GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE O KRAJE štev. 37 — Leto II. Murska Sobota, 14. septembra 1950 Cena 3 din Uredništvo in uprava: M. Sobota, Okrajni komite KPS — Ček. račun: Narodna banka Murska Sobota štev 641-906-030 — Naročnina: Celoletna din 100 —polletna din 50.—, četrtletna din 25 — Čeprav odkup v mursko-soboškem okraju še vedno zavirajo razne napa kot je na primer nepravilno postopanje bodisi uslužbencev odkupnega podjetja bodisi članov kra ljudskih odborov, ki polagajo te nalogi premalo pažnje, so vendar odkupne naloge letos časovno in količinsko mnogo boljše izpolnjene kot prejšnje leto. Najboljše poteka odkup mesa Velik delež k temu so vsekakor d prinesle pravilno in pravočasno izdane odločbe o višini obvezne oddaje posameznim kmetovalcem. Dori odkup mesa pa je delno tudi posledica suše, ki je uničila dobršen del krme in kmetje nimajo s čem prehraniti živino. Letni plan odkupa mesa je izpolnjen s 60%. Mesečni plan za avgust pa je visoko presežen. Ker obstoja v okraju nevarnost, da bi se stalež živine vsled pomanjkanja krme zmanjšal okrajni ljudski odbor v kolikor je le mogoče, preprečuje prosto prodajo živine. Krajevnim ljudskim odborom pa svetuje, da oddajo kmetje, posebno oni z manjšimi obveznostmi po eno glavo živine za več gospodarstev in se potem medsebojno sporazumejo za razliko v ceni Kaj je za storiti, če v prihodnjem letu teža živini pade? bodo kmetje v Prekmurju po opravljenih jesenskih delih živino, je ne bodo mogli preko zime obdržati, prodajali, je okrajni ljudski odbor v Murski Soboti že stopil v z republiškimi oblastmi, da bi skupno rešili to pereče vprašanje. Kajti, če bodo kmetje prisiljeni živino prodajati, jim prihodnja leta bo mogoče izpolnjevati odkupnih nalog, saj bi teža živine s tem v Prekmurju občutno padla Okrajni ljudski odbor v Murski Soboti je zate izdelal predloge da bi se po možnosti ta živina od kmetov letos odkupila na račun obvezne oddaje za prihodnje leto in bi se meso v tovarn, mesnih izdelkov v Murski Soboti bodisi konserviralo s pomočjo zmrzovanja, ali pa bi se predelalo v konserve Najboljši v oddaji maščob so kmetje iz Križevec in Prosenjakovec Slabše poteka v okraju odkup maščob čigar plan je izpolnjen komaj z 20%. Sicer je res, da leži težišče odkupa maščob v Prekmurju pretežno na zadnjem četrtletju, vendar bi bilo dozdaj odkupljeno več masti, če bi kmetje pravočasno dobili odločbe o višini obvezne oddaje v roke. Zelo dobro so se lotili odkupa maščob kmetje v Križevcih in Prosenjakovcih, kjer so letošnji plan odkupa masti že izpolnili V Križevcih so se kmetje na zboru volivcev pogovorili in so tisti, ki imajo trenutno dovolj masti, oddali tudi za tisti, ki je sedaj nimajo Ti kmetje jih bodo mast v zimi, ko bodo zaklali prašiče, vrnili Okrajni ljudski odbor v Murski Soboti poskuša spraviti kmete do tega, da bi sedaj v septembru oddali čim več mršavih prašičev, katere bi bilo možno še do zime v državnih pitališčih spitati Ljudska oblast bo morala resneje nastopiti proti onim, ki zamenjujejo žito za sadje! Tudi odkup žita poteka slabše kot so to kazali prvi rezultati. Ker pa so že številne vasi svoje obveznosti v celoti izpolnile, bo morala ljudska oblast proti onim ki, namerno zadržujejo odkup, resneje nastopiti. Kmetje iz Lipovec so takoj po mlačvi presegli plan odkupa za 2 odstotka Vendar je tudi med njimi nekaj špekulantov, ki še čakajo z oddajo. Da pa je žita v Prekmurju dovolj, pričajo velike količine moke iz Prekmurja na mariborskem in ostalih trgih V Lončarovcih in Rakičanu pa so kmetje celo zamenjali žito za sadje, čeprav svojih obveznosti do skupnosti še niso izpolnili. V Prekmurju se je že tudi začel odkup zgodnjega krompirja Iz mursko-soboškega okraja ga je samo v prvih dneh septembra bilo odposlanih preko sto vagonov Zaradi velikega nesorazmerja letošnjega pridelka krompirja, pa bodo okrajni ljudski odbori in krajevni ljudski odbori morali posvetiti pra vilni obremenitvi posameznih vasi vso skrb. Saj je v nekaterih krajih, kot n pr v Predanovcih in v nekaterih vaseh na Goričkem letošnji pridelek krompirja nadpovprečno lep, dočim g je po drugih vaseh suša popolnoma uničila Kje so vzroki, da ni dovolj mleka? Mleka je v mursko-soboškem okraju odkupljenega sicer že preko 80 odstotkov od letnega plana, vendar je z ozirom na to, da se bliža jesen, premalo. Dotok mleka bo sedaj vedno manjši. Delni vzrok za slab odkup mleka je tudi nepravilen odnos odkupnega podjetja v Murski Soboti do kmetovalcev katerim po nekaj mesecev ne izda za oddano mleko niti denarja niti bonov Več pozornosti odkupu sadja! Letošnji pridelek sadja je v Prekmurju kar zadovoljiv. Sicer zaradi močne okužbe po kaparju ne pride mnogo sadja v poštev za izvoz, bo ga pa dovolj za domači trg. Naloga odkupnega podjetja je, da pokaže pri odkupu več prožnosti in bo nujno treba preprečiti, da se bodo lepa jabolka uporabljala za predelavo v jabolčnik. V radgonskem okraju so člani KDZ tekmovali, kdo bo vpisal večjo vsoto drugega ljudskega posojila. Naj lepši zgled zadružnikom je dela partizanska vdova Pešl Ana, ki je prišla med prvimi na sedež komisije in vpisala 10.000 dinarjev Tudi zadružnik Strgar Franc je vplačal 6000 dinarjev čeprav ima sedemčlansko družino Ob vplačilu je izjavil da bo do zadnjega dneva vpisovanja vplačal še večjo vsoto Predsednik zadruge v Stogovcih ja vplačal samo 2000 dinarjev, čeprav so vsi zadružniki mnenja, da bi lahko prispeval najmanj 10.000 dinarjev sat ima shranjeno lepo vsoto denarja. Tudi ostali kmetje v Stogovcih ne zaostajajo Balagač Alojz mali kmet, je med prvimi prišel na vpisno mesto in vplačal 6000 dinarjev Nasprotno pa je njegova bogatejša soseda Novak Pavla vplačala samo 2000 dinarjev ljudskega posojila čeprav jo vaščani poznajo kot premožno ženo. Pri vpisu ljudskega posojila so v Stogovcih najboljši Gobec Jože, obrtnik ki je kljub številni družini vplačal 10.000 dinarjev posojila Zadružnik Novina Karel, ki ima petčlansko družino in živi od mesečne plače, pa se je obvezal za 6000 dinarjev. Čepnjak Jakob cementar z 9 člansko dru- žino, je vpisal 4 tisočake, a uslužbenec Larzut Leopold pa 3000 dinarjev itd V Apačah pa je Cesar Ana posodila gasilskemu društvu vsoto 80.000 dinarjev za organizacijo veselice — pri ljudskem posojilu pa noče ničesar prispevati, čeprav so ji gasilci denar že vrnili Njen mož Franc je pred kratkim našel pod blazino 84 tisočakov katere Cesarjeva ljubosumno skriva pred njim in ostalo družino. Ko je prišla krajevna vpisna komisija na njeno stanovanje, ji je Cesarjeva odločno zabrusila »Ne dam ničesar, ker nimam niti pare. Sramotno nizko vsoto 1500 din je vplačal tudi Kičan Ivan, ki poseduje 15 ha zemlje. Po mnenju Apačanov bi lahko posodil najmanj 20 tisočakov. Grin Ivan iz Stogovcev je vplačal malo več in sicer 5500 dinarjev, toda zmožen je prispevati desetkrat več in bi tudi lahko vplačal, če bi v sebi našel dovolj državljanske zavesti. On poseduje okrog 20 ha zemlje in v hlevu ima lepo število goveje živine in svinj. V Apaški KDZ se zadružnik Urtin Rudolf ni izkazali saj ni vpisal niti dinarja ljudskega posojila, čeprav je lansko leto prodal precej lesa v prosti prodaji. Ljutomerski zadružniki bodo morali pohiteti z oddajo žita Odkup žita je v privatnem sektorju ljutomerskega okraja v glavnem zaključen. Kmetje so z malimi izjemami izpolnili svoje dolžnosti je pa tudi nekaj takih, ki so pripeljali snetljivo žito, katerega odkupno podjetje ni moglo prevzeti. Križan Karel iz Selišč, Senčar Alojz iz Slabtincev in Miki Alojzija iz Slabtincev so pripeljali slabo žito, pomešano z grahovko in drugim semenjem poljske zeli. Pohvalo zaslužijo kmetje iz KLO Bučečovci, ki so presegli oddajo žita za dva odstotka, na Razkrižju za 14 odstotkov, pri Tomažu pa so oddali za devet odstotkov več pšenice, a prt Miklavžu za dva odstotka itd Slabše pa je z odkupom v zadružnem sektorju. Čeprav se od njega pričakuje, da bo nudil zgled privatnemu (na žalost v. ljutomerskem okraju ni tako). Edina zadruga, ki je do 2. t. m. izpolnila plan oddaje, je KOZ v Savcih, ki je namesto 4.710 kilogramov, oddala 4.921 kg žita. Prav slabo so izvrševale odkup iz Lukavcev, Id je med najmočnejšimi zadrugami v okraju, a je doslej oddala samo okrog 25.000 kg, čeprav bi morala oddati skoraj štirikrat toliko. Je pa še več KOZ, ki niso dosedaj oddale niti kilograma žita. Med te spada tudi KOZ Veržej in Krapje. Prva je pripeljala na odkupni center moko, že zatohlo žito, druga pa stari žitni pridelek, ki je bil snetljiv in nesposoben za oddajo. Obema KOZ je odkupno podjetje v Križevcih zavrnilo pripeljano žito z zahtevo, da pripeljeta boljši pridelek. Odbornik KOZ Krapje tov Cimerman je celo na vprašanje ravnatelja odkupnega podjetja dejal, da je pustil doma za svojo uporabo boljši pridelek, kot pa ga je pripeljal na odkupno mesto. V tem se zrcali neodgovornost nekaterih zadružnih vodstev in posameznih odbornikov do obveznih od- Nadaljevanje na 2. strani Stran 2 »LJUDSKI GLAS« M. Sobota, 14. septembra 1950 (Nadaljevanje s 1 strani) daj. Vzroke za neuspeli odkup žita pa je iskati tudi v notranji organizaciji zadrug. Sedaj se maščuje nedovoljna kontrola pri mlačvi, neskupinsko opravljanje mlačve, vskladiščenje žita na ohišnicah, pri čemer so se lahko z zadružnim žitom okoristiti posamezniki na račun zadruge. Tudi boljši obdelavi zemlje in borbi za večji hektarski donos bodo KOZ morale posvetiti več pažnje. V ljutomerskem okraju že odkupujejo sadje Odkup sadja in zelenjave, ki ga vršijo KZ, precej dobro napreduje. Odkupno podjetje v Ljutomera je do konca avgusta odkupilo 36 vagonov jabolk in hrušk, preko 42.000 kg zdravilnih zelišč, pa tudi plan odkupa zelenjave in sočivja so presegli. KZ tekmujejo med seboj, katera bo odkupila več sadja in zelenjave KZ Razkrižje, Ljutomer, Cezanjevci, Tomaž in Savci so najboljši pri odkupu sadja, v Cezanjevcih, Ljutomeru, Veličanah in Križevcih pa so se dobro obnesli pri odkupu zdravilnil zelišč. Okrajno kmetijsko posestvo v Podgradju je letos pridelalo precejšnje količine povrtnin in jih oddalo odkupnemu podjetju za preskrbo mestnega in industrijskega prebivalstva. Kmetje murskosoboškega okraja še sprejemajo odkupne plane za 1951 leto Preko šestdeset kmetov je pazljivo poslušalo člana Okrajnega izvršnega odbora, ki je govoril o odkupnih nalogah za leto 1951. Večina je držala v rokah beležnice, v katere so si zapisovali najvažnejše podatke. Vsaka stvar jih je zanimala. Kako tudi ne! Ko se bodo vrnili z zasedanja okrajne skupščine na svoje domove, jih bodo kmetje spraševali za prav vse podrobnosti. In članu okrajnega ljudskega odbora bi bilo hudo nerodno, če ne bi znal kmetu pravilno odgovoriti. Ko se je Pišta vračal z zasedanja okrajne skupščine, je na poti od Murske Sobote proti domu marsikaj premišljeval. Niso mu šle iz glave besede predsednika okrajne planske komisije, ki je znal na skupščini odbornikom tako preprosto, pa vendar prepričljivo prikazati naloge, ki so jih dolžni prekmurski kmetje v prihodnjem letu izpolniti. Govoril je o tem, kako bo odslej le od kmetov samih odvisno, kako si bodo znali urediti svoje gospodarstvo, da bodo težo odkupov čim manj čutili. Doslej je bil Pišta navajen poslušati le godrnjanje, da so odkupi v murskosoboškem okraju previsoki, da jih ni mogoče izpolniti in nazadnje je že sam začel v to verjeti, čeprav je v domači vasi videl, da ni tako. Ko pa je dopoldne poslušal predsednika Lutarja, kako je prikazoval posamezne naloge, dokazoval, da odkupi niso neizpolnjivi in vse dokaze podprl s številkami, se je tudi Pišti zdelo tako samo po sebi umevno, da bodo te naloge v redu izpolnjene. Vendar ga je še malo skrbelo, kaj bodo rekli njegovi volivci in člani krajevnega ljudskega odbora doma. Da, če bi tudi on znal svojim vaščanom vse tako lepo prikazati, kot je bilo na okrajni skupščini prikazano njemu, potem bi že šlo. Toda kaj, ko pa kmetje doma že pri prvih številkah planejo kot hudournik in kričijo, da so previsoke ter si tako težko dajo kaj dopovedati. Toda ne! To pot je tudi on z dokazi in številkami dobro podkovan. Dokazal bo kmetom, da so letos na okraju vse prej dobro premislili in preračunali in šele nato zadolžili vasi z obveznimi oddajami Spet je vzel v roke beležnico in začel še enkrat pazljivo pregledovati številke, ki jih je dopoldne slišal. Vlak se je počasi vzpenjal proti Goričkemu in kar prav mu je bilo, da bo imel do doma dovolj časa vse stvari še enkrat premisliti. Še isti večer je Pišta poklical vse člane krajevnega ljudskega odbora. »Marsikaj novega smo zvedeli danes na zasedanju okrajne skupščine. " jim je dejal. „To že itak veste, da setvenih planov letos ne bomo delali, ampak da prejme vsak kmet samo odločbo o višini obvezne oddaje za prihodnje leto in po tej odločbi si bo sam razdelil posevke kakor bo najbolje vedel in znal. Važno pa je predvsem to, da teh odkupnih planov ne bomo Več sami razbijali v pisarni, ampak bodo morali pri tem sodelovati vsi kmetje. Sklicali bomo zbor volivcev in se tam o odkupih v prihodnjem letu temeljito pogovorili. ʻʻ „To je edino pametno,” ugotavljajo po vrsti vsi odborniki. »Tako se bomo najlaže izognili čestokrat upravičenemu godrnjanju, da plani niso pravilno razbiti.ʻʻ — »Sicer pa imamo že lep primer takega uspešnega dela pri odkupu masti v Križevcih,ʻʻ pripomnil odbornik Štefan. ,,Tam so se na sestanku vsi kmetje pogovorili o odkupu, javili so se oni, ki imajo dovolj masti, da so jo lahko takoj oddali, ostali pa jim jo bodo vrnili v jeseni. In odkup masti je v njihovem kraju stoodstotno izpolnjen!ʻʻ — „Tudi mi moramo v bodoče misliti, na tako reševanje odkupnih nalog.ʻʻ pritrdi Pišta. „ Ker pa poznate naše ljudi in veste, da imajo vedno pripravljenih dovolj tožb o slabi letini, o nizkih hektarskih pridelkih in visokih oddajah, je potrebno, da se najprej mi odborniki z okrajnim planom res dodobra seznanimo, da bomo tako lahko na zboru volivcev kmetom dokazali, da njihove trditve ne drže in da je odkupne naloge pri pravilni negi zemlje, mogoče izpolniti. Poslušajte torej: Belih žit bo moral murskosoboški okraj prihodnje leto odkupiti 455 vagonov. — Nikar me tako čudno ne glej,ʻʻ se je obrnil Pišta proti Štefanu, ki si je pri besedah „455 vagonovʻʻ od začudenja pomaknil kapo na glavi čisto v eno stran. »Ali veš, da so vštete za pridelovanje žit samo one površine, ki so jih krajevni ljudski odbori sami prijavili pri letošnjem popisu setve? In veš, koliko je planiran povprečni hektarski pridelek? Samo 13 in pol metrskih centov! Sami pa dobro veste, da ga ob količkaj ugodni letini doseženo tudi do 18! Lani, ko je bila srednje dobra letina, je soboški okraj tudi odkupil toliko žitaric. In koliko je še ostalo za prosti trg? Sami veste, da so prekmurski kmetje zvozili ogromne količine moke na mariborski in ljubljanski trg! ʻʻ Pišta je za trenutek prenehal. Ko pa mu nihče ničesar ugovarjal, je nadaljeval: „Med belimi žiti bomo morali letos v okraju odkupiti tudi en vagon ječmena .ʻʻ — ,,No, to pa že ne bo šlo ,ʻʻ se z gotovostjo oglasi eden izmed odbornikov. „Saj vendar vsi vemo, da ječmen v Prekmurju ne uspeva! Že leta in leta ga poskušamo pridelovati, pa ne uspe. ʻʻ »Tako misliš, ʻʻ ga je smeje pogledal Pišta. »Počakaj, da ti še jaz nekaj povem. Tega sicer nisem slišal na skupščini, vem pa, da so podatki popolnoma točni Državno posestvo v Beltincih ga je prav zaradi tega, ker prekmurski kmetje trdijo, da ječmen pri nas ne uspeva, začelo pridelovati v večjih količinah. Že lani so imeli odlične uspehe. Letos kljub suši, pa prav tako. Pride!» so ga namreč 35 metrov na hektar! Veš kaj to pomeni? Da je to mogoče najvišji hektarski pridelek v Sloveniji! In veš kako so to dosegli? Samo z apnenjem! Več apna moramo dati naši zemlji, pa nam bo tudi boljše rodila! V Beltincih so najprej zemljo preorali posuli z umetnim gnojilom, potem pa pobranali. In čez 14 dni tik pred setvijo so jo posuli s kninskim apnencem. In to je vsa skrivnost uspehov beltinskega posestva! Misliš, da tega pri nas ni mogoče doseči? Prav gotovo je! Če se beltinskemu posestvu izplača prevoz apnenca, se bo nam tudi In mislim, da bomo morali Prekmurci pričeti mislili na ta, da bomo naši zemlji priskrbeli apna. Potem bomo imeli tudi več krme in vsega ostalega. — Pa sedaj smo se nekoliko odmaknili od naših planov. Saj o tem se lahko kdaj drugič pogovorimoʻʻ — Potem je začel Pišta odbornikom govoriti o odkupu oljnih (Nadaljevanje na 3. strani.) Lojze Trstenjak. Vlak je ostro zažvižgal v poletni večer in prepodil jato divjih rac, ki so s kričeč dvignile nad rokav reke. Lokomotiva je počasneje puhnila na most. Maloštevilni potniki so vstali s sedežev ter pohiteli k oknom. Pod njimi je šumela Mura. V zadnjem vozu se je naslanjalo na šipo, mlado dekle pšeničnih las, plavih sprašujočih oči ter strmelo skozi okno. Visoka postava z lepo vzraščenimi boki se je bujno odražala v oprani nekoliko pretesni obleki Pri vsakem gibu je iz dekleta dihala mladost. Mancika je po dveh letih študija potovala domov na počitnice. Bila je otrok revnih kočarjev, ki so se s težavo prebijali skozi življenje, številna družina je životarila na nekaj »glistah« zemlje, katero je pred leti kupil Balažic, ko se je po desetih letih garanja vrnil iz Francije. Ko se je naslednjo leto oženil z brhko goričanko, ki pa razen zdravja ni prinesla ničesar, je bilo treba misliti na hišo in gospodarsko poslopje. Mladi par si je poiskal stanovanje pri bogatem Malačiču, ki je jima odsto- pi manjšo klet, za katero sta morala mesečno odrajtati osem težakov. V tem stanovanju, se je rodilo sedmero otrok. Ko je shodil sedmi otrok, so se odločili za novo hišo. Naslednje pomladi so nabijali opeko. Oče je gnetel in oblikoval opeko, otroci pa so odnašali sirove komade in jih polagali na zemljo. Les so dobili pri beltinski grofici, kjer so morali naslednja leta krvavo odslužiti. To so bila leta garanja, ki so odvzela Manciki prva leta mladosti. Komaj so otroci nekoliko odrasli, so morali za kruhom v svet. Prva sta bila na vrsti starejša brata. Neke pomladi sta odšla s culami nekam v Baranjo, odkoder sta se na jesen vrnila zgarana, kalnih oči, z nekaj vrečami žita Na ta način je prišel na mizo kruh tudi v zimskih mesecih, ki ga prej ni bilo. Tudi Manciko bi zajela usoda starejših bratov, da ni prišla okupacija in za njo osvoboditev, ki je odprla ljudem široke možnosti zaslužka. Nič več ni bilo treba v tujino. Fantje so šli v domače tovarne. Mladina je šla v šole. Ko se je nekega večera vrnila Mancika s paše, je pred osuplimi stariši izjavila: »Da veste, tudi jaz grem v gimnazijo!« Oče je jezno odložil žlico in temno pogledal otroka, ter dejal: »Balažici ne bodo nikoli gospodje! To si zapomni.« Vendar Mancika ni odnehala. Dan za dnem je pregovarjala mamo, ki je bila najbolj dovzetna za njene prošnje. »Zakaj pa gre Nemeševa Marička in Kuharjev Jožek, ki so imeli slabše rede, kakor pa jaz« ? Da to je bilo res, za jesen se je vpisalo v šolo sedem otrok. Tudi to je bilo res, da so bili slabši v osnovni šoli kakor Mancika ki je prinesla same petke. Toda to so bili gruntarski. Kako pa bodo oni Balažičevi, pošiljali otroka v šolo, ko še za sol včasih nimajo Končno pa se je mati le omehčala ter dejala: »Naj gre otrok v šolo, pa če bomo tudi jedli odslej nezabeljeno« Naslednji mesec se je tudi Mancika vpisala v prvi razred gimnazije Minula so tri leta učenja. Malo maturo je izdelala s prav dobrim uspehom. »Kam sedaj?« so jo vprašali starši. »V zobotehnično šolo grem.« je izjavila Mancika Starši ji niso branili nadaljnjega študija. Saj je nova država sama skrbela za otroka. Naslednjo jesen se je odpravljala v Ljubljano Pastirji so že kurili ognje, nekje je zaudarjalo po ajdi. Sprva ji je bilo težko spričo gospo- skih tovarišev in tovarišic, ki so nekako zviška pogledovali malo Prekmurko v rdečem krilu in v prevelikih materinih čevljih, ki se je prve dni prav nerodno vedla. Toda tu je bilo učenje, pri katerem je pozabila na vse nevšečnosti ter izgubljala domotožje, ki jo je prve dni zajelo Čas je tekel Mancika se je resno poglabljala v študij. Pri vsem tem novem življenju, ki jo je zajelo, pa ni pozabila na dom. V mladinski organizaciji, kjer je postala sekretarka, je dnevno zasledovala v časopisju dogodke iz Prekmurja. Čitala je o frontnih brigadah, o mladincih, ki grade progo. Ko je prinesla Ljudska pravica veliko shemo Prekmurja, kjer začenjajo z gradnjo kanala, ji je zadrhtelo srce. Vsa srečna se je drugo jutro spustila v diskusijo s tovariši: »Ali veste, kaj se to pravi graditi kanal v Prekmurju? Mancika je vedela! Kolikokrat jim je suša pobrala pridelke Prišla pa so tudi leta, ko je sicer mirna Mura vsled dolgotrajnega deževja narasla v široko umazano reko ki je s svojimi številnimi rokavi vdirala na polja in senožeti. Zamazani valovi so odnašali hleve, živino, pridelke — žulje tisočev rok. Nekoč je prejela pismo, kjer so ji pisali, da so ustanovili v vasi zadrugo. Mama ji je pisala z velikimi okornimi črkami, da so tudi oni pri- M. Sobota, 14. septembra 1950 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 stopili ter združili v skupne hleve »Dimko in Šeko«. Novica jo je zelo razveselila. Težko je pričakovala počitnic, ko bo z lastnimi očmi otipala to novo življenje, ki se je ustvarjalo v njeni vasi... Vlak je sunkoma obstal in zmotil Manciko v njenih mislih. »Izstopiti bo treba,« je pomislila in si zapela plašč. Prva se je pomešala med maloštevilne sopotnike, ki so se gnetli proti izhodu. Mancika ni na kolodvoru nikogar pričakovala, saj ni pisala, da pride. Presenetila jih bo. Sama je stopala po široki cesti proti Martjancem. Tu in tam jo je prehitel kakšen kolesar, ki se je vračal domov. Večer je bil lep, poln zvezd Mancika je vdihavala topel zrak, pomešan z vonjem žit in sušečega sena »žita cveto,« je pomislila, Lahen veter, ki je od časa do časa prihajal od Goričkega, se je poigraval z njenim krilom, V Martjancih je bila že vse temno, le v šoli je še gorela luč. Na zgornjem koncu vasi so pel. fantje: »Micika v pungradi rožce sadi... fantič pa mimo gre pa ji veli. Trgaj mi rožice, delaj mu Pušeljček če j si še moje dekle...« Ubrani glasovi so plavali v mirno noč in se odbijali nekje ob sebeborska gozdovih »Še vedno pojo, kot nekdaj,« se je Mancika nasmehnila in pospešila korake. Mesec je že vzšel visoko nad domačo vas, ko je potrkala na nizko okno. Sprva rahlo, potem pa močneje. »Kdo je?« se je votlo oglasilo iz hiše. »Odprite, jaz sem — Mancika,« »Ježeš Marija, Mancika je doma«, je kriknila mati in odropotala odpirat. Tudi ostala družina je vstala. Cela družina je bila zbrana v sobi in jo je opazovala z zaspanimi sprašujočimi očmi. »Zakaj pa nisi pisala, da bi ti prišli naproti?« jo je rahlo pokaral oče. »Nisem vedela, da pridem,« se je izmaknila Mancika. Potem se je plaho obrnila do matere. »Kako pa je v zadrugi, mati?« Mati se je nasmehnila, potem pa dejala: »Da odkrito povem, spočetka smo se ustrašili te zadruge, ko so nam prišepetavali, da nam bodo vzeli razen zemlje tudi posteljno perilo in žlice. Te noči nisva s starim zaradi tega spala, četrti dan pa je oče odšel na odbor in podpisal. Pa ni bilo nič res, kar so nam napovedovali. Sprva smo se res težko ločili od krav, sedaj pa smo kar veseli, da je tako. Delamo pa v brigadah, Belečev Joška, Pozderčev Pišta in Sukič so brigadirji. Naš stari pa je nekakšen desetar. Pa v redu opravlja svojo dolžnost. Vsak večer leta z nekimi papirji in popi- suje težake. Tudi mene ne izpusti.« Sedaj so se oglasili tudi ostali. Mancika je zvedela, da bodo zidali hleve, da pripravljajo arondacijo zemlje in sto stvari ki jih Mancika ni razumela. »Kako pa si ti živela?« se je mati spomnila na Manciko. »Bali smo se, da tudi letos ne prideš domov,« je dejal oče. Sedaj je bila ona na vrsti, povedala je, da si je želela domov, da vidi domače, posebno pa zadrugo. »Še dve leti, mati, pa bom izučena zobotehnica. Potem bora prišla domov in odprla lastno ordinacijo. Nič več ne bo potrebno ljudem hoditi v Soboto.« To noč so dolgo bedeli, šele ura, ki je šla proti eni jih je opomnila, da bo treba k počitku. Mancika je po dveh letih legla na staro posteljo, postlano z domačimi rjuhami... Spala je dolgo. Tako da je sonce že nekajkrat pokukalo na posteljo. Mancika se je dvignila. Domači so že zdavnaj odšli na delo, le mati je še ropotala z lonci v kuhinji. Šla je k studencu, ter umila v mrzli vodi. Zmotilo jo je glasno ropotanje, ki je prihajalo skozi vas. »Kaj pa je to, mati?« se je začudila Mancika. »Naši gredo kosit,« se je oglasilo iz kuhinje. »Kakšni naši?« se je še bolj začudila ter pogledala na cesto. Mati je stopila na prag in pojasnila: »Za- druga je združila vse kosilne stroje v vasi. Sedaj gredo kosit na Trate. Oče in Pišta sta že od štirih zjutraj pri mazanju strojev, da bodo stroji boljše tekli.« Mancika, je začudeno opazovala sedem kosilnic, ki je v gosjem redu ropotalo po vasi in dvigalo prah. Toda zadružnki so jo že opazili, čudna kolona se je ustavila pred hišo. »Zdravo, Mancika,« so jo pozdravili fantje. Tu so bili Sedmakov Lajči, Kuharjev Tine in drugi, sami sošolci. Od sonca ožgani fantje so se ji smehljali s strojev. »Pridi kaj pogledat, danes bo na Tratah živahno so jo vabili fantje in pognali konje. »To je torej zadruga,« so ji hitele misli. Nekaj kipečega jo je zagrabilo. »Mati, grem pogledat kako delajo,« se je obrnila do matere ter poiskala lesene grablje v škednju. Spotoma je opazovala po vasi. V teh letih se ni ničesar spremenilo, razen nekaj plotov, ki so jih zamenjali po sadovnjakih. Na sosedovem dimniku so še vedno domovale štorklje. Vsako leto se je gnezdo nekoliko spremenilo, ki jo izgledalo na starem očrnelem dimniku kot kup naplavljenega šibja. Vsake jeseni je s starimi štorkljami odletelo nekaj mladičev, ki so si naslednjo pomad poiskali drugih dimnikov Včasih pa se je zgodilo, da sta stara dva prepustili, gnezdo mlajšemu paru. Na Med prvimi, ki so plane sprejeli so bili kmetje v Murski Soboti, Križevcih, Prosenjakovcih in Domanjševcih (Nadaljevanje s 2. strani.) semen. Semena sončnic in bučnic bo moral soboški okraj v prihodnjem letu odkupili 44 vagonov. Tudi ta številka se je zdela odbornikom na prvi pogled visoka. V mislih so že računali koliko neki bo odpadlo na njihovo vas. Pa jim je tovariš Pišta hitro prikazal celotno sliko v okraju. Povedal je, da so kmetje že od 1945. leta naprej vsako leto zamenjali do 25 vagonov sončnic in prav toliko bučnega semena za olje Torej več kot pa znaša odkup v prihodnjem letu. Kljub temu pa so mnogi kmetje še doma sami pripravljali olje iz semena. Prihodnje leto pa bodo morali prekmurski kmetje pač še bolj misliti na to. kako bodo izkoristili vsako ped zemlje. Nekoliko težje je z letošnjo setvijo oljne repice. Pišta je pripovedoval odbornikom, kako jim je bilo na skupščini razloženo, da je okrajni ljudski odbor v Murski Soboti prepozno prejel naknadni plan za setev oljne repice in sicer v času, ki bi se morala ta že sejati. Saj tudi na okrajnem ljudskem odboru vedo, da kmetje sedaj nimajo pripravljene dovolj zemlje za oljno repico. 400 ha v enem okraju pa se že močno pozna. Toda okrajni ljudski odbor bo kmetom pomagal s strokovnimi nasveti, kmetje pa tudi morajo poskušati še najti kakšen prostor za setev te industrijske rastline. Najboljše bi bilo sejati v zgodnji krompir, ki bo po večini prav v teh dneh izkopan. Umetna gnojila pa že tudi prihajajo, tako da se bo oljna repica lahko do zime še dovolj razrastla. Nato so se odborniki še pogovorili o odkupu fižola, ki 13 vagonov za soboški okraj, v količkaj ugodni letini, ne predstavlja nikakega težkega vprašanja. Tudi za krompir, ki ga je treba odkupiti 650 vagonov, so odborniki ugotovili, da ne bo pretežko. Zelo visok, pa so dejali, da je odkupni, plan mleka. 4 milijone in 900.000 litrov! Skoraj pet milijonov litrov! Ne, to je pa res preveč. „Tudi predsednik planske komisije nam je danes na skupščini dejal, da se nam bo zdel na prvi pogled previsok, ʻʻ je mirno nadaljeval Pišta. ,,Pa veste, kako so na okraju prišli do teh številk? Samo na osnovi popisa živine, ki so ga izvršili letos januarja. Vzeli so število vseh krav v okraju, h katerim niso prišteli niti brejih junic, niti jalovih krav, ki so dolo- čene za zakol, ter preračunali na vsako kravo povprečno 260 litrov mleka. To pa vendar sami priznate, da ni veliko. Posebno ne v primerjavi z lanskim in letošnjim letom, ko je prišlo na nekatere krave tudi po tisoč in še več litrov. ʻʻ — Ne, to so odborniki radi priznali, da 260 litrov mleka na kravo ni preveč. Prestrašili so se le prve številke, ki je šla kar v milijone. ,,Sedaj pa pride najtežje, ʻʻ je nadaljeval Pišta. ,,Mast in meso. Tukaj pa so številke res velike. Pri mesu predvsem zaradi tega, ker je letošnja suša uničila krmo in kmetje ne bodo mogli goveje živine prehraniti preko zime. Toda člani izvršnega odbora so nam na skupščini povedali, da so že stopili v stik z republiškimi oblastmi, da bodo skupno poskusili to vprašanje najbolje rešiti. Pri masti pa moramo ljudem prikazati sledeče: Mast je življenjska nujnost za našega delavca v industriji in ljudska oblast ne more še naprej dopuščati, da bi ta delavec ostal zaradi neizpolnjenih odkupnih nalog brez maščob. Zato bodo morali v bodoče naši kmetje vzrediti še več svinj, da bodo lahko zadostili obvezni oddaji. Saj je znano, da marsikateri kmet v Prekmurju redi sedaj precej manj svinj, kot pa jih je redil in prodal pred vojno. In prav to pomanjkljivost bo treba odpraviti." In tako so se še dolgo v noč odborniki razgovarjali in se pripravljali na zbor volivcev, ki ga bodo sklicali v prihodnjih dneh. Primerjali so plan odkupa za svojo vas z okrajnim planom in niso mogli najti nobenega nesorazmerja. Predlagane odkupne naloge bo pač treba izpolniti. Okrajni ljudski odbor v Murski Soboti pa je kmalu po zasedanju okrajne skupščine začel dobivati prva poročila o tem, da so kmetje na zboru volivcev sprejeli odkupne plane za 1951. leto, ki so jim bili predlagani. Člani okrajne skupščine, ki so se podrobno spoznali z okrajnim planom, so znali svojim volivcem prikazati pravilnost planskih nalog za njihovo vas. Med prvimi, ki so plane sprejeli, so bili kmetje v Murski Soboti, Križevcih, Prosenjakovcih in Domanjševcih. Njim so kmalu sledili še drugi. Čim pa so kmetje zvedeli za svoje naloge, so že tudi pričeli z jesenskimi deli. Priprave za setev so povsod že v polnem teku. Danica Hiršl. Tudi Črensovski zadružniki žanjejo uspehe Ob ustanovitvi zadruge »France Skoberne« v Črensovcih je imela ta 13 glav goveje živine in tri merjasce. Po ustanovitvi pa je zadruga pristopila k povečanju števila živine. Že koncem leta 1949 je bilo v zadružnih hlevih okrog 50 glav goveje živine in nad 20 svinj. Težko so zadružniki prehranili vso to živino preko zime 1949/50, ker zadruga v prejšnjem letu ni imela dovolj krme. Vendar so uspešno prebrodili težave, čeprav je bilo pri tem mnogokrat treba iskati krmo za živino tudi po sosednih vaseh. Zadruga je letos že izpolnila nekaj obveznosti do države v oddaji mesa. Že v prvem polletju so zadružniki izpolnili plan oddaje mesa za vse leto. Oddali so 9 glav goveje živine in 28 pitanih prašičev. V drugem polletju bodo dali še 5 glav goveje živine in 2600 kg svinjskega mesa. S tem bo zadruga izpolnila letni plan oddaje mesa z 167 odstotki. Kakšno je pa stanje živine v zadrugi danes in kakšni so izgledi za bodoče? Kljub pomanjkanju krme in veliki suši se živinoreja v zadrugi širi. V lanskem letu je zadruga redila samo govejo živino in svinje, letos pa imajo že zajčjo in kokošjo farmo. V kokošji farmi redijo čisto štajersko pasmo, pri kuncih pa so izbrali tri pasme in obdržali bodo samo ono pasmo, ki bo najbolj odgovarjala. Dosedaj gojijo »orjake«, »ovnjače« in »velike činčile« Nabavili so tudi dva plemenska merjasca čistokrvne pasme. Zadruga ima nove lepo zgrajene goveje hleve in pitališče za mlado živino. Sedaj so v gradnji novi svinjaki, ki bodo lahko sprejeli 420 svinj. Dolgi so 40 in široki 7 metrov. V prihodnjem letu bo morala zadruga misliti na gradnjo novih govejih hlevov, ker sedaj ne bodo zadostovali. Vodstvo »zadruge je že o tem razpravljalo, saj zadružniki ne bodo dovolili, da bi pomanjkanje prostorov zaviralo razvoj živinoreje. Pri konjereji še zadruga nima posebnih uspehov. Dosedanje, težke neokretne konje mislijo nadomestiti z lažjimi. Zadruga še zaenkrat s težavo prehranjuje živino in si pri tem na razne načine pomaga. Kakor lani, se bodo tudi letos poslužili kisanja krme v silosih. Tovariša Tkalec Martin in Farkaš Ana skrbita za živino in je njuna zasluga, da ima zadruga v živinoreji tako lepe uspehe. Pomorski tehnikum v Piranu v Istri je bil ustanovljen leta 1947. Tu se šolajo bodoči oficirji trgovske mornarice. Že lani je dal tehnikum prvih sedem absolventov. Letos pa je tehnikum končalo 10 navtičnih in 13 strojnih študentov. Šli bodo na naše trgovske ladje kot častniki-pripravniki. Vsako leto jadrajo študenti med počitnicami s šolsko ladjo po našem Jadranu, kjer praktično preizkušajo, kar so se v teoriji naučili. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« M. Sobota, 14. septembra 1950 pomlad, kadar je nastopilo deževje in so se na travnikih naredile luže, so otroci z divjim veseljem opazovali mogočne ptiče, ki so križarili nad vodo in iskali žab. Na Tratah, kakor so pravili velikemu 20 ha obsegajočemu travniku, je bilo že od ranega jutra živahno. Kosilnice so brnele in hlastale sočno travo. Nekdo je klel, ker se mu je zarilo rezilo v krtino. Ob zgornjem koncu pa so na grabastem svetu kosili kosci... Trate so bile že od nekdaj središče vsega življenja na vasi. Tukaj so se odvijali boji paglavcev, ki so se šli tatov in žandarje Na Trate so prihajali po nedeljah fantje in dekleta ter uganjali različne vragolije. Drugače pa je bil tukaj svet ostro razdeljen. Največ in najlepšo zemljo so imeli gruntarji, potem pa so se po- goma parcele manjšale. Tik ob zgornjem koncu, kjer je rasla kisla trava, so imeli svoje »gliste« kočarji in bajtarji. Ves ogromen travnik je bil preprežen z mejniki, krtinami in vsemogočimi znamenji, ki so delila parcele Svet pa je bil razdeljen samo do jeseni. Vsake jeseni so si pastirji lastili pravico ter spušali križem kražem živino, ne glede na mejnike in krtine Sprva so se gruntarji branili takega početja ter pogostokrat namlatili svoje paglavce. Ko pa ni ničesar več pomagalo, so se vdali. Tudi Mancika je pasla na Tratah. Največje veselje so imeli pastirji, kadar so začeli kuriti ognje. Kuriti pa so smeli šele tedaj, ko je nastopila že prva slana. Takrat so včasih izmaknili iz najbližnjih njiv tudi kakšno koruzo in jo spekli na ognju. Nekoč, ko so tako pekli koruzo, so Manciki ušle krave na Kolenčevo njivo, ne da bi bila to opazila. Stari Kolenc se je tiho približal pastirjem, ki so nič hudega sluteč pekli koruzo, ter zagrmel: »Prokleta krota, kako pa paziš na krave?« Mancika je poskočila, toda že jo je oplazil bič, da je zaskelelo po bosih nogah. Z zadrugo pa se je življenje na Tratah v mnogočem izpremenilo. Z obširnih travnikov so izginili mejniki, kamni, krtine, ter druga nepotrebna navlaka, ki je do nedavnega delila svet. Vendar je bilo treba dokaj borbe, predno je upravnemu odboru uspelo doseči sklep. Bogatejši, ki so vložili v zadrugo večje travnike, so bili proti temu, da odpravijo mejnike. »Kako pa bomo razpoznali svoje travnike. Če po letih izstopimo?« so ugovarjali. »Vraga nam je treba te nesnage na naših travnikih« so bili mnenja pametnejši Res. kamni so bili v napoto kosilnim strojem, o tem ni bilo dvoma. Zato so kljub prepiru odšli drugo jutro na Trate ter izkopali mejnike. Stari Grega je naložil vso ropotijo ki so jo izvlekli možje iz zemlje, na voz ter jo odpeljal v občinsko grabo. Ko je metal kamenje z voza, je zadovoljno brundal: »Tu boste počivali, prokleti kamni, ki ste povzročali tolike prepirov v vasi.« To je bilo res, z novim življenjem so se umaknili prepiri med mejaši, ki so bili drugače na dnevnem redu v Štefanovcih Mancika je obstala sredi travnika ter brez besede strmela v to novo življenje. Mladina je hitela za drvečimi kosilnicami in raztresala velike plasti sveže pokošene trave. Mancika je trdneje stisnila grablje k sebi ter se zapodila v veliko plast, ki je padala od kosilnega stroja. Sonce se je že nekoliko nagnilo, ko so končali z delom Tako daleč kot je segalo oko, se je parila enakomerno raztresena trava. Ženske so pobrale rute in orodje, ter se napotile domov. Ko so se vsedli h kosilu, je Mancika vsa srečna priznala: »Pa je lepo v zadrugi to novo življenje, ko pojo stroji.« Da, življenje je res postajalo vsak dan lepše. Mlada zadruga se je vidno krepila in dobivala pravilnejšo obliko. Drugi dan so kosilnice brnele že na zgornjih travnikih. Manciki, ki se je na vseh koncih poglabljala v zadružno življenje, so neopazno minevali prvi dnevi počitnic Vendar v novi zadrugi, ki je združila nekaj nad trideset gospodarstev, ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. Tu in tam so se pojavljale čudne govorice o skorajšnjem razpustu zadruge. Nekdo je celo rastrosil vesti, da bodo naslednji mesec Angleži pri Radgoni prestopili mejo. Pri Hodožu, pa so baje že cele armade Rusov, ki bodo prvi udarili na zadruge. Tem govorica so pametnejši smejali, šibkejši pa tudi nasedali. Bilo je očitno, da je celo med zadružniki imel pri tem nekdo posebne namene Tukaj je bila reč taka, da so v Štefanovsko zadrugo pristopili poedinci, ki jim je šlo samo za trenutni umik od davkov in obvezne oddaje. Ti ljudje so se sprva potuhnili, potem pa so začeli počasi, a vztrajno rovariti proti novo ustanovljeni zadrugi. Govorice, ki so prihajale od meje, so razpihovali in jih prenašali med zadružnike Cilj je bil, razbiti enotnost zadruge Najhujši je bil Malačič, bivši gostilničar in trgovec z lesom, ki je vložil v zadrugo nekaj nad 20 ha zemlje. Malačiča so poznali gostilničarji po vsem Prekmurju. Bil je Zakaj nekatere zadruge ljutomerskega okraja malomarno pristopajo k izpolnitvi plana Na konferenci predsednikov kmečkih delovnih zadrug v Ljutomeru so zadružniki ljutomerskega okraja med drugim tudi ostro grajali one kmečke delovne zadruge, ki malomarno izpolnjujejo svoje obveznosti do skupnosti. Dosedanji odkup kaže, da so zadruge v ljutomerskem okraju zaostale za privatnimi kmeti do oddaj žita, saj je plan oddaje žita v zadružnem sektorju izpolnjen le s 26%, dočim je v privatnem že čez 90%. Ne izpolnjujejo pa svojih nalog ravno one zadruge, ki se neprestano, trdovratno upirajo naprednejšim načinom dela, katero bi dalo točnejšo evidenco nad proizvodnjo v zadrugah. Potem bi bilo onemogočeno, da bi se pridelki porazgubljali po kaščah poedinih zadružnikov - špekulantov. Zakaj pa bodo zadruge Mota in še nekatere, ki so uvedle novi način dela, lahko izpolnile plan obveznosti, kljub temu, da bo ostalo zadružnikom še dovolj za seme in prehrano. V teh zadrugah so že pravočasno določili skladišča, žito takoj skladiščili ter uvedli točno evidenco nad proizvodnjo. Kako pa je bilo v ostalih zadrugah? N. pr. na Cvenu, kjer so žito vozili zadružniki vsak na svoj dom in si ga sami razdeljevali. Ali pa v Borečih, kjer so celo člani odbora izjavili, da jim za obveznost ni ostalo ničesar, ker so vse porabili zadružniki. Tukaj so tudi čisto po svoje razdeljevati žito zadružnikom in sicer 250 kg na osebo. Tako so nekatere družine dobile tudi po 1700 kilogramov žita, ne da bi bile upravičene za to. Ni čudno, če so potem posamezni zadružniki prodajali žito na prosto, ne da bi imela zadruga koristi in ne da bi prej izpolnili svoje obveznosti do skupnosti. Tak primer je v zadrugi Vogričevci, ki je ponudila na črno 4000 kg žita, obveznosti pa ni izpolnila. Tudi v živinorejski proizvodnji še ni pravih uspehov... Na konferenci so zadružniki razpravljali tudi o živinoreji v zadrugah, ki še ni takšna, kakor bi to z ozirom na njihovo gospodarsko zmogljivost lahko bila. Predvsem je treba grajati one zadruge, ki se na vse načine branijo, združiti živino v skupne hleve. Tako so n. pr na Cvenu že združeno živino zopet razdelili na poedine družine. Za vzrok so navedli pomanjkanje krme. Goveja živina je namreč kljub paši jedla le suho krmo. Ali ne bi zadružniki pomislili na ureditev zasilnih pašnikov, kakor so to storili v drugih sosednih zadrugah? Zgledu Cvena so sledili tudi zadružniki v Žerovincih. S tem je seveda bilo onemogočeno špekuliranje z mlekom zadružnih krav, kar dokazuje tudi padajoča proizvodnja v teh zadrugah. Zadružniki drže na ohišnicah še vedno preveč živine, pri čemer niso redki slučaji, da ima ena družina do 20 kom. svinj Razumljivo. da gre previsoko število svinj na ohišnicah, le v škodo zadružne živine. Letos so oddali državi razmeroma največ pitancev zadružniki v Razkrižju in sicer 27 komadov, v Krapju 11. v Stročji vasi čez 20 Ljutomer 9 itd. So pa tudi zadruge kakor n. pr. Vučja vas, ki še do danes ni oddala ničesar. Zanimivo je primerjati težo oddanih prašičev med posameznimi zadrugami. Tako v Ljutomeru oddajajo prašiče s 150 kg, na Cvenu pa oddajajo že z 80 kg. Tukaj je nujno grajati enostranske proiz- vodne plane zadruge, ki določajo le število prašičev. Vendar ni vseeno, če zadruga odda prašiča, ki ima 80 kg ali pa 150 kg. V bodoče se bo tudi zadrugi, ki bo oddala prašiča z enkrat večjo težo, štela obveznost za 2 prašiča, kar je tudi pravilno. Nasplošno je v zadružnih hlevih še vedno več konjev, kot bi bilo to potrebno. Če upoštevamo, da konj potrebuje krme za 2 govedi, je jasno, zakaj v zadrugah kljub obširnim travnikom in pašnikom na zimo primanjkuje krme Ne samo sklep na papirju — tudi uresničiti je potrebno Po živahni in izčrpni diskusiji so bili sprejeti sklepi, ki so jih zadružniki ponesli med zadružnike Zadruge morajo vložiti vse sile za pravočasno izpolnitev odkupa žita, pri čemer je treba nenehno razkrinkovati špekulante, ki zavirajo odkup. Uredili je treba nemudoma evidenco, združiti živino, kjer še ni razdeljevati žito le po vloženih delovnih dneh posameznikov, nikakor pa ne pavšalno kakor so hotele to nekatere zadruge Pohiteti je tako s pripravami za jesensko setev, kakor pravilno razporediti stroje ter zasigurati priznano seme. Pojačati pa je treba tudi ideološko politično delo med zadružniki. Drobne vesti iz dolnjelendavskega okraja V Odrancih se je dogodil primer, ki ga najstarejši ljudje v Prekmurju ne pomnijo. Posestniku Radoha Stefanu je mlada krava, ki je bila prvikrat pripuščena, skotila trojčke. Vse tri so teličke, enake velikosti in popolnoma enake barve. Vse se dobro razvijajo. Pri krmljenju si pomagajo na ta način, da kravo pomolzejo in potem teličke pitajo s stekleničko. Seveda prihajajo kmetovalci z raznih strani in občudujejo to dobro »plemenjačo«, ki se je že pri prvem zarodu tako dobro pokazala Kakšna organizacija dela -takšni uspehi! V Veržeju so lani ustanovili KOZ, v katero je vstopilo 9 večjih kmetov. Zadružniki se borijo z raznimi težavami, posebno s pomanjkanjem delovne sile, saj imajo nad 110 ha zemlje, ki jo obdeluje le 11 delazmožnih ljudi. Vzrok težav v Veržejski zadrugi pa ji iskati tudi v notranji organizaciji dela, ki je zelo pomanjkljivo. Zadružniki nimajo uvedenega skupinskega dela, ne zadružne živine in pridelke pospravlja vsak po svoje. Vodstvo zadruge ni enotno, temveč dela vsak odbornik po svoje. Predsednik zadruge Prelog Anton se ne briga za delo v zadrugi. Njegov odnos do zadruge kaže, da Prelog sploh ni prijatelj zadružništva. Zadrugo vodi dejansko odbornik Ferenc. Vodstvo druge se ne sestaja, prav tako ni zborov, kjer bi se zadružniki pomenili o vseh slabostih in nesoglasjih, ki vladajo v zadrugi in bi jih s skupnimi močmi poskušali odstraniti iz svoje sredine Zadružniki samovoljno prodajajo ir ravnajo z zadružnimi pridelki in imovino. Tako je n. pr predsednik zadruge Prelog letos prodal bika in žrebca, denar pa si je sam obdržal. Zadružnik Šonaja Ivan je prav tako na svojo roko prodal zadružnega bika po vezanih cenah za vsoto 4000 dinarjev, bone pa je vtaknil v svoj ž Tudi do oddaje žita ima malomarni odnos. Požeto snopje je pospravil v oslice, katere je večkrat namočil dež. Žito, ki je bilo mokro, je Šonaja spravil na podstrešje in se ni brigal, da bi ga temeljito posušil Zato je dobilo vonj po plesnobi in tudi ni uporabljivo za kruh. Takšno žito je Šonaja tudi odpeljal v odkupno središče v Križevce, da bi ga tan oddal na ime KOZ. Odkupni organi pa so mu pripeljano žito upravičeno zavrnili, ker ni bilo sposobno za prevzem To je samo nekaj primerov nepravilnega dela v veržejski KOZ, lahko bi pa se naštelo več. Dosedanji način gospodarjenja v tej zadrugi ne more dovesti do nikakršnih uspehov, kvečjemu se stanje v zadrugi še poslabša, ako se ne odpravi njihova medsebojna nesoglasja. O tem bi morali upravni odbor, kot zadružniki razmisliti. Zato bo potrebno. da si zadružniki izvolijo takšen odbor, ki bo v resnici delaven, njihova dolžnost pa bo, da ga vsestransko podpro in sodelujejo pri njegovem delu. M. Sobota, 14. septembra 1950 »LJUDSKI GLAS« Stran 5 desetletja župan v Štefanovcih, ter je kot tak le malo delal na gruntu. Zato je imel naglušnega hlapca in starejšo deklo, katerima je kupil vsako leto obleko, par perila in ob novem letu svinjske čevlje. Ker je znal dobro madžarski, je tudi med okupacijo ostal župan v vasi. Vaščani ga niso marali, čeravno mu niso mogli nikoli očitati večje špekulacije. Vendar je bilo očitno, da si Malačič ni nagrabil premoženja s poštenim delom. Ko so se porajale prve zadruge v Prekmurju, je odkrito nastopil proti njim. „Boste videli vraga za temi kolhozi, ki bodo iztisnili iz nas zadnjo kapljo, če pride zadruga k nam,“ je pretil na sestankih. Vendar vaščani niso dali mnogo na njegovo napihovanje, nekdo mu je ob taki priliki celo zabrusil, Vam, Malačič, ne bi bilo od škode, če bi vam malo priškrnili rit«. Ko pa so ustanavljali zadrugo, pa je prvi ponudil zemljo, bil je celo v pripravljalnem odboru »No iz tega že ne bomo imeli koristi.« so dejali vaščani, ter ga sprejeli bolj zastran zemlje, kakor pa zaradi njegove odločitve. Malačič je upal, da bo v zadrugi prišel v upravni odbor, morda celo na predsedniško mesto. Tedaj bi z lahkoto prevzel zadružno gostilno in trgovino v svoje roke. Ko pa je pri volitvah izpadel, kar je preprečila partijska organizacija v vasi, se je razočaran obrnil proti zadrugi. Zbiral je ljudi, za katere je mislil, da so zanesljivi. Vendar zadružniki v dobrikanju Malačiča niso videli poštenih namenov. Tako je ostal sam, osamljen, dokler se mu ni ponudila prilika pridobiti na svojo stran starega Kelenca, ki je mejašil z Malačičevim gruntom. Kelenc je imel manjše posestvo s pet hektarji zemlje. Kljub temu, da je bil z vso dušo vezan na svoj grunt, katerega je v tridesetih letih pognojil s svojim znojem, ni mnogo okleval, ko je šlo za ustanovitev zadruge v vasi. Teden dni je hodil po njivah in senožetih ter tuhtal. Otroci so odrasli in se razgubili po svetu. Eder je padel v madžarski vojski, dva pa delata v tovarni avtomobilov. Na stara leta je ostal sam, samcat s staro naglušeno ženo, mu je bila skozi vsa leta dobra družica. Sicer se žena ni nikoli vtikala v moževe zadeve, kadar je še kaj važnega. Nekoč, malo po poroki, ga je nagovorila, da je prodal kravo, za katero je pozneje ugotovil, da ga je kupec prevaril. Svojo jezo je iznesel nad ženo ter jo nabunkal, da je bila vsa marogasta po telesu. Žena ni nikoli pozabila njegove grobosti, vendar se pozneje ni več vtikala v njegove zadeve. Tako ga je tudi tokrat, ko je šlo za zadrugo pustila v njegovih mislih. Vendar stari Kelenc ni bil prav zadovoljen z novim, življenjem v zadrugi. Posebno ga je peklo, da bo treba razorati meje med njegovim in sosedovim svetom. »Zakaj bi moral on združiti svojo z znojem in žulji pognojeno zemljo s sosedno Kuharjevo, kjer že nekaj let raste plevel?« Vraga, bo on, Kelenc, podpiral Kuharjevo lenobo. Drugo pa je to, da so v zadrugi komandirali sami mladi ljudje. Posebno z brigadirji se ni mogel razumeti. »Kako pridejo ti mlečnozobci do tega, da učijo starega Kelenca, ki že trideset let obdeluje svojo zemljo, obdelovanja?« Vse te stvari so ga zadnje čase grizle, da se je premetaval na postelji pozno v noč Ko se je vračal nekega večera s polja, je skoraj zadel ob ovinku na Malačiča, ki je prihajal od Moravec s kolesom. »Bog daj Kelenc,« ga je pozdravil. »Bil sem na njivah,« je odgovoril Kelenc, ne da bi ga pogledal Malačič, kakor da je razumel Kelenčeve misli, je dejal: »Oče, preselili smo se z zadrugo. Saj bi ne bilo tako slabo, ko bi nam komandirali starejši ljudje,« je nadaljeval Kelenc. »Saj to je tisto,« se je oprijel Malačič. »Ti zelenci nas bodo spravili na kant boste videli, Ke- lenc.« Ko sta se razšla, ga je Malačič povabil, naj pride kak večer k njemu. »Bomo malo poslušali, kaj pravi radio,« je klical za odhajajočim Kelencem. Stari Kelenc je spotoma premišljeval o Malačiču in o njegovih besedah. »Saj ni tako napačen ta Malačič, kakor ga nekateri sodijo. Tudi žametno zna ziniti. V srcu pa mu je čisto rahlo prišepetovalo, da ima Malačič slabe namene in da se ni vredno družiti z njim. Kljub temu pa je zvečer, ko je opravil živino, počasi odšantal k sosedu. Malačič ga je gostoljubno sprejel. Žena je prinesla liter jabolčnika in vrtanke, nakar sta sedla k radiu. Malačič je spretno poiskal Budimpešto, ki je dajala emisijo za Jugoslavijo. Stari Kelenc je imel prvič priliko slišati čudne reči. Glas je govoril o kulaških zadrugah, ki bodo prej ko slej razpuščene. Stari Kelenc se je hitro pobral domov, doma pa je še dolgo premišljeval o tem, kar je govoril neznani človek o zadrugah v Jugoslaviji. Naslednje večere je Kelenc redno prihajal poslušat te emisije k Malačiču. Tako se je Kelenc vedno bolj zapletal v Malačičeve mreže, ki si je tako pridobil prvega človeka. (Nadaljevanje sledi) V Ljutomeru so odprli razstavo lokalne industrije, obrti in kmetijstva V nedeljo je bila v Ljutomeru svečano odprta prva razstava lokalne industrije, obrti, učencev v gospodarstvu in kmetijstva. Otvoritve so se udeležili poleg ostalih predstavnikov ljudske oblasti, tudi sekretar Prezidija Ljudske skupščine LRS tov. Lubej, minister za kmetijstvo tov. Simonič, minister za finance tov. Polič in poverjenik za kmetijstvo pri ObLO tov. Truden. Goste je pozdravil poverjenik za lokalno gospodarstvo pri OLO tov. Masten, ki je orisal delo in napore, ki so jih vložili v razstavo posamezni razstavljalci Za tem je povzel besedo sekretar Prezidija Ljudske skupščine tov. Lubej, ki je med drugim dejal: Okrajne razstave splošne dejavnosti vseh panog gospodarstva so nam nujno potrebne. Že zato, ker ima vsak okraj svoje posebnosti, katere lahko edino na takšnih prireditvah v celoti zajame in jih vidno manifestira Na teh razstavah pride do izmenjav mnenja med proizvajalci in konzumenti, kar ogromno prispeva k pravilni usmeritvi proizvodnje za potrebe našega delovnega človeka. Okrajne razstave so važno dopolnilo k sličnim prireditvam zveznega ali republiškega značaja. V bodoče bo potrebno voditi še ostrejšo borbo za dvig lokalne proizvodnje v vseh panogah, ker bomo samo s proizvodnjo na široki fronti, to je skupno s težko industrijo, mogli zadovojiti rastoče potrebe delovnega ljudstva v naši socialistični domovini. Vsi napori in doseženi uspehi v lokalni proizvodnji, pa so obenem krepak odgovor vsem netilcem vojne z zapada ali z vzhoda. Naše ljudstvo z dejanji dokazuje, da je v prvih vrstah borcev za mir, da pa se bo znalo braniti proti vsem napadom, od koder bi prišli. Ob koncu svojega govora je tov. Lubej razstavljalcem čestital k doseženim uspehom in izrazil nado, da bo pričujoča razstava dosegla svoj namen Kaj prikazuje kmetijstvo? Zadružniki razstavljajo številne poljske in vinogradniške pridelke. Vinoze iz Koga, Presike, Vinski vrhovi in Železni dveri razstavljajo vse sorte grozdja in svetovno znana vina in renskega rizlinga do muškata in silvanca. Tudi obilo sadja so te zadruge postavile na razstavni prostor. O kvaliteti vinskih pridelkov pričajo številna priznanja, ki so jih Vinoze dobile na republiških razstavah. Zadružna mladina iz Železnih dveri je ponosna na prehodno zastavico, ki jo je nekajkrat prejela od CK LMS, saj stoji v prvih vrstah borcev za dvig storilnosti v zadrugi, ki je dvignila hektarski pridelek vina od 9 hl v letu 1946 na 16 hl v letu 1950 in izboljšala kvaliteto pridelka za 50 odstotkov Med KDZ se na razstavi najbolj postavljajo KDZ Ljutomer, Noršinci Stročja vas in Razkrižje Obilni pridelki dobre kvalitete od semen žitaric, bogatega pridelka sladkorne pese, pa vse do debelih buč — pričajo, da so te zadruge prešle na intenzivno qospodarstvo in stopajo vedno večjemu razvoju naproti Tudi razstavljeno sadje in poljski pridelki drž. posestev iz Podgradja in Jeruzalema vzbujajo pri obiskovalcu vtis, da na teh posestvih skrbno in dobro gospodarijo ... in lokalna industrija in obrt V pritličju razstavlja Rep Konrad iz Male Nedelje. Na razstavni prostor je postavil čistilec za pšenični in koruzni zdrob, ki ga je mojstrsko izdelal. Pravi racionalizator je Kunc Josip, mehanik iz Ljutomera, ki razstavlja osebni avto, sestavljen iz starih delov štirih razbitih kamionov. Mnogo truda je vložil v to svoje delo. Zaslužni pa so tudi njegovi pomočniki in vajenci, ki so k uspehu mnogo pripomogli. Kunc razstavlja ie cilindre in bate za bencinske motorje. Mulec Anton, ključavničar iz Veržeja, razstavlja mojstrsko izdelan skobeljnik in druge kovinske izdelke. Mnogo bi se dalo povedati, če bi hoteli oceniti delo vseh razstavljalcev. Od ključavničarja Topolnika iz Križevcev, ki razstavlja praktični štedilnik, preko Semeniča Antona, kovača iz Ljutomera, ki se predstavlja s svojim strojem za rezanje repe in z odlično skovanimi podkovami — pa vse do kleparja Toplaka Jožeta iz Ljutomera, Karba Vaneta, ključavničarja iz Ljutomera, Painharta Alojza, kleparja iz Križevcev. Vsem tem imenovanim in neimenovanim so obiskovalci razstave dali priznanje za njihov trud. Oko obiskovalca obstane na pohištvu mizarskega mojstra Prelog Franca iz Križevcev. Njegovo kvalitetno izdelano pohištvo nima na razstavi tekmeca, čeprav sta mizarske izdelke razstavili tudi mizarska delavnica invalidskih podjetij in okrajna mizarska delavnica iz Ljutomera. Na razstavi sodeluje tudi vrvar Krinčič Anton, ki je že na razstavi leta 1929 prejel zlato odlikovanje. Tudi tokrat razstavlja kvalitetne vrvi, mreže ipd Grafični prikazi prikazujejo obiskovalcu da so ljutomerske opekarne dvignile od 47% predvojne proizvodnje v letu 1945, a na 155% v letošnjem letu Poleg razstavljene opeke, votlakov in peči, krasi razstavni prostor tudi prehodna zastavica vlade LRS, ki si jo je kolektiv že dvakrat priboril Slabše pa je z domačo obrtjo, ki na razstavi ni dovolj zastopana. Razen lončarja Senčar Slavka iz Stare ceste, ki razstavlja razno posodo, Šulc Jožefa, rešetarja iz Ljutomera, in par drugih razstavljalcev, ni na razstavi zadovoljivega izbora predmetov domače obrti. Zastopana je tudi obutev in oblačila V tretjem nadstropju je prav lepo urejeno. Obiskovalci razmišljajo, kdo bo tu odnesel prvo mesto. Menijo, da so izdelki — ženske obleke, perilo in druga konfekcija — šivilje Filipič Jožefe iz Ljutomera, pa tudi delavnic KLO Ljutomer med najboljšimi. Tu razstavlja tudi tovarna usnja v Ljutomeru skrbno izdelane kože in podplate, pa veliko število obrtnikov, ki so s svojimi izdelki dokazali, da mnogo prispevajo k preskrbi delovnega ljudstva. Še nekaj besed o ostalih razstavljalcih Obiskovalec je navdušen nad marljivostjo mladinca Šumaka, ki je zbral toliko dragocenih domačih in inozemskih poštnih znamk. Razstavljeni predmeti Filatelističnega društva so lepo urejeni. Pionirji in cicibančki se kaj radi pomude v prostoru, kjer razstavlja ljudska prosveta. Toliko lepih igračk, vozičkov, tankov, malo lutkovno gledališče in še vrsto drugih skrbno izdelanih šolskih nalog učencev osnovnih šol, vse to privablja staro in mlado. Zanimiv je relief Cezanjevcev, ki so ga napravili tamkajšnji pionirji. Vsekakor se ustav, oko obiskovalca tudi na regulacijskem načrtu Ljutomera. Vzorno izdelan relief prikazuje številne nove objekte, za katere Ljutomerčani še ne vedo, da se bodo gradili S skupnimi močmi pa bo nastalo mesto, ki bo dostojno predstavljalo središče Prlekije. Še nekaj o poizkušnji vina, ki raste v ljutomerskih goricah. Ko obiskovalec vrši poizkuse, šele pride do spoznanja, koliko prispeva naše vinogradništvo svojih pridelkov za izvoz — za dragocene devize Pot te zanese še na dvorišče, kjer si ogledaš stroje, s katerimi danes razpolaga KDZ. Ko si vse videl, zapuščaš razstavni prostor s prepričanjem, da je razstava kljub začetnim težavam dobro uspela MESTNI KINO V MURSKI SOBOTI predvaja: od 15. do 17. septembra ameriški film »Večna Eva« in od 19. do 21. septembra poljski film »Prepove- dane pesmi«. Predstave so ob delavnikih vsak dan ob 20. uri, ob nedeljah ob 15., 17.30 in 20. uri. Prvi fotoaparati domače proizvodnje, ki jih že serijsko izdeluje tovarna »Fotokemika« v Zagrebu, so bili pred kratkim predani v prosto prodajo in stanejo 2240 din Stran 6 »LJUDSKI GLAS« M. Sobota, 14. septembra 1950 Z dobro organizacijo je AFŽ v Apačah dosegla tepe uspehe Žene v Apačah so to leto krepko prijele za delo in si utrdile svojo organizacijo. Saj je AFŽ v Apačah ena izmed najbolj agilnih organizacij v vasi. Star pregovor pravi: »Ako je dobro vodstvo, je temu primerna organizacija« in velja brez dvoma tudi za vaški odbor AFŽ v Apačah. Vodstvu žena s tov. Kapun Marijo na čelu je uspelo, da je pritegnilo v organizacijo sleherno ženo na vasi. Pridne žene so tudi aktivne članice Fronte Žene Apač so lahko ponosne, da imajo v vasi vzorno KDZ katera ustanovitev so tudi same podprle. Od te zadruge dobijo vsestransko pomoč, a med ženami zadružnicami pa je lepo število vzglednih bork za razvoj zadruge. Med njimi sta tudi Mamun Valerija, svinjerejka, in Krvina Lojzka, ki je zaposlena v zadružnem Hlevu z molžo krav obe tovarišici sta bili od vodstva, zadruge že večkrat pohvaljeni in nagrajeni. Žene aktivno sodelujejo pri vseh važnejših vprašanjih pri odkupih razbijanju planov, odmeri davkov delitvi blaga itd. Čestokrat pade od strani žena kakšen pameten predlog, ki si ga vsi vaščani radi osvojijo. V zimskem času pa tudi sedaj v poletju se žene seznanjajo z vsemi zunanjimi in notranjimi političnimi dogodki na rednih organizacijskih sestankih kjer preko političnih pregledov marsikaj zanimivega slišijo. Take pre- glede dajejo na sestankih članice sekretariata izmenoma, včasih pa povabijo tudi zastopnika partijske organizacije ali oblasti Težišče dela je v zaščiti matere in otroka. V vasi imajo DID in otroško igrišče, vzgoji in prehrani otrokov v vseh ustanovah žene posvečajo vso pažnjo. Preko materinske posvetovalnice so v rednih stikih z materami, da pravilno skrbijo za nego in vzgojo otrok. Tudi siromašna deca in matere porodnice so glavna skrb žena. Tem nudijo vso svojo pomoč. Žene matere redno prihajalo v posvetovalnico po nasvete in navodila. V bodoče nameravajo žene s pomočjo KDZ zgraditi zadružne otroške jasli, s čemer bodo razbremenila ,matere-zadružnice za delo na polju Tudi za otroško kuhinjo skrbe, saj v njej dobiva hrano preko sta šoloobveznih otrok. V tednu matere in otroka so žene obdarovale s pecivom preko 900 otrok in priskrbele igračke za otroško igrišče. Za počitniške kolonije so dale žene preko 1800 dinarjev in večje količine hrane. Pri prostovoljnem delu so prispevale preko 700 prostovoljnih ur pri popravilu krajevnih cest in na zadružnih njivah, kjer so pridno pomagale, ko je bilo največ dela. V bodoče pa bodo pomagali tudi pri gradnji zadružnega doma v Apačah. Na živinorejski razstavi v Črncih so razstavljali na boljši živinorejci Živinoreja v radgonskem okraju vidno napreduje, pri čemer prednjači socialistični sektor, pa tudi med privatniki ja lepo število kmetovalcev, ki so dosegli pri vzreji plemenske živine kar lepe uspehe. Na okrajni živinorejski razstavi v Črncih 19. avg, je razstavljalo preko 80 razstavljalcev plemensko živino. Prvo mesto na razstavi je doseglo državno živinorejsko posestvo v črncih, ki je razstavilo 30 glav plemenske živine. Od teh sta bili dve ocenjeni za I. razred, 17, glav goveda pa za II. razred. Posestvo dosega prav lepe uspehe tudi pri oddajah svojih pridelkov, saj je lanski plan oddaje mleka preseglo za 12 %, pri mesu pa za 50 %. Da bi si na posestvu zagotovili dovolj krmske baze, so preorali 105 ha slabih, pašnikov, pognojili 35 ha travnikov, uredili, pet ha umetnih travnikov itd. Delovni kolektiv je za svoje požrtvovalno delo pri odgoju plemenske živine prejel 15 000 dinarjev nagrade, od Predsedstva vlade LRS pa je bil pismeno pohvaljen. Tudi KOZ »Edvard Kardelj« ne zaostaja Medi zadrugami, je najboljša KOZ »Edvard Kardelj v Apačah Ob njeni ustanovitvi, so imeli do letošnjega, leta samo 78 ha zemlje in šest glav živine. Pridnim zadružnikom je uspelo, da so povečali površino zemlje na 225 ha, na kateri redijo 90’ glav živine, Tudi štev lo svinj so od leta 1946 povečali na 25T komadov in poleg tega dogradili moderne hleve za sto glav živine. Na razstavi so razstavili šest glav plemenske živine, od katerih je bilo eno govedo ocenjeno za I razred, pet goved pa za II. razred. Zadruga je na razstavi za trud pri dviganju živinoreje prejela 6000 dinarjev denarne nagrade. Prav nič ne zaostaja za zadrugo v Apačah. »Toneta Tomšiča« v Podgorju, KOZ »Žepovci« in KOZ »S rogovci«, ki so prav tako dosegli v živinoreji lepe uspehe in na razstavi prejeli denarne nagrade. Kmetovalec Režonja Štefan v Apaški kotlini se je med prvimi v okraju vključil v delo za pravilno selekcijo živine Vzredil je precejšnje število plemenskih bikov in jih prodal drugim živinorejcem v državi. Od njegovih štirih glav plemenske živine sta bili dve ocenjeni za I. razred in dve govedi za II. razred: Tudi Režonja je prejel od ljudske oblasti 3.500 dinarjev nagrade kot priznanje za uspešno delo v živinoreji in v odg. plemenske živine. Z denarnimi nagradami je bilo dano priznanje živnorejcem Propst Francu iz Žepovec, Bezjak Lovrencu iz Črncev, Demša Štefanu iz Lutvercev, Kovač Alojzu iz Žepovec in Klinc Antonu iz Mahovec, ki so na razstavi dokazali, da se zavedajo nalog, ki jih še čakajo pri izboljšanju živinoreje. Ob volitvah v delavske svete v Ljutomeru nedeljo 3. t. m. so delavci in nameščenci Okrajnega magazina Ljutomer izvolili delavski svet. Dvorano sindikalnega doma so lepo okrasili, pred poslopjem pa postavili mlaje in jih okrasili z zastavami in transparentom. Največ glasov je dobil pri volitvah tov. Senčar Slavko, aktiven uslužbenec in kulturno prosvetni delavec. Slabše je bilo pri podjetju. »Avtoprometa«, kjer se na volitve upravnega odbora niso dovolj pripravili. Zelo pomanjkljivo je bilo poročilo tov: upravnika Topolinjaka, ki se za poročanje sploh ni pripravil. Posledica tega. je bila. da prisotne volivce ni mogel seznaniti s proizvodnimi nalogami, s finančnim poslovanjem, vrednostjo obratnih sredstev itd., kar bi bila njegova dolžnost storiti. Ker je bilo njegovo poročilo zelo slabo, ga je na to opozoril predsednik OSS-a tovariš Pintarič. Topolinjak opozorila ni upošteval, nasprotno, vzel je klobuk in odšel iz dvorane. Dovolj žalostno je tudi dejstvo, da se volitev ni udeležil poverjenik za lokalni promet pri OLO, čeprav je bil od strani članov kolektiva povabljen. Delavske svete so izvolili še v podjetju — odkup mesa in mleka v Ljutomeru, pri podjetju za odkup rastlinskih pridelkov v Križevcih na drž. posestvu v Podgradju, v okrajnih mizarskih delavnicah in pri komunalnem podjetju MLO-ja Ljutomer. Bodonci Sekcija za domačo obrt izobraževalno-umetniškega društva se pripravlja za povorko festivala. Prikazala bo razvoj domače obrti v vasi. Tudi ostale sekcije bodo nastopile pod vodstvom svoje godbe, ki jo društvo za ta namen organizira. Kramarovci. Folklorna sekcija našega društva se pripravlja za nostop prireditve v Gornji Lendavi in v Murski Soboti Sekcijo vodi. tov. Flisarjeva, kateri prav pridno pomagajo tudi mladinke, ki so vključene v društvo. Gornja Lendava. Naš KUD »France Prešeren« se pripravlja na nastop festivala, ki bo 22 oktobra v Murski Soboti. V ta namen bo društvo pred prireditvijo v Soboti organiziralo nastop okoliških društev v domači vasi in sicer bo razen domačega društva nastopilo društvo iz Kramarovcev in Kuzme. Za nastop v Soboti bo društvo izdelalo lično maketo svojega zadružnega doma, katero bodo člani nosili v povorki. Društvo bo ob tej priliki dalo prav lično obliko nastopu sekcij. Vsekakor bo nastop društva iz Gornje Lendave vzoren, ker društvo je tudi do sedaj s svojimi nastopi dokazalo da je najboljše terensko društvo v okraju. Martjanci. V sporazumu z okrajnim odborom Ljudske prosvete bo naša folklorna skupina nastopila na dan festivala v Murski Soboti, in sicer z belokranjskim plesom »Ples z metlo« in domačim plesom »Šusterska« Nastopil bo tudi naš harmonikar s starimi prekmurskimi napevi Fokovci. IZUD v Fokovcih vrši zadnje priprave za nastop festivala. Na pobudo društva bo na festivalu nastopila vaška godba na pihala pod vodstvom tov Lengala. Tudi društvene sekcije bodo nastopile. V Vučji Gomili so ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev izobraževalno umetniškega društva, ki bo še letos v vasi ustanovil društvo. Tudi v tej vasi kažejo mnogo zanimanja za knjižnico. Takoj po osvoboditvi je bila v vasi ustanovljena knjižnica na KLO-ju, toda danes ima vas še eno knjižnico. Nerazumljivo je, da člani KLO-ja ne kažejo toliko volje, da bi združili obe knjižnici. KLO stoji na stališču, da so te knjige last KLO-ja in ne knjižnice. Najbrž bodo člani KLO-ja (dosedaj so pokazali mnogo sposobnosti, zlasti v akciji volitev v KLO-je kot v Zvezno skupščino, prav tako pa ob vpisu ljudskega posojila), tudi tu pokazali razumevanje ter združili obe knjižnici. Seveda bo ob priliki ustanovitve društva izvoljen v društvo tudi en član KLO-ja, čigar naloga bo nadzorstvo ned vodstvom in delom knjižnice. IZUD Šalovci je vpisalo 15.000 din posojila Ob priliki vpisa ljudskega posojila je IZUD v Šalovcih vpisalo 15.000 din posojila kar je dokaz pravilnega dela m poslovanja imenovanega društva in njegove politične zavednosti. Pred dvema mesecema so na Razkrižu v ljutomerskem: okraju ustanovili KZ in izvolili upravni odbor. V zadrugo je stopilo 197 članov ali 90 °/o privatnih kmetovalcev Kmetijska zadruga je v času svojega poslovanja dosegla v trgovini in odkupih kar lepe uspehe. Odigrala je važno vlogo pri odkupu žita a presekom 25 odstotkov plana Odkupila je 26.000 kg sadja in 147 kg zdravilnih zelišč. Plan odkupa pri sadju uspešno izpolnjujejo medtem ko ga pri zdravilnih zeliščih presegajo. Na Razkrižju sta sadjarstvo in poljedelstvo glavni panogi gospodarstva, pa tudi živinoreja in čebelarstvo prinašali tamkajšnjim kmetovalcem lepa dohodke. Da bi se delo v teh panogah pravilno usmerjalo z raznimi izboljšavami in ukrepi, so v okviru splošne ustanovili živinorejski odkupni, čebelarski, splošno kmetijski, vinogradniški in sadjarski odsek Odkupni odsek je že v dosedanjem delu dosegel zadovoljive rezultate, dočim ostali odseki še niso pričeli z delom. Mnogo nalog izredno važnejšega značaja stoji pred temi odseki, saj je v Razkrižju potrebno marsikaj izboljšati in napraviti Najvažnejša je akcija zatiranja sadnega kaparja, čiščenja sadnega drevja, dvig čebelarstva, gradnja zadružnega doma in še niz drugih vprašanj, katerih sa bodo morali ustanovljeni odseki lotiti in jih reševati. KDZ Žepovcih so se zadružnki resno lotili kapitalnih gradenj, predvsem zadružnih hlevov za govejo živino in svinje. S 630.000 dinarji investicij so izgradili svinjak za svinje, goveji hlev za 14 glav živine in lope za stroje. Letos so dosegli zadružniki v Žepovcih pri živinoreji kar lepe uspehe in se v tem pogledu uvrstili med najboljše zadruge v okraju. Redijo 220 glav živine, 35. konj in preko 300 svinj. Vsa zadružna živina je združena v skupnih, hlevih po posameznih vaseh v območju zadruge — zanjo, pa skrbi posebna živinorejska brigada tovariša Rus Pavla, ki pridno presega delovne norme. S pravilno odbiro plemenske živine bodo zadružniki dosegli, da bodo v bodoče imeli samo priznano plemensko živino. Slabše pa je v zadrugi a kokošjereje, ker celotno redijo samo 156 kokoši. Že v letošnjem letu pa nameravajo zgraditi zadružni kokošnjak in pričeti z rejo perutnine. Letos je zadruga dala državi blizu 20 000 kg goveje živine in 2827 kg svinj, tako da je letošnji plan oddaje mesa presežen za 5 %. Zredili so 33 svinj, najetih za vzrejo od odkupnega podjetja v Radgoni, oddali 30 tisoč litrov mleka in preko 2000 proizvodov jajc Tudi oddajo žita bodo izpolnili, čeprav a precejšnjo težavo pa jim je letošnja toča povzročila na žitnih posevkih občutna škodo. POPRAVEK — V zadnji številki se je vrinila na 3. strani v drugem odstavku naslova »V soboškem okraju se pripravljajo na festival«, napaka in sicer se pravilno glasi ki bo imel svoj zaključek 22. oktobra.. Uredništvo M. Sobota, 14. septembra 1950 »LJUDSKI GLAS« Stran 7 Z našo mrežo smo ujeli vse resnične, a vesele Svetniki so si razdelili blago »Eno meni!« je sklenil in tako tudi storil prvi in glavni svetnik, ki je drugače upravnik državnega posestva v Črncih. »Drugo mojemu namestniku!« je bil drugi sklep istega svetnika. »A tretjo svetniku-evidentičarju,« je zopet sklenil prvi svetnik v sporazumu z drugim svetnikom, svojim namestnikom, s katerim sklepom se je strinjal tretji svetnik. »Četrto za mojega »kolega« iz uprave posestva!« je rekel ponovno prvi svetnik in nihče od obdarovanih ni dal svoj veto. Tako so si ti štirje svetniki razdelili blago ozir. obleke, ki jih je uprava državnega posestva iz Radgone poslala svojim delavcem in nameščencem v Črnce Za to »nebeško« dejanje so tudi zvedeli navadni zemljani delavci in ni čudno, da so jih začeli preklinjati. Pa ne samo to, sklenili so celo obračunati s takimi svetniki. Mnenja smo, da je ta sklep navadnih zemljanov-delavcev pravilen. Državne železnice, pozor! OZKZ v Dolnji Lendavi ima na razpolago odličnega zavirača v osebi tov. Cecilije, ki je v svojstvu knjigovodkinje pri KZ na Kapci, Hotizi, v Gaberju in Lakošu položila z odličnim uspehom izpit za zaviranje. Po dveh mesecih zaviranja je dosegla, da v omenjenem času ni bila vknjižena nobena faktura omenjenih zadrug, a razen tega, kaT je najvažnejše, je dosegla to, da je zavrla izkoriščanje kreditov pri Narodni banki za omenjene zadruge, a s tem tudi delo teh zadrug. Pri odmeri »nagrade« za njeno delo, se je tov. Cecilija izgovarjala z boleznijo, toda prav ta izgovor je garancija, da bo tov. Cecilija, ko ozdravi, še bolj obvladala obrt zaviranja. Naslovu jo toplo priporočamo, zlasti za tovorne vozove. Kadar ni mačke v hiši, tedaj . . . ! V murskosoboški delavsko-uslužbenski menzi so miši. Te miši (mislimo strežnice) veliko beže in mnogo delajo, toda včasih jim je pri strežbi kdo bolj pri srcu, to pomeni, da imaš pravico eno in pol ure čakati na večerjo, kar te mora le razjeziti. Ko pa je mačka doma (mislimo tov. Berketa) hm ... tedaj pa je red; ko pa ni mačke, tedaj... oh! Tedaj pač ni reda. Ta mali »mišek Jolanka« se včasih malo preveč vrti okrog tistih, ki niso abonenti menze in pridejo v menzo samo zato, da se po domači izdatni večerji junaško okrepčajo z vinom. Takrat »mišek Jolanka« pozabi žejnim abonentom natočiti kupico slatine. Prosimo mačko, kadar je ne bo doma, da prej te miši, že zaradi reda, malo »zastraši«. Kmetovalci, obiščite živinorejsko razstavo! 17. septembra 1950 priredi murskosoboški OLO v Puconcih, dan živinorejcev, združen z razstavo goveje živine. Spored dneva je sledeči: Ob 9. uri bo začetek razstave in ocenjevanje razstavljene živine. Ocenjevala bo strokovna komisija iz Ministrstva za kmetijstvo, nato iz drž. posestev in naprednih živinorejcev. Ob 14. uri bo kulturna prireditev z nastopi kulturno-prosvetnih skupin iz okoliških vasi. Nato bo razglasitev ocenjevalnih rezultatov in razdelitev nagrad razstavljalcem za najboljšo živino. Ob 16. uri bo kmečka veselica v gostilni kmetijske delovne zadruge. Na razstavi bo razstavljena živina iz drž. posestva Rakičan in Beltincev, nato kmet. del. z iz Tešanovcev, iz Puconcev. Moravcev, Sebeborcev itd. Razstavljali bodo tudi privatni živinorejci iz raznih krajev. Za razstavo pride v poštev predvsem živina z dokazanim rodovniškim poreklom. Sodeč po predpripravah, bo razstava zelo zanimiva, ker nam bo tudi pokazala važnost selekcije pri živini Vsem kmetovalcem-živinorejcem se priporoča, da si ogledajo razstavo. Boljše seme, večji pridelek! Vsak kmetovalec prav dobro ve, da je od dobrega in zdravega semena tudi odvisen dober pridelek. Čeprav se pripravi in dobro pognoji zemljo pa se poseje slabo seme, ne bo zaželenega in dobrega pridelka. Da se omogoči kmetovacem večji pridelek, je organizirala ljudska oblast zamenjavo slabega semena za kakovostno seme pšenice, rži in ječmena. Zamenjavo vrši za murskosoboški okraj prejšnja semenarna OZKZ, ki je na Lendavski cesti, a po potrebi bo zamenjava tudi v drugih krajih pri Kmetijskih zadrugah. Na razpolago je pšenica Bankuti, pšenica Beltinska, rdečeklasna štev. 831 in bela štev. 277, rž Loosdorf in Dregarjeva in ozimni ječmen Peragis. Vse te sorte so bile pregledane že na njivi med rastjo od posebne komisije in so priznane kot prvovrstne za seme. Seme je bilo v semenarni očiščeno na selektorju in razkuženo z živosrebrnimi prašili. Pogoji za zamenjavo so sledeči: Za 100 kg semenskega (očiščenega in razkuženega) žita je dati 110 kg istovrstnega merkantilnega žita, torej za 100 kg semena pšenice, 110 kg merkantilne pšenice, a za 100 kg semena rži, pa 110 kg merkantilne rži ali pšenice. Za 100 kg semena ječmena 110 kg ječmena ali pšenice. Možnost zamenjave je tudi v razmerju 100:100 v doplačilu 155 din za 100 kg. Merkantilno blago prevzame tudi semenarna, tako da ga ni treba oddajati v zbirni center odkupnega podjetja Razpoložljive vrste so se izkazale dosedaj za najboljše v naših razmerah. Pridelovalci pa si naj izberejo tisto vrsto, ki jim odgovarja za njihove prilike. Kmetovalci, poslužite se ugodnosti, ki vam jo nudi ljudska oblast in zamenjajte slabše žito za boljše. Kmetovalci, razkužite semena še pred setvijo! Razne sneti nam napravijo mnogo škode na žitaricah: pšenici, ovsu, ječmenu, koruzi, prosu itd. Od raznih sneti je najbolj razširjena trda ali smrdljiva snet na pšenici, ki nam dela tudi največjo škodo. Trdo snet lahko opazimo že na njivi, v času ko se začne razvijati zrnje. Napadeno klasje predčasno porumeni oz. dobi sivkasto umazano barvo. Pleve štrle nekoliko narazen, zrnje je debelejše in krajše, kakor v zdravem klasju. Po teh znakih že od daleč loči vešče oko napadeno klasje. Ko dozori zrnje, ima v notranjosti namesto moke črno smrdljivo snov. To so trosi, seme te bolezni. Ob mlačvi se snetjava zrna zdrobe, a trosi se pa razprše po zdravem zrnju, tako da se vidi ves pridelek pšenice sajasto umazan. Ako posejemo nerazkuženo seme, se istočasno izvrši na zdravem semenu okužba in razširitev bolezni že za drugo leto. Napadena zrna se razdrobe najmočneje pri mlačvi, če se pusti pšenico skozi obrezovalec (klasir). Da ne bi ves pridelek postal umazan, imajo mlatilničarji navado, da isklopijo obrezovalec. Pri tem jih ne moti, da ostane več zrn obuto v plavih, saj je najbolj važno, da ostanejo ostala zrna čista. S tem še ni preprečena razširitev bolezni. Napadena zrna ostanejo med semenom. Tudi boben je že nekaj zrn zdrobil, tako, da je seme zadostno okuženo, le da ni tako močno umazano. Trosi so na zrnu, zlasti na kosmatem spodnjem koncu. K posejemo okuženo seme in ko seme začne kaliti, kalijo tudi trosi - bolezni tako, da se njihove kalice zavrtajo v kalečo pšenično rastlinco. Okužba je izvršena. Kakor raste pšenica, tako se tudi razvija bolezen. Vidna pa postane le pred zorenjem. Proti tej bolezni se borimo s 100 odstotnim uspehom razkuževanja semena. Za razkužila uporabljamo razna sredstva, ki uničijo vse kali bolezni. Ta razkuževalna sredstva so v obliki prahu (suha sredstva), kot so to, deresan, ceresan, abavit, porzol, garmisan, segetan itd. To so živosrebrni preparati, ki so zelo zanesljivi in je razkuževanje z njimi zelo enostavno. Na 100 kg pšenice se rabi samo 200 gr teh praškov. Pri razkuževanju zrnja se mora zrnje dobro pomešati s temi prašili. Praktična je uporaba ekscentrično pritrjenih zaprtih vrtečih bobnov, kjer se prašilo ne kadi. Vsa ta kemična prašilna sredstva so strupena. Najbolj znano in splošno rabljeno je modro razkužilo »modra galica«, ki je izvrstno sredstvo proti vsem glivičnim boleznim, kakor tudi proti smrdljivi sneti. Ta uporaba je bolj nerodna, kot pri suhih sredstvih. V rastopini modre galice se mora zrnje 12 ur oko pa pa v pol odstotni razstopini. Pri tem namakanju se zrnje močno napije. in po razkužbi se mora zrno dobro posušiti, da se nam ne pokvari, zlasti, če se takoj ne seje ali pa če se seje s strojem. Premočna raztopina modre galice škoduje kaljivosti. Prav napačna je uporaba v poljubno zaokroženi raztopini modre galice, s katero bi se samo mimogrede poškropilo zrnje. Na ta način razkužilo ne pride v dotiko z bolezenskimi kalmi, še manj pa, da bi te bolezenske kali uničilo. Pravilno in pravočasno razkuževanje semena je pravi način borbe za večje hektarske pridelke. Jesenske konjske dirke na Cvenu V nedeljo, 10. t. m. ob 14. uri so bile na Cvenu pri Ljutomeru velike kasaške in galopske dirke, katerih se je udeležila ogromna množica delovnih ljudi. Dirke so bile izvedene v prazničnem vzdušju, saj je tega dne dirkalno društvo v Ljutomeru praznovalo svojo 75 letnico. To pozdravnih nagovorih in izvedbi štafetnega teka telovadcev, ki so prinesli kasačem pozdrave delovnega ljudstva k jubilejni obletnici — so se pričele konjske dirke s sledečim razporedom zmagovalcev: 1. dirke »Ministrstva za kme- tijstvo« za enovprežno heat vožnjo od 4- do 12 letnih konj. Prvo mesto je zasedel Križanec Hubert iz Dobave z dirkalnim konjem »Olko», na drugo mesto se je plasiral Hafner Drago iz Zagreba s konjem »Bojkom«. 2. Spominske dirke »Jožefa Rajha« za enovprežno vožnjo od 4 do 12 letnih konj kasaške reje »Elba«, vozač Skuhala Mirko iz Križevec, »Volna« vozač Bežan Mirko iz Šalinec. 3. dirke »Ministrstva za kme- tijstvo« LRS 2 heat. 1. »Olko«, Križanec Hubert iz Dobove; 2. »Pristojna«, Herceq Jožef iz Maribora. 4 dirke »Naša mladina« za enovprežno vožnjo dvoletnih jugoslovanskih konj kasaškega porekla. 1. »Lacko«, Petovar Milan iz Bun- čan, 2. »Moneta«, Marinšek Ivan iz Ljubljane. 5. dirke »Delovno ljudstvo« enovprežna vožnja za triletno jugoslovanske konje. 1. »Lota«, Hafner Drago iz Zagreba; 2. »Proja«, Slavič Ludvik, Bunčani. 6. dirke »Partizan« Ravne galopske dirke za konje iz okraja Ljutomer in M. Sobota. 1. »Alde«, Kocbek Karel iz Pristave; 2. »Zora«, Babič Netko iz Gor. Krapja. 7. dirke »Mursko polje« Jubilarni handicap za seniorje nad 50 let starosti iz okraja Ljutomer. 3. »Proja«, Slavič Joško, Bunčani in Radgona, enovp. vožnja; 2. »Preda«, Bežan Janez, Babinci; 3. »Elba, Skuhala Franc, Križevci. 8. dirke »Jugoslovanske armade« Ravna galopska dirka za konje pripadnikov JA in NM. 1. »Vitez Marko«, Gantar Ciril, miličnik iz Ljubljane; 2. »Duga«, Martinčič Engelbert, miličnik iz Ljubljane. 9. dirke »Okraja Ljutomer« Tolažilni handicap, enovprežna vožnja za konje od 3. do 12. let iz vseh krajev. 1. »Jerin«, Bolkovič Jernej Turnišče 2. »Predan«, Bežan Mirko, Šalinci; 3. »Fiteja«, Hafner Drago, Zagreb. 10. dirke »Obdelovalne zadruge« Dvovprežna dirka za konje od 3. do 12 let iz vseh krajev, 1. »Pristojna-Naprej«, Herceg Jože, Maribor 2. »Elba-Volna«, Skuhala Mirko, Križevci; 3. Pali-UdriElja«, Makovec Mirko, Lokavci. Jubilarno darilo na teh dirkah si je priboril Slavič Joško iz Bunčan in poleg ostalih tekmovalcev prejel denarne nagrade. Stran 8 »LJUDSKI GLAS« M. Sobota, 14. septembra 1950 V MURSKO SOBOTO ki je priredi 1. oktobra 1950 Okrajni odbor OF v Murski Soboti na travniku pri novi gimnaziji. GLAVNI DOBITKI: 1. Motorno kolo znamke „Arijo“ 500 ccm 14. Stiskalnica 2. Kompletna spalnica 15. En par moških škornjev 3. Radio aparat 16 1 moška ura 4. 8 m3 bukovih drv 17. 100 kg krušne moke 5. Pitana svinja v teži 100 kg 18. Lončena sobna peč 6. 10.000 kom. zidne opeke 19. 2m desk 7. Kuhinjsko pohištvo 20. 1 telička 8. Moško kolo 21. Alfa kotel 9. Namizni štedilnik z ekonomično kurjavo 22, Reporeznica 10. 100 kg bele moke 23. Športni otroški voziček 11. Kompletni plug 24. 1 par moških čevljev - gumarice 12. Kamgarn blago za moško obleko 25. 1 par pujskov 13. Slamoreznica Poleg glavnih dobitkov bo razdeljenih še nad 2000 manjših dobitkov v skupni vrednosti nad 1 milijon dinarjev. Za pijače in jestvine je obilo preskrbljeno. Cena tombolski kartici 30 din. Pohitite z nakupom, ker je število kart omejeno. Karte so v predprodaji v vseh trafikah in prodajalnah soboškega okraja ter po trafikah v Ljutomeru, Radgoni in Dolnji Lendavi. ODBOR. Urejuje uredniški odbor.— Odgovarja uredniški odbor. —.Naslov uredništva: »Ljudski glas« Murska Sobota. —Tiska Mariborska tiskarna.