¿010 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 324(497.434)"19' l" Prejeto: 30. 5. 2010 Bojan Balkovec doktor znanosti, docent, Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, SI—1000 Ljubljana e-pošta: bojan.balkovec@ff.uni-lj.si Bela krajina je bila od volitev leta 1923 svoj volilni okraj znotraj volilnega okrožja Ljubljana — Novo mesto. Med 1418 kandidati na volitvah v stari Jugoslaviji najdemo 38 oseb, ki so bile iz Bele krajine. Dva med njimi sta bila tudi izvoljena. Belokranjski volilni okraj je bil premajhen, da bi brez težav omogočal tamkajšnjim kandidatom izvolitev, četudi je bila stranka v okraju zelo močna. Kandidati so bili po poklicu prevladujoče posestniki. Volivci v volitve, poslanec, kandidat, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kraljevina Jugoslavija, Bela krajina From 1923 White Carniola was an electoral district under the electoral unit of Ljubljana—Novo mesto. Among 1418 election candidates in the old Yugoslavia, we can identify thirty-eight from White Carniola. Two of them were also elected. The electoral district of White Carniola was too small to ensure its candidates a seat, even though the party garnered strong local support. Most candidates were landowners by occupation. White Carniola's voters gave their support to a list of candidates that did not win in the majority of electoral districts under the electoral unit of Ljubljana—Novo mesto. Belokranjci na volitvah med svetovnima vojnama IZVLEČEK ABSTRACT WHITE CARNIQLANS ININTERWAR ELECTIONS KEY WORDS election, Member of Parliament, candidate, Kingdom ofSHS, Kingdom ofYugoslavia, White Carniola BOJAN BALKOVEC: BELOKRANJCI NA VOLITVAH MED SVETOVNIMA VOJNAMA, 847-858 ¿010 Belokranjski kandidati Bela krajina je bila po spremembi volilnega zakona leta 1922 poseben volilni okraj. To je v okviru zakonskih možnosti pomenilo, da bi lahko belokranjski volivci izvolili domačega kandidata.1 Z »domačim« je seveda mišljen kandidat iz Bele krajine, ki bi se skušal v beograjski parlament prebiti s pomočjo lokalne podpore. Na drugi strani ne smemo spregledati, da ves uspeh lokalnega kandidata ni bil odvisen le od njegovih sposobnosti, prepričljivosti, ampak predvsem od neodvisnih dejavnikov. Na izvolitev kandidata je leta 1920 vplivala postavitev na kandidatni listi, t.j. višje na listi si bil, več si imel možnosti, razumljivo ob dovolj velikem številu glasov, da je tvoja lista dobila nekaj mandatov. Po spremembi volilne zakonodaje leta 1922 in po določilih, veljavnih v tridesetih letih, je bil kandidat odvisen od podpore volivcev in morda še bolj od velikosti volilne enote (volilnega sreza). Zakon je namreč določal, da dobijo mandat z neke kandidatne liste tisti kandidati, ki so v skupen seštevek glasov za neko listo prispevali največ. Tako je bil kandidat pravzaprav odvisen najverjetneje ne toliko od premoči nad drugimi kandidati kot od velikosti volilnega sreza. Velik volilni srez in velika podpora sta ob dobrem rezultatu za listo v vsem volilnem okrožju kandidatu prinesla poslanski sedež. Ko govorimo o belokranjskih kandidatih, bomo upoštevali tiste, ki so v svojih podatkih navajali bivališče v Beli krajini. Brez dvomov lahko med 1418 kandidati izluščimo 38 takšnih. V to skupino smo kot znanega Belokranjca, ki je pravzaprav prišel najvišje v starojugoslovanski politiki, uvrstili še Nika Zupa-niča. Slednji je sicer navajal, da je iz Ljubljane, ob prvi kandidaturi leta 1923 pa je navajal, da je minister iz Beograda. Pred predstavitvijo kandidatov2 naj omenimo še, da se med vsemi kandidati pojavlja še 13 posameznikov, kjer je nekaj težav z določitvami kraja bivanja. V nekaj primerih gre po vsej verjetnosti za napačne zapise krajev, nekaj primerov pa je takšnih, da je v Sloveniji več krajev s tem imenom in je težko z gotovostjo trditi, da je ta kandidat od tu ali od tam ležečega kraja istega imena. 1 Podobno analizo o volilnih aktivnostih na Kočevskem je avtor objavil v Mikuževem zborniku (Mikužev zbornik, Historia 4, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1999, str. 249260) pod naslovom 0 volitvah v okraju Kočevje v Kraljevini SHS. 0b analizi dogajanja v Beli krajini se je potrebno sprijazniti z dejstvom, da ni izhajal lokalni časopis. Tako smo prikrajšani za vir, ki bi nam lahko omogočil še boljšo analizo dogodkov. 2 Kandidatne liste so objavljali časopisi in Uradni list. Časopisi so predstavljali kandidatne liste svoje politične stranke ali liste, ki ji je bil časopis naklonjen. Časopis so govorili o kandidatnih listah strank. Uradni list so pravilno v skladu z zakonom predstavljali kandidatne liste po njihovih nosilcih in ne omenjali politične opredelitve kandidatne liste. Splošno o kandidatih in volitvah v Sloveniji glej prispevke Bojana Balkovca, navedene v seznamu literature. Niko Županič (fototeka NUK-a). Kdo sestavlja to skupino osemintridesetih belokranjskih kandidatov? Po abecednem seznamu so to Martin Bajuk iz Božakova, Janez Bonte z Loke pri Črnomlju, Spiro Brankovič iz Črnomlja, Josip Dvojmoč iz Kanižarice, Jurij Gorše iz Obrha pri Dragatušu, Janez Grahek iz Petrove vasi, Peter Horvat in Rudolf Horvat sta bila iz Kota pri Vinici, Jakob Ivanetič iz Metlike, Niko Jakovčič iz Cerk-višča, Ivan Jerman iz Črnomlja, Peter Koren iz Črnomlja, Anton Kramarič iz Dragomlje vasi pri Metliki, Dako (Danijel) Makar iz Metlike, Ivan Malešič iz Metlike, Anton Malnarič iz Semiča, dr. Ignacij Malnerič iz Črnomlja, Petar Maurin iz Je-lenje vasi/Jerneje vasi, Julij Mazelle iz Gradca, Ivan Mihelič iz Starega trga (Črnomelj), Evgenij Miler iz Stražnjega vrha, Karel Müller iz Črnomlja, Mihael Mušič iz Dragatuša, Janez Nemanič iz Čurile -Metlika, Josip /emanič iz Zelebeja - Metlika, Janez Panjan iz Čudnega sela pri Črnomlju, Peter Pezdirc iz Krasinca, Martin Plut iz Gornje Lokvice, Martin Poreber iz Semiča, Janko Puhek iz Črnomlja, Anton Slobodnik iz Metlike, Janko (Jako) Strugar iz Črnomlja, Franc Stubler (Stubler) iz Ju-gorja, Franc Sercelj iz Kota pri Semiču, Jurij Setina iz Črnomlja, Matej Spehar iz Dalnjih Njiv, dr. Karel Sturm iz Metlike in dr. Niko Zupanič, ki je sicer zapisoval, da je iz Ljubljane, a je bil rojen v Gribljah. Nekaj besed namenimo poklicni strukturi zgornje skupine. Posamezniki so navajali ob večjem številu kandidatur več različnih poklicev, in na te bomo posebej opozorili. Večina je bila posestnikov. Oznaka posestnik je najpogosteje povezana s pose- ¿010 BOJAN BALKOVEC: BELOKRANJCI NA VOLITVAH MED SVETOVNIMA VOJNAMA, 847-858 dovanjem zemlje. Ni pa vedno nujno, da je posestnik živel od dela na tej zemlji, lahko je zemljo oddajal v najem. Kraji, od koder prihajajo, nas napeljujejo k ugotovitvi, da so bili to večinoma kmetje. Nekaj posameznikov je navedlo, da so posestniki in npr. trgovci ali kaj podobnega. Šestindvajset kandidatov je navedlo, da so posestniki, od tega jih je bilo 16 izključno posestnikov (Matej Špehar se je predstavljal kot kmetijski posestnik). Janez Grahek se je označeval za posestnika in župana. Josip Nemanič se je leta 1920, 1923 in 1925 predstavljal kot posestnik, na zadnjih volitvah leta 1938 kot posestnik in župan. Janko Strugar je leta 1923 predstavljen kot župan in posestnik, leta 1925 le kot župan. Za Franca S(Š)tublerja je obakrat zapisano, da je bil župan in posestnik. V nadaljevanju bomo videli še nekaj poklicnih kombinacij, vendar tam naslednje vprašanje ni tako zanimivo kot pri posestniško-žu-panskih kandidatih. Ali je bilo zapisano zaporedje poklicev oz. statusa t.j. posestnik nasproti županu kakorkoli pomembno? Zagotovo je bilo zaporedje za koga bolj pomembno za nekoga pa manj, a za vsem skupaj je lahko le osebno vrednotenje posameznika in ne neka splošna vrednostna lestvica. Dako (Danijel) Makar (fototeka NUK-a). Najverjetneje pa drži, da je kandidat z veseljem dodal k svojemu statusu še kakšno politično funkcijo, vse pač v želji po čim boljšem uspehu na volitvah. Janez Bonte je bil posestnik in cestni odbornik. Peter Koren, Ivan Mihelič in Karel Müller so bili posestniki in trgovci, slednji je leta 1935 označen tudi kot predsednik občine. Nazadnje naj omenimo še Danijela Makaija, ki je bil leta 1923 predstavljen kot posestnik, leta 1931 in 1935 pa kot posestnik in hotelir. Med posestnike bomo vključili še posestniškega sina Rudolfa Horvata. Tako nam ostane še dvanajst kandidatov z drugačno poklicno določitvijo. Po dva sta bila trgovca (Malešič in Puhek) in odvetnika (Malnerič in Sturm). Kandidirali so še lekarnar Spiro Brankovic, major Evgenij Miler, poštar Jurij Setina, rudar Josip Dvojmoč in zasebnik Janez Nemanič. Trije so se predstavljali s samo politično funkcijo. Mihael Mu-šič je bil leta 1923 župan v Dragatušu, Martin Bajuk je bil leta 1935 predsednik občine in član banskega sveta. Zadnji je seveda Niko Zupanič, leta 1923 predstavljen kot minister, ob naslednji kandidaturi leta 1925 kot minister na razpolago in leta 1931 kot bivši minister. Osemintrideseterica je nabrala skupaj 56 kandidatur. Sedemindvajset kandidatov je kandidiralo le po enkrat (Bajuk, Bonte, Brankovič, Dvojmoč, Gorše, Grahek, Horvat Peter in Rudolf, Ivanetič, Jakovčič, Kramarič, Malnarič, Malnerič, Mazelle, Mihelič, Miler, Mušič, Nemanič, Pezdirc, Plut, Poreber, Puhek, Slobodnik, Sercelj, Setina, Spehar, Stubler in Sturm). Sedemnajst jih je kandidiralo v dvajsetih letih in deset v tridesetih. Ostalih enajst je kandidiralo dvakrat in večkrat. Dvakrat so kandidirali Jerman, Strugar in S(S)tubler, obakrat v dvajsetih, ter Koren, Maurin, Malešič, obakrat v tridesetih letih. Makar in Zupanič sta kandidirala trikrat v dvajsetih in tridesetih letih, Panjan pa trikrat samo v dvajsetih letih. Müller in Josip Nemanič sta kandidirala štirikrat, od tega je ena kandidatura iz tridesetih let. Kandidiranje na volitvah je bilo umeščeno v okvir kandidatne liste. Kandidatne liste v dvajsetih letih je lažje umestili v politični spekter. Liste lahko razdelimo na katoliški tabor (liste Slovenska ljudska stranka /SLS/ in Sušteršičeva lista l. 1923), liberalno kmečki tabor (liste različnih liberalnih strank meščanske, kmečke in delavske usmerjenosti, radikalov, republikancev in avtonomistov) in delavski tabor (različne liste socialistične in komunistične usmeritve).3 SLS je na volitvah nastopala najbolj Splošne okvirje slovenske medvojne zgodovine lahko bralci najdejo npr. v knjigi Metoda Mikuža, Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji 1917-1941 (Mladinska knjiga, Ljubljana 1965), Jurija Perovška, V zaželjeni deželi : slovenska izkušnja s Kraljevino SHS/Jugoslavijo 1918 - 1941 (Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana 2009) in v delu Slovenska novejša zgodovina (od strani 177 do 572), ki je pri BOJAN BALKOVEC: BELOKRANJCI NA VOLITVAH MED SVETOVNIMA VOJNAMA, 847-858 ¿010 enotno, saj je le nekaj posameznikov kandidiralo izven list SLS. Leta 1938 je nekaj nekdanjih kandidatov SLS kandidiralo na Mačkovi listi. Mnogo bolj živahen je bil liberalni tabor, kjer so se kandidati pogosto pojavljali na listah meščanskega dela liberalnega tabora (Jugoslovanska demokratska stranka, Samostojna demokratska stranka, Narodna socialistična stranka, Narodna radikalna stranka) in različnih kmečkih listah. V delavskem taboru so zaradi sporov znotraj tabora na komunistični in socialistični del, kandidati nastopali na različnih listah znotraj tabora in prestopali tudi na liste liberalnega tabora. Trije kandidati so kandidirali na listah SLS. Janez Grahek je bil na omenjeni listi leta 1923, Ivan Mihelič leta 1925. Josip Nemanič je kandidiral za listah SLS na prvih treh volitvah v dvajsetih letih t.j. 1920, 1923 in 1925. Nazadnje je kandidiral še na Stojadinovičevi listi leta 1938, kjer je kandidirala SLS. Leta 1925 je bil Ivan Mihelič njegov namestnik. V katoliškem taboru nam ostane še Janez Bonte, ki je bil leta 1923 Sušteršičev kandidat. Največ kandidatov je iskalo podporo volivcev v liberalnem taboru. Zanimivo je, da tu najdemo več kandidatov iz kmečkega dela liberalnega tabora. V dvajsetih letih (1920, 1923 in 1925) je na listi uradnih liberalcev kandidiral odvetnik Müller (okrajni kandidat v Črnomlju in Novem mestu), ki je kandidiral še na Jevtičevi listi leta 1935. V dvajsetih letih je bil kandidat uradnih liberalcev tudi Niko Zupanič. Leta 1925 je bil okrajni kandidat v Črnomlju in Novem mestu, Müller pa njegov namestnik. Dve leti pred tem je bil nosilec liste radikalov in leta 1931 je kandidiral na listi Zivkoviča. To pa so tudi vse kandidature v meščanskem delu liberalnega tabora v dvajsetih letih. Makar je leta 1925 nabiral glasove na listi Samostojne kmetijske stranke (SKS),4 v tridesetih pa pri Zivkoviču in Jev-tiču. Brankovič in Malešič sta bila leta 1938 kot kandidata Jugoslovanske nacionalne stranke na Mačkovi listi.5 Jakovčič in Koren sta bila na isti listi kandidata Slovenske združene opozicije.6 Vsi štirje so kandidirali v črnomaljskem okraju. Koren in Male-šič sta bila kandidata, Jakovčič in Brankovič njuna namestnika. Na Mačkovi listi sta bila leta 1935 tudi Malnarič in Nemanič. Malešič je bil tudi na Jevtičevi listi leta 1935. Jevtičevi kandidati so bili tudi Bajuk, Makar, Mazelle, Müller, Pezdirc in Plut. Horvat, Maurin in Sturm so bili na listi Ljotiča leta 1935. Peter Horvat in Anton Kramarič sta bila črnomaljski okrajni kandidat in njegov namestnik na Prepeluhovi listi leta 1925. Na delavskih listah so kandidirali Mušič in Gor-še na listi Kisovca leta 1923 in Panjan na listah Zorge, Makuca ter leta 1925 na listi Murna. Mušič je bil nosilec liste v okrajih Črnomelj in Novo mesto, Gorše je bil njegov namestnik. Belokranjci niso bili najuspešnejši v boju za poslanski sedež. Dvema je uspel veliki met in sta sedla v parlamentarne klopi in uživala ugodnosti poslanske plače. A moramo takoj pristaviti, da sta bila oba izvoljena v posebnih okoliščinah. Leta 1920 in 1923 Mladinski knjigi izšla leta 2005. 0 delovanju različnih strank so članki mnogih avtorjev na voljo v različnih revijah. Programe političnih strank je objavil Jurij Perovšek v Programi političnih strank, organizacij in združenj na Slovenskem v času Kraljevine SHS (1918-1929) (Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana 1998). Kratica SKS pri označevanju slovenskih strank v dvajsetih letih 20. stoletja ima dva pomena. Med letoma 1919 in 1926 kratica označuje Samostojno kmetijsko stranko, od njene združitve s Slovensko republikansko stranko kmetov in delavcev maja 1926 pa Slovensko kmetsko stranko. Kandidate Jugoslovanske nacionalne stranke je predstavilo Jutro 4. 12. 1938. 0 kandidatih Slovenske združene opozicije glej Slovenija 2. 12. 1938. SZ0 je združevala Kmečko-delavsko gibanje dr. Kukovca, kmetsko gibanje dr. Lončarja (mačkovci), staro SLS in delavsko skupino — pravzaprav komuniste. Tabor je ■ ww Ivan Malešič (fototeka NUK-a). 3. decembra 1938 predstavil kandidate Kukovčevega giba- nja, v sosednjem stolpcu pa ostale kandidate. Jakovčič in Koren sta našteta med ostalimi. ¿010 BOJAN BALKOVEC: BELOKRANJCI NA VOLITVAH MED SVETOVNIMA VOJNAMA, 847-858 kandidat poklic/kraj7 lista Bajuk Martin predsednik občine in član banskega sveta, Božakovo Jevtic8 1935 Bonte Janez posestnik in cestni odbornik, Loka pri Črnomlju Sušteršič 1923 Brankovič Spiro lekarnar, Črnomelj Maček 1938 Dvojmoč Josip rudar, Kanižarica Gustinčič 1927 Gorše Jurij posestnik, Obrh pri Dragatušu Kisovec 1923 Grahek Janez posestnik in župan, Petrova vas SLS 1923 Horvat Peter posestnik, Kot pri Vinici Prepeluh 1925 Horvat Rudolf posestniški sin, Kot pri Vinici Ljotic 1935 Ivanetič Jakob posestnik, Metlika Murn 1925 Jakovčič Niko posestnik, Cerkvišče Maček 1938 Jerman Ivan posestnik, Črnomelj 1923, 1925 Makuc 1923, 1925 Koren Peter posestnik in veletrgovec, Črnomelj 1935, veletrgovec 1938 Maček 1935, 1938 Kramarič Anton posestnik, Dragomlja vas pri Metliki Prepeluh 1925 Makar Dako (Danijel) posestnik, Metlika 1923 posestnik in hotelir, Metlika 1931 1935 SKS 1923 Zivkovic 1931, Jevtic 1935 Malešič Ivan trgovec, Metlika 1935, 1938 Jevtic 1935, Maček 1938 Malnarič Anton posestnik, Semič Maček 1935 Malnerič dr. Ignacij odvetnik, Črnomelj Zupanič 1923 Maurin Petar posestnik, Jelenja vas 1935, Jerneja vas 1938 Ljotic 1935, 1938 Mazelle Julij posestnik, Gradac Jevtic 1935 Mihelič Ivan posestnik in trgovec, Stari trg - Črnomelj SLS 1925 Miler Evgenij major, Stražnji vrh Zupanič 1923 MOller Karel posestnik, Črnomelj 1920, trgovec in posestnik, 1923, trgovec 1925, posestnik, trgovec in predsednik občine, 1935 LIB 1920, 1923, 1925, Jevtic 1935 Mušič Mihael župan, Dragatuš Kisovec 1923 Nemanič Janez zasebnik, Čurile - Metlika Maček 1935 Nemanič Josip posestnik, Zelebej - Metlika 1920, 1923, 1925, posestnik in župan 1938 SLS 1920, 1923, 1925, Stojadinovic 1938 Panjan Janez posestnik, Čudno selo pri Črnomlju 1920, 1923, 1925 Zorga 1920, Makuc 1923, Murn 1925 Pezdirc Peter posestnik, Krasinec Jevtic 1935 Plut Martin posestnik, Gornja Lokvica Jevtic 1935 Poreber Martin posestnik, Semič Murn 1925 Puhek Janko trgovec, Črnomelj Zupanič 1923 Slobodnik Anton posestnik, Metlika Murn 1925 Strugar Janko (Jako) župan in posestnik, Črnomelj 1923, župan, 1925 SKS 1923, 1925 Stubler (Stubler) Franc župan in posestnik, Jugorje 1925, 1927 SKS 1925, 1927 Sercelj Franc posestnik, Kot - Semič Murn 1925 Setina Jurij poštar, Črnomelj Zupanič 1923 Spehar Matej kmetijski posestnik, Dalnje Njive SKS 1920 Sturm dr. Karel odvetnik, Metlika Ljotic 1935 Zupanič dr. Niko minister, Beograd 1923, minister na razpolago, Ljubljana 1925, bivši minister 1931, Zupanič 1923, LIB 1925 Zivkovic 1931 7 Stolpec predstavlja podatke o poklicu in kraju bivanja, kot so ga objavili v uradnih razglasitvah kandidatnih list. Pri več kandidiranjih so se podatki lahko spreminjali. Če se podatek ni spreminjal, so navedene le letnice ob več kandidiranjih (npr. Ivan Jerman), sicer podatku sledi leto veljavnosti podatka (npr. Peter Koren). Ime liste je v večini primerov v tabeli priimek nosilca liste. Kratica LlB pomeni v dvajsetih letih 20. stoletja uradno oz. liberalno stranko. Leta 1920 in 1923 je to Jugoslovanska demokratska stranka in na volitvah 1925 in 1927 Samostojna demokratska stranka. BOJAN BALKOVEC: BELOKRANJCI NA VOLITVAH MED SVETOVNIMA VOJNAMA, 847-858 ¿010 Julij Mazelle (fototeka NUK-a). je bil med kandidati SLS izvoljen Josip Nemanič.9 Njegova izvolitev je bila rezultat dovolj velikega števila mandatov, ki jih je osvojila lista in seveda tudi njegovega visokega mesta na listi. Nemanič je bil tretji na listi kandidatov SLS leta 1920. Danijel Makar je bil leta 1931 izvoljen na račun bojkota volitev. Edina kandidatna lista na teh volitvah je bila lista Petra Zivkovica. Tako je bila pot do izvolitve pač mnogo enostavnejša. Volilni zakon je dopuščal, da je v srezu kandidiralo več kandidatov, vezanih na eno državno listo. V tem primeru je poslanec tega sreza postal najboljši od teh kandidatov. Makar je bil leta 1931 boljši od Evgena Lovšina. Leta 1935 je bil izvoljen na listi Jevtica. 9 Časopisi so predstavljali rezultat volitev in jih ob tem komentirali glede na svojo politično usmeritev. Tudi pri poročanju o rezultatih so časopisi pisali o rezultatih strank oz. so kandidatne liste označevali kot liste strank oz. strankarskih zvez. Uradne objave rezultatov so bile v Uradnem/ Službenem listu in so prinašale rezultate kandidatnih list; v skladu z zakonom so jih označevali s priimkom nosilca kandidatne liste. Glasovanje belokranjskih volivcev Več pozornosti bomo namenili rezultatom v dvajsetih letih. Zanimivi so tudi rezultati v posameznih okrajih (srezih). K tem smo dodali tudi rezultate v okrožju Ljubljana-mesto. Od volitev leta 1923 dalje je bilo pomembno tudi število glasov, ki jih je dobil kandidat v okraju. Mandate, ki jih je dobila posamezna stranka, so namreč razdeljevali glede na število glasov, ki so jih kandidati te stranke dobili v posameznih okrajih. Večje število glasov je pomenilo večjo možnost za pridobitev mandata. Samo po sebi pa nam število glasov v okraju pomeni le del v skupnem številu glasov neke stranke. Ker so bili okraji različno veliki, sta prava izraza uspeha stranke v okraju odstotek glasov, ki so jih stranki dali udeleženci v tem okraju, in doseženo mesto v okraju. Leta 1920 je SLS dobila največji delež glasov v Prekmurju in v okrajih Kranj in Kočevje, najmanjšega pa v okraju Brežice, v Beli krajini in v Ljubljani. Najvišji deleži so bili leta 1923, 1925 in 1927 doseženi v okrajih Kamnik, Ormož, Mozirje oz. Gornji grad in Konjice. Najmanjši deleži so bili na omenjenih treh volitvah zabeleženi v okrajih Murska Sobota, Brežice, Maribor-desni breg in v industrijsko razvitejših okrajih Prevalje in Laško. SLS je imela svoje volivce enakomerno razporejene po vsej Sloveniji. To dokazujejo tudi njeni uspehi po okrajih. Tako je leta 1920 zmagala v 13 od 19 okrajev. Leta 1923 ni dobila večine le v okrajih Murska Sobota, Ptuj in v mestu Ljubljana, leta 1925 v okraju Murska Sobota in na zadnjih volitvah v dvajsetih letih je bila premagana samo v mestu Ljubljana. V preglednici rezultatov po okrajih so najprej navedeni okraji v okrožju Maribor-Celje, sledijo okraji iz okrožja Ljubljana-Novo mesto ter nazadnje še rezultat v mestu Ljubljana. Okraji v posameznem okrožju si sledijo od zahoda proti vzhodu in od severa proti jugu. Sedež okraja v zgornji Savinjski dolini je bil ob volitvah 1923 in 1925 v Mozirju in 1927 v Gornjem Gradu. Kako odločilna je bila velikost okraja, nam pokaže tudi spodnja razpredelnica. Ne smemo pozabiti, da je kandidat lahko nastopil v več okrajih in združil rezultate. A kljub vsemu, črnomaljski okraj je bil v deležu glasov, ki so jih dobili kandidati SLS, kar uspešen, vendar je bilo na voljo malo glasov in to ni obetalo kandidatu, ki je nastopil v tem okraju, veliko možnosti za uspeh. Leta 1923 in 1927 je bil odstotek glasov, ki jih je kandidat SLS dobil v Beli krajini, v sredini razpredelnice po okrajih. Leta 1925 je bil rezultat v spodnji četrtini okrajev. Kako malo glasov je bilo na voljo v Beli krajini, pa pove podatek, da je bil okraj po številu glasov za kandidata SLS vedno pod 20. mestom. ¿010 BOJAN BALKOVEC: BELOKRANJCI NA VOLITVAH MED SVETOVNIMA VOJNAMA, 847-858 leto okraj glasov % okrožje 1923 Slovenj Gradec 4120 61,82 MB-CE 1925 Slovenj Gradec 3584 54,43 MB-CE 1927 Slovenj Gradec 3496 57,57 MB-CE 1923 Prevalje 1177 42,14 MB-CE 1925 Prevalje 1156 39,05 MB-CE 1927 Prevalje 1202 39,72 MB-CE 1923 Maribor-desni breg 4373 56,72 MB-CE 1925 Maribor-desni breg 3636 47,43 MB-CE 1927 Maribor-desni breg 3515 47,11 MB-CE 1923 Maribor-levi breg 8383 62,81 MB-CE 1925 Maribor-levi breg 7134 51,64 MB-CE 1927 Maribor-levi breg 8477 57,98 MB-CE 1923 Murska Sobota 2944 31,26 MB-CE 1925 Murska Sobota 2622 25,74 MB-CE 1927 Murska Sobota 3015 38,03 MB-CE 1923 Lendava 3648 56,98 MB-CE 1925 Lendava 3668 51,29 MB-CE 1927 Lendava 4058 67,84 MB-CE 1923 Konjice 2485 73,98 MB-CE 1925 Konjice 2239 65,37 MB-CE 1927 Konjice 2331 73,35 MB-CE 1923 Ptuj 5275 62,18 MB-CE 1925 Ptuj 5113 61,08 MB-CE 1927 Ptuj 5020 66,88 MB-CE 1923 Ljutomer 3886 68,26 MB-CE 1925 Ljutomer 3723 63,76 MB-CE 1927 Ljutomer 3801 67,73 MB-CE 1923 Ormož 2663 74,05 MB-CE 1925 Ormož 2620 71,64 MB-CE 1927 Ormož 2758 75,31 MB-CE 1923 Celje 6056 63,25 MB-CE 1925 Celje 5621 58,49 MB-CE 1927 Celje 5579 56,98 MB-CE 1923 Mozirje 1863 72,38 MB-CE 1925 Mozirje 1839 73,86 MB-CE 1927 Gornji grad 1798 77,90 MB-CE 1923 Laško 3045 48,53 MB-CE 1925 Laško 3139 52,18 MB-CE 1927 Laško 2274 37,84 MB-CE 1923 Šmarje 4635 67,55 MB-CE 1925 Šmarje 4138 60,61 MB-CE 1927 Šmarje 4342 68,69 MB-CE 1923 Brežice 2112 44,62 MB-CE 1925 Brežice 2447 47,93 MB-CE 1927 Brežice 2631 52,87 MB-CE 1923 Radovljica 3936 60,56 LJ-NM 1925 Radovljica 3582 53,78 LJ-NM 1927 Radovljica 3297 52,86 LJ-NM 1923 Kranj 6499 71,07 LJ-NM 1925 Kranj 6678 66,43 LJ-NM 1927 Kranj 6574 66,90 LJ-NM 1923 Kamnik 5260 78,94 LJ-NM BOJAN BALKOVEC: BELOKRANJCI NA VOLITVAH MED SVETOVNIMA VOJNAMA, 847-858 2010 leto okraj glasov % okrožje 1925 Kamnik 5390 76,15 LJ-NM 1927 Kamnik 4761 74,89 LJ-NM 1923 Logatec 3065 64,35 LJ-NM 1925 Logatec 2737 55,03 LJ-NM 1927 Logatec 2669 59,21 LJ-NM 1923 Ljubljana- okolica 7242 63,11 LJ-NM 1925 Ljubljana- okolica 8120 64,55 LJ-NM 1927 Ljubljana- okolica 7322 62,52 LJ-NM 1923 Litija 4637 68,74 LJ-NM 1925 Litija 4670 66,70 LJ-NM 1927 Litija 4431 63,82 LJ-NM 1923 Kočevje 4250 57,76 LJ-NM 1925 Kočevje 4854 68,11 LJ-NM 1927 Kočevje 5131 73,20 LJ-NM 1923 Novo mesto 5166 67,27 LJ-NM 1925 Novo mesto 4859 57,65 LJ-NM 1927 Novo mesto 4981 64,69 LJ-NM 1923 Krško 5840 72,95 LJ-NM 1925 Krško 5188 57,43 LJ-NM 1927 Krško 5677 66,34 LJ-NM 1923 Črnomel 2602 (22) 66,84 (11) LJ-NM 1925 Črnomel 2181(24) 51,62 (20) LJ-NM 1927 Črnomel 2328 (23) 62,94 (14) LJ-NM 1923 Ljubljana-mesto 2814 31,71 LJ-mesto 1925 Ljubljana-mesto 4366 43,15 LJ-mesto 1927 Ljubljana-mesto 4581 45,35 LJ-mesto Liberalno kmečki tabor kot celota je imel na dveh volitvah dokaj dobre, na dveh pa bolj slabe rezultate. Leta 1920 in 1925 je dosegel boljše rezultate in leta 1923 ter 1927 slabše. Najboljše rezultate je zabeležil leta 1925. Meščanski del tabora je bil na Kranjskem leta 1923 in 1927 boljši od kmečkega. Slednji je bil boljši od meščanskega leta 1920 in 1925. Na Kranjskem je meščanski del povečeval število svojih glasov do volitev 1925. Kmečki del tabora je na Kranjskem svoj višek dosegel že leta 1920. Na naslednjih volitvah je dobil najmanjše število glasov. Leta 1925 in 1927 je bil rezultat med obema omenjenima skraj-nostima. Leta 1920 je bila najmočnejša stranka v liberalno kmečkem taboru v vsej Sloveniji SKS. Dobila je skoraj trikrat več glasov kot uradna liberalna stranka. V skupini liberalnih in kmečkih strank v okrožju Ljubljana-Novo mesto je bila vloga SKS pomembnejša kot na Štajerskem. Nastopila je na vseh volitvah in njen delež glasov v skupini ni nikoli padel pod 35%. Največje deleže v tem okrožju so dobivali na Dolenjskem in v Beli Krajini: okraji Novo mesto, Krško in Črnomelj. Od volitev leta 1923 je bila najmočnejša stranka v liberalno kmečkem taboru uradna liberalna stran- ka. Prednost pred kmetijci in Radicem je naraščala od volitev do volitev. Samostojni demokrati so bili v stalnem vzponu in so delež svojih glasov znotraj skupine povečali s petine na polovico. Razpon deležev glasov za narodne socialiste na volitvah leta 1920 in 1923 je segal od pol do sedem in pol odstotkov. Izjema je bilo mesto Ljubljana, kjer so leta 1920 dobili več kot 13% glasov. Volivci Narodne socialistične stranke so bili v mestih in trgih, kar je opaziti tudi po deležih glasov za omenjeno stranko, ki so večji v okrajih z večjim deležem mestnega in trškega prebivalstva. Tako so na Kranjskem najmanjši deleže dobili v okrajih Cerknica, Kamnik in Črnomelj, na Štajerskem pa v obmejnih okrajih Prekmurje, Ormož, Lendava, Šmarje in še v okrajih Ljutomer in Konjice. Volilna zveza narodnih socialistov, starih demokratov in davidovicevcev je leta 1925 v okrožju Ljubljana-Novo mesto najmanjši delež glasov dobila v okraju Črnomelj, nekaj višji delež pa v okraju Kamnik. Leta 1925 je Prepeluhova republikanska lista dobila v okraju Črnomelj 781 glasov, kar je bilo 18,49% glasov oddanih v okraju. Po številu glasov je bil še boljši okraj Krško. Tamkajšnji 1003 glasovi so bili skoraj četrtina vseh republikanskih glasov v okrožju. ¿010 BOJAN BALKOVEC: BELOKRANJCI NA VOLITVAH MED SVETOVNIMA VOJNAMA, 847-858 Žig Narodno radikalne stranke w Črnomlju. Male liberalne liste Hartnerja, Zagorskega, Hribarja in Murna so v posameznih okrajih dobile le po nekaj deset glasov. Murnova lista je npr. samo v črnomaljskem okraju dobila več kot 1% oddanih glasov. Poskus radikalov, da bi se tudi ob pomoči slovenskih politikov pojavili kot pomemben dejavnik v Sloveniji, ni uspel. Na Kranjskem, kjer so kandidirali samo leta 1923, so v kočevskem okraju dobili 1185 glasov, v vse ostalih okrajih skupaj pa 941. Najvišje deleže glasov so poleg Kočevja (16,1%) dosegli še v okrajih Črnomelj (5,78%) in Novo mesto (4,06%). V kočevskem okraju so bili radikali druga najmočnejša stranka za klerikalci. Rezultate delavskih list bomo prikazali združene, saj so se vse liste borile za naklonjenost iste skupine volivcev. V celi Sloveniji sta obe delavski stranki dobili največ glasov leta 1920, 45.830, najmanj pa leta 1925, 12.559. Po velikem uspehu na prvih volitvah leta 1920 je sledilo upadanje števila glasov. Delež delavskih glasov pa je znašal največ -29% leta 1920 in najmanj - 6,72% leta 1925. Podobno je v posameznih okrožjih število delavskih glasov po letu 1920 upadlo. Delež glasov za delavske liste je bil na Štajerskem višji kot na Kranjskem. V mestu Ljubljana je bil delež delavskih glasov leta 1923 še vedno zelo visok. Padec na delež, podoben tistemu v celi Sloveniji, je sledil šele v letih 1925 in 1927. Med volivci delavskih list prevladujejo industrijski delavci. Tako lahko večje število delavskih volivcev opazimo na Jesenicah, v Zasavju, Ljubljani, Mariboru, Guštanju in še nekaterih krajih z industrijskimi obrati. Liste, ki jih označujemo kot komunistične, so leta 1920 najvišje deleže glasov dobile v okrajih Li- tija (volišča v rudarskem Zagorju) in Radovljica (volivci na železarskih Jesenicah). Leta 1923 so najvišje deleže glasov dobile v okraju Laško, predvsem po zaslugi volišč v Trbovljah. Omenim naj še okraj Prevalje (volivci v Guštanju) leta 1927. Socialistične liste so leta 1920, z izjemo Prek-muija in okraja Ljutomer, na Štajerskem dobile več kot 20% glasov. Kasneje so največje deleže glasov dobivale v okrajih Prevalje, Slovenj Gradec in občasno v Celju ter v mariborskih okrajih. Zanimive rezultate so socialisti dosegli na Kranjskem leta 1920, saj sta bila po deležu osvojenih glasov v okraju najboljša cerkniški in črnomaljski okraj, ki nista bila industrijsko razvita. Po številu glasov so bili močni tudi v okrajih Kranj, Krško in Ljubljana-okolica. Najslabši socialistični okraji na Kranjskem so bili Kamnik, Krško, Novo mesto in Črnomelj. Volivci v okraju Črnomelj so na volitvah v dvajsetih letih oddali 3828, 3893, 4225 in 3699 glasov. Kako so te glasove razdelili med posamezne stranke, nam kažejo grafikoni o deležih glasov za posamezne liste. Na prvih povojnih volitvah se je v mnogih okrajih zgodilo, da je bila SLS premagana. Največ glasov Belokranjcev je dobila SKS, na drugem mestu pa presenetljivo najdemo socialiste. Ta presenetljivi uspeh lahko povezujemo s povojnimi revolucionarnimi idejami, socialnimi napetostmi in obljubami o bodoči rešitvi vseh tegob. Ob velikem uspehu socialistov v Beli krajini ne smemo pozabiti, da je bilo to predvsem kmetijsko območje z le nekaj obrati, ki so bili industrijskega značaja. Če k glasovom socialistov prištejemo še komunistične, ti so bili četrti za SLS, dobimo rezultat, ki delavski listi postavi na prvo mesto z več kot 37% glasov. Vendar ne smemo spregledati, da je med kmetijci (1086), socialisti (1025) in klerikalci (1002) le po nekaj deset glasov razlike. BOJAN BALKOVEC: BELOKRANJCI NA VOLITVAH MED SVETOVNIMA VOJNAMA, 847-858 2.010 Kot vidimo na grafikonih,!0 so se rezultati v letih 1923, 1925 in 1927 »normalizirali«. SLS se je vrnila na položaj najmočnejše stranke tudi v Beli krajini. Njena premoč je bila očitna, saj je tudi tukaj dobivala nad polovico oddanih glasov. Leta 1923 sta ji svoj glas namenila po dva od treh volivcev. Kako zelo so se volivci odvrnili od kmetijcev, potrjujejo številke oddanih glasov na volitvah leta 1920 in 1923. Vseh oddanih glasov je bilo leta 1923 65 več kot leta 1920 (3893 proti 3828), a so kmetijci padli s 1086 na 574 glasov. Nasprotno so klerikalci zrasli s 1002 na 2602 glasova. Na volitvah leta 1925 in 1927 SLS ni dobila več toliko glasov in tudi njen delež se je znižal, vendar ni padel pod polovico vseh oddanih glasov. Njeno premoč vidimo tudi v primerjavi z rezultati liberalnega tabora in ostalih strank. Kot posebnost opazimo že omenjeni uspeh republikancev leta 1925. Ti so bili v okraju Črnomelj druga politična sila s skoraj petino prejetih glasov. Narodni socialisti so od volitev do volitev izgubljali. Majhno število glasov za to listo je povezano ne le z njenim splošnim upadanjem, pač pa seveda tudi z dejstvom, da kot stranka, ki je iskala volivce v mestih in trgih, ni imela zaledja v Beli krajini. Delavske liste po letu 1920 v Beli krajini niso več prejemale večje število glasov. Leta 1923 so še dobile več kot 3% glasov, nato le okoli 2,5. Končamo lahko z ugotovitvijo, da kandidati iz Bele krajine, ki jih je bilo v skupnem številu zelo malo, niso bili uspešni. S tem je povezano tudi dejstvo, da je bila Bela krajina kot majhen volilni okraj, kljub pogostemu povezovanju z novomeškim okrajem, premajhna, da bi uspela vplivati na izvolitev bodočih poslancev. 10 Kratice v grafikonih: SOC - socialisti, KOM - komunisti, NSS - Narodno socialistična stranka, NRS - Narodno radikalna stranka, NNS - Narodno napredna stranka, JDS - Jugoslovanska demokratska stranka. ¿010 BOJAN BALKOVEC: BELOKRANJCI NA VOLITVAH MED SVETOVNIMA VOJNAMA, 847-858 VIRI IN LITERATURA ČASOPISI Jutro, 1938 Slovenija, 1938 TISKANI VIRI Službene novine Kraljevine SHS 6. september 1920 in Volilni red za Ustavotvorno skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ljubljana 1922. Službeni list kraljeve banske uprave Dravske banovine 1931, 1935, 1938 in 1939. Statistički pregled izbora narodnih poslanika za Ustavotvornu skupštinu Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca izvršenih na dan 28. novembra 1920. god. Statistika izbora narodnih poslanika Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca održanih 8. februara 1925. godine, Beograd 1926. Uradni list Deželne vlade za Slovenijo 1920. Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo 1923. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti 1925, 1927. Zakon o volitvah narodnih poslancev za ustavo-tvorno skupščino Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Uradni list Deželne vlade za Slovenijo, št. 106, 15. september 1920. Zakon o izpremembah zakona po katerem so se izvršile volitve dne 28. novembra 1920, Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo, št. 78, 26. junij 1922. Zakon o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino, Službeni list kraljeve banske uprave Dravske banovine, št. 55, 16. september 1931 (popravki, št. 60, 3. oktober 1931). Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino z dne 10. septembra 1931 z izpremem-bami in dopolnitvami z dne 26. septembra 1931, Službeni list kraljeve banske uprave Dravske banovine, št. 38, 10. maj 1933. LITERATURA Balkovec, Bojan: Kandidati na volitvah v narodno skupščino v medvojni Jugoslaviji. Zgodovinski časopis, 2009, letnik 63, št. 3-4, str. 374-406 Balkovec, Bojan: »Če ne greš volit pomagaš nasprotniku do zmage!« : iz volilne propagande Slovenske ljudska stranke med obema vojnama. Zgodovinski časopis, 2003, letnik 57, št. 1-2, str. 97-112. Balkovec, Bojan: Zaradi prepričanja ali koristi. Prestopi kandidatov na starojugoslovanskih volitvah. Prispevki za novejšo zgodovino, 2000, letnik 40, št. 2, str. 21-36. Erjavec, Fran: K volitvam v Sloveniji. Naši zapiski, 1920 str. 188-190. Politična bilanca volitev 18. marca 1923 v Sloveniji. Socialna misel, l. II. 1923, str. 81-86. Volitve v narodno skupščino dne 8. februarja v Sloveniji. Socialna misel, l. IV. 1925, str. 37-43. Volitve v narodno skupščino. Socialna misel, l. VI. 1927, str. 203-206. Kostic, Laza: Statistika izbora narodnih poslanika Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca održanih 18. marta 1923. Pavlovic, Danilo B.: Izborni sistem po Vidovdanskom ustavu. Beograd, 1939. Perovšek Jurij: Vzaželjeni deželi: slovenska izkušnja s Kraljevino SHS/Jugoslavijo 1918—1941. Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, 2009. SUMMARY White Carniolans in interwar elections In the interwar period voters in White Carniola had an opportunity to cast their vote for a candidate from their own area. Among 1418 election candidates in the old Yugoslavia, we can identify thirty-eight who were clearly from White Carniola. One of them, Niko Zupanic, stood as a candidate for Ljubljana, although he was in fact a native of White Carniola. Perhaps the number of candidates from White Carniola was even higher, but the evidence of their place of residence is too scanty to draw any firm conclusions. The aforementioned thirty-eight candidates stood for the election as often as fifty-six times. However, they had poor success, with only two of them winning a seat. The chance for a candidate to be selected depended more on external factors than on their competence. Their success was crucially linked to the size of the electoral unit, concentration of voters as well as voter turnout. The electoral district of White Carniola in itself provided too few votes. Although candidates received combined votes from the electoral units of Crno-melj and Novo mesto, that was not enough to guarantee their election. BOJAN BALKOVEC: BELOKRANJCI NA VOLITVAH MED SVETOVNIMA VOJNAMA, 847-858 ¿010 Candidates from White Carniola were represented by various, especially liberal lists. They presented themselves as members of various occupations. Nearly one half of candidates were landowners. In some cases, the aforementioned occupation was also attributed a political function. Election developments in White Carniola are more difficult to investigate than those that took place in any other Slovenian province. Firstly, there was no local paper in the interwar period that could furnish a more detailed account of local events, and secondly, election-related activities in White Carni-ola were rarely reported in central Slovenian newspapers.