični red, ki prinaša mir.
Pij XII. (1939—1958)
I.	Okrožnica „SERTUM LAETI-TIAE“ (1. november 1939) namenjena škofom v ZDA. To je prvo •besedilo, upoštevano tudi v dokumentih II. vatikanskega cerkvenega zbora. Glavni poudarek je, da so dobrine najprej namenjene vsem ljudem na zemlji, šele na drugem mestu je zasebna lastnina.
II.	Radij-ki govor za binkošti, 1. junija 1941. Papež našteva pravice na treh področjih: individualne, družinske in socialne pravice:
1.	Področje uporabe dobrin/la-stnine (človekova pravica do uporabe dobrin, socialna namembnost dobrin: pravi c a do osebne lastnine je podrejena namembnosti dobrin vsemu človeštvu, dostojanstvo človekove osebe, dolžnostjo države.
2.	Področje dela (delo je osebno in potrebno, naravna pravica do dela, dolžnost organizirati delo, ki jo imajo delavci, delodajalci in država).
3.	Področje družine in njenih pravic.
III.	Radijski govor za božič lleta 1942 govori o miru in spoštovanju človekovih pravic.
IV.	Radijski govor za božič leta
1944 govori -o demokraciji.
Janez XXIII. (1958—1963)
Okrožnica „PACEM IN TERRIS" (11. aprila 1963). Mir bo dosežen, kadar bodo resnično upoštevane in spoštovane resnica, pravica, s>o^ lidarnost in svoboda. Na svetu je treba uveljavljati tisti red stvari, ki ga je postavil Bog. človeško dostojanstvo sloni na dejstvu, da je človek subjekt, ki mora stalno bdeti nad 'tem, kakšen mora biti, na kakšen način se mora uresničevati, da bo ostal v skladu s svojo najglobjo naravo, človekove pravice so razdeljene v 'štiri skupine: pravica do bivanja, pravica do potrebnih sredstev za življenje, pravica do moralnih in kulturnih vrednot (pravica do resnice, do svobode, misli, do dobrega imena, do lastnega prepričanja, do informacij), pravica do svobodnega izpovedovanja vere po vesti.
Človekove pravice na 2. vatikanskem cerkvenem zboru: Predvsem pastoralna konstitucija ,,GAUDI-UM ET SPES“.
..Poudarki v 7. poglavjih so naslednji: osnovne človekove’ pravice, pravice posameznika 'kot socialnega bitja, pravice posameznika kot človeka, kj živi v družini, pravice posameznika kot delavca, pravice posameznika kot politič-
nega subjekta, pravice človeka kot člana mednarodne -skupnosti, pravice na področju vere.
Pavel VI. (1963—1978)
Našo temo- jia omenjeni papež obdelal na petih področjih: pravice in dolžnosti v razmerju do miru na svetu, sodelovanje med vsemi ljudmi na svetu, pomoč žrtvam, kršitev pravic, ekumensko delo, potovanja.
Okrožnica ,,OCTOGESIMA AD-VENIENS" (1971) ob SOdetnici „Rerum novarum“.
Okrožnica „Populorum progres-sio“, v kateri papež povzema pravico narodov do razvoja. Pri tem poudarja, da je treba podpirati na poseben način tiste narode-, ki so slabotnejši, da 'se bodo mogli primerno razviti in zaživeti človeka vredno življenje.
Janez Pavel II. (1978)
Če bi hoteli natančno govoriti o socialnem učenju sedanjega papeža, bi to samo po sebi zahtevalo niz predavanj, kajti med njegovimi številnimi apostolskimi potovanji poleg oznanila odrešenja, ki ga Kristus prinaša na svet, sta prav socialno vprašanje in pravičnost iz vseh zornih kotov glavni temi njegovih govorov. Omenimo le okrožnico „SOLIOITUDO REI SOCIALIS“, v kateri se posveča sodobnim problemom na socialnem področju, odgovornost vseh za vse, posebej razvitih za nerazvite, in opozarja na glavne probleme sodobnega sveta.	Borut Košir
PREJELI SMO S PROŠNJO ZA OBJAVO
Izjava SLS
ob letu slovenske demokracije
Slovenci z veseljem in z zaupanjem spremljamo dogodke, ki približujejo Republiko Slovenijo državni samostojnosti in suverenosti. Zavedamo se, da ideja narodne samobitnosti izhaja iz naravnega in krščanskega pojmovanja, ne iz marksističnega internacionalizma.
Iz zdomstva pozdravljamo pogum in zavzetost tistih rojakov, ki so se ob razkrajanju komunističnega sistema odzvali klicu svoje vesti in stoletnih narodnih teženj ter prijeli po volji ljudstva za krmilo republike. V težkih časih, pred katerimi stoji naša domovina, slovenska demokratična vlada potrebuje in zasluži odločno podporo vseh svobodoljubnih rojakov.
Medtem ko se večji del državljanov slovenske republike, po dolgih desetletjih totalitarnega režima, polagoma privaja demokratičnemu načinu življenja, na slovenskem obzorju vendarle' ni vse' jasno in razveseljivo. Ob razumevanju težav in preizkušenj, pred katere je postavljen naš narod, in iz iskrenega spoštovanja do napornega dela mnogih požrtvovalnih rojakov se kot Slovenci in kot demokrati ob nekaterih pojavih sprašujemo:
— Kako je mogoče, da nekateri člani demokratskega parlamenta se branijo rdečo peterokrako zvezdo in zagovarjajo njeno- mesto na narodni zastavi ? Mar -res ne vedo, da gre za simbol boljše viške revolucije in sovjetskega imperializma? Mie d tem ko drugod trgajo rdeče zvezde z za-stav in s tem zavračajo obdobje totalitarnega nasilja, se Slovenci -sprenevedamo. Tu ne gre: -za nevednost ali za ne-poznanje la-stne zgodovine, temveč za načrtno ohranjanje zgodovinske prevare.
— Nerazumljivo je, da pripravljajo nekateri letos, po javnem odkritju zločinov v Rogu, na Teharjah, v krimskih jamah, in neštetih skritih grobiščih, praznovanje obletnice us-tano-vitve OF. Kako je mogoče -slaviti ustanovitev organizacije, ki je bila zamišljena in izpeljana kot orodje komunistične partije za revolucionarni boj in dosego to-ta-litarne oblasti med Slovenci ? Kako morejo vabiti k temu -slavju katoličane, katerih prednike- so z njihovimi duhovniki vred mučili in morili ter jim jemali dobro- ime v imenu iste OF, še predno se jim je
kdo uprl? Ali morda še vedno računajo na moč prevare in strahu, ki so ju znali desetletja vlivati v podzavest našemu narodu?
— Prav talko je nerazumljivo, da mnogi rojaki obsojajo genocid nad domobranci in ostalimi nasprotniki komunizma, istočasno pa se obnašajo, kot bi šlo za dejanja, ki jih ni zakrivil nihče. Pri tem ne igre za vprašanje kazni, marveč za pravno obsodbo zločina. Mar naj bo Slovenija še naprej brezpravna dežela neodgovornih ljudi?
— Tudi fz.a gospodarski in družbeni polom »samoupravnega sistema", katerega posodice bodo nosili še mnogi rodovi, ni nihče odgovoren. Tega ni več mogoče opravičevati s krilatico o »zgodovinski nujnosti"!
— Ni si mogoče predstavljati družbene precsnove brez temeljite spremembe šolstva. Nerazumljivo je, da nekateri od teh, ki so sprejeli odgovornost za to področje, mislijo, da bodo včerajšnji aktivni nosilci totalitarne oblasti danes mogli vzgajati rod zavednih Slovencev in demokratov. S svojo popustljivostjo in nedoslednostjo ustvarjajo plast oportunistov, ki so najslabši element vsake družbe.
— Kako j-e mogoče, da se ob sedanji svobodi le malokdo spomni na prva desetletja komunistične strahovlade na Slovenskem? S plaščem »stalinizma" mi mogoče zakriti moralnega in kvarnega nasilja tistih let. Ne sme izginiti spomin na obdobje ovadu&tva, preganjanj, zaporov, mučenj, krivih obsodb, razlastitev, moralnega kvarjenja mladine in boljševizacije javnega mnenja. Škode', storjene v teh letih, ne bo lahko popraviti, a bi bilo potrebno in prav, da bi se je zavedali v vsej razsežnosti. Kako naj sicer tudi novi rodovi odkritosrčno sklenejo: Nikdar več!
— Nerealno je misliti, da je mogoč obstoj demokracije brez svobodnih in idejno jasnih sredstev javnega obveščanja. Resničen pluralizem j'C' mogoč le med samostojno mislečimi in pravilno informiranimi državljani.
Prav tako ni mogoč obstoj in razvoj demokratične družbe ob nerazkriti mreži agentov nekdanje tajne policije.
— Krilatica o »revamšiizmu" ne bi smela hromiti oblasti ob prizadevanjih za doseganje pravičnosti na vseh področjih slovenske družbe.
— Kako je mogoče, da še vedno obstajajo seznam osumljenih zdomcev, katerih bivši totalitarni režim v štirih desetletjih ni mogel obsoditi ?
— Ne razumemo, kako nekateri vidni rojaki iz matične Slovenije,
medtem ko občudujejo slovenstvo, ki živi desetletja v vrstah politične emigraiije daleč od domačo zemlje, istočasno ne: cenijo ustanov in ljudi, ki so to slovenstvo v:-lrževali in gojili. Izogibajo se stikov z izvoljenimi predstavniki naših krovnih organizacij. Ali res še verjamejo klevetam o izdajalcih? Ali so mar pripravljeni na spravo le s tistimi domobranci, ki trohne neznani po slovenski zemlji? Ali mislijo, da bosta dosedanja SIM5 in -nova struktura SSK mogli nadomestiti življenje, ki ga črpa rod nekdanjih beguncev iz ljubezni do slovenstva, iz zvestobe svojim rajnim in i>; zavesti poslanstva? Ali ne bi mora'a povezava med rojaki, ki si jo vsi želimo, upoštevati izkušnje že obstoječih zdomskih ustanov?
— Zalkaj je vprašanje dvojnega državljanstva in državljanskih pravic Slovencev v svetu tolikim vodilnim političnim delavcem v domovini š:e vedno le prazna beseda?
Slovenski narod doživlja v zadnjem letu težko pričakovane, a ne-sluteno globoke pretrese. Kot vse, kar je vredno, tudi slovenska demokracija ne bo zastonj, rato trpljenja in naporov ne bo manjkalo. Preosnova slovenske družbe, tudi v lastni državi, bo morala biti teme‘-ljita in bo morda počasnejša, kot bi si želeli; zahtevala bo od nas in od vseh rojakov dobre volje, predvsem vztrajnosti. Poj stoletja zmot in nepreglednih krivic ne bo mogoče odpraviti in poravnati v kratkem času.
Res, težko je, ko človek plava proti toku in zagleda breg, pa hkrati uvidi, da ta ni tako blizu, kot je upal. Malodušje bi pomenilo v takem primeru smrt. Vztrajati je treba!
Slovenci v svetu, ki smo se nad štirideset let združevali okrog demokratičnih i:n krščanskih vrednot slovenstva, moramo ostati tesno Povezani. Vztrajali bomo skupaj :z: vedno bolj številnimi prijatelji v domovini in pomagali pri moralni obnovi slovenske družbe. Medtem pa •»e smemo zanašati le sami nase, drug na drugega in na Boga, kot smo to vedeli in delali od tistih časov, (ko smo se uprli komunizmu in .se odločili za svobodo.
V zdomstvu, 1. marca 1991.
Načelstvo SLS.
Temelj narodne prenove
ODLOČITEV ZA RESNICO
Človek kot tvarno in duhovno ■bitje ne bo zadostil svoji notranji potrebi le z osnovno odločitvijo za vrednoto življenja. Hote! bo več. Svojemu 'življenju bo iskal smisel. Hotel bo spoznavati resnico o sebi in o svetu. Isto! bo resnico o vsem, kar via im sluti.
Zgodovinska resnica
Proti .resnici je bilo v našem narodu storjeno nešteto krivic in pojigm resnice je v javnosti zbledel. V melkdaj resnicoljubnem ljudstvu se je v veliki meri posrečil sklep OF iz teta 1946, da je potreba spremeniti narodni značaj; spremenili ;so njegov odnos do resnice. Predolgo je bila laž sprejeta kot veljavno sredstvo za obvladanje javnega mnenja, da ne bi pustila za seboj globokih Pan v osebnem in družbenem življenju.
Sistem,, ki je zavladali, Sloveniji prav kakor velikemu delu srednje in vzhodne Evrope, se ni posluževal laži slučajno, temveč načrtno. Če je bilo v tem družbenem sistemu 'kaj znanstvenega, je bila to znanstveno pripravljalna in širjena laž. Prezir do resnic-e se je kazal ne le v revolucionarni propagandi med vojno, temveč je bil vslakdamjei orodje; totalitarnega režima, kateremu naj bi bilo dovo-
ljeno vse-, z izgovorom, da je nosilec zgodovinskih nujnosti. Na ta način so s filozofsko zmoto in z namerno ilažjo ubijali dan za dnem v posameznikih' ne le spoštovanje do resnice, marveč smisel za resničnost. Pri mnogih so dosegli, da dvomijo o možnosti (kakršnakoli objdktivne resnice. In v tej točki, kjer se stikata izvotljeni dogmatizem pretekle zmote z racionalističnim relativizmom prihodnosti, je drugo področje, kjer se bo odigrava! boj zla slovenski moralni prerod. Zaupanje, da obstaja neka resničnost, je prvi korak k spoštovanju resnice.
Sprejetje resnice o sebi
Iskanje, spoznanje ter spreje-mia.nje resničnosti se pričenja pri sebi. Ko sprejmem svoje življenje, pričenjam dojemati in sprejemati z njim povezano resničnost. Sem človek. Fant is'em ali delikte, moški ali 'ženska, čila,n sem družine, ki mi je bila dana,. Sem ,sin ali hči nekega očeta 'in meike matere,, ki nista popolna, a sta pri vseh -nepopolnostih moja edina in nenadomestljiva -starša. Slkušam ju ljubiti in razumeti, prav kakor to poskušata tudi ona meine. Ne posreči s,e inla.m vedlno 'in marsikdo aav.ržiei svoj'e starše in s tem bistveni de1] svoje resničnosti. Tudi starši beže včasih pred danostjo1, ki jo predstavlja ta ali oni otrok.
S tako odločitvijo stopaj«, eni in drugi, iz realnega življenja na pot utopije in skritega duševnega trpljenja pa tudi vedno novih dvomov in negotovosti.
Resnica o bližnjih
Le ko sprejme čilovek nepopolnost maj bližji h in najdražjih, zasidra svojo ljubezen na trdna tila realnosti, česar nimajo moji naj-hližinji, starši, bratje in sestre alli življenjski drug, morda lahko posredujem jhz, ki se' sam zatekam 'k njim, da mi pomagajo pri mojih Po man j kij ivosti h. Spoznam, da se lahko dopolnjujemo, a da je brezplodno zahtevati od nekoga, da bi dal, česar nima. V naši moči je dajati in hvaležno prejemati, ne moremo pa zahtevati od nekoga, da bi dal, česair nima. V naši moči j P dajati in hvaležno prejemati, Ue moremo pa zahtevati, da bi nam drugi z ljubeznijo dajali ali nas razumevali. Zato smo tem bolj hvaležni, kadar naletimo na koga, ki nas razume ali vsaj poskuša razumeti.
Ta, prva spoznanja družbene stvarnosti okrog nas drže kasneje z& vse družbene- odnose. Družina ■ie namreč prva in naj temeljitejša 'šola človeških odnosov. V družini lSi& pričenjam srečavati z realnostjo, ki je iziu-naj mene pa tudi v meni. Naučim se spoznavati kre-P°st in šibkost, upanje in razoča-ramje, velikodušnost in sebičnost. Tudi z narodom se srečam po družini.
Sprejetje svoje narodnosti
Sprejetje -svoje narodnosti je druga stopnja stika z realnostjo. Pripadati narodu daje -občutek moči, a nalaga odgovornosti. Slabič bo t-u okleval: le zakaj sprejemati mase -še neke dodatne -obveznosti? Odgovor pa je vedno isti: čim globlje ise' spuščam v spoznavanje in sprejemanje 'stvarnosti, bolj s.e Iklrepim in rastem, čeprav me pri tem obdaja tesnoba pred lastnimi omejitvami in slabostmi. Kmalu spoznam, da mi preostane tudi na tem področju le sprejetje stvarnosti ali beg pred njo.
Tako postaja laže razumljivo, -kaj jie pomenil Jakobu boj z angelom. Postali je borilec z Bogom, a s-e ni boril proti Njemu. Šlo je m -boj z Vrednoto-, >kj j-o je zaslutil in jo hotel osvojiti, imeti zas-e-, dokler se ni zavedel, da ga Ta neskončno presega.
Stvarnika in stvarstvo sprejme človek le potem, ko se je odrekel skušnjavi bega. Nasprotje bega pa je boj. ,,Nebeško kraljestvo si s -silo utira pot lin samo močni ga osvajajo" (iMt 11, 12), nas opozarja Sveto pismo. Vendar to -ni boj na življenje in smrt, marveč z resničnostjo, ki jo zaznavamo v sebi in okrog sebe. Zahtevnost tega boja daleč presega tiisto- moč, o kateri mislimo, da jo imamo. De s časom spoznamo, -dia skriva vsakdo v sebi še neke potencialne sile, ki is e- mu odkrivajo v teku tega, na prvi pogled neenakega, a za irast prepotrebnega boja.
Ko 'sprejmem, svojo narodnost,
z vsem bogastvom in težo preletele isti, z :iz>ivom sedanjosti ter z negotovostjo, pa, tudi z vsemi možnostmi pni h odnos ti, sem storil odločilni korak za razumevanje človeškega rodu. Kdor zbeži pir-e-d resničnostjo svojega narodnega občestva, ostaja drobec v množici in ne pripada nikomur, čeprav 'se skuša družiti z vsemi.
Ne pripadamo narodu, ki bj bil popoln al" ker bi bil boljši od drugih. Sprejemamo ga, iker je naš! Vsaka idealizirana predstava lastnega naroda (v pozitivni ali negativni smeri) nas oddaljuje od realnosti. Pripadamo narodu, takemu, kakršen je, v upanju, da bo po našem delovanju za spoznanje boljši. Vsaka laž o družinski ali narodni preteklosti onemogoča resnično poznanje im zato tudi možnost prave ljubezni do lastnega, ljudstva. Lahko je imeti rad nekoga kljub napakam, če jih poznam, nemogoče pa je ceniti človeka latj skupnost, ki -se dala drugačna, kot je. Od tod potreba po resnici tako v družini kakor v narodu.
Ali res mislimo, da smemo pričakovati v narodu prerod, če ne razčistimo resnice o naši polpretekli zgodovini ? Ne gre, da bi pri tem aanikali osebni idealizem ali dober namen tistim posameznikom, ki so s,e prevarani borili na strani revolucije, vendar to ni dovolj, da bi moglo zakriti tragično resnico o tem, kar po krivici imenujemo NOB ? „Po njih sadovih jih boste spoznali" (Mt 7,16) drži tudi
v tem primeru. V projektu partije je bil naš narod sredstvo za uresničevanj e1 mednarodne utopije v srcu Evrope. Dokler ne ocenimo pravilno tega osnovnega namena komunistične revolucije, ne moremo presojati protirevoliucionarjev in njihove samoobrambe-. Brez pravega -ploznanja skupne preteklosti ni mogoče postavljati trdnih temeljev narodni prenovi.
Resnica ni relativna
Ker različni ljudje gledajo na preteklost in marsikdaj celo na sedanjost različno, mi redka skušnjava, tila, bi mislili, kakor da resnice ni, da nam je nedosegljiva ali da je- o isti stvari lahko več resnic. Tako mišljenje zavaja v brezizhodni relativizem, ki grozi tudi siodohni sl! o venski družbi.
Res, lahko je' več pogledov na isto resnico, a re-snica je vendarle le ena, -ker je po definiciji odsev resničnosti. Zato vsak, ki se poglablja vanjo ali odkrito priča s-voje doživetje, doprinaša k celotne j š-emu, boljšemu poznanju iste, neizmerno- pestre realnosti Kdor -pa dvorni, četudi le nla, e-n-em področju, v obstoj neke resnice, se predaja dvomu glede vsake resničnosti. Od tu pa do -usodnega bega iz real mesti je en sa-m korak.
Seveda resnica ni vedno razvidna na prvi pogled, če-prav je preprosta. Spoznavanje zahteva skoraj vedno — napora. Ena od najtežjih posledic marksističnega obdobja n-e bo zabloda teoretičnega materializma, marveč brezbriž-
most, dvom in Lagodnost praktičnega materializma ter relativizma. Človek, ki je zadovoljno verjel uradni propagandi, is e bo težko odločal za iskanje resnice, in kdor je zaupal v nezmotljivost države, ■boi težko našel poit do naporne vere o nezmotljivi varnosti božjega razodetja,. Do teh spoznanj bo prihajal verjetno le počasi in s trudom; velikim resnicam se bo približal po poti sprejemanja neposredne resničnosti.
Resnica na področju znanosti je del resničnosti in kritičnost na tem področju je dobra šola proti zmotam vseh vrst. Spoštovanje globoke resničnosti v naravi ne more biti nikdar v nasprotju z metafizično resnico. Postlane pa tudi jasno, da med zmoto in resnico ne more' biti govora o kaki spravi. Strpnost je potrebna med ljudmi različnega mišljenja, sprava pa med osebami, ki se kesajo prizadetih krivic in ki si jih odpuščajo. Med resnico in zmoto pa zsija nepremostljiv prepad.
Strah pred resnico
In vendar j e v naši družbi strah pred resnico tako razširjen, da ne moremo mimo njega. Pojem resnice je' tako poveztan v mišljenju nekaterih rojakov s pojmom nestrpnosti, da kaže spregovoriti o tem vsaj nekaj besed.
Kristjanom radi očitajo nestrpnost do drugače mislečih, ker trdimo, da naše versko' spoznanje odgovarja resnici. Če je očitek n-e-®trpnosti kdaj upravičen, je to ta-
krat, [kadar sami ne ločimo med krepostjo strpnosti in slabostjo brezbrižnosti. Ker je že navada, -da nas ožigosajo kot »fanatike" ali ,,fundamentaliste", če ne kimamo vsakemu, ki razlaga svojo življenjsko modrost, čeprav je v nasprotju z našim pogledom na svet, se radi zatekamo v molk. S tem pa smo v navzkrižju s temeljno zapovedjo krščanstva.
Skušnjava, da bi pustili ob -strani kočljivo vprašanje -resnice -ter poskušali ,.nevtralno" -ostajati »čistih rok", najde svoj odgovor v ostrih Kristusovih besedah: »Kdor ni iz; menoj, je zoper mene; in kdoir ne zbira z menoj, raztresa." (Mt 12,30) Knjiga Razodetja pa dopolnjuje isto misel -z nič manjšo- silo: »Tole govori Resnica. . . Poznam tvoja dela... Ker si mlačen 'in ne vroč in ne mrzel, te hočem pljuniti iz svojih ust." (Rz 3, 15, 16) Ni drugega izhoda! Naloga pričevanja, ne glede na okoliščine, je s krščanstvom neločljivo povezana.
Pa tudi na to ne bi smeli pozabiti, kar nlas uči stara modrost in žal tudi sodobna vsakodnevna izkušnja, da kdor omalovažuje en zločin, vabi k uresničenju drugega. Usto velja tudi za omalovaževanj© zmot.
Spoštovanje 'do bližnjega, ki nam ukazuje, da smo strpni do ljudi drugačnega mišljenja in življenja, mora dopolnjevati ljubezen do resnice. Obe nam prepovedujeta brezbrižnost. Le kdor pozablja na ljubezen do bližnjega, je lahko fa-
Proslavljanje 50 - letnice 0F - neutemeljeno
OF JE BILA LE TROJANSKI KONJ
Že lani proti koncu leta smo slišali iz Slovenije, da se nekdanji partizani, združeni v Zvezi borcev (ZB), prizadevajo, da bi. naj vsi Slovenci dali priznanje OF in njenemu , ,n a i o dno-o svobodi! ne m u boju" proti okupatorju. Prišli so na dan s predlogom, da naj bi 50-iet-nico ustano vitve1 O F slovenska država umdno proslavila in da naj bi uvedla celo poseben državni praznik 27. 'april!a. Pri tem navajajo razlog, da je OF tedaj združila za boj preti okupatorju vse Slovence. Bivši partizani torej želijo, da naj bi Slovenci gledali v njih le bojevnike proti okupatorju, pri tem pa naj bi bilo pozabljeno, da so bili partizani nosilci in izvrševalci komunističnega nasilja in terorja po vsej Sloveniji, še posebno pa na Notranjskem in Dolenjskem.
n a tik, a nič -mlamjšio krivdo nosi, komur ni mar, da bi bližnji resnico spoznal. Pravla strpnost se kaže v načinu, v pristopu k bližnjemu in k resnici. Sodobni agnostiki in relatiivisti se tedaj lahko branijo krščanske resnice, ni pa ,se jim bati krščanske prisile, če smo v svojem krščanstvu dosledni.
Marko Kremžar
Niaj bivše partizane spomnimo na njihovo nasilje in teror v maju, juniju in juliju 1942, ko so nia ..osvobojenem ozemlju" (ker so Italijani opustili manjše posadke) partizanski komandanti nastopali kot mogočni vojvode in mogočni paše ter uničevali — ne okupatorja, ampak slovenske politične in idejne nasprotnike. Celo zgodovinar Ferenc, človek njihovega mišljenja, prizna 300—350 žrtev tega paševanja, rtied njimi cele družine in 13 duhovnikov. Ko pa je bila ires potrebna borba proti okupatorju v času hude in brezobzirne italijanske ofenzive na Notranjskem in Dolenjskem od srede; julija do novembra 1942, niso bili partizani sposobni kakorkoli to ofenzivo ustaviti Takrat s e ni skrilo v podzemno skrivališče le 'politično vodstvo OF in KP, ampak tudi partizansko vojaško poveljstvo. Pri tem je pustilo, da se je vsiak partizan reševal, (kakor je vedel in znal. Pa prepustilo na milost in nemilost italijanske Soldate ske civilno prebivalstvo (cf. Stalinistična revolucija I., str. 239). Da se umakne politično vodstvo, je sprejemljivo. Da pia se tako umakne tudi vojaško poveljstvo, jie vse graje vredno. Zato dajani prav mnenju tistih, ki pravijo, da cd 'tistega časa naprej OF ni bila več upravičena do svojega naslova in ne do pisanja o narodno-osvo-bodiilnem boju (NOB).
Podobno partizani niso bi i sposobni niti delno ustaviti nemško ofenzivo v jeseni 1943 na Primorskem in prav tako ne v 'Ljubljanski pokrajini.
V -času italijanske okupacije morejo bivši partizani pokazati na en sam malo večji vojaški uspeh, uničenje fašističnega bataljona v Jelenovem žlebu zahodno c d Ribnice marca 1943. Vsi drur;i spopadi 'z Italijani in Nemci so bili ‘le praske in največkrat ne; miselno izzivanje. Skoraj vedno ponoči, podnevi pa so prebivalci kraja kruto občutili okupatorjevo maščevan je (na pr. v Dražgošah in streljan j e talcev). — Podobno je bilo v času nemške okupacije na Primorskem in v Ljubljanski pokrajini. Sicer je bilo veliko bojev med partizani na eni strani in na dru: gi domobranci, četniki in Nemci, a za daljši čas partizani niso osvobodili niti lenega krajla. 'In osvobojenega ozemlja niso dosegli. (Zavzetje Trsta po 4. jugoslovanski armadi ter sremsko fronto in končno nemško predajo 3. armadi nia Štajerskem ne štejem kot partizansko dejavnost. Kajti to sta bili dve redni armadi, organizirani že Po zaklonu o mobilizaciji, in obe sta prodirali z juga. Njima so se morali slovenski par tirani le pridružiti, kar j’e povzročilo veliko nejevoljo v 14. partizanski diviziji na Koroškem.)
Bivše partizanske borce j>e treba spomniti na dvakratni dogovor o nenapadanju med O F ter Nemci. Prvi je bil 4. julijia 1944, menda
v bližini Postojne. Ravno zaradi tega dogovora Rupnikov udarni bataljon ni smel iz Rakeka iti na pomoč domobranski posadki na Črnem vrhu, ker bi pri tem moral" prestopiti mejo Ljubljanske pokrajine, ki pa zanjo dogovor ni veljal. In prav talko je bilo sklenjeno premirje med partizani in Nemci na sodišču v Bovcu, Tam pravzaprav d val krat 1943 in 1944 v jeseni. Partizani so se- obvezali, da ne bodo napadali železniške proge Trbiž-Laški Viden (Udine) —Kaj podobno so se Titovi zastopniki v marcu 1943 v Zagrebu dogovorili z nemškimi predstavniki glede izmenjave ujetnikov, kar so seveda komunisti prikrivali še dolga leta po končani vojni. Pred nekaj leti pa so angleški zgodovinarji odkrili, dl a. so takrat partizanski zastopniki Nemcem ponudili vojaško sodelovanje proti Angležem in Amerikancem, za primer da bi se ti izkrcali v Dalmaciji. Takrat so ti zastopniki diali Nemcem tudi vedeti, da so njihov glavni sovražnik četniki. Tudi v Sloveniji so bili komuniste glavni sovražniki vaški stražarji in domobranci.
Če’ bi šlo komunistom pri ustanovitvi O F predvsem za borbo proti okupatorju, potem bi bili pripravljeni stopiti v skupen vsenarodni odbor vseh političnih, telovadnih in kulturnih organizacij, Ilci bi usmerjal vso dejavnost proti okupatorju. Tako je bilo v Italiji in v Franciji. Namesto tega pa je slovenska KP 16. septembra 1941 na širšem shodu O F brez opozicije
dosegla sklep, da bo vsakdo, ki bo skušal organizirati odpor proti okupatorju izvie-n OF, kaznovan s smrtjo. S tem so slovenski komunisti odpor proti okupatorju monopolizirali. To je bila dejansko uzurpacija oblasti, ki je bila možna le pod tujo okupacijo.
Če je šlo O F, dejansko Komunistični partiji predvsem za upor proti okupatorju, zakaj je bilo potem potrebno, da so v-o sovci v Ljubljani in partizani na deželi pobili vsaj 1000 mož in žena, preden so se začele vaške straže. Saj je ravno zaradi tega nasilja prišlo do samoobrambe. In dalje; zakaj je bilo potem potrebno' pobiti 400-500 četnikov in vaških stražarjev po porazih v Grčaricah in na Turjaku? Predvsem pa, zakaj je bilo potrebno po končani vojski pobiti čez 10.000 domobrancev in na stotine drugih fantov in mož, ko ni bilo več okupatorja? Zastonj se trudijo levičarski zgodovinarji, časnikarji in govorniki prepričati kogarkoli, da je bil ta pomor potreben ziaradi grozečega spopada ■med Angleži in Titovima armadama na Primorskem in na Koroškem. Kdo naj bi verjet da je bilo zato potrebno pokončati raz-orožene in neorganizirane ter do -dna razočarane nad Angleži in moralno strte domobrance ? Samo cinik jie zmožen takega opravičevanja. In žal tudi nekateri slovenski zgodovinarji, na pr. dr. Biber. Tako opravičilo so nam navajali tud] Titovi konzuli po svetu. Slovenski komunisti so pobili domo-
brance samo zato, da so se znebili idejnih in političnih nasprotnikov.
In sedaj nekaj zgodovine Dne 26. aprila (ne 27.!) s e jie na povabilo KP Slovenije zbralo v vili literarnega kritika Josipa Vidmarja osem ljudi: trije komunisti (B. Kidrič, Ziherl in Bebler), trije kulturniki (J. Vidmar, F. Kozak, prof. Šturm), zastopnik levičarskih Sokolov (sodnik Rus) in zastopnik krščanskih socialistov (Tone Fajfar) . Samo ta je bil delavec, a še ta ne več ročni delavec, ampak urednik tednika Delavska pravica. Torej sedem intelektualcev in en delavec. Ti možje so med štirimi stenami ustanovili Protiimperiali-stieno fronto slovenskega naroda, ki naj bi bila prvenstveno naperjena proti Angležem in Amerikan-cem, ne pa proti Nemcem, ker jie tedaj še bil v veljavi Hitler-Sta-linov pakt. Značilno pa je bilo, da KPS te fronte ni naznanila javnosti s kakim letakom. Vse letake tistih 'šibkih dveh mesecev od 26. aprila do 22. junija je podpisala KPS ali KPJ. Knjigi Dokumenti ljudske revolucije I. in Ljubljana v ilegali II. ne navajata nobenega letaka s podpisom Protiiimperiaili-stična fronta, — Prav tako širša slovenska javnost ni zvedela, da je šele na dan nemškega napada na Sovjetsko Rusijo centralni komi tet KPS ustanovil Osvobodilno fronto (OF), ki naj bi bila naslednica Proti imp e ri al i s tič n e. V letih po vojni je Kardelj pisal, da j>e bil čas P rotil m p e r i a 1 i s tične fronte
uporabljen predvsem za notranjo
konsolidacijo skupin, ki so se pridružile (komunistom za to fronto. In zapisal je tudi, da so bili s te,m dnem (22. junij) izpolnjeni objektivni pogoji za upor proti okupatorju. Torej ne v času nemškega napada na Jugoslavijo, ampak že prvi dan nemškega napada na Sovjetsko Rusijo!!! (Angleški zgodovinar Walter Robertson pripoveduje' v knjigi Tito, Mihailovič and Allies, da vodilni jugo-komunisti neradi slišijo-, če jih kdo -spomni, da je bila zanje Sovjetska Rusija važnejša kot Jugoslavija.) Slovenska javnost je zvedela za OF s Kidričevim letakom 11. julija (1941). * * *
Poleti 1941 in do srede 1942 Je komunistična propaganda venomer ponavljala, da je poleg štirih us tanovnih -skupin v O F še 14 drugih in -da je tako Ve-s slovenski narod po svojih predstavnikih zastopan v O F. A nobena teh skupin ni presegla število sto. Razen treh, 'le po nekaj desetin. Ministrska skupi-na na pr. ]e tri člane: S'er-nec, Marušič in Novak. V OF ni bilo predstavnikov večinske SL-S, n-e predstavnikov liberalne JNS, ne Slovenske legije, ki je predstavljala za slovenske razmere veliko organizacijo Slovenskih fantov, ne večinskega de’a Sokolov in ne liberalne Mladinske delovne skupine. V OF ni vstopil ugledni dr. Gosar in -ne prof. Jakob Šolar, čeprav sta ,se Vidmar in B. Kidrič po-sebej prizadevala za njun pristop. Slovenski komunisti so dobili v OF le obrobne disidentske
frakcije večinskih političnih in telovadnih organizacij. Zato je bila OF v veliki manjšini. Slovenski komunisti -so si prizadevali, da pridobe čimveč -malih skupin predvsem zato, da bi zakrili uz-urpacijo -oblasti, sklicujoč se na koalicijo -s temi skupinami. A ta je bila le navidezna, -ker -so komunisti sprejemali v OF predstavnike raznih skupin kot posameznike. Zato so po dveh alj treh mesecih izključili iz OF Staro pravdo, ki je vztrajala na -tem, da je -v O F pristopila kot -skupina.
Vsaka -sled -koalicije v O F pa je izginila, ko so komunisti z Dolomitsko- izj-avo prisilili krščanske socialiste, 'ki -so v prvem letu (1941) dalj največ partizanov, da so -sie morali odpovedati vsaki politični dejavnosti in organizaciji za v prihodnje, to je za čas po vojni. OF je tedaj postala monolitna in istovetna s Komunistično partijo, A kljub temu partijskemu z-atoru sleherne koalicije v OF si upajo bivši partizani v Zv-ezi borcev trditi, -da je OF povezovala vse- Slovence brez razlike. Za talko trditev j-e potrebna precejšnja mera cinizma.
Ko-t rečeno, O F je bila v manjšini. To dokazuj-e tudi število vaških -stražarjev, ki jih je bilo „dva-kra-t več ko-t partizanov". Tako beremo v (knjigi Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941—1945, na str. 440/41.
Zakaj so slovenski komunisti kljub temu zmagali -ob- -koncu vojne, o tem bi bil potreben daljši
Pridi, zvezda
Kdor je po vojni potoval z vla-Iko-m v Trst, je ob vstopu v mesto, v Barkovljah, lahko prebral na steni raelke hiše velik napis z apnom : PRIDlI ZVEZDA.
Takšen zanosen vzklik je v osvobodilni evforiji mogla -napisati samo strpinčena slovenska roba.
To je1 bil več ko-t klic po -nacionalni osvoboditvi, več -kc-t klic po družbenem preroje-nju: bil je klic po nebesih na zemlji.
Pridi, zvezda ... Pridi, svoboda, pravica, enakopravnost, mir, sreča, zdravje, ljubezen, blaginja, življenje brez bolezni in staranja, ja, nesmrtnost na zemlji ,..
Danes tudi kamni vedo, po čem je roka, ki je za-pisaila tiste besede, dejansko klicala, ne- da bi se zavedala.
Pridi, politična diktatura, enopartijski sistem, tajna policijai pridite pokoli, teror, revščina ..
Peterokraka zvezda ...
sestavek. Le to značilnost njihove irevolucionarpe dejavnosti naj -tu omenim, d-a je potekala ves čas v znamenju zadnje etape leni-nisti--čno-stailinistične teorije, kako dobiti oblast brez sleherne opozicije. ..Narodnoosvobodilna borba" proti okupatorju je bila iza komuniste le sredstvo za dosego -političnega cilja, za mnoge narodno- zavedne Slovence pa gotovo privlačna.
Janez Grum
Kadar zadnje čas-e prihajam v Slovenij-o, me- zmeraj nanovo začudi tudi PRIDI na -kapah miličnikov (tudi te be-sede, namreč miličniki, moj primorski želodec -ne more- prebaviti— v predvojni Italiji je bila M-i-lizia Valentana sicu-rezza nazicnale — MVSN — oborožena sila fašistične stranke ...).
Le kaj čakajo ti naši demokrati, ki so vsaj formalno na oblasti, sr -pravim,. Saj je zvezdo -odpravila celo Bolgarija, v sami -senci Sovjeti j e — maj Slovenijo prehiti celo Albanija ?
Če pa vzamem -v -roke ljubljansko časopisje, vidim, -da se-najdejo ljudje, iki hočejo zvezdo ohraniti kot narodni simbol celo na za-' stiavi.
Vendar se je Stalinova zvezda preveč -spečala s -krvjo in nasiljem, preveč jie na njej strnjenega sovraštva, da bi -mogla biti slovenskemu narodu simbol česa drugega kot njegove babilonske suž-nosti.
V Trstu, konkretno, -simbol pre-topitve tisočev stalinističnih Slovencev v italijanstvo.
Ne vlačimo zvezd iz njihovih čistih astronomskih dalj v simboliko naših klanj.
Če že kličemo kakšno zvezdo, kličimo raje ono drugo zvezdo, Iki je kazala proti Betlehemu, h Knezu miru.
Zvezda, čudovita reč in čudovito ime v razponu naših človeških -noči, je vredna višje simbolike, kot je simbolika neke- brodolomske
Partije.	Alojz Rebula
Kdaj so se začela svinčena leta?
Turški 'časi, tam v mrču stoletij .. . Triurne dirjajočih konj, bliskanje handžarjev, preplah od vasi do vasi...
Kako bi človek hlastnil po spominih kellošnega tedanjega podeželskega župnika, ki bi bil doživel tisto turško draj-no! Na primer, če se malo prepustimo fantaziji: kako ,so ga odpeljali Benečani, kako se je potem vračal -srečen v svojo vas, prepričan o mirni prihodnosti v svobodi, pa so se pripodili Turki, komaj je začel zbirati material za cerkev, ga odpeljali...
Takšne knj.ige človek ne hi bral, ampak bi jo jedel, tudi če ne bi bila napisana z kdove kakšno literarno prefinjenostjo. Posebno če hi -biil to duhovnik, ki bi šel skozi tiste grozot-nosti v -svetlobi -svoje evangeljske -duše, ki bi se v tiemn-i .ječi -stegoval k lini, da bi zmolil 'kaj iz brevirja, ki bi -se mu, izčrpanemu od mraza -in trpljenja, ob rožnem vencu mešale skrivnosti te molitve1...
Toda kaj sem zapisal ? Kako bi 'takšno knjigo požiral ? Saj vendar jo, v teh zimskih dneh, da mi 'Slastno hrusta pod zobmi, če spomini niso iz turške drajne, so pa iz socialistične.
Namesto izgnanstva na Beneškem imaš tukaj -eksil na Madžarskem, name-st-o -turških konj imaš moderne avte1, namesto handžarjev Pištole, namesto Turkov udbovce. Namesto turške vozove imaš so-
cialistično samico brez svetlobe, s temperaturo pod ničlo, z golo de-sko zia ležišče, kjer ®e me-sece ne preoblečeš...
Namesto Turka, ovenčanega s turbanom, imaš Slovenca, ovenčanega s cinizmom javnega tožilca, ki ti reče, katoliškemu duhovniku sredi -Prekmurja;
„Če niste krivi po črki zakona, ste pa krivi po duhu zakona_______“
(Lojze Koizar, Neuničljivo upanje, str. 122, Mohorje/a družba 1991)
Besede za v bron: vsa socialistična pravica je v njih. Še več: vsa socialistična perverznost. Saj tu ji e- sprevržena beseda iz božje knjige: „Duh oživlja, črka pa ubija/6
To -s-e je -dogajalo v letu 1946, torej v drugem letu njihovega štetja.
Zato mi ob sintagmi „svinčena sedemdeseta leta" gre na smeh: zares zapisati jo more ali cinik ali pirazno-glavec.
Zia slovensko krščanstvo so se svinče-na leta izačela maja 1945, kolikor -s svincem ni bilo obdarovano že prej. In Ko-zarjeva pripoved je blok iz tistih svinčenih plasti.
Literati so v tistem času na -svojih kongresih trpeče: razpravljali -o tem, kako- pri pisanju priti do -tako -imenovane umetniške distance.
Kongresi porodnic, ki so 'trpele
Kam naj poj demo. Gospod?
V Parizu je začela izhajati revija z ambicioznim načrtom, da bi ogovorila Evropo po padcu komunizma. V 'uredništvu se' je zbralo neikaj najslovitejših imen, 'kar jih premore svetovno pisanje. Naslov, 'ki si ga je revija nadela, pa ni nič ambiciozen. Lahko bi bil naslov kakega šolskega glasila: La regle de jeu •— Pravilo igre. Ta skromnost seveda ne govori proti vsebinski kvaliteti revije. Lahko jo delo 'napoveduj e.
Vsekakor — za kakšno pravilo igre gre?
Iz uvodnika, ki so ga podpisali trije uredniki — Bernard Henry Levy, Jean Paul Entboven is Guy Scarpetta — lahko sklepamo, da gre za humanistično pravilo igre, to pa more -sloneti 'le ma resnici in pravici: to se pravi na vrednoti.
Uvodnik torej, ki ga lahko fcri-
od svoje slamnate .nosečnosti. Komu je danes do branja tiste literature ?
Lojze Kozar pa je brez estetici-stičnih -m-rtvičenj, s preprostostjo resničnega, napisali knjigo, ki bo bolj 'kot katerikoli roman -slikala drugo turško dobo -slovenske zgodovine.
Slovensko krščanstvo jo bo lahko -dalo na zlato polico svojih pričevanj.
Alojz Rebula
stjan prebere brez spotike. A ne brez kakega pomisleka.
Komunizem je bil še pred nekaj desetletji, preden ise je po krivdi svojih »uresničevalcev" spremenil v »moro", sen ne le množic, marveč tudi številnih intelektualcev..." je -rečeno v uvodniku.
Resnica je, da je bil -komunizem „mora“ že zdavnaj.
Dovolj je, če se -spomnimo, kako je bil definiran v n-elkem -znamenitem dokumentu katolike Cerkve: »Bistveno- perverzen". Po petdesetih letih je zogodovina postala demonstrator resničnosti tiste definicije.
»Razpad komunizma ni razpad v klasičnem smislu, marveč ‘izvotlitev’ nekega obdobja ... Nastala je zbeganost, ki kliče na pomoč ... Nastajajo p rotiš em! trska gibanja, nacionalistična gibanja, poraja se populizem, ki -se skuša zasidrati v praznini, v kateri zdaj tavamo ... Takim pojavom j'e v pomoč odsotnost etike...," je-dalje rečeno v uvodniku.
Izvotlitev, zbeganost, praznina, odsotnost etike: mar ni za temi izrazi čutiti nekakšno nostalgijo po- zarji, ki jo je prinašalo Mantovo -so-nce?
Nič novega za kristjana.
To grozo pne-d izvotlitvijo je začutil že Peter, apo-stol, ko je ma izzivalno vprašanje -svojega Učenika »Hočete oditi tudi vi?" odgovoril: »Kam pojdemo, Gospod?
Samo ti imaš besede večnega živ-Ijenja.“
Nič novega tudi takšen poskus „čistega humanizma", kakršen je ta, kjer v uvodniku Kristus ni omenjen niti kot ena referenčnih točk na 'obzorju duha.
Treba je reči, da ®e je takšnih aseptičnih humanizmov, ki ignorirajo Njega, ki se je sam označil kot Resnica, evropski človek najedel do sitega. Kaj pa, je takšen humanizem v svojem zadnjem jedru, je ma Slovenskem prav učbeniško dokazal Josip Vidmar.
„Kam naj poj demo, Gospod ? Samo Ti imaš besede večnega življenja."
Alojz Rebula (Družina 7, 8, 9/91)
UMRLI DUHOVNIKI
P. Franček Čuček OFM Conv., rojen 1949 v župniji sv. Bolfenk v Slovenskih goricah, posvečen 1975, minorit, župnik pri Sv. Trojici v Halozah, je umrl 8. 'decembra 1990.
Franc Vrolih, rojen 1915 v župniji Spodnja Polskava, posvečen 1942 v Ljubljani, upokojeni župnik in dekan moravske dekanije, je umrl 23. decembra 1990.
Janko Raznožnik, rojen 1899 v Lescah pri Bledu, cistercijan, posvečen 1923 v Stični, nato inkardiniran v za. grefeško nadškofijo, umrl v Ljubljani 25. decembra 1990.
P. Klemen Šmid OFM, rojen 1909 v Železnikih, posve/en 1982, med dru-
gim guardijan in rektor na Brezjah, nazadnje v šiški, je umrl 27. julija 1990.
Evstahij Kristanc SDO, rojen 1911 na Spodnjem Brniku, v duhovnika posvečen 1940 v Ljubljani, jie umrl 27. januarja v Trsteniku pod Storžičem.
Msgr. Ivan Kretič, rojen 1911 v Tevčah v Vipavski dolini, posvečen 1935 v Ogleju, zadnja desetletja župnik v Devinu in zadnji 2 leti v pokoju v Gorici, je umrl 11. februarja,
P. Roman Tominec, frančiškan, rojen 1900 v Ljubljani, posvečen 1922, nad 30 let predavatelj na Teološki fakulteti za krščansko in liturgično umetnost plodovit pisatelj in priljub. ljen dušni pastir, je umrl 23. februarja za Bežigradom v Ljubljani.
Lojze Sedej - osemdesetletnik
Že nekajkrat -smo brali, da je slovenska povojna emigracija v Argentini neke vrste „čudež“. Gotovo je bila potre-bna posebna božja pomoč, -da skupnost -obstaja in živi, toda v globini -gre tudi za voljo ljudi, ki so našo skupnost gradili, duhovno in gmotno. Veliko jih je bilo in jih j-e še, a danes se spomnimo- moža, ki je vse s-voj-e- življenje v Argentini posvetil delu za našo skupnost.
Govoriti hoče-mo o rojaku gospodu Lojzetu Sedeju, -ki spolnjuje letos 80 let življenja.
G. Lojze se je rodil na prelepem slovenskem hribu Št. Joštu nad Kranjem 18. maja 1911. Od mladih nog je -o-četu pomagal pri cerko-vniških opravilih, pa -pri pos-tr-ežibi romarjev in izletnikov, ki so prihajali nedeljo z-a nedeljo n-a Št. Jošt k Žalostni Materi božji. Ml-a-d-ega fanta so starši napotili, da ae je šel učit za tekstilnega mojstra v Kranj. -Leta 1927. pa sta z bratom že začela na svoje s skromnim tekstilnim -obratom v Stražišču pri Kranju. Podjetje se je lepo razvijalo- vse do- nemške okupacije leta 1941, ko so ga Nemci u-niči'1 Toda g. Lojze je b-i-l že tedaj delaven na področjih, kjer je šlo za blagor ljudi in našega naroda. Slovenski katoliški fantje so bila povezani -v Slovenskih fantovskih -ods-ekih in g. Lojze je bil 1. 1935 v str-ažiiškem -odseku predsednik prosvetnega odseka. Ker" je bi'a v tistih letih prepovedana Slo-vensk-a ljudska stranka in je bila p-o beograjskem režimu dovoljena samo vsedr-
žavna -stranka Jugoslovanska radikalna zaj-ednica (JRZ), ga j-e Slovenska ljudska stranka v oni stranki izvolila z-a predsednika za Šmartno pri Kranju in je kot tak bil tudi delegat JRZ -na- -shodu stranke v Beogradu.
Ž-e v tistih l-etih p,a ga je srce vleklo v dobro-dielnio-st. Bfi je že kot mladenič član Vincenci jeve konference za Stražišče in s-e -še danes r-ad spominja 'dobro-d-e’nih akcij, ki jih konferenca vršila med delavskim ljudstvom.
-Kakor večino naših ljudi je tudi g. Lojzeta življenjsko prizadela II. -sveto-vn-a vojna in še posebej komuni stična revolucija. G. Lojze je kot 30-letni fant o-pravljal -službo- kurirja za četnike med št. Joštom in Cerkljami, pa ga je -nekdo ovadil -partizanom,, ki so hoteli imeti odpor proti Nemcem v zakupu in so imeli vsak druga-če-n način vojskovanja in zadržanja proti -okupatorju za izdajstvo. -Partizani s-o ga ujeli in ga odpeljali n-a -svoje samozvano „so-diš-če“ in ga brez posebnega postopka obsodili na -smrt. To se je zgodilo -leta 1343 in je še -sed-ai v zapisnikih partizanskega , sodstva", da -je „izdajalec" Lojze Sedej- „uišel llikvidiaciji". To se je pa zg-odilo takole: na nočni poti se je -sedem partizanov, ki ga stražilo in peljalo n-a kraj likvidacije, ustavilo, -da prespijo noč v n-eki hiši. Edini, ki ni trd-n-o zaspal, je bil njiho-v ujetnik Lojze, ki je izrabil priložnost, ko je vse bilo v težkem spa-ncu, da je pobegnil. -G. Lojze pripisuje to rešitev
čudežu, ki ga je njemu storila Žalostna Mati božja iz št. Jošta, pri katerem oltarju je ministriral kot fantič, nekajkrat tudi pokojnemu dr. Antonu Korošcu, velikemu slovenskemu politiku.
Po begu od partizanov sie je moral umakniti iz Slovenije in iti v prvo begunstvo na Nemško v Vorarlberg, kjer je do konca vojne delal v veliki tekstilni tovarni kot mojster. Tam je Prišel v stik tudi s člani belgijskega JOC-a (Katoliška delavska mladina), ki so med tisoči delavcev iz vseh narodnosti Evropa delali apostolat na način, ki je zahteval veliko mere poguma v hitlerjamski Nemčiji. Začel Jih je spoštovati in občudovati.
Ko se je vojna končala, se je g. Kojze na hitro vrnil domov, pa samo 2a 'tri dni. Nastopiti je moral »drugo" begunstvo. Odšel je z domobranci in ljudmi čez Ljubelj v Vetrinje, odtod pa delil z vsemi drugimi begunski kruh po različnih taboriščih. Kot
dober planinec od svojih mladih let je tudi begunska leta izrabil, da je spoznal in preplezal vrsto vršacov na Koroiškem in Tirolskem.
V taborišču je g. Lojze prijel za delo v slovenski Katoliški akciji, katere član j,e ostal do danes in je tudi v Buenos Airesu član Osrednjega odbora, pa tudi odbornik Zveze katoliških mož.
Njegovo delo v naši skupnosti v Argentini je nekaj izrednega. Od vsega začetka je v vodstvu za razpečavanje in razširjanje našega verskega tiska: Oznanila in Duhovnega življe. nja. Ne samo, da pomaga »šivati" mrežo razdeljevanja obeh publikacij, vsak teden pride tudi sam v Slovensko hišo, da odnese težak paket Oznanil in Svobodne Slovenije za okraj Ram o s Mej.ia (Kdor potuje po kolek, tivih, ve, kaj to pomeni). V zadnjih letih odločilno sodeluje tudi pri pripravljanju tombole za vzdrževanje Duhovnega življenja.
Slovenska hiša je druga ustanova naše skupnosti, kateri je g. Lojze posvetil vso svojo ljubezen. Od nabiranja prispevkov do organiziranja srečelovov, tombol in rif, pa skrbi za vzdrževanje in sodelovanje v odboru za Slovensko hišo od vseh začetkov, je delo ig. Lojzeta. Pri tem delu je eden prvih izmed mnogih, katerim mora biti hvaležna slovenska skupnost, da imamo tako potrebne prostore za slovensko šolo, za prireditve in -cerkev za bogoslužje.
Seveda je prinesel ljubezen do potrebnih tudi v Argentino, saj že od vsega začetka deluje v Vincencijevi konferenci, ki jo je ustanovil v Bue-
nos Airesu pokojni msgr. Anton Ore-har. Pri tej1 ustanovi more videti našo skupnost tudi od tiste strani, ki je skoraj vedno nevidna.
G. Lojze Sedej je bil poročen z gospo Albino Polak, ki je umrla pred osmimi leti in je bila njegova pomočnica in sodelavka tudi pri vsem delu, ki ga je g. Lojze tako velikodušno vršil za -našo skupnost. Kakor njemu moramo biti tudi njej globoko ‘hvaležni.
-Slovenskega čudeža ni brez ,.čudodelnikov". Ede-n teh je prav gotovo g. Lojze Sedej, naših gora list, slovenski mož, slovenski garač, vedno zvest narodu, Cerkvi, ljudstvu in prijateljem. Vsa slovenska skupnost mu k njegovi 80-Ietnici radostno in prisrčno čestita, se zahvaljuje Bogu, da -daje našemu narodu take može, pa ga prosi, naj nam ohrani zdravega in delavnega še dokaj let. G. Lojze, Bog vas živi!	U.M.
Bušnopastirski obisk v Cordobi:
delegat dr. Starc j-e 15. februarja obiskal slovenske družine v Cordobi, po. sebej- še ostarele, bolne i-n onemogle.
Tombolska prireditev je bila v nedeljo 3. marca na Pristavi v Caste-larju, v nedeljo 17. marca pa v Slovenskem domu v Carapachayu.
O-b petletni smrti mons. Antona Oreharja (umrl 7. marca 1986) smo se spomnili dolgoletnega vrhovnega duhovnega voditelja r.aše skupnosti.
Ali ima post še smisel? je bila tema govora župnika Jožeta Bokaliča CM ra mladinskem sestanku v -Slovenski hiši v ne-deljo 10. ma-rca -po mladinski .maši v cerkvi Marije Pomagaj.
Letno zborovanje Katoliške akcije
je bilo v soboto 9. marca v Slovenski hiši.
Začetna prireditev slovenskih osnovnih šol je bila v nedeljo 10. marca popoldne v Slovenski hiši. Po šolski maši na čast Svetemu Duhu je bila prireditev v veliki dvorani: -najprej so udeleženci šolske kolonije zapeli
-nekaj pesmi, -nato pa je -bila lutkovna predstava -Soviča Okica v izvedbi Balantičeve šole. -— Začetek pouka po vseh šolah je 'bil -v soboto 16. marca.
Srednješolski tečaj ravn. Marko Bajuk je začel šolsko leto v soboto 9. marca s sprejemnimi izpiti za 1. letnik in v soboto 16. ma-rca s sejo profesorskega zbora, -popravnimi izpiti, vpisovanjem in sveto mašo ter z rednim poukom v soboto 23. marca.
Duhovne vaje za fante so bile od ■petka 15. marca do nedelje 17. marca v Domu duhovnih vaj Mallinckrodt. Delalo jih j-e 18 fantov, vodil jih je p. dr. Lojze Kukoviča.
Duhovne obnove za veliko noč so
vodili: v Oapitalu Jože škerb-ec, v Be-razateguiju Jože Guštin, v Carapa-chayu Anton Bi-do-vec in dr. Alojzij Starc, v Oa-st-elarju France Bergant in Anton Bidovec, v Ba-mos Mejfji dr. Lojze Ku-kovica, v San Martinu France Oukjati in Jože Guštin, v San Ju-silu dr. Mirko Gogala, v Slovenski vasi Jame,z Petek, Jože Bokalič in Jaka Barle.
Pogovor z Ladislavom Lenčkom
o njegovem življenju in delu
(Nadaljevanje iz prejšnje št. DŽ)
V splošnem razvoju slovenske politične emigracije v Argentini je bil vaš prispevek tudi zelo viden. Kako je bilo z začetnim organiziranjem našega družbenega življenja v Buenos Airesu in njegovim nadaljnjim potekom ?
Omenil sem že svoje sodelovanje pri ustanovitvi ,,Društva Slovencev" v Buenos Airesu in svoj prispevek pri organiziranju pogojev za začetno naseljevanje ibegunoev-izselj-encev v velikem Buenos Airesu. Omembe vredno je tudi, da sem bil v letih 1950 in 1951 urednik „Duhovnega živ. ljenja", ki smo- -ga novo-došli prevzeli od g. Hladnika in je konzorciju na-
čeloval dr. Alojzij Odar. Več let sem bil duhovni vodja „Družabne pravde" in soustanovitelj gospodarske zadru. ge ,,-Sloga". Bistveno sem sodeloval pri ustanovitvi ,,Slovenskega tiskovnega društva", ki se je potem prelevilo v „Editorial Baraga" z vodstveno vlogo lazaristov, od katerih sem ■bil ves čas slovenski ravnatelj tiskarne, najprej v „Federico Grote" na Montes de Oca, nato na ulici Pe-dernera v Novi Pompeji in končno v Slovenski vasi. V tej tiskarni sem po-budil, poleg izdanj Slovenske kulturne akcije, tu-di veliko še drugih slovenskih knjig, med katerimi naj omenim lie vrsto izdanj duhovnega značaja Franca S-odja CM, prof. Ger-žinii-ča življenjepis škofa dr. Janeza Gnidovca, tri zvezke Jureecevih „Sko_ zi luči in sence", dr. Brumno-v življenjepis dr. Ev. Kreka „Srce v sredini" in druge. Za upravo ,,KM“, ki -so tedaj imeli nad 4.000 naročnikov po vsem izs-eljienstvu in zamejstvu, za Gospodarsko pisarno in kasneje za Slovensko kulturno akcijo- s-em najel lepo hišo v -okraju Flor-es na Grana-deros- 61, -kjer s-o vse te ustanove imele nekaj let svoje prostore. Pred odhodom na Koroško -sem z veseljem sodeloval v pripravljalnem odboru za drugi slovenski katoliški shod v Argentini.
Sami ste se imenovali kulturnega priganjača in ste se temu opravilu
res neutrudno posvečali. Kaj bi hoteli povedati s tega področja svojih dejavnosti? Posebej nas zanima poglavje o Slovenski kulturni akciji.
0 početkih Slovenske kulturne akcije je bilo žie dovolj napisanega. Pred ■odhodom iz Argentine na mojo zlato mašo v Ljubljano decembra leta 1988 mi je odbor SOKA izročil diplomo kot ustanovitelju in s tem nazivom sem soglašal, ker brez mojega pobudniš-kiega in organizatornega dela v tem pravcu vsaj tedaj in take SKA ne bi bilo. Pri tem podvigu mi je bil v nemajhno oporo moj brat dr. Ignacij Lenček. Drugega za drugim sem za organizacijo pridobil naše vidne kulturne delavce: Rudo Jurčeca, Marjana Marolta, Alojzija Geržiniča, Zorka Simčiča, Božidarja Finka, Nikolaja Jeločnika in druge. Tineta Debeljaka smo že na ustanovnem občnem zboru izbrali za enega od dveh podpredsednikov. Jaz sem sprejel tedaj morda najkočljivejšo vlogo blagajnika in sem jo obdržal do kratkotrajnega tajništva in do prevzema predsednike vloge. Kot blagajnik in tudi v kasnejših vlogah sem se imel ves čas; od začetka do konca boriti za sprotno dobivanje finančnih sred. štev, ki so bila potrebna za živahno, zlasti izdajateljsko dejavnost SKA, ki je bilo odvisno povsem od prostovoljnega prispevanja slovenskega iz. iseljenstva. Le enkrat smo prejeli podporo od ,,Cerkve v stiski" v znesku 10.000 dolarjev. iSicer so ustanovi pomagali večji ali skromnejši dobrotniki, predvsem iz vrst slovenskih izseljenskih duhovnikov v Združenih državah in v Argentini. Komunisti-
čni režim v Jugoslaviji je znal edinole ovirati naše delovanje s tem, da je takorekoč zaloputnil vrata dežele našemu tisku, da se niti v sedanji demokratični dobi še niso odprla. Organizacija je dožlve'a in preživela marsikatero stisko: Ob prerani smrti tajnika Marijana Marolta, ob izstopu odličnih vodilnih osebnosti Rude Jur-čeca, Geržiniča, Simčiča in drugih, pa tudi, ko' so na enem občnih zborov odvzeli dr. Tinetu Debeljaku pred-sednistvo' in ga naprtili meni; tedaj je zvesta pisarniška moč Vera Debeljak opustila svoje dolgoletno sodelovanje v pisarni SKA. Zadnje čase si SKA pomaga pri izdajanju knjig ■tako, da za posamezna dela najprej pridobi mecene, ki bistveno omogočajo i z da jo kake kn jige, do čim za izdajanje Meddobja in Glasa išče drugih mecenov, poleg prispevkov članarin oziroma naročnin. Pomembno je bilo ves čas življenja SKA razpisovanje literarnih nagradnih natečajev, ki so zanje darovali prav tako meceni večje ali manjše vsote, kar je rodilo lepe prispevke za obogatitev revije Meddobje. Morda najpomembnejše moje dejanje v okviru SKA od ustanovitve naprej je bila pridobitev prof. Andreja Rota, kulturnika iz najmlajše, žie v Argentini rojene generacije, za tajnika ustanove. Ta je ob mojem odhodu iz Argentine po izvolitvi prevzel tudi predsedstvo organizacije in sie lepo vključuje tudi v sedanji demokratično usmerjeni slovenski kulturni svet ter tako povezuje izseljensko kulturno delo s kulturniki matične domovine.
Kako ocenjujete pomen naše po-
litične emigracije za rast slovenstva v duhovnem pogledu?
Pomen naše politične emigracije z,a duhovno rast slovenstva je danes posebno velik zlasti pod tem vidikom: Izseljenska politična emigracija je dokazala, dia more tako slovenstvo kot njega vernost obstajati tudi brez tako imenovanega klerikalizma. Slovenski emigrantski kler ima danes med izseljenci pomembno vlogo pri ohranjanju in poglabljanju pristne krščanske miselnosti in življenja, ne da bi kakor koli posegal v politično dogajanje emigracije. Od smrti zadnjega emigrantskega duhovniškega Politika dr. Gabrovška v ZDA vodi
vso politično akcijo izključno laikat, brez duhovščine. Daši sem zaradi moje vloge v duhovnem in kulturnem življenju argentinskega izseljenstva vendarle nekaj pomenil, nikdar nisem bil povabljen v članstvo Slovenske ljudske stranke ali krščanske demokracije, kar sem z veseljem ugotavljal kot oprijemljiv dokaz, da hoče in more slovensko krščanstvo izhajati odlično brez sodelovanja klera. Tudi drugi slovenski duhovniki, kot msigr. Orehar, Jože Škerbec, dr. Aloj. zij Starc idr. niso- bili pritegnjeni v politično vodstvo, ampak so se zadovoljevali z blagodejnim duhovniškim delovanjem v dušnopastirskem smislu med laiki. Tudi sedanje vodstvo slovenske Cerkve v domovini se omejuje le na idejni in duhovni vpliv in se torej ne krščanskemu laikatu ne nasprotnikom krščanstva ni bati, da bi se v Slovenijo povrnil klerikalizem, to se pravi, poseganje klera v politično dejanje in nehanje vernikov.
Kaj vas je zdaj nagnilo, da ste nam odtegnili svojo osebno prisotnost? Vemo, da je srce še vedno z nami, a vaše delo je zdaj drugje.
Da siem se od Argentine odtrgal, je bil vzrok v tem, ker sem do-znal, da je moje poslanstvo v emigraciji zaključeno, ne le zaradi starosti, ampak tudi zaradi izpolnitve razlogov, ki so me v emigracijo napotili pred 46 leti. Misijonska akcija in krščanska kultura zdaj uživata vso pravico do svobodnega delovanja v domovini, manjka le delavcev za eno in za drugo-, ki pa se bodo v svobodnem -ozračju demokracije bolj in bolj pojav-
■ljali. Seveda vse to pozitivno v domovini ni brez težav in nasprotovanj. A svoboda obstoji. Zato sem se zlasti po zadnjih volitvah v domovini mogel mirno vrniti v mojo belo Ljubljano, čeprav ima njena belina se te in one rdeče lise. Tu upam dočakati še popolnejši razcvet svobodnega slovenskega življenja v bolj ali manj suvereni domovini, kjer sii bomo Slovenci sami rezali svoj kos kruha ob mizi svobodne človeške družbe.
Kako gledate na prihodnji razvoj razmer v Sloveniji, posebno na duhovnem in kulturnem področju? Kaj mislite o nadaljnji vlogi izseljencev, ki zdaj nismo več politični?
Z odgovorom na prejšnje vprašanje sem kolikor toliko odgovoril tudi na vprašanje, kako gledam na duhovnem in kulturnem področju. Dodal bi le 'še to: Če 'bo sedanji slovenski družbi vstalo še več tako prečiščenih im pokončnih pričevalcev, kakor sta na primer kulturnika, ki sta obiskala Argentino, dr. Taras Kermauner in njegova gospa dr. Alenka Goljevšioek, je upanja v življenjsko moč vere in krščanstva in s tem zdravega slovenstva upravičeno. Slovenski izseljenci, kjer koli so zdaj, se nahajajo v veliko boljšem položaju, kot pa so bili v času komunističnega režima v domovini.. Morejo se tako -rekoč brezskrbno 'opirati na duhovno moč slovenske Cerkve in na demokra. tične slovenske .politične sile, morejo računati tudi na ekonomsko pomoč -slovenske demokratične vlade, morejo pospeševati stike, zlasti slovenske mladine z domovino. Kulturniki v izseljenstvu, opirajoč se na krščansko
kulturo v domovini, naj še naprej pridno ustvarjajo v krščanskem duhu in do-priinašajo svoj delež k celotnemu slovenskemu kulturnemu ustvarjanju. Naj si izseljenci skušajo priboriti svoj glas v prihodnjih volitvah, naj si veselo prizadevajo za gmotni napredek vseh izseljenskih slojev in naj sodelujejo pri vsestranski obnovi slovanskega naroda, ki naj mu pribore tudi v mednarodnem -svetu -pripadajoče mesto. Predvsem pa naj izseljeniške skupnosti skrbe, da s-e slovenski jezik ohranja tako med starejšimi kot v novih rod-ovih, v vsej čistosti in lepoti, v veri, da ga je mogoče ohranjati, dokler le slovensko izseljenstvo to hoče, -brez -omejitve časa in kraja.
Vaša življenjska pot je bila tesno povezana z razvojem naše emigracije in bi sistematičen prikaz vašega življenja -zgodovinarjem olajšal delo. Ali ne hi mislili na svoj življenjepis ali spomine, kot ste jih nekdaj izdajali drugim ?
(Sam -se ukvarjam z mislijo, da bi, ob zdravju in drugih ugodnih okoliščinah, sestavil nekako trilogijo spominov: i-z mojega giedališčnikovanja, iz mojega misijonskega delovanja, in iz mojega kulturnega sodelovanja. Vse zavi-si od tega, k-o-li-ko let mi Gospod ži-vljenja še nakloni na tem svetu.
Hvala vam za te misli in podatke, kot seveda za vse, kar ste med nami naredili, za našo duhovno rast in raz. voj slovenstva. Boga prosimo, da vas ohranja še dolgo let pri močeh za delo, kjerkoli vas že k njemu kliče.
Vprašanja je stavil Božidar Fink
Dušno pastirstvo v begunstvu na Koroškem
Dnevi 5., 6., 7. in 8. maj leta 1945 so strašni dnevi maše zgodovine, tudi dušnega pastirstva. Brezbožni komunisti so se od vseh strani začeli zgrinjati v katoliško Slovenijo. Napovedali so boj Bogu, veri in Cerkvi. S smrtjo slo grozili vsem, Ilci so živeli s Cerkvijo. Množica vernih Slovencev je imela na izbiro samo dve poti: da gre 32' vero v smrt ali pa beži v tujino, da reši svoje versko prepričanje in telesno življenje. Več tisoč Slovencev je izbralo drugo pot. Šli so v begunstvo. Nenadoma so morali zapustiti svoje domove. Niso se mogli posloviti od svojih župnijskih cerkva. Nekateri so vzeli s seboj le molitvenike, nabožno knjigo, rožni venec, nekaj hrane in obleke.
Pot iz domovine v tujino je bila strašna. Nobeno pero ne bo moglo popisati trpljenja, ki so ga katoliški Slovenci prestali na tej poti. Le v knjigah večnega življenja je to 'trpljenje popisano z vso resničnostjo. Z ljudstvom so sočustvovali, trpeli in prenašali gorje begunstva tudi slovenski duhovniki. Ko so opazovali, kako se očetje trudijo, da bi družinam z vprežno živino rešili del skromnega imetja, kako trpe matere iz. majhnimi otroki; Iko so videli, da tujci nimajo srca zanje, so v bridko-
sti svoje duše s Kristusom tožili: ..Množica .se mi smili"! Večina duhovnikov je sklenila, da bo ostala vernemu ljudstvu zvesta in ga spremljala, kamor bo šlo. Tako je prišla z njim do Vetrinj.
/Vetrinjsko polje
Dokler bodo živeli verni Slovenci, ne bo pozabljeno. Sem se je zgrnilo iod vseh strani naše preganjano ljudstvo. Tu je pilo kelih trpljenja, ki ga clko še ni videlo, uho ne slišalo. Z begunci so pili kelih razočaranja in nepopisne bridkosti tudi duhovniki.
Starodavna vetrinjska cerkev, posvečena Mariji Zmagovalki, je oživela. Sredi vetrinjskega polja, v podružnici na Kamnu in v vetrinjski cerkvi so duhovniki opravljali sveto daritev. Povsod se je razlegal v nebo proseči klic: »Gospod, usmili se! Kristus, usmili se! Gospod, usmili se!“ Begunci so ;se svetih maš z veliko pobožnostjo udeleževali.
V vetrinjski cerkvi so se že sredj maja začele opravljati šmarnice. Oglasile so se slovenske Marijine pesmi. Posebno je vselej privrela iz srca: »Marija, pomagaj nam v vojskinem čas“. V Vetrinj u je začela svoje delo Katoliška ak-
cija. Nekaj duhovnikov je začeli o otroke poučevati v krščanskem nauku, mlajše pa pripravljati na prvo sv. obhajilo. Dve slovesnosti sta bili v Vetrinjah posebno znameniti: Prvo obhajilo otrok in procesija sv. Rešnjega Telesa po dvorišču vetrinjskega samostana.
Ob koncu maja leta 1945 je zadela katoliško Cerkev v Sloveniji in naš nared najstrašnejša nesreča. Najboljši, najzvestejši sinovi Cerkve in naroda, ki so se odlikovali v bojiu proti brezbožnemu komunizmu, so 'šli v smrt. Izročeni so bili na milost in 'nemilost komunistom, ki so večino brez zaslišanja pobili. Verni očetje in matere so jokali po sinovih, bratje in sestre zdihovali po svojih bratih. Glas -se je slišal v Vetrinjah, jok in velik krik: Katoliška Slovenija je jokala po svojih otrocih in se mi dala utoilažiti, ker jih ni več.
V tej nepopisni bolečini je bila: vera edina tolažnica slovenskih beguncev. Z najnesrečnejšami so žalovali tudi njihovi duhovniki in jim na prižnici in v -spovednici vlivali v srca božjo, nadnaravno tolažbo.
O, vera! Tedaj šele smo spoznali, kakšna moč je v njej. če' bi tedaj -ne imeti vere, bi nas zagrnila noč obupa. V potokih so tekle solze, ustnice pa so v najtežjih urah šepetale: „Naj se zgodi volja božja!“ Pri Križanem in Žalostni Materi božji so naši begunci s svojimi duhovniki iskali pomoči in tolažbe.
Prišlo je povelje. Vetrinjsko polje se -mora izprazniti. Veliko družino slovenskih beguncev so razselili. Večja množica je šla v Šentvid ob Glini, manjši del v Judenburg, največji del pa je šel na Vzhodno Tirolsko v Peggez pri Lienzu. Vsako skupino je sp: sm-ljalo primerno število duhovn v z važnim poslanstvom, da povsod poskrbe za duše slovenskih, beguncev. To poslanstvo s-o duhovniki povsod vestno vršili.
Peggez pri Lienzu
Sem je prišla največja skupina beguncev. Med njo je bilo največ izobražencev in največje število duhovnikov. Najvažnejša naloga duhovnikov v novem begunskem taborišču je bila vpeljati urejeno dušno pastirstvo.
Zadnji slovenski begunci so prišli v to taborišče na praznik sv. Petra in Pavla (29. junija 1. 1945). Angleška oblast nj za kapelo določila 'nobenega prostora. Poiskati smo ga morati pod milim nebom. Pred barake 33, v bližini mostu, ki je peljal ie taborišča Peggez na južno stran Drave, smo postavili zasilni oltar. Za deske in delo -smo morali sami poskrbeti. Oltar so naredili naši -delavci. Večina duhovnikov je od petih do osmih zjutraj pri tem oltarju maševala, posvečevala hostije in obhajala vernike. V bližini oltarja za barako 33 smo postavili zasilno spovednico. Tu so begunci v -začetku opravljali sv. spoved.
Lienz, 1945. Predsednik slovenskega parlamenta France Kremžar pozdravlja v imenu taboriščnikov dragega gosta, škofa dr. Gregorija Rožmana
Kadar je ob nedeljah deževalo, smo se morali umakniti v gledališko dvorano. Tam, kjer se je ponoči večkrat vršil ples, se je podnevi daroval Kristus, brezmadežno jagnje, in obiskoval duše vernikov. Ob delavnikih pa smo se umaknili v katakombe — v cementirano klet pod barako 28. Tu je Jezus tolažil svoje vernike pri sv. mašah. Dvakrat se je primerilo, da so v ciboriju ostale sv. hostije. Prvič je duhovniku prišlo slabo in ®v- hostij ni mogel zaužiti, drugič jih je pia ostalo toliko, da se jih duhovnik ‘ni upal zaužiti. Tedaj Se je zgodilo nekaj nepričakovano
lepega. Duhovnik je potrkal na srca vernikov. Naenkrat so se med vsemi stanovi našli goreči apostoli, ki so organizirali češčenje preš v. Rešnje-ga Telesa. Ves dan in vso noč je Jezus, ki drugače ni še stalno prebival v taborišču zaradi pomanjkanja primernega prostora, prejemal hvailo in čast. Ves čas se je razlegala zbrana molitev, združena s petjem evharističnih pesmi, v slavo nebeškemu Kralju. Tu so se tudi zbirale novoustanovljene' organizirane apostolske skupine k sestankom, posvetovanju -in zborovanju ter se navduševale 'za svoje vzvišeno po-
sllanstvo, Te organizirane apostolske skupine so bile največja pomoč duhovnikom v dušnem pastirstvu. Posebno se je' odlikovala v apostolskem delu mladina. Delo, ki ga je v tem taborišču izvršila slovenska mladina, je na veke zapisano v iknjigi večnega življenja.
Škofov obisk
Na prostem pred barako 33 je opravil sv. daritev tudi p-revzvi-šeni gospod dr. Gregorij Rožman, naš škof begunec. Prišel nas je obiskat iz oddaljene hribovske župnije A n ras, Ikjer je našel zasilno zatočišče pri gostoljubnem tirolskem župniku. Priredili smo mu slovesen sprejem. Tekle' so solze veselja in hvaležnosti in tudi sočutja s iškofom trpinom, ki je -moral zato v tujino, ker se je odločno boril proti pogubnim zmotam komunizma. Imel je ralo pomenljivo pridigo o pomenu 'trpljenja na podlagi besed sv. Pavla: „Vse se po postavi očiščuje s krvjo in brez prelivanja krvi ni odpuščanja". S prepričevalno besedo je naš 'nadpastir svoje vernike v be-gu-s-tvu tolažil, dvigal, c-pominjal k vdanosti v voljo božjo. To je bil ©din! obisk našega zvestega nad pastirja. Kmalu za tem ga je angleška oblast konfinirala v Celovcu in ni smel zapustiti mesta. Pos'ta'1 je jetnik in žrtev razmer. Skrivaj nam je še pošiljal zelo globoka in razmeram odgovarjajoča pisma, v katerih je opozarjal duhovnike v begunstvu na njihove naloge in dajal važna navodila za
dušno pastirstvo -med begunci. Vsa pisma smo porabili pri delu za rešitev duš,
„Cerkvena oznanila"
5. julij -leta 1945 je za dušno pastirstvo v peggeškem taborišču važen in pomemben dan: iz Sita je namreč prva -številka »Cerkvenih oznanil". Takoj po prihodu slovenskih beguncev v taborišče Pe-ggez pri Lienzu, je dekan v Lienzu 'pooblastil monsinjorja in dekana, župnika Matijo Škarb-ca za vodstvo dušnega pastirstva v taborišču. Ta je imenoval za svojega namestnika župnika Gregorja Malija, za pomočnika pa župnega upravitelja Jožeta Cvelbarja in kaplana Cirila Lavriča. K sodelovanju so bili povabljeni tudi vsi drugi duhovniki v taborišču.
Ko je bil mons. dr. Jože Jagodic imenovan za narodnega delegata papeške' misije za jugoslovanske begunce v Avstriji in Nemčiji, je ta dušnopastirski svet potrdil. Ker se je mons. IM-atija Škerbec pozneje posvetil krščanski dobrodelnosti, je ohranil ile najvažnejše sadeve dušnega pastirstva, predvsem poroke. Druge zadeve je reševal -širši -dušnopastirski -svet, ki je imel razgovore skoraj vsak teden. Udeleževali -so -se' ga največkrat duhovniki Gregor Mali,. Jo-že Cvelbar, p. Ciril Petelin, cisterci-jianec. Na teh sestankih so izdelovali letni dušnopastirski načrt za taborišče ‘in obravnavali vprašanja, ki naj jih prinašajo Cerkvena oznanila, ki so imela z-a dušno pa-
Spomini na težke dni
DNEVI NA TEHARJAH
(Nadaljevanje)
3. junij
Zasliševali so ves dan. Nobenega še niso pustili na strlan ali da bi šel po vodo. Domobranci smo zelo trpeli.
Okoli poldne pa so naznanili, da je menaža. Postavili smo se v skupine po približno sto ljudi in čakali. čez uro smo prisili na vrsto. Pio- štirje in štirje smo šli proti kuhinji. Morali smo korakati. Ker pa zaradi oslabelosti to ni šlo, iso nas zafrkavali, kakšni vojaki da smo in piod-obno. Zagrozili -so na-m: če ne boste korakali, kot se spodobi, spil-oh ne boste dobili menaže.
Pred kuhinjo so nam stražarji nabrcaii ikar p-o tleh prazne konzervne po-sode. Vsak je eno vzel,
stir-stvo velik pomen. Izhajala -so v-sak teden (navadn-o v četrtek). V njih je bil objavljen čas in red službe božje-. Dajala so navodila za -duhovno življenje in obravnavala važna verska vprašanja. Obsegala -so dve tipkani -strani; za ve-liko noč, za praznik vseh svetnikov in z;a praznik Kristusa kralja pia so izšla na štirih ali celo na šestih stra-neh. Do-bri begunci -so Oe-rkvena oznanila z ve-seljem sprejeli, jih -skrbno- prebirali in hranili za -spomin.	(Bo -še)
France Pernišek
jo nekoliko očedil prahu in druge umazanije in s-e po-stavil na vrsto. Toda kakšno -razočaranje! Za me-nažo je bila vrela popolnoma neslana Voda. V njej je' v moji porciji bilo približno pol -litra. To naj bi b-i-la menaža. In p-oleg vsega so nas partizani še gnjavili, da moramo hitro popiti. Jaz sem si poparil usta, da me je potem nekaj -dni pošteno- skelelo.
Ve-s dan sem -prebili v družbi s Po-ldeto-m -in Pavletom. Pogovarjali smo se o istem kot prejšnje dni. Oba -sta bila pogumna. Najbolj se mi j-e od vseh smilil Karel. Bil je k-ot nedolžen otrok, ki ne
Marijan Tršar, Teharje, 1945
raz-ume vsega, kar ga doli e ti. Govoril j,e zelo malo, pa še pri tem požira! slino kakor v zadregi. Včasih se mi jie zazdelo, kot da mu bi šlo na jok. Ni mogel doumeti, 'kako more družino in njega še tako mladega, doleteti toliko gorja.
Ker iso bili večeri hladni in nisem imel nobene jopice, mi je Polde dal svojo: vojaško in eno, Iki mu jo je spletla Marinka. To je dal meni. Prinesel sem jo domov im jio (izročil Marini nazaj, kot za^ dnje PoIdetovo darilo.
Ponoči sem zadnjikrat, kar sem bil na Teharjah, spal v baraki. Okoli 11. mre 'so zopet prišli avtomobili in .zopet je nekaj isto fantov šlo v smrt. Z njimi so odšli tudi Polde, Pavel in Karel. Vsi trije so bili klicani skupaj. Segli smo si v roke in se1 za večroo ločili.
Drugo jutro -so mi fantje povedali, da je bil klican tudi Hafner. Tudi meni @e je' to dozdevalo, ker pa nisem dobro slišal, se nisem ■oglasil.
Ko so prenehali s klicanjem, -sem šel, legel na hodniku na tla in kmalu zaspal. Drugo jutro pla sem zraven sebe zagledal lužo krvi. Starejši domobranec, baje družinski oče, nekje iz Dolenjske, si je iz obupa prerezal žile na vratu in rokah, čez dve uri sta prišla dva partizana in ga odnesla iz barake.
4. junij
Ta dan je bil name žalosten. Nisem imel več ne Poldeta ne Pavleta. Ostal sem sam. — Od stare
skupine pa nas je bilo še kar precej. Najbolj se spominjam poročnika Tomažiča. Hodil je brez očal in kape. Vojaške bluze ni imel, marveč le civilni volneni žemper in hlače iz italijanske šotcrke. Večinoma je sedel poleg jarka pri baraki. Govoril je zelo malo. Roke je naslonil na kolena, glavo na roke in neprestano nekaj premišljeval. Ko sem prišel mimo njega, me je na moje veliko začudenje poklical k isebi. če sem ga kateri-krat prej sam kaj vprašal, mi še odgovoril ni. Sedel sem poleg njega, na tla in čakal, ikaj bo povedal. Oizrl se je proti meni in rekel: „Janez, če boš ostal živ, poišči moje domače in jim povej, da sem z Bogom, vse uredil!" Obljubil sem mu začuden, češ saj sva oba kandidata smrti, kaj mi to pripoveduješ. T.odla, Stane ni nič odvrnil. Glavo jie sklonil na roke in molčal. Bo petih mesecih sem kot eden inedkih, ki iso izmed tisočev ostali živi, svojo obljubo izpolnil.
Dan j,e bil vroč. Začela je pritiskati vročina. To je slabo vplivalo na našo odpornost. Ker kljub silni žeji nismo dobili vode, smo začeli vidno hirati in slabeti. Hrane ta dan n:ism'o dobili nobene. Večina fantov si je niti ni želela, ker so bili tako sestradani, da so izgubili tek. Tudi jaz si je nisem želel.
Domobrancev nas j.e bilo že precej manj. Nočno odvažanje je precej razredčilo naše število. Zato so nas partizani pregrupirali: v I. barako -so dali -skupino A. Bilo
Načrt taborišča Teharje
(rekonstrukcija po spominu)
Gozd
Skladišče
Baraka za partizane
Skla-
dišče
Kuhinja
Poveljstvo
taborišča




»J:


Gozd
EZ3
Legenda:
: žična ograja s 3 S-rolami - navadna, 2.5 m
visoka ograja okoli barak X = stražarska mesta v taborišču O - mitraljezko gnezdo (bunker)
Glavni vhod

jih je toliko, da so jio pošteno napolnili. Vendar so imeli vsi do-vollj -prostora za spanje. — Prostor II je bil prazen. V III. barako so dali skupino B, ki je bila prav tako velika kot A. — Na prostor IV pa -slo vtaknili skupino C. Od
4.	j-unija pa 21. junija, ko sem ušel, smo bili noč in dlan na golih tleh. Zemlja j-e bila ilovnata, nanjo so nasuli -žlindro, vrh -nje pa gramoz«. Na -tem -sem prebil osemnajst dni in osemnajst noči
Pono-či so zopet pripeljali -avtomobile. Zopet -so- nas -partizani klicali i-n odvažalii v temno noč.
Od 5. do 19. junija
Od 5. junija naprej pa do 21. junija, ko sem zbežal, s-o dne-vi silno počasi tekli. Ves ta čas je sonce pripekalo kot v puščavi, ves ta čas je bil isti -»dnevni red“, ves -ta -čas so se dan za dnem dogajale iste reči z -malimi spremembami. Zato- tu-di -ni čudno, -da se ne spominjam natančneje datuma ,za posamezne dogodke. Vem le to, da -so se zgodili v tej dobi.
Naj -najprej podam pregled dneva! Vstajali -smo, če lahko tako rečem ob 7. uri. Do tedaj smo morali vsi ležati na tleh i-n še glave nisi smel dvigniti, če je stražar opazil premikam j-e -ali vstajanje, je začel tik nad mami -streljati. Veliko- miuke je talko zapo-vedan-o vstajanje in ležanje1 -povzročilo tistim, ki so imeli drisko in niso mogli vzdržati. Morali so potrebo opraviti v hlače ali pa leže zraven drugih -domobrancev. Kakšen smrad
-se je širil okoli, si -lahko vsak sam misli. — Neki domobranec ni mogel nekega jutra več zdržati. Nekaj minut pred sedmo se je v silnih bolečim a h dvignil in šel proti stražarju, da, bi ga prosil za dovoljenje za stranišče. Toda komaj je napravil -nekaj korakov, ga je stražar brez« -besede ustrelil Zvrnil s-e je na tla in se še dve -uri boril v silnih bolečinah. Ko je izdihnil, so ga -odnesli. Stražar pa s-e je -smejal.
Ko je bilo s-o-nce -že precej nad obzorjem, smo šele vstali. Zeblo nas je -kot cucke. Silana in jutranja rosa sta -ležali na nas in nam ovlažili še tisto borno obleko, ki -smo jo imeli. Začeli smo v skupinah iztegovati ude, n-at-o- pa hoditi, kolikor -se je pač dalo, okrog ob ograji. Po četrturnem tekanju smo s-e nekoliko ogreli. Bil pa sem tako utrujen in slab, da sem se ponavadi -sesedel n-a. tla. če sem govoril, samega sebe še slišal nise-m. V ušesih -mi je pokalo- in šumelo, ker je skozi -uhajal zrak.
Nato smo opravili jutranjo molitev. Leže ali sed-e smo zmolili tudi miašo -dneva iz slovenskega mi-sala, ki sem ga dobil iz barake V. Tam so bili zaprti civilisti, ki so z nami -skupaj prišli na Teharje. Data. mi ga je gospa Žu-ne-čeva, prej Vodopivčeva. Zavila ga je v papir, o-vi-la z vrvico- in vrgla prek ograje', ko stražarja ni bilo zraven. Mi-sall -nam je bil v veliko duhovno tolažbo. Iz berila ali evan-gelij-a ali -pa tu-di iz drugih molitev s-em vsak dan dobi! misel,
2-40
Marijan Tršar, Teharje, 1945
ki me je v trpljenju bodrila in dvigala, če ne bi imel misala, bi vse veliko teže prenašal. Misal je nato krožil po raznih »molitvenih krožkih". Zlasti so ga pridno uporabili dr. Žele, njegov brat in bogoslovec Janko Ramovš iz Ljubljane. Ti so stoje in kar javno :na glas vsiako jutro molili jutranjo molitev, rožni venec in mašo, litanije in drugo. Bili so vsem v najlepši zgled.
Nato se je začelo čakanje na ■stranišče, čakali smo tudi po- dve uri. če ni bilo stražarja, ki nas bi spremljal do latrine in nazaj, pa sploh nismo mogli opraviti potrebe. Tedaj smo čakali priložnosti, ko stražar ni videl, in ob ograji in jarkih opravili potrebo. Okoli
16. junija so prišli domobranci iz skupine A, ki so jih uporabljali za delo, in na sredino našega prostora prineslj dve kadi. Tu smo od tedaj naprej sredi naših ležišč na nezagrnjenem prostoru v zasmeh dostojnosti in higienskim predpisom opravljali svojo potrebo. Bilo nas je tedaj okoli 600 na prostoru, velikem d koli 35 x 25 metrov.
Do prvega obroka hrane, ki smo jo od 5. junija dobivali dvakrat dnevno, smo navadno -obirali uši, ki so se silno namnožile. Vsak dan sem redno dvakrat ali trikrat pregledal prav vso- obleko, pa, sem. vsakokrat pobil 30 do 40 uši. Ta nadlega je postajala neznosna. Po nas je kar gomazelo. Domobranci so v samih spodnjih hlačah sedeli nla tleh in pobijali uši. To delo nas je zaposlilo vsak dan za nekaj ur.
Med tem ča-so-m je bodil okrog bolničar in onim, ki so imeli drisko, dajal eno in 'isto zdravilo: žlico kavinega „zoda“. Imel pa ga je za toliko in 'toliko bolniko v le četrt ali pol „lamberja“.
Okrog 10. ure so- sklicali zbor za rhenažo. Postavili smo Se v pet skupin po sto do sto trideset ljudi i-n- čakali. Partizanski 'stražar je prvo skupino postirojil, poveljeval ,,mirno" in jo odpeljal h kuhinji. Drugi -dan je ta skupina prišla zadnja na vrsto. Za hrano sm-o -se vedno izmenjavali. -Menaža je bila ali voda z nekaj listi 'suhega želja (nemški ostanki), alld voda z iredko vkuhanim koruznim zdrobom. V obe d niči so bile mize ob straneh, v sredi pa prehod do treh okenc,
kjer so dajali hrano. Z Mlakarjem, piodmared.nikom 48. čete, doma iz Žažarja, sva redno prejemala za ioba po tri porcije. Eden izmed naju je šel izmenoma vsak drugi dan še enkrat po menam. Toda to je bilo nevarno početje. Kogar so pri tem zalotili, so ga pretepli in poslali 'Zia, eri dan v bunker. Tam je bila voda do Ikolen, prostora pa tako malo, da nisi mogel ne stati ne sedeti. Domobranci, 'ki so prišli iz bunkerjev, so bili popolnoma uničeni, ker so jih tam nečloveško pretepli.
V ziačetlku' so nam hrano kuhali in delili italijanski vojni ujetniki. EVteid njimi je bil eden silno zloben. Kjer je le mogel, nas je zafrkaval in pretepal. Partizani so mu 'to početje pustili in se1 še smejali. Nekoč je domobranca pretepal in brcal, dokler se ni utrudil. Partizani so se na njegov račun smejali in zabavali.
Po memažii smo odšli nazaj na svoje prostore. Stražarji so strogo pazili, da se’ ine bi kdo izmed onih, ki je hrano že prejel, primešal k -skupini, ki so na hrano še čakale. (Včasih smo morali na hrano čakati leiže, drugič pa stati na vročem soncu. Vse to je bilo odvisno 0-d volje stražarjev.)
Do štirih 'popoldne' smo čepeli in ležali na kamenju. Včasih je bilo dovoljeno, da smo z vedri hodili po vodo in jo nosili okrog, če je bil stražar hudoben, pa tudi po- cele dneve nismo dobili kapljice vode. Jaz sem rad hodili po vodo, ker sem se lahko obenem umil in ves zmočil. Tako sem se
skoraj vsak dan enkrat osvežil. To, -mislim, -mi je Veliko pomagalo, da sem telesno in duševno ostal do zadnjega razmeroma zelo svež.
Ob 'štirih je bil drugi obrok. Ko -smo se vrnili, smo polegli po kamenju in čakali večera. Ob osmih -smo morali vsi ležati in molčati. — Nekaj dni preden sem ušel, so tik pred leganje,m in zjutraj ob 7. uri uVe-dli dviganje in -spuščanje zastave, ki j,e bila pritrjena na drog. pri poveljstvu taborišča. Morali smo se postaviti mirno in čakati, dokler ni-so partizani odpe .i himne in zastave -dvignili oziroma sneli.
Janez Zdešar
SAM
Daleč so tisti, ki -so te rodili, vedno bliže ti j‘e z-emlja, bo-sim stopalom nekoč prvi upor.
Da-leič iso ceste in avtoceste sveta, vedno bliže ti j'e les drevesa, va-nje s'i nekoč vrezal krog.
Vedno manj je -sokov v koreninah,* ve-dn-o redkejši je gozd -okoli tebe, vedno bolj si- sam... vedno bolj -navznoter gredo oči, in si Siam, in si s-a-m, še pred -smrtjo do smrti sam.
Porineš roke v laemljo —
-deset tisoč rok, ki jih že ni, ti jie v pozdrav!
Bridvigrteš roke v nebo — de-set tisoč zvezd še tistih, ki jiih ž-e ni, ti kaže smer...
In da si sam?
Zorko Simčič
Spomini na leto 1945
(Nadaljevanje 'iz prejšnje št DŽ)
Da ne boste pregrešno mislili, 'da sem na velekmeifcij.i le užival „špeh“, maslo in mošt ali pa 'krave pasel! Ko sem se naspal in okrepčal, sem sedel ina kolo im šel takoj na oglede v 'Celovec. Najprej grem v škofijo in najdem tu kakih 15 begunskih duhovnikov, vernike pa so pustili v Vetrinju Škofa ni bilo tam, ker je krško škofijo upravljal salabuiršiki nadškof dr. Andreas Rohracher. Generalni vikar je biil dr. Jožef Kad ras. Duhovniki ‘So spali na lopi kar na tleh. V škofiji je gospodinjila škofova sestala. Bila je- zelo prijazna in je duhovnikom skušala pomagati, kar Je bilo v tistih revnih razmerah
sploh m o gode. Zelo radoveden šef odpravim nato na Vetrinjsko po-Ijiei. To ime označuje ves prostor med Ljubeljsko cesto in Vetri-njem, pla tudi vse prostore starodavnega vetrinjskega samostana in praizine tovarne nad njim. Tukaj se ja zbralo tedaj 15 do 20 tisoč beguncev: civilistov in vo-jialkov domobrancev. Toda bili so tiam ločeni. Bolj meščanski ljudje sto' si poiskali katerikoli kotiček pod .streho Velikega samostana. Kmečke družine so .prišle večinoma z vozovi s konjsko vprego in so se utaborile na travnikih.
Vodstvo taborišča je bilo v angleški upravi, v stari šoli. Taborišče ni bilo zastraženo, ljudje so lahko prosto hodili noter in ven. Vendar zunaj taborišča ni bilo povsem varno; to kaže primer, da sta dva meni znkna tržaška fanta izginila zunaj brez sledu
Občudoval sem ljudi, kako vdar mo in potrpežljivo so prenašali nove razmere, v zavesti, da so na svobodi in na varnem in jih druži enako misleča skupnost. Bili so zelo iznajdljivi, hitro so si napravili streho 'iz: skorij ali Vej, kmetje pia kar pod vozovi. Skupne hrane raso dobivali, vsak je Sivel od tega, 'kar je prinesel is .seboj. Bolje se j« seveda godilo kmetom, ki so iz svojih zalog ‘kuhali kar na polju. Spomnim ise posebno1, kako sem neko popoldne prepoten, ožgan od sonca in žejen srečal znanega in
uglednega župana sosednje občine, g. Ambrožiča. Ponudil mi je krhljev kompot in željno sem ga sprejel. Gledal mei je 15-letni sin (Lojze najbrž že v istnahu, da no bom vsega pospravil. Ta fantič je sedaj nadškof v Torontu v Kanadi.
Ko so konji popasli vso travo, so jih deloma tudi zaklali in uporabili za hrano, deloma pa so jih pri okoliških kmetih zamenjali za hrano. Hi lan a pa je bila tedaj več vredna kot zlato, ker zlata ne moreš jiesti.
Kulturno stopnjo kaže dejstvo, da so takoj začeli s šolskim poukom. Srce Vetrinja je' starodavna eerikev, posvečerna Mariji vnebo-vzeti, kakor vse istiare- samostanske cerkve. Vetrinjski cistercijanski samostan je bil ustanovljen leta 1142, sedem let za Stično. Gotovo pa v vsej zgodovini ni cerkev doživela toliko .molitev, petja in solza kakor v tistih dneh. Zame' je bito .največje: doživetje, !ko sem po vrnitvi domobrancev prišel v prepolno cerkev, Ikjer je množica ječala od bolesti, molila in prepevala Marijine pesmi skoraj noč in dan. Pred kipom žalostne Matere božje pa so tekle' .solze mater, ki so ji bile v 'tej bolečini podobne, le da je Marija sprejeta, vsaj mrtvega. sina v naročje in; ga pokopala, one- pa so izgubile sinove in može in jih ni videlo veg oko in niso mogle potočiti solze, prižgati ■svečke ali vsiaij položiti rdečega nageljma ma njihov grob. V tistih hudih dneh pa je množica doži-
vela tudi veisel dogodek: novo mašo g. Jožeta Kvasa, sedanjega pomožnega škofa v Ljubljani
Vetrinj je bit glavno zbirališče, toda begunci so poiskali zavetje tudi kjerkoli drugje. Večjo skupino' >aem našel v Beljaku v gimnaziji. Ti so vsaj dobivali skromno hraino in bili pod streho. To je bila edina skupina. M so jo Angleži že po nekaj dneh prepeljali v Italijo. S kolesom sem bil nepre-1 sta.no na poti in odkriva] rojake.
Akademiki in predvsem Stražarji so se zatekli takoj nla Vzhodno Tirolsko, v gorsko faro A n ra.s nad Lie.nzom. Tirolci so jih zelo prijazno sprejeli in jim pomagati, cini pa so s® jim skušali vsaj z delom odslužiti. Med njimi je bil tudi bogoslovec Mirko Kozina. Do-imla ni imel, ker so mu komunisti zverinsko umorili očeta in mater in dva brata, on in sestra pa sta ušla. Toda kdo ga bo posvetil ? Prav tedaj je Nande Babnik pripeljal v Anras škofa dr. Gregorija Rožmana. Nastala j,e edinstvena priložnost in škof ga je posvetil klor v Amrasu. Bil je to izreden dogodek ne 1'e za Silo Vence, temveč tudi na domačine- Priredili so veliko farmo slovesnost,. Tako je tam nastala majhna duhovna in narodna skupnost s .svojim škofom in se povezala z vernimi domačini.
Nla binkoštino soboto v tistem čudnem maju sva ,se s prijateljem Jožetom Bavdažem peljala preko Trga čez goire1 v Krko. Tam mi neki pater pove, ida je pri njih sedem ljubi jamskih bogoslovcev, ki
se pripravljajio na posvečenje. Zame je bilo to veliko. presenečenje. Ostal sem, seveda tam in na binkošti sem kot edini Slovenec prisostvoval mašnišktemu posvečenju, Iki ga jie podelil sarajevski nadškof dir. Šarič. Nekaj dni sem še ostal tam, ker so praznovali nove maše ali v baziliki ali pri sosednjih župnijah. Verniki so jim po svojih močeh izkazovali gostoljubnost. Od teh .sedmih je ostal na Koroškem ediinio še žihpciljski župnik Dušan česen. Drugi so odšli po širnem svetu na delo za božje kraljestvo.
Ko so kointe-c junija 1. 1945 partizani po kupčiji z Angleži, da jim izročijo domobrance, morali zapustiti Koroško, .sem se takoj preselil v Skorijan v Podjuni. Ker so bili v župnišču deloma še angleški vojaki, nisem prebival tam, &mp.ak sem šel lk že znani družini, P. d. k Jogru.
Mihael Kačnik, posestnik, je bil največji kmet, najbolj ugleden, velik prijatelj rajnega župnika Poljanca, cerkveni pevec in zastopnik kmetov, zaveden Slovenec. Tam sem že prebival teden dni Po novi mlaši leta 1936, ko sem Hadioimiestcival g. Poljanca, ko je Sle|l domov na dopust.
V škocijanu je bij tedaj še nemški župnilk, izato sem takoj pričel * slovensko božjo službo na ve-selje domačinov in nla. žalost žup-tiika, ker je vedel, da se 'bo vrnil šupnik Koglek in bo moral zaipu-stiti svoje letovišče ob Klopinj-®keim Jezeru.
J o gr o v edini sin je padel na ru-slki fronti, na tako veliki kmetiji nj bilo delavcev, le 'enla, domačinka in ena Poljakinja. To družino je vzel za podlago svoje povesti pisatelj dr. Metod Turnšek. Zato sem privedel iz Vetrinja 4 dekleta in tri fante, talko da nlas je bilo tam kar osem .beguncev. Pridružil ise jim je še neki 'sorodnik, ki je prišel iz vojnega ujetništva. Prav tedaj, sredi poletja, je bilo največ dela in Jogrovina je zaživela v polnem .razmahu. Ko. .so te mlade, zdrave in verne miočj videli drugi kmetje, .so me prosili, da jih še njim priskrbim. Tlako sem privedel iz Vetrinja v Skoči jamsko župnijo. 28 ljudi. Razgibalo se ni le na ikmetijlah, aimpalk tudi v cerkvi iini na koru. Ob nedeljah smo ise ) sestajali, Se pomenili o novih dogodkih in včasih napravili tudi1 izlet.
Iz Vetrinja sem pripeljali tudi znanca, dijaka tehnične šole Joža Bavdaža. Šla sva v župnišče in Poljančeva, .zdaj Koglekova, kuhani cla. mj je rekla: ,,Gospod, še Iki nam privedite kakega fanta!" Župnišče jie .imelo namreč precejšnje posestvo. V župnišču sta bivali šle mati pokojnega duhovnika Kutejla (umrl v taborišču) in starejša dekla. Rekel sem ji: „ Tukaj je. že eden," in pokazali na Joža, ■ona pa pravi: ,,Takega gcispodia pa mi ne' potrebujemo." Mislila je, da jie duhovnik. Jože pa pravi: ..Poskusite z menoj!“ Jože je prespal tam, .zjutraj pa je takoj odšel kosit. Ker je izpit dobro pne-
stal, j'e ostal tam in študent je postal farovški hlapec. Pozneje je šel študirat tehniko v Gradec, postal inženir, delal nlajproj na Koroškem, potem. 20 ilet v Braziliji in 'Se j-e leta 1972 z družino vrnil na Koroško.
Ko sie- je inelkako septembra župnik Koglek vrnil iz izgnanstva, smo mu pripravili slovesen sprejem. Prevzel pa je še duhovnika Ivana Lavriha za pomoč. Ta je sil o vel kot zelo dober pridigar. Predvsem p'a. je razgibal -življenje, ko je izbiral otroke in mladino, ustanovil otroški zbor in pričel z igrami. Po toliko letih molka so bile igre pravo doživetje za farane. Igrailj so v župnišču v gornji lopi, mi bilo druge možnosti. Med otroki pa je- posebno- zajel dvia bistra fantiča, ki sta po njegovi -spodbudi šla študirat in postala pomembna v kulturnem in političnem pogledu med koroškimi Slovenci, Erik Pranje in Karel ■ Smcille.
Meni samemu se je v Škocij-anu dobro godilo-, imel istem dosti žgancev in mleka, dobro druščino, prost sem bil, poleti je bilo dovolj priložnosti za kopanje, -ker tujcev — letoviščarjev — ni bilo, toda v srcu mi je ležal -strašno težak kamen: pomorjeni domobranci, med -njimi tudi znanci, razsajanje komunizma v domovini, popolna ločitev od domačih itd.
Gotovo s-o to bolečino čutili vsi prišli begunci, le da -so vsaj bili rešeni težkega taboriškega življenja mia pros-tiem: imeli so dobro
hrano, da so -delali med rojaki Slovenci.
Kar je še bolj važno: Ne le civilisti, lampalki tudi duhovniki so po mojem zgledu prihajali v podjunske župnije. Prvi je prišel v Žva-bek Jože Guštin, pozneje je prišel v Šmihel. V Globasnico je prišel Martin Turk, v Pliberk po dolgih ovinkih iz Slovenije preko Štajerske Jane z- Mohar, na Krčanje Franc Kupljenik. Janez Rovan je bil nekaj časa v Žva-beku potem v Globasnici, nato v Škocijanu. Nadalje so- prihajali še salezijanci Ivan Matko, France Cigan, Ivan Valjavec in drugi.
Za -nais vse je bila to prisrčna domača skupnost, radi smo se sestajali in bili veseli, da lahko delujemo med slovenskimi verniki.
(Dalje- prihodnjič)
Vinko Zaletel
V letih od 1985 do 1988 se je v iSl-oveniji -rodilo nekaj več kot 25.000 otrok l-etoo. To je bilo že takrat za d-obrih 20% premalo za obnavljanje -prebivalstva. Demografski modeli so pokazali, da n-a-s bo- ob -nespremenjeni rodnosti im smrtnosti leta 2200 v Sloveniji le 400.000, oe ne bo priseljevanja ne odseljevanja. Za leto 1989 je številka 23.447 kar za 1762 (7%) manjša -od tiste v letu 1988. Še deset let prej -se nam je rodilo 30% več otrok. Podatki za -leto 1990 kažejo iše -slabše ...
(Dr. Drago čepar, Družin-a 3. II. 91)
sili nm
©
li
<eS»>

VZGOJA ZA LJUBEZEN
ZUNANJI VPLIVI
Medtem ko imamo otroka do tretjega leta večinoma pri s etn in se zunaj družine ne zadržuje, pa moramo odtlej iraeunati tudi s tujimi vplivi. Igra se z vrstniki in starejšimi otroki iz sosedstva, pogovarja se z odraslimi, hodi v vrtec, srečuje tuje ljudi, da, lahko Mateti celo na zvodnika.
Igranje z drugimi otroki
Za zdrav razvoj potrebujejo otroci zunanje spodbude. Socialni stiki nastajajo predvsem med igranjem z drugimi. Sprva je otrok še egocentričen. Doživlja s e kot središče in misli le iz sebe in za sebe. V srečevanju z drugimi ljudmi polagoma spreminja ta odnos.
Videli smo, d® je mati prvi otrokov soigralec. Pri kopanju in previjanju brodijo njegove ročice po materinem obrazu in laseh. Mati na ta vzpostavljeni stik odvrne tako, da se igr® iz otrokovimi rokami in nogami. Pri tem mu poje in kramlja z n j im. Poleg matere se igrajo z njim še oče, brat, sestra,
pa tudi dedek in 'babica. Potem pride čas, ko hoče otrok ven. Posteljico, stajica, stanovanje mu postanejo pretesni. Hrepeni po novem okoljn, novih obrazih, drugih soigralcih.
Prve skupne igre' majhnih otrok so še malo socialne. Malčki tekajo naokrog, se dotikajo in prijemajo in pri tem zadovoljno kričijo Veseli so, da so skupaj. Otrok doživi, da je enako ali še bolj prijetno, če1 počno kaj skupaj. Uči se, da mu soigralec lahko pomaga, da kaj bolje napravi. Igraje vadi socialne kreposti: kako upoštevaš drugega, kako se z dirugimi zediniš, kalko se držiš pravil, kako sebi in drugim priznaš slabosti, kako premaguješ ovire in kako si obziren do drugih.
Otroci se igrajo vse
Otrok preko igre odkriva svojo dušo. Kar ve, zna in kar bi rad, predstavi z igro, če otroke neopazno opazujemo, smo vedno znova presenečeni, kako v igri izražajo svoje notranje doživljanje. Preigrajo se skorajda vse, kar je možno. Igrajo se' družino in 'zdravnika, šolo in gostijo, rojstvo in
smrt. Igrajo se -psa im mačko, prometno nesrečo in vojn-o, gradijo hiše in cerkve, rišejo drevesa in avtomobile, doživljajo gnev in radost.
Petletna Martina opazi, da je njena trinajstletna sestra dobila modrček od matere. Martina gre v igralnico, spotoma vzame brisačo, jo zvijie in -si jo da pod pulover. Rada bi bila ko-t mati in sestra. 'Šestletni Jakec opazuje svojo mlajšo sestrico in :se smeje. Martina pravi: „Sedaj imam dve grbi kot mamica in Kristina. Kdaj bosta tebi zrasli?"
Jakec: „Mamica mi je rekla, da jaz ne bom dobil prsi, ker sem deček iln imam lulčka. ti s j pa neumna, saj ti bodo zrasle šele, ko boš velika in boš lahko postala mamica i“
Martina privleče iz kota voziček za punčke in. vpraša Jakca: „Ho-češ biti stric doktor? Moj dojenček je bolan." Po „sdiravniškem posvetovanju" poti-slka Martina voziček s punčko dalje, sreča Kristino, ponosno pokaže svoj napihnjen pulover in oznani: „Sedaj sem lahko tudi jaz mamica."
Kristina ji pravi: „Saj si res čtudovita mamica za punčke. Ko boš tako velika kot jaz, pa ti bodo zrasle prave prsi."
Martina vpraša: „Bom za to tudi jaz dobila kaj tako lepega kot ti?“
Kristina: „iTakr!at ti bom kupila še 'lepši modrček."
V takšnih 'igrah vlog otrok posnema odnose in srečanja, odraslih
■in s tem vadi svoje lastne oblike vedenja. V takšnih igrah doživlja svet odraslih Ikot svoj lastni svet in počasi z razumevanjem osvaja „s-vet velikih". S tem se igraj-e pripravlja na -življenje.
Igranje pa otroku tudi pomaga ohranjati duševno ravnotežje. Otroci v igri -sproščajo duševne napetosti, 'keir v igri premagujejo to, kar jih teži. Otrok, ki se igra, zdravi -samega sebe. Ker pa neredko pride do težav tudi na spolnem področju, mu lahko igra pomaga, da jih obvlada.
Izrecno poudarjamo, da to velja za spontan-e igre vlog. Zdi -se mi nevarno, če bi otroke z igro učili posnemati ljubezenske -prizore odraslih. Pri pedagogiki naj bi ve1-dn-o pazili na intimno področje posameznika-, zakona in družine.
Kot pes in mačka
B-ratj-e im se-stre Se pri igranju pogosto vedejo -kot pes in mačka. Ves dan s-e prepirajo, -včasih tudi pretepajo. Pri tem -po zlobi ne zaostajajo drug za drugim. Starši se
čudijo, da se njihovi otroci tako pogosto prepirajo med seboj, medtem ko- so mirnejši, če: se igrajo s sosedovimi otroki ati prijatelji.
Razlog je v tem: s sosedovimi otroki ne »tekmujejo" za iste starše, za njihovo naklonjenost in ljubezen. Ni razloga za ljubosumnost, ki včasih povzroči, da bi se bratje in sestre najrajši poslali k vragu. Ljubosumni so drug na drugega, ker bi radi imeli očeta in mater povsem zase. Te rivalitete med brati in sestrami ne bomo mogli nikdar povsem spraviti s sveta, vendar jo starši s pametnim vedenjem lahko omilijo.
Kazni so pretežno brez pomena, saj delajo otroke potuhnjene in hinavske. Kaznovan otrok se čuti potrjenega v svoji ljubosumnosti, Zlasti pa nerazumljenega. Neredko ;se kasneje na svoj način mar ščuje bratu ali sestri. Bolje je, če skušamo biti enako naklonjeni in pozorni do vseh otrok, četudi je kateri manj prijazen, manj nadarjen ali nam je manj ljubek. V tem primeru potrebuje toliko več priznanja, upoštevanja in ljubezni. Nadalje je dobro, če vza-niete s seboj na izlet kakšnega Prijatelja vaših otrok ali mu dovolite, da se pri vas igra z njimi. Videli boste, da bo tako manj napetosti med brati in sestrami. Druženje s prijatelji je zato za Vsakega otroka od treh let dalje Pomembno.
Brat me nadomesti prijatelja
brat (ali sestra nikdar ne nado-
mestita prijatelja ali prijateljice. To velja tudi za družino z mnogimi otroki. Matere včasih menijo, da so pri večjem 'številu bratov in sester prijatelji odveč „Ne vlači mi neprestano drugih otrok v hišo. Saj nas je že dovolj. Zakaj se pa ne igraš z Janezkom in Petro?"
Matere v številnih družinah so preobremenjene. Drži tudi, da je obisk prijatelja zanje' še dodatna obremenitev. Pomislimo pa, da bratje in sestre še iz> drugih razlogov niso idealni soigralci.
Včasih so med njimi prevelike starostne razlike. 'V tem primera se želje v igri razhajajo, zato skupno igranje ni lahko. Temu s'e pridruži še neenako razmerje sil. Skupno igranje se potem običajno ■konča talko, da je starejši vedno vodilen, mlajši otrok pa se mora vedno igrati ile tisto, kar mu starejši ukaže. Zato so starejši bratje in sestre v obdobju otroškega vrtca neprimerni soigralci. Vse preveč dajo čutiti svojo premoč, posledica tega pa je, da je pri igri zapostavljeno socialno učenje. Zatiran mlajši otrok lahko postane nemočen, zavrt in boječ ali pa trmast in agresiven, ker se drugače ne zna braniti.
Otrok se1 uči pravilno ocenjevati svoje sile in se hitreje in bolje vrašča1 v skupnost, če se veliko druži s soigralci iste starosti in ni pod neprestanim nadzorstvom odraslih ali starejših bratov in seL ster. Otroci morajo ven iz vplivnega področja nadzora, pomoči,
zavarovanosti, pa tudi premoči, kontrole in prisile, če naj postanejo samostojni in odrasli.
V družini naj bo po možnosti več otrok
Mnoiga nasprotja med brati in sestrami so skoraj vsakodnevna možnost za socialno učenje, za kar so edinčki prikrajšani. Že drugič simo poudarili, da je prav, če so v družini poleg očeta in matere tudi bratje in sestre. Bratje in sestre so najboljše zagotovilo, da otrok ne postane egoističen in neto va riški. če otrok odrašča brez bratov in sester in je vedno le z odraslimi, razvija načine mišljenja in vedenja, ki se preveč uravnavajo po odraslih.
Kako zapleten je lahko položaj edinčkov, danes vemo tudi ia znanstvenih raziskav. Psihologi so ugotovili, da imajo e dimčki kasneje, kot starši, zelo pogosto vedenjsko motene otroke. Torej izkušnje, ki jih starši pridobijo v svojem otroštvu, odločilno vplivajo na vzgojo njihovih otrok. Druge raziskave ugotavljajo, da so lahko edinčfci sami obremenjeni. Po svetu zelo narašča število edinčkov, ki jih morajo izdraviti zaradi opaznih motenj. Ue to posledica tudi tega, da so večinoma prav matere edinčkov zaposlene?
Večje' število otrok seveda ni nobeno zagotovilo, da bodo otroci zdravo odraščali. Kaj nastaja iz otroka, je bistveno Odvisno od tega, kaj delajo iz njegai starši. č'e •si edimčki dobijo dovolj zgodaj
prijatelje in jih smejo pripeljati domov, morda tudi ikdaj za daljše časovno obdobje, se -s tem lahko marsičemu izognejo. Kljub temu pa nudi družina z več otroki na splošno boljše možnosti za zdravo in manj obremenjeno odraščanje otrok.
Iz vidika spolne vzgoje je idealno, če so otroci različnih spolov. Tako lahko že od najzgodnejšega otroštva spoznavajo drugi spol v bratu iaii sestri. Poleg tega navzočnost drugospolnega otroka dobro vpliva na odnos oče-mati--otrok. To pomeni: mati se drugače vede do svoje hčerke, če je tu še sin, oče pa drugače do sina, če ima še hčer. Različ nespolni otroci tudi dobro vplivajo na odnos oče-hči oziroma miati-sin.
Dietmar Ro st - Janko Bohak
Sergej Kurdakov
Privlačna vernica
Ko je drugič zazvonil telefon, sem dvignil slušalko in zaslišal glas Nikiforova: „Za pomembno reč gre, Kurdakov," je dejal „zbe-rj vsaj deset mož lin zagotovo pridite sem točno ob pol devetih!" Obesil je slušalko, ne da bi počakal na odgovor.
Začel sem zbirati svoje fante. Po -navadi sem jih težko postroji! več ‘kot deset, toda tistega dne sem jih zbral kar štirinajst. Ko sem prišel na. policijsko postajo, četrt ure pred dogovorjenim časom, jih je nekaj že čakalo name. Ostali so prispeli v naslednjih Minutah. „Kaj pa je?“ so spraševali. »Kam gremo nocoj ?“ Vstopil s‘em v pisarno, da bi zvedel, iza kaj gre.
»Številka 66 na Oceanski ce-sti,“ mi je rekel Nikiforov in me ‘°divedeil k načrtu mesta, da bi mi Pokazal Ikra j. »Najbolje bo, če se Ustavite tukaj," mi je dejal in °značil križišče, tri vogale stran °d Oceanske ceste. »Preostali del Poti greste lahko peš."
Tisti okraj sem dobro poznal. ••Predel je zelo gosto -naseljen," sem rekel. »V zadnjem času smo
bili večkrat tam. Pričakovati je,, da nas bodo prepoznali."
»Mar nisi vojak?" je osorno vprašal Nikiforov, kar je pomenilo: Uporabi vojaško taktiko!
»Že prav," sem odvrnil, ko sem podrobneje preučil načrt, »Dva fanta bom postavil semle, enega pa na tisti vogal. Tako bom zaprl cesto in odvrnil pešce."
»Dobro."
»Koliko vernikov pa bo tam?" me je zanimalo.
»Petnajst."
„IA,li imate posebna navodila?"
»Taka -kot vedno," je dejal. Pripeljati šem moral dva moža1 katerih imeni sta bili zapisani -na koščku papirja, ki mi ga je dal. »Tla. dva hočemo dobiti."
»Kaj pa ostali?"
»Ostali?" je zarjovel. »Ali naj ti zlogu jem? Stori jim kaj, da si bodo zapomnili! Daj jim vedeti, da ne bo preveč -dobro, če bodo talko nadaljevali."
»Kdaj pa imajo zborovanje?"' sem vprašal.
»Ob desetih. Na mestu monate biti ob pol enajstih."
Odše]’ sem v sobo, kjer so moji fantje pili in zbijali šale. Nekateri
so postali tesni prijatelji nekaj pa jih j« bilo le „pivskih bratov".
Tiri če trt na deset — Sas, ko je bilo potrebno oditi. Ko smo krenili k vratom, sem zaklical Juriju: „Le pazi, kaj boš počel nocoj! Dobro poglej naokrog, preden boš zavihteli gumijevko."
Jurij se je zasmejal in odvrnil: „Že prav, Sergej."
Na poti k tovornjaku smo vzeli svoje gumijevke in lisice, 'ki so bile spravljene ob vratih. »Uporabljajte kratke gumijevke." sem naročil fantom. »Nocoj bomo v tesni četrti."
S seboj smo vzeli posebne lisice. Ko si jih nataknil na roke, so se zožile, brž ko se je človek upiral in ostri zobje 'nia notranji strani so se tesno in boleče oklenili zapestij žrtve. Enkrat sem si jih za šalo nataknil in kmalu sem začel divje klicati na pomoč, da bi mi jih čimprej sneli. Bile so nadvse boleče, zlato- smo jih za vernike cesto uporabljali.
Povzpeli smo se na tovornjak in oddirjali skozi mesto s prižganimi žarometi in z vključeno sireno, da smo povzročili pravo prometno zmedo. Ko smo bili nekaj vogalov oddaljeni od cilja, smo izključili sireno, prižigali kratke luči in upočasnili vožnjo. Kaj hitro smo prišli na Oceansko cesto. ..Tukaj ustavi," :sem rekel Viktorju.
Ko .smo se' ustavili ob robu ceste, sem ukazali dvema, ki sta sedela zadaj v tovornjaku: »Hej, vidva, tukaj izstopita in blokirajta cesto. — Vidva tamle pa pojdita
okrog vogala in blokirajta drugi del ceste. Zapomnite si, nihče ne sme1 priti skozi. Razumeli ?“
Nikiforov nam je posebej zabičal, dia moramo odvrniti mimoidoče. Nekaj prejšnjih racij se je izjalovilo prav zato, ker je vreščanje vernikov pritegnilo skupine radovednih gledalcev. Res nam jih je uspelo razkropiti, vendar je biia škoda nepopravljiva. Nikiforov je za vse to zvedel, bil je razjarjen in povsem jasno mi je ukazal, da se kaj takšnega ne sme več ponoviti.
Odloči] sem se, -da nocoj ne bo gledalcev. Cesta je bila popolnoma zaprta. Stražarje smo prepustili njihovim dolžnostim, preostalih deset pa se na-s j-e odpravilo proti hiši š-tevilka šestinšestdeset in njenim nič hudega slutečim prebivalcem, zatopljenim v molitev. (Bila je to preprosta domačija, podobna drugim v tistem predelu mesta. Notri je bila prižgana luč, Gci je -silila skozi gube težkih zaves na oknih. Po dvoje oken je bilo na vsaki strani, vhod pa je bil z zadnje strani. Določil sem po enega fanta, za stražo pri vsakem oknu im pri vratih. Po že 'Običajnem godrnjanju, da bodo prikrajšani za akcijo, .so se razporedili na svojia mesta. Naročil sem jim, da lahko zapustijo svoja mesta šele tedaj, ko bo zadeva stekla, in se nam pridružijo, da bi se' malo pozabavali.
Zdaj je bilo torej vse urejeno-Prihuljeno s,m o se približali vhodnim vratom. Ko sem se znova
prepričal, če so fantje na svojih mestih in v -pripravljenosti, sem pokimal in dejal: „Pojdimo!“ Potem sem v naskoku udaril po vratih in jih treskoma odprl.
Petnajst zgroženih ljudi, ki s-o kleče molili in peli, se je v -skrajnem presenečenju zastrmelo v nas. Vedeli so, kaj to pomeni, in na njihovih obrazih se je zrcalila osuplost, pomešana s strahom. Nekateri so še kar naprej molili, trije ali štirje pa so peli, ne da bi se zmotili za eno not-o. Ti ljudje so neverjetni, s-em pomislil. Moral -sem ‘občudovati njihov pogum, toda obenem m-e je to razdražilo. Zaklical sem: „Kaj -pa počnete ?“
,,Molimo/* je nekdo -odgovoril.
„Kaj molite ?“
„Boga.“
„Saj ni nobenega Boga, norci,“ sem sarohnel. „Ali ne veste tega? Molite v prazno. Kje j-e zdaj vaš bog? Pokličite ga na pomoč!“ 'sem zavpil. Eden od mojih mož je zavihtel svoj p-end-rek in pretep se je začel. Vsi smo s-e pridružili in ftititili, .udarjali in brcali.
Vladimir je pograbil nekega stanca, ga usekal po obrazu in ga vpijočega pahnil -po sobi, da je zgrm-ej -p-o tleh in obležal v mlaki ^rvi. Anatoiij je, da ne bi zaostajal z<a Vladimirom, zgrabil nekoga drugega in ga -suval v trebuh, pr-si in obraz, kot da bi bil igračka, bot;e,m je na hitro opravil z njim tako, da ga je močno udaril po Ustih. Verniki, ki .se jih še nismo t°tili, so b-e.gaii po sobi in skušali "Poskriti -izvode svetega pisma in
druge knjige. Ko -sem videl, kaj počno, -sem zavpil: ..Vzemite tiste knjige-!** Sergej Kanonenko je izvlekel nož in divje mahal z njim p-o vernikih, ki so se izogibali ostrini. Jurij je pograbil staro ženico aa dolge sive lase, ji potisnil glavo nazaj in jo udaril po vratu -s karate jskim udarcem. Brez glasu je -omahnila na tla.
Opazil sem starca, -kj j-e v zmedi poskušal zbežati, ga zgrabil in mu nameril udarec po glavi. Toda uspelo mu je udarec prestreči. To m-e je razjezilo in dvignil sem pest, da bi ga pogubil z drugim udarcem, pa je ne-kdo za m-ojim hrbtom zgrabil mojo roko in zavpil: „Ne bijte ga, prosim. Ne bijte ga. -saj je vendar sta.r.“
Besno sem se zasukal. Pred menoj sta st-alia dva mladeniča, vernika, prvi star kakih -osemnajst, drugi enaindvajset let. ,,A tako, vidva -mi bosta govorila, kako naj ravnam? Že prav, bomo videli!“ Ozrl sem s-e po s-obi, zagledal Borisa in Jurija in jima zaklical: „Odvedita tale- dva ven in naučita ju, -da nam ne bosta več ul/Jazn-vala.“ Mladeniča so -odvlekli ven in ju tako pretepli, da sta se jima obraza -spremenila v krvavo kašo. Večino kosti na obr-a-zu so jima polomili.
Medtem je Sergej Kanonenko z nožem mučil -dvoje žensk ki sta se -kri-če držali za boke. Neki -starec -s-e je ves pretepen in krvav plazil po tleh in poskušal v-stati. Jurij je -planil k njemu in ga s svojim težkim škornjem sunil med
rebra. Zaslišalo se je pokanje kosti, saj mu je polomil precej reber. Starec is e je j-eče- zvrnil po tleh.
V svojem ;sirdu nismo v tisti hiši prizanesli -nikomur — ne ljudem n,e pohištvu. Zdrobili -smo vse, kar mam je prišlo pod roko. Kdorkoli Je spremenil svojo hišo v skrivno svetišče, ,se bo iz tega naučil, da se ne more izogniti popolnemu uničenjiu vsega svojega imetja. V -nekaj trenutkih ste- je hiša spremenila v 'klavnico — -polomijene mize, stoli, posoda, vse zdrobljeno im raztreščeno po sobi. Verniki so ležali na tleh, na pol prekriti z razbitinami, nekateri so bili nezavestni, -drugj pa so ,se zvijali v bolečinah.
Zagledal sem Viktorja Matvejeva, kako je pograbil mlado dekle, ki j.e poskušalo -pobegniti v -sosednjo sobo. Bila je lepa- mladenka. Kakšna škoda, da je vernica. Viktor jo je ujel, jo dvignil nad glavo in jo za nekaj trenutkov podržai visoko- v zraku. Prosila je: »Ne, prosim, ne. Pomagaj nam, dobri B'og!“ Viktor jo je z vso močjo vrgel ob i?:d, tako da je treščila vanj v isti višini, Ikakor jo je prej -držal v zraf.cu, po-tem pa je stokajoče padla po- tleh, na pol nezavestna. Viktor s-e je z nasmehom obrnil in vzkliknil: »Stavim, da ji je izdaj vsa vera v Boga izpuhtela -iz glave." Toda -sam sem pomislil: Zares je lepa. Zaželel sem si, da bi jo spoznal v drugačnih okoliščinah.
»Poiščite knjige!" sem zaklical
Premetali smo vso sobo, da bi našli is-veta pisma in kakšno -scefrano literaturo, kj bi jo utegnili imeti. Iz irok neke starke sem iztrgal 'otroški zvezek z načečkanimi svetopisemskimi verzi. Izgubljala je zavest -in nenehno momljala: »Za-kaj, le zakaj ?“ Vendar to ni bilo vprašanje, bil je trpeč izraz, ki jie prihajal z dna njene duše. »Zakaj ?“
»Primite tistale dva!" sem pokazal na. moža, ki sta ustrezala opisu, kakršnega mi je dal Nikifo-rov. »Odvedite ju k tovornjaku!" Medtem -ko sta dva moja fanta 'izvrševala ukaz, smo ostali obšli ■sobo, pobrali osebne izkaznice vernikov in jih popisali. Vzel sem -osebno izkaznico lepe deklice, ki me je posebno zanimala. Ime ji je bilo Nataša ždanova. Popisali -smo vsa imena, da -bi jih lahko odkrili, kadarkoli bi se nam to zahotelo.
Svoj posel smo opravili in bil je čas 'za odhod. Ukazal sem fantom, da ;se umaknejo. Ko smo odhajali, sem -se še zadnjič 'ozri po piriziorišču. Soba je bila prekrita s pretepenimi telesi, pred menoj j.e bil en sam kup zmešnjave vsega mo-gočega. Vse v 'sobi je bilo prevrnjeno in stene so bile oškropljene s krvjo. Nalogo smo dobro opravili.
Na poti ma policijsko postajo sem začel zasliševati moža, ki 'smo ju prijeli, a sta me prehitela -s svo-jim vprašanjem: »Kako ste zvedeli ?“
„No, kaj pa mislita, bedaka? Saj
'imamo svoje ljudi. Na vsem svetu vas je najlažje odkriti." Nista bi’a videti presenečena.
„Saj vendar vabite ljudi, da obiščejo vaše skrite cerkve, mar ne?“ sem nadaljeval. „Za!kaj pa počnete to, če nočete, da bi vas odkrili?"
„Saj ne -razumete," j-e odvrnil ilegalni -duhovnik. „Vemo da so vohuni med nami, saj nismo neumni. Toda obenem se čutimo odgovorne, da pozovemo 'ljudi, naj se približajo Bogu. Kako naj jih povabimo, da pridejo k Bogu, in kako naj razširjamo našo vero, če bi odganjali tiste, ki -ne spadajo se-m. Seveda vemo, da so med ljudmi, katerim pridigamo o Bogu, Pomešani tudi vohuni. Kljub temu tvegamo." Umolknil je za trenutek in mislil -sem ž-e, da j:e- končal, a je še dodal: ,,Zavedamo se, da j!e Qa-ša odgovornost do -drugih po-Uie-mbnejša od naše varnosti."
Kakšni bedaki, sem pomislil. Kako le more biti naša domovina V ne-varncsti zaradi takšnih ljudi?
Brž -smo se vrnili na policijsko Postajo in medtem ko so ujetnika Zasliševali, smo se zadrževali v čakalnici pri -pijači. Anatolij in Vladimir sta -se norčevala iz racije. ..Ti ljudje s-o premalo -odporni," le ugotavljal Vladimir. „če se jih te dotakneš j-e- že po njih." Videl sem Vtadimirove „dotike" in nisem se čudil, da so verni-ki tako -ne-°-dporni. „To jie- vse skupaj prelahko," je nadaljeval. ,,'Želim si, da bi vsaj enkrat sprejeli boj in ^am zares dali pravo priložnost."
Toda tega niso nikdar storili.
Verniki niso nikoli udarili nazaj.
Skušali so se braniti, to že, vendar -se -nikdar niso borili z nami.
„Izvirstno, otroci moji, izvrstno!“ je 'vzkliknil Nikiforov ko je smehljaje poslušal moje poročilo o raciji.
UVODNIK	,,Karkoli vam poreče, storite!" (Stane Snoj) 193
VERSKI	še gori ljubezen (Stanislav Lenič) ........ 196
ČLANKI	Verujem v Svetega Duha (Dieter Emeis - Janko Bohak) ............................................................. 199
Čistost v samskem življenju (L. Kukoviča) 202 Poglavitni grehi — lakomnost (Š. Steiner) 205 Paipež Benedikt XV. 1914-1922 (M. Benedik) 206 SOCIALNI	Socialno vprašanje in ičlovskove pravice v na-
NAUK	uku sodobnih papežev	(Borut	Koišir) ....	207
SODOBNA	Izjava SLS ob letu slovenske demokracije
SLOVENSKA	(Načelstvo SLS) ............................ 211
VPRAŠANJA	Odločitev za resnico (Marko Kremžar) ...	214
Proslavljanje 50-letuice OF — neutemeljeno
(Janez Grum) ............................. 218
Pridi, zvezda; Kdaj so se zače'a svinčena leta?; Kam naj pojdem«, Gospod ? 22.2, 223, 224
JUBILANT	Lojze Sedej — osemdesetletnik (U. M.) ...	226
POGOVOR	Pogovor z Ladislavom Lenčkom o njegovem
‘življenju in delu (Božidar	Fink) ........ 229
NAŠA	Dušno pastirstvo v begunstvu na Koroškem
ZGODBA	(France Pernišek) .......................... 233
Spomini n,a težke dni (Janez Zdešar) ...... 237
■Spomini na leto 1945 (Vinko Zaletel) ..... 243
V DRUŽINI	Zunanji vplivi (Dietmar Rost - Janko Bohak)	247
PODLISTEK	Odpusti mi, Nataša! (Sergej Kurdakov) ...	251
POEZIJA	Slikarjev sto in sto (Alojz Gradnik) ...... 198
Binkošti, Vnebohod (Zdenka Serajnik) 201,	205
Sam (Zorko Simčič)......................... 242
Malo za šalo...
'Čarovnik reče na koncu predstave: „ Sedaj ‘bom pa naredil, da bo neka živa gospa izginila."
Moški glas iz pete vrste: „Daj, Majda, pojdi gor!"
„Pred kratkim so v Rimu odkopali stare žice, kar pomeni, da so Rimljani poznali telefon."
,,'Pri izkopavanjih v Atenah jih pa niso, kar pomeni, da so Grki poznali brezžični telegraf."
Neki nogometni klub je dobil v štirih igrah 25 golov,
Predsednik kluba vratarju: ,,Plačamo ti 25 tisoč dolarjev, če greš za vratarja k nasprotnemu klubu."
Mlad mož ima g-oro dolgov. Iz tega položaja vidi en sam izhod: poročiti se z bogato nevesto. Napoti se v zakonsko posredovalnico:
,,Ali mi lahko pokažete fotografijo -dame, ki ima 50 tisoč dolarjev v gotovini ?“
,.žal, od 30 tisoč dolarjev dalje ne kažemo nobenih fotografij več."
Pred nebeškimi vrati stoji inštalater, ki ima komaj 36 let. Nejevoljen vpraša svetega Petra: ,,Zakaj sem moral tako mlad umreti?"
Sveti Peter pog’eda v knjigo. Potem pove: „Fo urah, ki si jih zaračunal svojim strankam, si star 97 let."
Žena možu: „Za dve minuti stopim k sosedi. Premešaj, prosim, golaž vsake četrt ure."
Uvoženo od doma
V	socializmu ni nobenega tveganja: vsak državljan zanesljivo ve, da bo čez deset let živel vsaj tako slabo, kot živi danes.
Šele takrat, ko bomo sneli portrete, bomo videli pravo sliko naše krize.
V	dialogu z njim nisem prišel do besede.
Vest ga grize, pa je vendar vse bolj zajeten.
Birokracijo dobiš, če križaš oblast z neumnostjo.
Edino, kar še zmore prizadeti ne. katera srca, je infarkt.
Polemika po balkansko: na nasprotnika blato, javnosti pesek v oči.
Naši prejšnji politiki so gradili gradove v oblakih, sebi pa vile na tleh.
V	času samoupravljanja nas beg možganov ni vznemirjal: družba je najlaže pogrešala tisto, kar je najmanj potrebovala.
Za Tita je manj sramotno sedaj, ko ga snemajo, kot je bilo prej, ko -so ga obešali.
Pintar, predsednik vlade v senci, si izbira ministre. Narod se pa vpra. suje, kdo je izbral njega.
\rx
SLOVENSKA VERSKA REVIJA
Izdaja ga konzorcij (Slovensko dušno pastirstvo); urejuje uredniški odbor (Jože škerbec) — Ramon L. Falcon 4158, (1407) Buenos Aires, Argentina. — Registro de la Propiedad Intelectual N1? 90.877. — Tiska VILKO s. r. L, Estados Unidos 425, (1101) Buenos Aires, Argentina.
ARGENTINA: Dušnopastirska pisarna, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires. ZDA: Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 St. Glair Ave., Cleveland 3, Ohio 44103, USA. — KANADA: Ivan Mam, 131 A Treview Dr. Toronto M8W 4C4, Canada. — TRST: Marijina družba, Via Risor-ta 3, Trieste, Italia. — ITALIJA: GORICA, Riva Piazzuta 18, 34170 Gorizia, Italia. — AVSTRIJA: Naročnino po-
Naročnina v Argentini za leto 1991: A 400.000.- in izdatki za pošto; drugod v odgovarjajoči valuti. Denarna nakazila na ban,čni (ne osebni) ček na ime: Luis Starc, Ramon L. Falcon 4158, (1407) Buenos Aires, Argentina.
Revista mensual religiosa. Editor: Mision Catolica Eslo-vena (dr. Luis Starc), director: Jose škerbec - Ramon L. Falcon 4158, (1407) Buenos Aires, Argentina. - Registro National de la Propiedad Intelectual N*? 90.877. — Talleres Graficos “Vilko” S. R. L., Estados Unidos 425, (1101)
POVERJENIKI
šiljajte Mohorjevi družbi v Celovec.
NAROČNINA
La Vida Espiritual
Buenos Aires, Argentina.
OnOOOOOOOOO