Posamezna Številka 8 dinarjev PoStnina plačana v gotovini ZASAVSKI leto vii., štev. 2 Izdata Obalni odbor Socialistične mze delovni* ljudi r Trbovljah — Urejuje in odgovarja urednišii odbor Odgovorni urednik: Stane Štiblar — Tiska Mariborska tiskarna 1 Maribora — Naslov uredništva in uprave: ..Zasavski vestnik" Trbovlje I., uprava rudnika — Telelon it. 54 — Račun pri podruinici Narodne banke r Trbovljah 614-T-146 — List izhaja vsako sredo — Letna naročnina 300 din, polletna 150 din. četrtletna 75 din. mesečna 25 din — Posamezna Itevilka 8 dtn Rokopisi morajo bvli v uredništvu najkasneje vsak petek dopoldne in se ne vračajo TRBOVLJE, 13. JANUARJA 1954 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Z zasedanja razširjenega plenuma OSS v Trbovljah Pred kratkim je v Trbovljah se bistveno razlikujejo od nalog zasedal razširjeni plenum Okraj• delavskih organizacij v stari Juri ega sindikalnega sveta. V sko- gosiaviji. Naša družbena ureditaj štiriurni, zelo pisani diskusi- tev je drugačna, kot je bila ne-ji so člani plenuma živo razprav- koč in tudi naše življenje se je ljali o raznih problemih, ki zade- v mnogočem pri graditvi socia-vajo naše družbeno in zasebno llzma spremenilo. Postali srno na-življenje, ter iskali najboljšo re- prednejši in bolj demokratični — Mraz in sneg sta preprečila dela pri gradnji Delavskega doma v Trbovljah šitev teh vprašanj, zlasti še, kako pojavljajoče se težave v korist spiošnosti odpraviti. Iz diskusije o naših zanimivih gospodarskih problemih smo povzeli, da izza časa, odkar delavci sami upravljajo naša podjetja in odkar smo potrdili nove gospodarske uredbe, naraščajo tudi naloge naših sindikatov, ki so danes postavljeni pred večjo odgovornost kot v preteklosti. Jedro vseh teh nalog je skrb za blaginjo našega delovnega človeka in briga, kako dvigniti njegovo materialno in kulturno raven. Tov. Jože P.kelj, predsednik OSS, je v svojem govoru sprožil nekaj važnih vprašanj, katerih rešitev stoji pred naš’mi sindikati. Dotaknil se je v svojih izvajanjih družbene vloge in vsebine dela naših sindikalnih podružnic — večji del svojega govora pa je posvetil problemom delavske mladine in vprašanju družbenega upravljanja Zavoda za socialno zavarovanje. Tovariš Pikell je med drugim dejal sledeče: »Problemi, ki se porajajo pred sindikati zaradi naglega razvoja industrializacije naše države in zaradi vel:kega dotoka delovnih ljudi iz vasi v mesta, narekujejo tudi spremembo sindikalnega dela. Pogoji graditve socializma v naši državi in tudi naloge naših sind kotov so povsem drugačne kot v kapitalističnih deželah ter Novoletna poslanica rojakom v tujini Spet se je kolo Sana obrnilo za leto dni. V končanem letu se je marsikaj zgodilo; bolezni, smrti, rojstva, poroke in nesreče posameznikov ter usodne odločitve za narode in države, od katerih najvažnejša za nas je borba za tržaške Slovence, ki še vedno traja. Majhni narodi na svetu so še vedno izpostavljeni samovolji velikih narodov in držav in nova ^ Jugoslavija je pokazala v tej ne- slovenske izseljenske matice. To nasitni politilu velikih m močnih prizadevanje bo Matica v letu kot prijatelji, kot zavezniki. Vsi | rojaki, k: so letos obiskali svojo rojstno domovino, pa najsi so bili to rojaki iz ZDA, ki jih je bilo ; največ, ali iz Argentine. Brazili Zato gleda Slovenska izseljenska matica s polnimi nadami v bodočnost; za vas, slovenski izseljenci, smo jo ustanovili, za vas bomo delali, da se sloven- svojo doslednost, da se zmagovito upre vsakršni taki samovolji, ki n; nikoli v skladu za ohrani- ] tev miru na svetu, ki ga vsi narodi terjajo zase in za ves svet. Slovenski izseljenci, kjerkoli že na svetu, so vedno podpirali svojo rojstno domovino v njeni borbi za pravične stvar, saj je ta borba končno tudi njihova, kadar gre za to, da se prepreči krivica narodu in državi, ki si ničesar drugega bolj ne želi kot miru in bratstva med narodi. V minulem letu nas je zapustilo precej slovenskih rojakov, ki so za časa svojega življenja aktivno posegali v politično in narodnostno življenje slovenskih izseljencev. Med temi je zavzemal najodličnejše mesto Etbin Kristan, ki je polnih 35 let posvetil našim izseljencem. Vsem tem rojakom časten spomini Slovenski rod v tujini se tako nenehno krči in krči, kar ne more nihče preprečiti; življenja ugašajo, ker je to zakon narave in kadarkoli kak slovenski izseljenec umre, usahne tudi kaplja slovenske krvi, ki se je razlila PO vsem svetu. Toda življenje teče kar naprej — in tisti, Id žive, imajo besedo. In kakšna naj bo ta beseda med namj in slovenskimi izseljenci? Vesela in bodra, ker je življenje lepše, če z veselim srcem poprimemo za delo, k: nas čaka! Tega dela pa je še mnogo ta še lep čas. Predvsem si dajmo drug dragemu, kar imamo! Najdragocenejše naše bogastvo je naše slovensko srce, tega imamo mi kot vi ln kadar srce vodi delo, je to delo plemenito ta plodonoeno. Tujina človeka preoblikuje na zunaj, srce pa ostane neizpremenjeno. Vsem nam je skupna slovenska materina beseda, slovenska pesem— to se pravi korenina s katero vs: srkamo od svoje rojstne grade. Vse to nas veže na večno prijateljstvo. Čeprav nismo vsi enih misli, kako se politične niti razvijajo pri nas ali pri vas, ven-aar je za vse slovenske izseljence rojstna domovina ena sama, edino. M: živimo po svoje, vi po vaše. Toda vsi želimo tej edini rojstni domovini le dobro. In na tej bazi našega skupnega prizadevanja se bomo vedno našli. je, Kanade, Francije, Holandije, I stvo v tujini čim dalje ohrani v Belgije in Nemčije, so se lahko ponos in čast rodu, iz katerega prepričali o tem prizadevanju vsi izhajamo. Če bo vaš vnuk, ki “ bo odraslel pod tujim nebom, že v letu , sprejel jezik in navade njegove 1954 še izpopolnila. S tem, da je Izseljenska matica pričela izdajati vsakoletni »Slovenski izseljenski koledar«, je napravila korak naprej v delu za naše izseljence. Knjiga »Zgodovina slovenskega naroda« v slovensko-angleški izdaji je v tisku. Slovenska izseljenska matica pa pripravlja tudi svoj lastni časopis, tako da bodo vsi slovenski izseljenci med seboj povezani z besedo, ki jo bodo napisali izseljenci sami. tamkajšnje domove, s ponosom dejal: »Moj ded ali moj oče sta bila Slovenca, doma izpod Triglava!« — bo doseženo tisto, kar se v zgodovini kakšne dežele ne sme pozabiti. V novem letu vam, ljubi rojaki, želimo vsem obilo osebne sreče in zadovoljstva, vaši in naši deželi pa miru in blagostanja vsem delovnim ljudem. Glavni odbor Slovenske izseljenske matice ževali vseh sestankov in razprav ' stega časa, ki ga ima na razpola- gremo v socializem — zato imajo tudi sindikati danes pred seboj bistveno drugačno delo in naloge — vse važnejše in odgovornejše kot prej. Če pogledamo obdobje od naše osvoboditve pa do dneva, ko so naši delavci sami začeli gospodariti v naših tovarnah in drugih industrijskih podjetjih, vidimo, kako važno družbeno vlogo so igrale v tem času ravno naše sindikalne organizacije. Zastopati so morale 'koristi naših delovnih kolektivov, na drugi strani pa spet va- j rovali koristi sploanosti, blagi- j njo vseh družbenih slojev, kar je j bilo in je še vedno težavna naloga, zlasti pri ljudeh, ki so jim osebne koristi več kot pa blagl-i nja vseh. Izza časa, odkar je uprava na-j ših podjetij v rokah delavcev kol 1 proizvajalcev vseh dobrin, se je delo naših sindikalnih organizacij spremenilo. Pomaknilo se je zlasti na kulturno in politično vzgojo delovnih ljudi. Tudi v I naši gospodarski politiki nimamo danes več nerešljivih problemov '■ — glavno v lej politiki je pa sedaj uspešno samoupravljanje naših industrijskih in drugih gospodarskih podjetij po proizvajalcih i — delavcih samih.* V sledeči diskusiji so člani plenuma pri analizi našega dela v preteklem letu grajali neljub pojav, da je v posameznih družbenih organih mladina vse premalo zastopana. Mladi ljudje, zlasti v tovarnah in drugih industrijskih podjetjih, zelo slabo poznajo ustroj in načela našega gospodarskega življenja, odtod tudi mlačnost za naša gospodarska In obča družbenopolitična vprašanja. — Vsi navzoči so bili edini v tem, da je treba našim mladim kadrom omogočili, da se bodo v svojih podjetjih udele- delavskih svetov in upravnih odborov. Ob udeležbi na takih sestankih in razpravah bo mladina videla, kako važno delo in naloge stoje pred njo. V nadalnji debati je plenum obravnaval tudi vprašanje brezposelnosti, o katerem vsekakor v našem okraju vse premalo razmišljamo in govorimo, četudi je brezposelnost naše mlajše ženske nekvalificirane delovne sile pereče vprašnje, prav tako nujno tudi pri vseh mladih ljudeh, ki takoj po dovršitvi šolskih obveznosti ne dobe primerne zaposlitve. Takšen človek je v veliki nevarnosti pred kvarnimi vplivi, za katere je zlasti zaradi svoje mladosti in neizkušenosti ter pro- go, še posebno dovzeten. O kakšnih posebno slabih, karakterističnih primerih v Trbovljah ne moremo govoriti, tudi hudih dejanj mladinskega kriminala pri nas ni, vendar bo OSS temu vprašanju tudi na prihodnjih sejah posvetil vso skrb. Plenum je končno določil posebno komisijo, ki ima nalogo, da se poveže z Zborom proizvajalcev pri Okrajnem ljudskem odboru, da skupno proučijo vse možnosti za zaposlitev mladih ljudi, ki so skončali šolo, poiskali pa je treba tudi vire za Izgradnjo dopolnilne industrije v našem okraju, v kateri bo našla delo predvsem naša ženska mladina. -E- v • ■ • pozori Tudi letos pripravlja uprava »Zasavskega vestnika« veliko nagradno žrebanje za vse tiste naročnike našega lista, ki bodo do 30. aprila 1954 poravnali naročnino »Zasavskega vestnika« za vse letošnje leto. Žrebanje bo predvidoma 30. aprila 1954. Za sedaj omenjamo, da bomo za to žrebanje pripravili preko 100 lepih nagrad. Pohitite torej s poravnavo naročnine, saj položnice ste že prejeli v eni izmed zadnjih številk. Vsi stalni naročniki našega Usta imajo s poravnavo naročnine še drugo ugodnost: za primer smrti po kakšni nezgodi SO ZAVAROVANI ZA VSOTO 10.000 DIN, ki se izplača svojcem ponesrečenca — za primer trajne invalidnosti po taki nesreči SO NAROČNIKI ZAVAROVANI ZA 20.000 DIN. Omenjamo še, da stane naročnina za naš list mesečno samo 25 din — ako ga pa posameznik kupuje vsak teden sproti, tedaj je list zanj dražji in tudi ostalih ugodnosti tak bralec lista nima. — V eni izmed prihodnjih številk bomo že objavili del nagrad, ki smo jih pripravili za naše žrebanje, katera so nam podarila naša podjetja in ustanove ter nam tako tudi letos pomagala k čim večjemu uspehu naše akcije. UPRAVA »ZASAVSKEGA VESTNIKA« Študenti našega okraja so si ustanoviti svoje društvo Zveza študentov uvaja v zadnjem času nov način dela na podeželju: ustanavljajo se različni akademski klubi, ki združujejo v sebi vse študente določenega kraja, predela ali okraja. Doslej je bilo ustanovljeno že več takih klubov, od katerih sta najbolj delavna klub v 2ireh in klub belokranjskih študentov. Tud; v našem okraju zasledimo že zgodaj prizadevanja po takem klubu — če drugače ne, vsaj pri organiziranju brucovskih večerov. Te so vedno pripravili le posamezniki, večina pa ni bila organizacijsko vezana, zato tudi pomagala ni. Pred let: je bil ustanovljen neki akademski klub., ki pa je moral prenehati z delom. V začetku prejšnjega meseca so se pa študenti zbrali v Ljubljani, da se pogovore o svojem društvu. Izvolili so iniciativni odbor, ki je pripravil ustanovno skupščino društva. Ta je bila v nedeljo, 3. januarja, v dvorani OLO Trbovlje. Od 140 študentov, ki žive na območju našega okraja, se je ustanovnega občnega zbora udeležilo le okoli 50 študentov (za primer: iz Zagorja in Radeč samo po dva). Skupščini so prisostvovali kot gostje sledeči tovariši: Šinkovec, predsednik univerzitetnega odbora ZSJ iz Ljubljane, Rudi Bregar, zastopnik CK LMS, Lado Levec za LPS okraja Trbovlje, Mirko Skalin za okrajni prosvetni odsek in Jože Turk, ravnatelj trboveljske gimnazije, j besedi tudi tov. Mirko Skalin * Zima — zima bela... V imenu iniciativnega odbora je skupščino odprl študent agronomije tov. Boris Skalin. Po izvolitvi vodstva skupščine je povzel besedo študent rudarstva tov. Lado Vrtačnik, ki je v svojem krajšem poročilu navedel razloge, ki so pripeljali do ustanovitve kluba študentov v našem okraju, ter nanizal nekaj problemov, ki naj bi jih klub v bodoče reševal. Nato so navzoči izvolili 9-članski odbor, nadzorni odbor in disciplinsko komisijo. Ko so obravnavali pravilnik novega društva, ki ga je dal iniciativni odbor skupščini v pretres, so se domenili za ime novega društva. Novo društvo študentov našega okraja se imenuje »Revirsko akademsko društvo* (RAD). Iz pravilnika povzemamo, da je član društva lahko vsak študent na območju trboveljskega okraja, ki ie član ZSJ ta priznava štatut RAD. Izredni član društva pa je lahko vsakdo z akademsko izobrazbo v našem okraiu. Društvo ima lahko tudi svoje častne člane. Razvila se je diskusija o vprašanju, kako naj društvo pri nas deluje. O kakšnem specialnem pevskem zboru ali dramski skupini RAD ne bo govora, ker nje* govi člani že ali pa še bodo aktivno sodelovali v »Svobodi« — seveda, kolikor jim bo to čas dopuščal. Študenti so pa sprožili misel po Ljudski univerzi, ki naj bi jo RAD zbudil in poživil: študenti potujejo po raznih praksah v naših južnih krajih jih ali pa v tujini; vse svoje izkušnje, opazovanja in vtise bi lahko na predavanjih LU zanimivo popisali našim ljudem. Društvo bi nadalje organiziralo razna gostovanja naših znanih umetniških ansamblov iz Ljubljane po naših revirskih središčih. Prirejajo bi pa tudi družabne večere, kjer bi se študenti spoznali z akademiki našega okraja. Odločilno vlogo bo Igralo društvo v pogledu pravilne usmeritve naših gimnazijcev za visokošolski študij kakor tudi pri povezavi z LMS, katere člani so bili vsi študenti. V diskusiji sta se oalasila k in tov. Šinkovec, ki je poudaril, da naj bo RAD tisti činitelj, ki bo zainteresiral revirsko javnost za probleme študija na univerzi. TVS in MVS. Da taka vprašanja obstajajo, vidimo iz bojkota predavanj gradbenih študentov v Ljubljani in še po dragih visokih šolah. Izvršni svet LRS je to pereče stanje spoznal za resno, zato bo v kratkem izdal začasno uredbo, ki bo normalizirala odnose med študenti in šolo. Posebno važna na ie za naše revirske kraje novica, da bodo v Ljubiiani opustili rudarsko lakul-teto in jo prenesli v Sarajevo. RAD naj bi seznanil naše radarje s tem problemom ta verjamem, da bodo tudi ti povedali svojo besedo Društvo ie ustanovljeno. Upamo lahko, da bo uspešno vršilo svoje poslanstvo, ki mu ga nalaga današnja socialistična stvarnost. -t. Smernice sodobnega sadjarstva s posebnim ozirom mi značilnosti našega okraja (Nadaljevanje) 5. In vendar tudi sorta še m vse! Drevje iste vrste ima prav različne lastnosti. To je tudi razumljivo: cepiči, s katerimi smo drevje požlahtnili, izvirajo od različnih dreves ter imajo zato razne podedovane lastnosti, divjaki pa, ki smo nanje vcepili cepiče, so sploh sorta zase. Oboj; — podlaga in cepiči — vplivajo na svojstva žlahtnega drevesa in pri vsakem drevesu je vsota vplivov drugačna. Kolikor dreves — toliko razločkov vsake vrste! Ta rešeni ca je prav ob sadnih ogledih in razstavah najbolj vidna. Iz te okoliščine sledi zaključek, da bi bilo treba in da bomo morali v sodobnem sadjarstvu ugotavljati svojstva in zasledovati razvoj vsakega drevesp posebej, odbirati vsestransko najboljša izmed njih ter le od njih jemati cepiče, če bomo hoteli doseči drevje z boljšimi lastnostmi. Saj tudi živinorejci niso zadovoljni že s tem, da je živina n. pr. sivorjavega plemena, marveč vsako govedo posebej nadzirajo (kontrolirajo) ter odbirajo (selekcionirajo) za pleme le najboljše od njih. Koliko sadnih dreves z najboljšimi lastnostmi pa zraste.se izrodi in posuši, ne da bi kdo vzel od njih vsaj en sam cepič — medtem ko istočasno jemljejo drevesničarji vsako leto na deset tisoče cepičev od drevja s slabimi dednimi lastnostmi — največkrat z dedno nerodovit-nostjo, ker daje tako drevje največ cepičev. S tem se kakovost našega sadnega drevja iz roda v rod slabša, namesto da bi se izboljšavala. Selekcija sadnih dreves vseh vrst je zaradi zagotovitve najboljših cepičev prvi pogoj za napredek našega sadjarstva — in vendar se zanjo doslej praktično red-kokdo zmeni. 6. Ze večkrat smo vzeli za primero sadnemu drevju drevesa v gozdu, pa jih še enkrat! Vsak kmet ve, da je slabo za gozd, če vsako leto grabimo listje v njem in da najbujneje raste in uspeva drevje v nedostopnih krajih, kjer listje ni bilo še nikoli pograbljeno. Kako pa delajo sadjarji? Ne samo, da vsako leto pograbijo listje izpod drevja — kar je sicer pravilno zaradi uničevanja glivičnih bolezni —marveč vsako leto pokosijo in pograbijo izpod drevja tudi vso travo, ki je zrastla v sadovnjaku — pa tudi vse veje, ki so jih odžagali pri čiščenju, zvozijo domov in doma pokurijo. Od kot naj potem drevje dobi hranilne snovi za rast in plod, razen če po naključju ni posajeno n« prav rodovitnih tleh? Odgovor na to je jasen: edino s gnojenjem! Gnojenje sadnemu drevju je v večin! primerov potrebno že »radi nadomestitve hranilnih snovi, ki jih izčrpavata iz zemlje drevje in trava, mi pa jih odvažamo iz sadovnjakov, namesto da bi vse to pokrilo in zastrlo tla, varovalo vlago v j tleh in počasi trohnelo ter s ] tem zemljo pognojilo, jo oboga-| tilo s humusom in dalo drevju ; moči za nadaljnjo rast Hkrati pa je potrebno gnojenje tudi zato, da z njim uravnavamo medsebojno razmerje posameznih hranilnih snovi v tleh v takšno, kakršno je za uspevanje sadnega drevja najugodnejše. To velja zlasti glede povečanja zalog dušika v tleh, Id je po sodobna) nazdranjih tista snov, ki jo sadno drevje potrebuje za 3. Na stalno mesto presajaj- j sestojč mnogokrat vsi stroški mo čim mlajša drevesca. | za napravo in oskrbovanje na- 4. Poiščdmo za vsako lego in j sada le v izkopu jame, nakupu za vsako zemljo najuspešnejšo drevesca in kola ter v posaditvi. hiter razvoj in redno rodnost vf **BUUea in vlage. tleh ineteo vet&e množine. 7. Vemo nadalje, da drevo ne dobiva brane samo iz zemlje, marveč tudi iz zraka, z asimilacijo njegovih sestavin v zelenih listih, za kar pa je potrebna sončna svetloba in toplota. To vemo, vendar delamo, kakor da bi tega ne vedeli Kolikokrat vidimo, kako drevje divjš in tekmuje z rastjo v višino, ker se niže pri tleh medsebojno za-senčuje, zaradi česar spodnje veje ne rodč več in odmirajo. dovolj prostora na soncu! Drevje lahko sadimo na gosto, toda saditi moramo plemena oziroma vrste z različno življenjsko dobo. Ko se nasad nekoliko razraste, izsekajmo drevje z najkrajšo življenjsko dobo, ki se je do tedaj že izrodilo. Cez eno ali dve desetletji izsekajmo še drevesa s srednjo življenjsko dobo, tako da bodo imela drevesa z najdaljšo življenjsko dobo dovolj prostora, svetlobe in zraka. In obnova naših sadovnjakov bi obstajalo v mnogih primerih predvsem ▼ izsekavanja vsaj polovic« dreves, ker so nasadi sedaj za toliko pregosti V hribovitih in valovitih legah sodobno sadjarstvo ne dovoljuje več sajenja dreves v enakomernih, križajočih se vrstah, marveč sajenje po »»lojnicah«, namreč: čim hujša je drevesno sorto, pri čemer se opirajmo na izkušnje v dosedanjih nasadih. 5. Ugotavljajmo drevesa z najbolj širni lastnostmi, zaznamujmo jih za. matična drevesa in jemljimo cepiče le od njih. 6. Skrbimo, da bo imelo vsako drevo v tleh dovolj hrane, 7. Omogočimo vsakemu drevesu dovolj sončne svetlobe! Sedaj pa naštejmo še vprašanja sodobnega sadjarstva, glede katerih strokovnjaki še niso enotnega mišljenja: L Način sadjarjenja: Travniško sadjarstvo, čisti sadni nasadi s travno rušo, njivsko sadjarstvo z vmesnimi posevki in čisti sadm nasadi na obdelanih tleh. Vsak izmed teh načinov sadjarjem«) kna svoje .gaarinoeti.in in na- a) TDravnSko sadjarstvo je naš sferi, dosedanji ekstenzivni način sadjarenja. Njegove prednosti so v tem, da ima drevje Pri škropljenju dreves se ni tako da je vse, kar drevje rodi, pravzaprav dohodek brez stroškov. Slabe strani travniškega sadjarenja Pa so predvsem v tem, da drevju ponavadi manjka hrane in da zaradi trave ne smemo uporabljati v dobi rasti strupenih škropiv. Doba do začetka rodnosti drevesa je dolga, sadje pa navadno ne najlepše zunanjosti. V gorskih okoliših bo pač ostal tudi v prihodnje ta način sadjarjenjji. edino umesten. b) Cisti sadni nasadi s travno rušo so najbolj sodoben način sadjarjenja v vseh naprednih sadjarskih državah. Njihove prednosti so v tem, da trava črpa iz zemlje odvečno talno vlago in presnavlja talno rudninsko hrano v rastline, ki jih pokošene puščamo, da strohnijo na mestu pod drevjem ter tla obogatijo s hrano in humusom. Prevažanje škropilnic in sadja je mogoče brez težkoč kot pri travniškem sadjarstvu in tudi odpadlo sadje se ne umaže. Za socialno zavarovanje letos: nad 90 milijard 27,5 MILIJARD ZA POKOJNINE — 39 MILIJARD ZA OTROŠKE DOKLADE Letošnje dajatve, ki bi znašale nekaj več kot 10 % celotnega zamišljenega nacionalnega dohodka, bi se razmeroma neznatno povečale v primeri z izdatki socialnega zavarovanja v minulem letu. Povečanje, ki bi bilo spričo povečanja števila zavarovancev logično, ne pride v poštev predvsem zavoljo tega, ker so se s spremembo uredbe o otroških dokladah avgusta leta 1953 nekoliko znižali izdatki za socialno zavarovanje. Zato tudi domnevajo, da bodo letošnji izdatki nasproti lanskim v glavnem enaki Nov način finansiranja socialnega zavarovanja, ki ga sedaj uvajajo, čeprav ne pomeni v bistvu nekaj načelno novega, je vsekakor pomemben korak za nadaljnjo osamosvojitev socialnega zavarovanja. Njegov mehanizem je takšen, da je moč s precejšnjo gotovostjo domnevati, da bodo takšne velike denarne dajatve za socialno zava-vanje porabili racionalneje in pravilneje. Beograd, 11. jan. (Tanjug). — Sekretariat za socialno zaščito pri Zveznem izvršnem svetu obvešča, da bodo letošnji izdatki za socialno zavarovanje presegli znesek 92 milijard dinarjev: Približno 27,5 milijarde dinarjev bi porabili za pokojninske dajatve in več kot 39 milijard dinarjev za otroške doklade. Ostalih 26 milijard bi pa porabili za zdravstveno zaščito zavarovancev in različne denarne izdatke. ,iIdean!" (c mš psccdcav dovolj svetlobe in zraka, da do_ bimo 6 prostora med drevesi krmo za živino, da trava osu-šuje tla v vlažnih legah in letih itd. Prevažanje škropilnic je brez težkoč; plodovi, ki padaj° na tla, se ne umažejo; izpiranje in odnašanje zemlje je onemogočeno. In končno je ta način sadjarjenja tudi najcenejši, ker Pozdravljati je vljudnost, odzdravi jati pa dolžnost! — je stari izrek. Po osvoboditvi se je naša mladina spet privadila na lepo in spodobno pozdravljanje starejših. Dečki se celo spet odkri- treba ozirati na travo, ker jene *ar ^ le okupator odva dil z dviganjem rok. — Mladina je pa občutljiva: čuti se ponižana in zapostavljena, če ji odrasli ne odzdravljajo in nima več veselja in volje do pozdravljanja takih neprijaznih odraslih, zato tudi opušča pozdravljanje. Naša mladina pozdravlja s krepkim jugoslovanskim pozdravom: »Zdravo!« Sedanja mladina uporabljamo za krmo. Izpiranje in odnašanje zemlje je nemogoče, prav tako tudi izsušitev, ker so tla vedno zastrta. Slaba stran tega načina sadjarstva je pa predvsem dolga doba, preden se .začnejo v nasad vložena sredstva vračati. (Konec prihodnjič) ZADNJE DNI PO SVETU Poglejmo malo v minuli teden V Italiji je predsednik itali- ne da bi se pri tem italijanski janske republike Luigi Einaudi položaj poslabšal, končal posvetovanja za odpravo i V Bonnu so se sestali zahodni btmima, tem bliže naj stoji eno. ^i^dne krize. Socialistični pred- visoki komisarji in razpravljali o stavmk Pietro Nenni je ponovno berlinski konferenci. Proučili so izjavil, da demokrščanska stran- pismo kanclerja Adenauerja, ki ka sama ne more zadovoljiti za- i je terjal, naj na konferenci reši- drevo nad drugim — in obratno. Sele če je drevo posajeno na pravem mestu in vzgojeno na dobri podlagi, cepljeno z najustreznejšo sorto, in cepič vzet od drevesa z najboljšimi lastnostmi, če imajo korenine v zemlji dovolj hrane in vlage, krošnja nad tlemi pa dovolj svetlobe in zraka — šele takrat smemo zahtevati od drevesa, da bo redno in bogato rodilo in navadno tudi v resnici rodi Da ponovimo: osnovna, ne- sporno veljavna pravila sodobnega sadjarstva so: 1. Sadno drevje Je umestno gojiti le v okoliša, kjer so dani vsi naravni pogoji za uspevanje določene sadne vrste oziroma sadnega drevja sploh. 2. Sadno drevesce ah vsaj njegova podlaga mora btti vzgojena na mestu čim bliže stalnega nasada, ali pa vsaj v čim bolj podobnih razmerah, kjer htev sedanjega položaja m cia lahko krizo, kakršna je sedanja samo odgojijo roki, ki jih postavljajo takšne zahteve. KP Italije pa je vnovič kritizirala de-mokrščanski program kot »nepri-kladen« za sedanje potrebe ln označila program socialdemokratske stranke pod vodstvom Sara-gata »kot pameten«. KP Italije skuša uveljaviti svoj program kot edini, ki bi ustrezal težnjam države. Bivši predsednik italijanske vlade Ferrucio Parri je zahteval te dni, naj bi začeli neposredna jugoslovan sko-i tali j anska pogajanja za rešitev tržaškega vprašanja. Parri sodi, da je zdaj ugoden trenutek, da bi našli možnosti za neposredno rešitev tega vprašanja in da bi bilo napačno, če bi to priliko zamudili ter trdi »da dela čas proti Italiji«, zlasti od 1948. leta dalje. Mnenja je, da je vsekakor bolje, da obe morata taka podlaga kot cepič ] stranki določita »modus viven-izvirati od dreves z dobrimi dl«, ki bo omogočal, da dočakata dednimi lastnostim. ugodnejše čase brez spopadov, - jo tudi vprašanje vojnih zločincev, poleg tega pa tudi noto avstrijske vlade, ki je obvestila vse štiri prizadete sile, da namerava poslat: v Berlin svojega zastopnika, ki bo v času konference v ne-službenih stikih z zunanjimi ministri in ostalimi člani delegacije. Avstrijski zunanji minister dr. Leopold Figi je na neki slovesnosti izjavil, da je zamisel o pomiritvi nasprotujočih si političnih in gospodarskih koristi v enotni Evropi »ena najrevolucionar-nejših zamisli, ki so kdaj koli bile«. Ko je govoril o razdelitvi sveta na dva bloka, je izjavil, da politika ravnotežja vojaških sil skriva v sebi nešteto nevarnosti, ki utegnejo povzročiti novo svetovno vojno. Misli, da je poglavitno vprašanje, ki naj bi ga UTedili, »vprašanje razorožitve«. V Franciji je komunistična partija v krizi. Več deset tisoč članov KPF noče obnoviti član- skih izkaznic, ker so nezadovoljni z delom vodstva. Ti člani ustanavljajo sedaj svoje frakcije, mnogo pa se jih je vpisalo v socialistično stranko. Domala povsod kritizirajo vodstvo predvsem zaradi slepe pokorščine CK KPF Sovjetsk zvezi. V poročilu, ki ga priobčuje pariški »Figaro« je poziv vsemu članstvu, naj podpre borbo za obnovo KP Francije. V Celovcu se je vršila letna skupščina Demokratične fronte delovnega ljudstva, ki so se je 1 športniki se pozdravljajo svo-udeležili delegati iz vseh sloven- bodno spet z lepim jugoslovanskih krajev Koroške, kot gostje skim »Zdravo!«, kar je v veliko pa tudi iz Slovenije. Na skupšči- j zadoščenje in veselje tistim, ki ni so odobrili dosedanjo politič- ' so se pol stoletja borili za ta pa ne ve, da smo se borili za ta lep narodni pozdrav skoraj 50 let Pred petdesetim: leti so v stari Avstriji pozdravljali z »Zdravo!« le najbolj zavedni Slovenci. Tisti Slovenci, ki se niso upali odkrito pokazati svoj narodnostni čut, so pozdravljal: z »Na zdravje!« ali »Pozdravljeni!« — samo da ni bilo »Zdravo!« Prišla je prva svetovna vojna. Takrat je ta narodni pozdrav ob pritisku Nemcev in naših domačih nemškutarjev še bolj izginil. Ob prevratu — ob revoluciji leta 1918 so pa zavedni rudarji iz lastnega nagiba opustili in zbrisali napis »Gliick auf!« nad hrast-niškim jaškom in ga nadomestili z jugoslovanskim »Zdravo!«, ki se je pozneje umaknil pred rudarskim pozdravom »Srečno!« Napredni učitelji in učiteljice so vpeljale v šoli narodni pozdrav »Zdravo!«, kar je posebno bodlo takratne klerikalce. Pred drugo svetovno vojno ga je pa odpravil iz šole klerikalni Natlačenov režim. V NOV se ga spet uporabljali partizani No — v svobodi ga pa ponovno lahko rabimo vsi in povsod, tako v šoli, na cesti, po trgovinah in drugih javnih lokalih itd. Telovadci »Partizana«, nogometaši in drugi no linijo DFDL, ki se opira na sodelovanje z deželno zvezo socialistične stranke ter na načela enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja obeh narodnosti na Koroškem. Iz Washingtona poročajo, da se bosta v kratkem sestala ameriški pozdrav. Se nekaj! — Po vseh hrast-niških lokalih: gostilnah, trgovinah, brivnicah itd. se je precej udomačil pri odhodu iz lokala popačeni romanski pozdrav »Adi-jo!« Priporočam naj bi pri odhodu strank uslužbenci teh loka-zunanji minister Dulles in sovjet- j lov in stranke uporabljale jugo- ski veleposlanik Zarubin zaradi uvodnih razgovorov o ustanovitvi mednarodne atomske skupnosti. V Washlngtonu sodijo, da bo ta prvi stik omogočil Dullesu ugotoviti, če je sovjetsko stališče do predlagane atomske skup- slovanski pozdrav »Zdravo!« ali pa naš lep slovenski rudarski »Srečno«. Na to pa naj dosledno navajajo učitelji in učiteljice svoje učence v Soh, starši doma, trgovski in drugi poslovodje svoje uslužbence itd., pa bomo z nosti v resnici konstruktivno, ali i združenimi močmi odpravili popa če ne gre le za propagando. pačeno tujko »Adijo!« — Slovenci, čistimo svoj jeziki ZADNJI DNEVI HITLERJA Ko je von Below odšel iz bunkerja, je bil Hitler že pripravljen na konec. Cez dan so mu prinesli zadnje vesti od zunaj. Mussolini je bil mrtev. Hitlerjev družabnik v zločinstvu, glasnik fašizma, ki je Hitlerju pokazal možnosti' za diktaturo v moderni Evropi in stopal pred njim kot predhodnik v razdobju gublje-nja iluzij in porazov, je začrtal v obliki signala usodo, ki jo morajo pričakovati propadli tirani. Ujeta od partizanov v splošni vstaji v severni Italiji sta bila Mussolini in njegova ljubica Clara Petacci likvidirana in sta bili njun: trupli obešeni za pete v tržnici v Milanu, da ju je lahko maščevanja željna ljudska množica obmetavala s kamenjem. Čeprav sta jima podrobnosti o tem ostale neznane, sta mogla Hitler in Eva Braun le še ponavljati naloge, ki sta jih izdala že poprej: Njuni trupli naj b! bili uničeni, »tako, da ne bo od njiju ničesar ostalo.« »Nočem pasti v roke sovražniku, ki »če nov prizor, da bi zabaval svoje histerične množicel« Prav zaprav je bilo malo verjetno, da so jima prinesli te podrobnosti ali da so ju prav one utrdile v že osvojenem sklepu. Usoda poraženih despotov je bila na splošno vedno ista in Hitlerju, ki je razstavil truplo nekega feldmaršala na mesarski kljuki, nikakor ni bilo potrebno, da poseže po oddaljenih zgodo- vinskih primerih ali po novem in dramatičnem primeru, da izve verjetno usodo svojega lastnega telesa, če ga bodo le našli. Popoldne je Hitler pokončal svojega alzaškega psa-ljubljenca Blondija. Profesor Hasse, njegov bivši kirurg, ki je sedaj zdravil ranjence na svoji berlinski kliniki je prišel v bunker ln psa zastrupil. Druga dva psa, ki sta pripadala gospodinjstvu, je narednik, ki ju je čuval, ustrelil. Potem je Hitler izročil dvema tajnicama kroglice s strupom za primer skrajne sile. Rekel je, da obžaluje, ker jima v slovo ne more dati boljšega darila in je, hvaleč ju zaradi njune hrabrosti, dostavil (kar je zelo karakteristično), da je želel da bi bili tudi njegovi generali tako vdani, kakor sta mu bili onidve. Zvečer, ko so prebivalci dveh zunanjih bunkerjev večerjali v splošnem prehodu — obednicl | Hitlerjevega bunkerja, jih je | obiskal neki esesovski stražnik fn jih obvestil, da se želi Fuhrer poslovit: od gospa ln naj zato nobena izmed njih ne leže k počitku, dokler jih ne bodo poklicali. Okrog pol dveh po polnoči je prispel poziv. Telefonsko so Jih poklicali v bunker in zopet v istem prehodu zbral: kakih dvajset oseb. Ko so bili zbrani polnoštevilno, je vstopil Hitler iz svojega privatnega oddelka bunkerja v spremstvu BoTmanna. Njegov pogled je bil kot odsoten in oči so mu postale steklene od 1 zastora vlage, ki jo je opazila Hanna Reitsch. Nekateri Izmed onih, ki so ga videli, pripovedujejo, da je bil nedvomno pod | vplivom nekega mamila, vendar | tako tolmačenje ni potrebno za ! stanje, katero so na Hitlerju bližnji opazovalci pogosto komentirali Hitler v popolni tišini prekoračil hodnik in se rokoval z vsemi ženskami po vrsti Ta ali ona mu je dejala kako besedo, vendar ni na nobeno odgovoril ali pa zamrmral le nekaj nerazločnega. Ceremonija rokovanja brez besed so postale ta dan nekaj običajnega. Ko je odšel, so ostali udeleženci tega prizora še nekaj časa zbrani, da se razgovorijo o njegovem pomenu. Strinjali so se v tem, da mora imeti le en sam pomen: pred njimi lebdi Hitlerjev samomor. Nato se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Zdelo se je, kakor da izginja velik in težak oblak iz duš prebivalcev bunkerja. Strašni čarovnik in tiran, ki je vse njihove dneve izpolnjeval z neznosno melodramsko napetostjo, bo naglo odšel in oni bodo končno mogli uživati svoj kratki svetli trenutek. V kantini kanclerske palače, kjer so se prehranjevali vojaki in or-donanci, je bil ples. Tudi nje so obvestili o vsem, vendar nihče ni dovolil, da bi bila zaradi tega pokvarjena zabava. Sporočilo iz Fuhrejevega bunkerja jim je velevalo naj bodo tišji, vendar se je ples nadaljeval. Krojač, ki je I bil zaposlen v Ffihrerjevem glav-| nem stanu In ki je bil sedaj zaprt z ostalimi v kanclerski pala-I čl, je bil močno presenečen, ko ga je Brlgadefilhrer Rattenhuber, 1 šef policijske straže in general SS, prisrčno potrepljal po rami in ga pozdravil z demokratično familiarnostjo. V strogi hierarhiji bunkerja je bil krojač docela zmeden. Imel je občutek, kakor da je naenkrat postal višji oficir. »Bilo je ptvič, da sem slišal izreči nekega višjega častnika pozdrav: Dober večer,« I je pripovedoval krojač, »in tako sem opazil, da se je razpoloženje spremenilo iz temeljev.« Nato je j izvedel od nekega — sebi enake- : ga, za pravi vzrok te nenadne ln ' izredne ljubeznivosti. Hitler se Je I z vsemi poslovil in se je priprav- j ljal na samomor. Malo je tako \ uspešnih moči za odstranjevanje razrednih razlik, kakor sta to ravno skupna nevarnost in skupna pomoč. Dasiravno je bil Hitler že pripravljen na smrt, je bil vendarle v bunkerju še vedno človek, Id Je mislil na življenje: Martin BormaBn. Ce že Bo rman n ni mogel privesti nemških armad, da bi prišle ln osvobodile Hitlerja In njega, bo vsaj vztrajal na maščevanju. Kmalu po ceremoniji slovesa, bilo je ob četrt na štiri zjutraj dne 30. aprila, je odposlal drugo izmed onih brzojavk, iz katerih 9e je tako živo odražala nervoza v bunkerju. Bila je naslovljena na admirala DČnitza v Plčnu, vendar Jo je Bormann, ki se ni več zanašal na redne zveze, poslal preko gauleiterja v Mecklenburgu. Glasila se je tako- , le: »Dčnitzl Naš vtis postaja z vsakim dnem vedno čvrstejši, da so bile vse divizije na bojnem polju okrog Berlina nekaj dni nezaposlene. Vsa poročila, ki jih prejemamo, kontrolira Keitel, ki jih zadržuje ali potvarja, Na splošno moremo občevati samo preko Keltla. Fuhrer vam ukazuje, da na mestu ukrenete vse potrebno in sicer neusmiljeno proti vsem izdajalcem! Bormann«. Postscriptum vsebuje naslednje besede: »Fflhrer je živ in vodi obrambo Berlina.« Te besede, I v katerih ni niti sledu o koncu, I ki se približuje, — zdi se, kakor I da zanikujejo, da je konec neposredno pred nami, — nam govorijo, da je Bormann okleval, da bi celo »edaj priznal, da bo njegova moč kmalu splahnela ali pa da jo bo moral obnoviti povsem drug, manj preračunljiv vir. Ko se je pozneje, v tem istem . jutra, začelo redno dnevno delo, : so prišli generali kot navadno vsako Jutro v bunker s poročili J o vojnem položaju. Brigadefiih-rer Mohnke, komandant kanclerske palače, je poročal o neznat- , nem izboljšanju. Šlezijski kolodvor so Nemci ponovno iztrgali Rusom iz rok, drugače pa je ostal vojni položat nespremenjen. Opoldanske vest: so bile zopet slabše. Poročale so, da so predor podzemske železnice v Friedrichstrasse zasedli Rusi. j Predor Vosstrasse, tik ob kane- | terski palači, je delno zavzet: j vse ozemlje v Tiergartenu so zavzeli Rusi) ruske čete so dosegle Potsdamerplatz in Weidendam-merbrilcke čez reko Sprevo. Hitler je sprejemal ta poročila brez vsakega razburjenja. Okog štirinajste ure je obedoval. Eve Braun ni bilo pri mizi, ker oči-vidno ni bila lačna oziroma je morda kosila sama v svoji sobi) Hitler je jede', po stari navadi, kadar Eva Braun ni bila navzoča, z dvema tajnicama in kuharico. Razgovor pri mizi ni naka- zoval ničesar posebnega. Hitler je bil miren in ni govoril o svojih namenih. Vendar pa so bile že v teku priprave za ceremonijo, ki se je približevala. Zjutraj je bilo stražnikom ukazano, naj si vzamejo vse svoje obroke hrane za ves dan skupaj, ker jim pozneje ne bo dovoljeno, da bi ponovno hodili skozi hodnik bunkerja in to v čas« obeda. Hitlerjev SS-adjutant, Sturmbannfiihrer GCinsche, je poslal šoferju in uslužbencu, ki je imel skrbeti za transport, Sturm-bannfiihrerju Erichu Kempki nalog, naj pošlje 200 1 bencina na vrt kanclerske palače. Kemp-ka se je temu upiral, češ da bo le težko našel tako veliko količino naenkrat, vendar mu je bilo ukazano, da mora bencin brezpogojno najti. Naposled je Kempka spravil skupaj okrog 180 litrov in jih poslal naravnost n« vrt Štirje možje so nosili ta bencin v znanih nemških pločevinastih kanistrah, ki so jih nato postavili prt izhodu iz bunkerja za primer nevarnosti. Tam so se srečali z nekim stražnikom, ki je zahteval od njih pojasnilo. Rekli so mu, da je bencin potreben za ventilator. Stražnik jim je odgovoril, da ni neumen, da bi verjel, saj je urejen ventilator aa pogon z oljem. V tem trenutku se je pojavil Hitlerjev osebni sluga Heinz Linge, ki je pomiril ln prepričal stražnika, zaključil prepir in odpustil možake. Kmalu nato je bilo ukazano vsem strešnikom, izvzeti so bili oni, ki so bili v službi, naj takoj zapustijo kanclersko palačo in naj ostanejo ob strani. Niso hoteli, da bi kak slučajni opazovalec bil priča zaključnemu prizora. (Dalje prihodnjič) Sirom po našem Zasavju Spomini na steklarno v Zagorju Skoro bo poteklo 95 let, od- so pa ostali le še stari steklar-i dem! — Glažarpuba.« kar je. v Zagorju ob Savi zače- ji, ki so počasi drug za drugim I Ko se je proti jutru zabava la bivša steklarna s svojim de- umirali. Vendar pa steklarji še bližala koncu, je šef steklarne lom, ki je bila za takratne raz- vedno živijo med Zagorjani, zbral okrog sebe mojstre in jim mere prva svoje vrste. Znano kajti »glažarji« so ostali ne- j napil. Nato so treščili vsi ko-je, da so izdelovali do leta 1928 smrtni v raznih anekdotah. | zarce ob tla in — rajali do Prvi steklarji so bili Nemci, konca. Kako je ta izgledal, si ki so se preselili v Zagorje iz lahko mislite. Ribnice pri Spilfeldu, iz Lam- Na pepelnično sredo so pa buša, iz Voitsberga pri Grazu, steklarji »pusta pokopavali«, iz Kočevja in tudi iz Češke. Pred vrati gostilne so odmerili Razumljivo je, da se je iz te prostor za jamo; Če bi jim go- -------- , pisane mešanice ljudi razvil stilničar ne postregel z vinom lenfeldu« Zaradi pomanjkanja med njimi kaj čuden jezik. VI ali pivom, bi mu pokopali pu- ravno v tej tovarni najboljše in najtrpežnejše steklo. Prvi začetki te industrije so tesno povezani z izsleditvijo premoga, ki se je pridobival takrat kar na dnevnih kopih, na tako imenovanih »Grafenstol- Iz Litije in okolice Sneg so orali s traktorjem Uspela razstava Zveze borcev r»K ktov ' zaposlen razen pri delih v kres- Ob občinskem prazniku NOV apnenicah tudi pri po- produkcija še povečala in pocenila. Kresniški »Remont« pa je ^j; E|cr?5akirečiu7e to podjetje renoviralo tudi šol- Prvi teden tega leta je padlo j po hribih precej snega, večka-' kor v dolini. Cestna uprava je ske Zveze borcev priredil v oskrbela, da so 5. januarja s treh izložbenih oknih (v »Naši sssJs^TsajsajE i tn&srssšs*s w=s vo-Zavrstmska dolana-Smartno. uspelo razstavo predmetov iz Ljudje so videli to pot prvič NOV. Tako so bile razstavljene pri oranju ceste traktor; doslej fuke Padlih borcev, razne slike so orali zasnežene konjsko vprego. ceste le s Ljudska oblast za strokovni dvig kmečkega stanu Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica je nedavno sklenil, da se uvedejo v vsem iz časov NOV (iz borb, iz življenja Zasavskega odreda ter fotografije o osvoboditvi Litije J? in okolice). Razstavljena je bila tudi raznovrstna literatura iz NOV; vse te tiske so prebirali naši ljudje po Zasavju in so jih ob hajkah poskrili, zato so ostali ohranjeni. Za ureditev razstave se je potrudil zlasti solidnega podjetja pa je pogodba, ki jo je sklenil kresniški »Remont« z državnim posestvom v Pšati, kjer bo to komunalno podjetje izvršilo nekaj del za razširjenje delovnega tov. Tone Kaprivnikar-Gorid, iz Ljubljane, po rodu Štangarjev z Brega, id se močno trudi, da "bi bil čimprei ustanovljen Litijski mestni muzej. V zadnjem času je bil sklican spodarske šole Zdaj deluje že 31 takih šol, ki bodo dvigale strokovno usposobljenost naše kmečke mladine. Sole obiskujejo mladinci v starosti od 15 do 17 oziroma 18 let. Šolska obveznost bo dveletna oz. triletna. V ljubljanskem okoliškem okraju so lansko leto poskusno uvedli še sedem takih šol, ki so dale prav lepe rezul- Za ustanovitev muzejskeqa društva v Litiji V liti ji pripravljajo ustanovitev Muzejskega društva, ki ga bodo osnovali predvideno v začetku letošnjega februarja, v okviru Prešernovega tedna. Bodoči litijski muzej bo obsegal splošni del; poseben oddelek bo že iniciativni odbor za ustano- ' posvečen narodnoosvobodilne-vitev litijskega mestnega mu- mu gibanju, v litijskem muzeju žeja. O načrtu organizacije muzeja je poročal arheolog tov. dr. France Starš znanstveni sodelavec Slovenske akademije znanosti in umetnosti, rojak iz Stara steklarna v Zagorju ■ sredstev za prevoz premoga do! tistih časih je tudi v naših kra-njegovih reflektantov se je jih prevladoval nemški duh. ki osnovala v Zagorju okoli leta sta mu bila takratna doba in 1812 steklarna, ki je konsumi- avstrijsko-ogrska oblast zelo rala premog. Podjetnik Schwarz naklonjena, ki je z Nemčijo je kasneje prodal steklarno —j vred delala svoj znani »mostna imenovano »glažuto« — premo-' Jadran«. Rudnik in tudi šol-gokopni družbi na »kukse« — stvo sta bila v nemških rokah, na delnice. Vse te akcije so Posledico tega je zlasti kruto imeli v rokah tuji grofi in ba- , občutil slovenski napredni ži-roni in posredno z njimi tuji velj. Ko so pa tudi domačini kapital. Pokazalo se je, da ta prijeli za delo v zagorski stek- tate, zato so letos sklenili ob- 1 Smartna pri Litiji V kratkem šolanje. Sole delujejo se bo litijski muzejski odbor vezno po dvakrat tedensko. V vseh1 si*^ sešel; upamo, da bomo te- njega časa. pa bodo shranjevali tudi značilne tehnične predmete, ki so jih uporabljali stari obrtniki in rudarji v prejšnjih časih. Namen litijskega muzeja bo, prikazati celoten družbeni razvoj Litije in okolice vse do današ- sta pred prag gostilne, ko o tem. ne izkorišča naše domače prebivalstvo samo materialno, marveč da ga tudi politično in nacionalno zatira in da ga je končno pripravljen tudi fizično uničiti. Z dograditvijo nekdanje tako imenovane »Južne železnice« v letu 1849, ki je vzpostavila transportno zvezo glavnega mesta avstro-ogrske monarhije s prekomorskim pristaniščem Trstom, pa je mogla premogo-kopna družba boljše vnovčeva-ti v Zagorju pridobljeni premog. Zato, in pa ker je tudi stala stara steklarna zelo odročno na bregu, nekako tam, kjer je danes rudniška lami, so vnesli v nemško govorico mnogo slovenskih besed, ki so zlasti po prvi svetovni vojni ustvarile prav klasično steklarsko govorico. Naj navedem samo eno izjavo nekega nemškega steklarja: »Moja srce je Slovenca, moja mat’ pa Korošca!« Pa tudi za zabavo so skrbeli zagorski »glažarji«. Njihova naj- . šolah Je vpisano tisoč mladin- | daj že lahko poročali o začetku — Toli- cev. Te d«1 3e bil strokovni se- dela te naše kultumo-prosvetne stanek voditeljev kmetijsko- ustanove. I gospodarskih šol, kjer so ob-Delo v steklarni je bilo zelo ravnavali problematiko novo-napomo. Pozimi je še nekako ustanovljenih šol. Načelnik šlo, poleti je pa puhtela iz pe- sveta za prosveto in kulturo pri či, kjer se je topila steklena OLO Ljubljana-okolica, tovariš gmota, neznosna vročina. Do Stane Mikuš, je v svojem refe-pasu slečeni, so se mojstri su- , ratu naglasil tudi naslednje: kali okoli peči in pihali z dolgo' Komunalna dejavnost napreduje tudi v Kresnicah Ljudski odbori so za razvoj Siva mrena je bila običajna bolezen steklarjev. Pljučne bo-bolj obiskana vsakoletna prire-: lezni so pa pospeševali menja- Za litijski muzej se naši ljudje zelo zanimajo, zato bomo v kratkem poročali o pripravah za muzej še kaj več. Namizni tenis v Litiji Po porazu s Papimičarjem iz Vevč (3:7) in polovičnem uspehu s Kemičarjem iz Hrastnika ssrtrtffšSfšš: svSsSIS pravljene modele. Te kalupe so bomo dosegli svoj namen in ročiih raznovrstna gospodarska »IT morali stiskati sami z nogami, dali naši kmečki mladini eploš- podjetja. V zadnjem času se fLrf\J 7,3! in to 10 do 15 ur dnevno. Sko- no znanje. Učni načrt teh šol prav lepo razvija Remontno ro vsak steklar je dobil zato v teži po razširjenju kmečkega podjetje v Kresnicah, ki ga vo- JI ^ „7 »O« ukrivljene noge, ki so bile strokovnega znanja. Kmetijska di znani zidarski strokovnjak Su«* L« ku! tipično znamenje steklarjev. Izobrazba je glavni cilj teh šol. j tov. Ribič. W Pozneje so to delo opravljali j Pri gospodarskem zemljepisu | Kresniško remontno podjetje sta z zan«Sj™o Igro p2£rič£ tudi steklarski učenci. Stalno naj spozna mladina bogastvo .opravlja v zadnjem časTadap- valno premagala v™ gledanje v močno svetlobo jeza. naše zemlje, pri zgodovinskem tacije in razširitev kresniških sprotnike Posamezni rezultati pustilo vsakemu delavcu pri teh Pouku Pa naj pridobi vpogled apnenic. To podietje se zaradi dvoboja so bili naslednji-pečeh kakšno očesno bolezen. stalnega povpraševanja po do-‘ Gemedl-Dmovšek 2:0 Jeriha- bodo mladinci doumeli današnjo družbo in pogoje za razvoj naše vseiiudske skupnosti.« ditev je bila na ponedeljek pred ! ioča temperatura, prepih, škod- ^čil^^sSpnikom “taettfe »fošingsboi« (Fa- i ijivi plini in naporno delo v pustni ples). Sef potu. Premnogo steklarjev je brem apnu nenehno širi. Zdaj Praznik 2:0. Jelnikar-Kajzeli 0 2 renovirajo peči. izboljšali pa Gemedl-Praznik 2:0 Jelnikar-’ bodo tudi naprave pri žičnici, Drnovšek 0:2. Jeriha-Kaizeli 2'0 ki dovaža apnenec iz kamnolo- .Telnikar-Praznik 1:2 Gemedl-ma v Zapodju, na levem sav- Kajzelj 2:0. Jeriha-Drnovšek 2:0, pustom — SSKo. i«5rJT«;.^"jSSST-TSSUt fin °»«»»-?*»»■ "SarJKSSS5 *> igralci vina za onemogle steklarje, po- štorih steklarne so Stepo- — °brat zmehanizira,i- k^er »e bo sebno pa še za aktivne delav-1 stavljene peči za proizvajanje llk socialističnega1 človeka. V današnji dobi teži vsak stan za čim večjo strokovno Marsikak Za obrtno in darska šola. Medtem ko je dodarnost: »Benn der Herr De-; steklar je umri" ravno zaradi prejšnja steklarna imela dve rektor tata auf unser Bali tata zastrupitve po plinu. I Jlkovne šole ce. V zagorski rudniški restav-' vrtnarija, so to tovarno opustili raciji je bilo tedaj veselo. Ko in zgradili novo v dolini, pri- i so steklarji vso pijačo spili, so bližno tam, kjer je danes Ru- kovali novo vero v šefovo ra- plina, ki je dajal potrebno vro- j čino za taljenje steklene gmote. Skozi obsežne železne cevi se je dovajal plin. gospodarskih šol, naj obravna- skem brežu Treko'rekV Sav^ v JelnikaZ-Pr^iT^^k tl obrat^znieif^77 £°d° ves Prvonavadeni so igralci Litije, vzorih in si izklesala moralni 1 anlzIra^' k-ier se I. B. Iz Hrastnika Zima je preprečila nadaljnja' voljiv. Po pedagoškem poročila Se mnogo drugih zanimivih spominov je vezanih na nekdanjo zagorsko steklarno, ki jih steklarski peči, jih je bilo v kemma, tata bul nocha zwa v novi tovarni pet. Poslopje Fossl Bier zolln tata,« — po opuščene tovarne so pa preure- naše: »Ce bi gospod ravatelj Ime »Smelo«'1 je žTdanls 0h2-. J* dvaP sodčka^vf’plačati . ?!° Ja. Povedat, mi Vam bomo ja loti — ostali so le še spomini in nič več. Omenimo tudi, da je mnogo naprednih zagorskih steklarjev med NOV padlo od fašističnih krogel in znanih zverinstev nemške nacistične na Javorju pri Litiji . , . , ... Javorje nri Litiji so znane tolpe ter pomrlo mnogo naših kot ze!o prjmeren smuSkl teren. £2' Tjakaj so zahajali prvi litijski strokovne šole pa naj pomaga- dela pri razširitvi hrastniške jo dvigniti strokovno raven na- j ceste. Edino drobilec še drobi še kmečke mladine, da bodo s kamenje ob cesti nasproti Pe-pridom uporabljali svoje zna- ' klarjeve hiše, kjer je tudi cest-nje in sodelovali pri napredku j ni ovinek. S tem pripravlja ob-našega kmetijstva. I enem gramoz. — Ovire pri I gradnji nove osnovne šole so potrebno, da vsi očetje posne- Pred smuškimi tekmami odstranjene in šolo gradijo da- maj0 tSste o{ete ^ je sedaj Ije. Sedaj vežejo tesarji strešni stol, ki bo kmalu pokril šest-oddelčno šolo na Logu za mladino Zgornjega Hrastnika. je zastopnica staršev v predavanju prav dobro obdelala vprašanje sodelovanja doma in šole. Dejala je, da so očetje prav tako odgovorni za vzgojo otrok kot matere, zato bi bilo skih taboriščih. Cas beži in beži in ne bo več dolgo, ko se bo pozabila zagorska steklarna. 2i-vela bo morda samo še v kroniki, če jo bo kdo napisal. Pozabljeno pa ne bo ostalo težko smučarji že pred II. svetovno vojno. Po poročilih zadnjih dni Je smuka na Javorju zelo ugodna in litijski športniki se pripravljajo, da bodo med januarskimi semestralnimi počitnicami delo v steklarni in boj steklar-1 priredili na Javorje več izletov jev za življenjski obstanek — in tudi tekmovanje ki naj po- vse to dobr plačal — Habe- za delo in vsakdanji kruh. R. kaže najboljše smučarje. Pet let obstoja PLZ v Zagtir u Prejšnji teden je Protiletal- I so se začel) prvi tečaji in usta- pomočjo LOMO in okrajnega ska zaščita v Zagorju prazno- novile prve enote. V naslednjih odbora PLZ zgradila tndi ne-vala peto obletnico svojega ob- letih se Je organizacija vse bolj j kaj javnih zaklonišč — to delo ustavila tudi porajajoč* se vell- i °b.tcj Prillk< sta imela utrjevala. Člani so se izšolali j pa bo treba še nadaljevati. *-- * mestni odbor PLZ ka svetovna gosmdarska'križa, plz ^ ki Je tralala od leta 1928 do P*. rudniku skupno slo- bili jw5se7e7atirii1n le nato ceI° zadev0 tiraniziral. Kar je za nas Silve- prijavil pristojnemu sodišču. ___________________________... strovo, je za severne narode Pred kratkim se je zagovarjal Na sodnijski razpravi je obto- ; kar ga kapljice prisilijo, izteče Kresna noč. Vsi se vesele sonca, pred Okrajnim sodiščem V Tr- ženi rudar D. K. dejal, da mu je vsc zdravilo v goltanec Večjim luči in življenja. Mladina na va- bovljah rudar D. K. iz Trbovelj, tovariš A. V. vsoto 22.300 din j otrokom zatisnemo nos, da moti se je hotela otresti pastorje- & je na nepošten način opetnaj- samo »posodil«, ni pa hotel pri- raj0 odpreti usta in jim potem vih zaostalih nazorov. Čez polet- stil za večjo vsoto denarja de- znati svoje krivde na pri sooče- vlijemo zdravila v usta tako, da je so pripravljali svoje qledali- lavca A. V. Slednji je imel veli- nju s prizadetim tovarišem A. ga morajo použiti. šče, ustanovili so svoj klub in se ke težave s svojo ženo, ki že V., ne pri zaslišanju priče Fran- vadili za nastop na Kresni večer dalj časa ni živela s svojim mo- ca Cančarja, ki je potrdila na- TOPLE PIJAČE Pastor jim je prepovedal shaiati žem in mu baje tudi ni bila zve- vedbe tožilca. Obtoženec, D. K. j ZA HLADNE DNI se v šoli, zato so si zgradili klub- sta, zaradi česar je A. V. želel si je od svoje žrtve izposodil na- _ sko dvorano v nekem skednju ločitev svojega nesrečnega zako- dalje tudi kolo, ki ga je obtoze- Topla jajčna pijača (punč). .. ....... -...z .........v V vas: je med vaškfmi deSeti na. Svoj6 težave je A. V. gripo- nec vrnil tožite.ju šele tedaj ko V 4 r™a^b£ Poleg nje Igra v filmu Clark ' spoznal G6ran ljubko dekletce vedoval prijatelj Francu Can- Jesta sam prišel po koloina dom 12 dkg sladkorja. Ko je dobo Gable kot Rhett Buttler, Thomas ; Kerstln, ki je služila kot dekla pri čarju. Ta se je spomnil, da ima obtoženca. Ta si je hotel od to-Mitchell kot Gerald O’ Hara, j njegovem stricu. Med njima je v Trl Kuhano vino. — V dobro po-loščen lonec vlij 11 vina, košček cimeta, 2 klinčka, po okusu tudi malo mušfcatovega oreščka in približno 30—40 dkg sladkorja. Ko zavre, vlij v pogreti vrč in daj na mizo. Vinski punč. — Mešaj, da dobro naraste, 8 rumenjakov ih 40 dkg sladkorja, nakar polagoma zamešaj sok več pomaranč in 1 limone. Medtem zavri liter vina s koščkom vanilje in ga med stepanjem primešaj rumenjakom, nato zgosti med mešanjem v vreli vodi in daj spenjeno v kozarcih z dobrim pecivom na mizo. Grog. — Zavri Vi kg sladkorja z 1,251 vode, pene pa odstrani. Prilij po okusu '/s do 14 litra ruma ali slivovke. Grampampoli. — V belo prsteno skledo vlij steklenico vina, na skledo položi železno mrežico, na to deni kos z ara-kom ali drugim močnim žganjem napojenega sladkorja, ki ga zažgi, da se raztopljen izteče v vino. Potem pomoči še drugi kos, ga zažgi in napravi kakor s prejšnjim; v vinu bodi 56 dkg raztopljenega sladkorja. Prilij še četrt litra kipečega vina (šampanjca). Ako je pijača komu premočna* prilij nekoliko vode. Leslie Hovrard kot Ashley, Laura i vzklila čista ljubezen, kar je bilo H, Crew$ kot letka »Piltypat* in pa za hinavske puritance umaza-Olivia de Haviland kot Melanija, j na nečistost. Pastor je dosegel, Režijo filma so najprej ponu- i da so starši Kerstin odpeljali s dill Georgu Cukorju, a je ni stričevega posestva, toda Goran sprejel. Za njim je Izdelavo lil- i ni miroval, dokler je ni našel. ma prevzel znameniti filmski re- | Ker je imel motorno kolo, se je žlser Vlclor Fleming, ki je vodili vozil k njej, ali jo je popeljal večji del snemanja, a je moral j včasih na izlet v okolico. Ko sta dovršltev Ulma zaradi bolezni opustiti. Končno le Samu Woodu uspelo skončatl ta veliki Ulm. Po gigantski reklamni kampa- menoma zaletel v motorno kolo. nji, kt jo je osebno vodila po- Kerstin je tako nesrečno padla, kojna igralka Carole Lombard da se je ubila. GSranu je za več-(bivša žena Clark Gablea) so za- . no ostalo v spominu njuno prvo počeli s prikazovanjem Ulma »V doživetje ljubezni ob jezeru, te vrtincu*. redki ®o ga razumeli. Pastor je V letu 1953 so 18-krat nastopili Prejšnjo nedeljo je imelo red- kraju je okoliščina, da sta prire- je spomnil, _ v Trbovljah poznanca D. K., ki variša A. V. izposoditi tudi rabi uspešno posredoval pri sodi- dijski aparat, vendar ga na sre* šču da delavec A. V. doseže čo ni dal iz hiše. - . - ., - . . , razveljavljenj? zakonske zveze j Okrajno sodišče v Trbovljah ni letni občni zbor Prosvetno ditvena dvorana m šola v istem s svojo ženo, ker Jo tudi njemu je prišlo po izpovedi tožitelja in društvo v Cemšeniku nad Za- prostoru. Občni zbor si je zasta- usDešno pomaaal v neki sodnij-, obtoženca ter po zaslišanju prič gorjem. V svojem Prosvetnem vil nalogo, da bo društvo še ta ski zadevi do spoznanja, da je tovariš D. domu so se zbrali člani društva mesec začelo z izobraževalnim te- °r"; ..... . „„„co. Ro .» KV,rijem D K lz Trbovelj To-! ^ rt»lo"ko “o'bt.«Si 'okoli | <**»» zbor* Je 1 !■ porSS se tako nekoč srečna vračala variš D. K. je dal ob tej pril nost. , nQgt tQ da . obtojenec p. ' razvideti, da je bila v društvu ! ustanoviti stalni pevski zbor. domov, jima je privozil naproti t svoje »strokovno« mnenje o lo- ; R ogoljufal svojega tovariša najuspešnejša dramska sekcija, j Občni zbor je izvolil nov pastor s svojim avtom In se na- čitvi zakona prizadetega tovariša de]avea jj. i0 sam težko zaslužil ki je lansko leto nastopila doma 1 upravni odbor in sicer za pred- menoma zaletel v motorno kolo. m obljubil, da bo uspešno posre- g denar nadalje da je obto- 10-krat, osemkrat je pa gostova- sednika društva tov. Jožeta Pik- Sn?vŠaČU'riIoardlar Tova' ženec kljub jasno dokazani la drugod. — Prav dobro je de- la. — Ob zaključku je spregovo- buje zato nekaj denarja. krivdi svoje dejanje pred sodi- lovala nadalje knjižnica, ki so jo ril še tajnik Izvršnega odbora nš A. V. mu je seveda takoj rad P j bralci dobro obiskovali. Težkoče LPS okraja Trbovlje, ki je pred- dal na razpolago 2500 dan. Ta obsodba na| bo treMn opo. pa ima knjižnica z nakupom no- vsem naglasil važnost poveča- ... . . , - - . Nato so vsi trije prišli še več-1 min v.em naiVnežcm, ki naseda- vih knjig, ker jih primanjkuje nja članstva. Važno je prav ta- Njegova svetovna premiera je ! še ob grobu s svojim nečednim krat skupaj, ali na domu enega jo raznim zakotnim pisačem tn denarja. i ko idejnopolitično delo v“ dru- bila v mestu Atlanti, v državi J prstom kazal na greh, na pravič- , ali drugega, pa tud: v raznih go- JDjsunom tGr plačujejo viso- Prav radi bi v Cemšeniku usta- štvu ter izbira gladaliških iger. ke zneske za nekaj, kar jim pri* novili stalni pevski zbor, vendar Ob koncu jim Je zastopnik okra- Georgiji (kjer se je vršilo deja- j no kazen in na krivca dekletove stilnah v Zagorju, kjer je tova-nje tega romana) dne 15. decem- j nesreče, medtem ko je Goranov j riš A. V. izročal D. K. iz Trbo-bra 1939. Guverner države Geor- • »trie zagovarjal nečaka, ker si je 1 velj vsakokrat večje ali manjše gife je ta dan proglasu za praz- izbral edino pravilnopot v življe-nlk — predsednik mesta Atlanta nju — pot čiste in preproste lju-)e pa organiziral festival, ki je bežni do ljudi in narave. traja! tri dni. Tej premieri je poleg promlnentnlh osebnosti Iz javnega In kulturnega življenja ZDA prisostvovalo 5 guvernerjev ameriških držav ln 50 filmskih zvezdnikov Hollywooda. V mestu se je na dan premiere zbralo 300.000 tujcev. Plim je dobil deset »Oscarjev«, kar ne pomnijo v zgodovini te velike Ulmske nagrade. V Angliji so Ulm prikazovali kmalu nato trije največji londonski kinematografi: Rllz, Em-plre In Palače. Bilo le to 18. aprila 1940. Od tega dne dalje so Ulm »V vrtincu* kazali brez pre-irtanka v enem Izmed treh navedenih kinematografov do 9. junija f944 — torej polna 4 letal V Buenos Airesu so stali »repi* pred kinematografi cele noči. V Stockholmu so film prikazovali s presledki celo leto dni, v Tel Avlvu pa 9 tednov. V Parizu le bil Ulm devetkrat na repertoarju. Mehiška vlada je Ulmu podelila posebno nagrado kot »najboljšemu Ulmu*. Ob koncu še nekaj podatkov. — Film fe stal 7 m'UIonov dolarjev, vendar so njegovi producenti le prve tri mesece predvajanja Ulma zaslužili 14 milijonov dolarjev. Doklej je Ulm videlo po svetu preko 120 milijo- Za kratek čas PRI IZPITU Profesor: »Ste se dobro pripravili?« Učenec: »Tovariš profesor, pripravljen sem na najhujše.« KONSERVATIVNI OCE vsote denarja, samo da bi dosegel ločitev od svoje žene. Te vsote so pa v teku časa narasle na 22.300 din — o uspešni rešit-vi njegove zadeve pa ni bilo ne 1 duha ne sluha. Seveda se je to- | varišu A. V. zdela končno cela zadeva 1® sumljiva Zaupal Je svoje težave tudi tovarišema Francu Pustotniku in Rudoliu Uletu, ki sta mu odprla oči in mu povedala, da je nasedel navihanemu D. K. lz Trbovelj, ki njegove ločitvene zadeve ne mo- gtojni državni organi lahko izpo- ni pevovodje, ki bi vodil in i ja želel tudi v letošnjem letu slujejo brezplačno, kolikor to do- učil zbor. — Velik problem za obilo uspehov pri njihovem kul-voljujejo zakonske določbe. razmah kulturnega dela v tem turnem delu. -ar. »Ves dan posedaš, draga hčerkica, in čitaš neumne knjige, re urediti, ker je zato pač pokli-Bolje bi bilo, če bi krpala no- j cano sodišče in nihče drugi. To-gavice. Od čltanja družina ne bo čista.« »Od neraztrganih nogavic vendar tudi ne, ljubi očka!« TOČEN ODGOVOR »Ste že dolgo vdova?« »Odkar mi je mož umrl.« SOTRPIN NA BRZOVLAKU Med vožnjo na brzovlaku pade kovček na glavo nekemu potniku. Ta začne grdo psovati, nakar neka starejša ženska pripomni: »Eh, prijatelj, vi greste naravnost v pekel,« ..... .... x »Nič ne de,« odqovori ta, Moz pride proti jutru močno povratno karto.« okajen domov. Zena ga Sprejme K z očitki. »Tako zgodaj je treba priti iz gostilne. Vso noč nisem zatisnila oči.« »Pomiri se, ženklca, jaz tudi ne.« SVETA RESNICA Janezek: »Vidite, oče, jaz pa znam nekaj, česar vi ne znate « Oče: »Kaj pa, sinček?« »Rasti,« se je odrezal Janezek. V GOSTILNI Gost: »Prosim liter vina.« Gostilničar: »Belega ali rdečega?« Gost: »Po čem pa je?« Gostilničar: »Belo 100, rdeče 120 dinarjev.« Gost: Zakaj je pa rdeče dražje?« Gostilničar: »Kaj m'sllte, da dobim barvo zastonj?« Halo - Halo - Halo! Važno sporočilo vsem odjemalcem mesta Trbovlje in okolice! TRGOVSKO PODJETJE ŽELEZNINA TRBOVLJE je razširilo svojo dejavnost ter je začelo z delom poleg dosedanje poslovalnice na Partizanski cesti še na Vodenski cesti v bivši trgovini pri Germu, kjer je izbira blaga še večja. — Poslujemo torej v naših prodajalnah! »ŽELEZNINA« (dosedanja poslovalnica pri Mahkovcu) in pri »ŽELEZNINI« (nova poslovalnica pri Germu), nadalje v poslovalnici »JUGOPETROL« (pri Tauzlju). Nudimo vam gradbeni material, cement, opeko, tekoča in trda goriva, železnino, steklo, keramiko, porcelan in ostalo. Priporoča se vsem odjemalcem v Trbovljah in okolici KOLEKTIV IN UPRAVA »ŽELEZNINE«, TRBOVLJE IZ ŽIVLJENJA NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Leto uspehov nanTzno-teniške sekcije Namiznoteniška sekcija SD »Rudarja« je dosegla v letu 1953 pod vodstvom svojega po-| žrtvovalnega ustanovitelja in sedanjega načelnika sekcije tov. Burje na raznih republiških in drugih turnirjih vrsto lepih uspehov. V počastitev Dneva vstaje je bil v Ljubljani turnir v republiškem merilu, na katerem je I. moštvo Rudarja (Fric, Li- I čar, Kačnik in Herman) doseglo v skupini B prvo mesto pred Ljubljano II. Kočevjem in 1 Novo Gorico. Na moštvenem! prvenstvu LRS, ki je bilo od- 1 igrano na Jesenicah, je I. moštvo »Rudarja« med dvanajstimi najboljšimi ekipami iz vse1 Slovenije zasedlo 5. mesto. Za ta uspeh ima največ zaslug tov. Jože Fric, ki je poleg ostalih premagal tudi rutiniranega, večkratnega prvaka Slovenije Medveščka. Na tem turnirju so sodelovali tudi mladinci, ki so si priborili 4. mesto med devetimi ekipami. S temi uspehi je namiznoteniška sekcija »Rudarja« dokazala, da je bila preteklo leto najboljša ekipa štajerskega predela. Mladinci so sodelovali nadalje na zveznem tekmovanju za »Gra-matčikov memorial«, kjer so si debli 3. in 4. mesto z zagrebško »Mladostjo«. Zasedli so tudi I. mesto na republiškem turnirju v Zagorju. Poleg moštev so sodelovali na tekmovanjih člani NTS »Rudarja« tudi kot posamezniki in dosegli prav tako pomembne uspehe. Največji uspeh zaznamuje spet tov. Fric na republiškem tekmovanju na Bledu, kjer je osvojil prvenstvo v n. razredu. _ Nadarjeni, mnogo obetajoči pionir Reoše se je uvrstil med najboljše pionirje Slovenije, saj je na republiškem prvenstvu zasedel 4. mesto. Ob tej priložnosti je premagal lan-skoletnega pionirskega prvaka FLov?.6ifa, (»Projektor«, Kranj). Tudi mladinec Ličarje mnogo doprinesel za svoje moštvo ter je tretji najboljši mladinec v Sloveniji. Ne moremo prezreti seveda osta.ih aktivnih članov sekcije Kačnik, Herman, Vo-! želj. Weiss in Aškerc, ki so tu-m mnogo pripomogli k uspehom sekcije. Vsi ti mladi igralci so talentirani in vidno napredujejo. Lep uspeh so dosegli v Zasavski ligi; trenutno so na 1. mestu in doslej še niso izgubili nobene igre. Kljub vsem tem uspehom namiznoteniške sekcije »Rudarja« pa se opaža majhno zanimanje za to športno vejo. Sekcija je v stalnih denarnih težavah, akoravno bi ji zadostovala za prosperiranje manjša denarna sredstva, tako da je morala odkloniti udeležbo na vseh večjih turnirjih od meseca septembra lanskega leta dalje, kar je za grajati, ker bo sekcija na ta način izgubila sloves, ki si ga je pridobila v tako kratkem času Sekcija apelira na vse prijatelje bele žogice, da vsak po svojih močeh prispeva za razvoj te lepe športne igre v Trbovljah. J. F. Šahisti so pregledali svoje delo Pred dnevi je bil v domu »Rudarja« občni zbor njegove šahovske sekcije, udeležba pa ni bila zadovoljiva. Občnj zbor je odprl načelnik sekcije, tov. Hinko Jazbec st., ki je v svojem poročilu omenil, da je zanimanje za šahovsko igro med mladino zamrlo. V tajniškem poročilu je tov. Dušan Gala pudal tudi uspehe in neuspehe »Rudarjeve« šahovske sekcije. Občni zbor trboveljsk h smučarjev Smučarska sekcija »Rudarja« v Trbovljah je imela pred dnevi svoj letni obračun dela. Načelnik sekcije je v svojem govoru poudaril pomen smučanja kot razvedrilo in tudi kot vsearmadno vzgojo naše mladine. — V smučarski sezoni je bila sekcija aktivna. V ostri konkurenci z ostalimi klubi so uspehi posameznikov trboveljske smučarske sekcije zadovoljivi. Tekmovalci so pokazali ustrezno znanje na meddruštvenih tekmovanjih na Golteh, Okrešlju, Bohinju, pri Celjski koči itd. — Težave je imela sekcija pri gradnji smuške ska- | kalnice na Kumu, ki še ni do-! grajena, akoravno so bili na njej že meddruštveni skoki. Dograditev skakalnice je v na- črtu letošnje leto, za kar bodo t morali člani sekcije vložiti še precej truda. Novi odbor bo | moral skrbeti, da bo pritegnil j čimveč mladine v svoje vrste, med njimi tudi pionirje. Res so ' težave z opravo, ki je precej draga. Na občnem zboru so se pomenito tudi o nadaljnjem delu. Ta mesec bo veleslalom z meddruštveno udeležbo na Mrzlici. V nedeljo, 17. t. m., se bodo tekmovalci udeležili pod-zveznega prvenstva v Šoštanju. V februarju bo tradicionalni »Ocepkov« smuk na Kumu in 5e druga tekmovanja doma in po ostali Sloveniji. V počastitev padlih smučarjev bo sekcija organizirala množični smučarski pohod v kraje, kjer eo naši Gledališka sezona v Trbovljah postaja zadnji čas bolj živahna. Po uprizoritvi spevoigre »Pri belem konjičku« ter ameriške komedije »Draga Ruth«’ ki sta doživeli v Trbovljah kar lep uspeh, zlasti še opereta »Pri belem konjičku«, pripravljajo sedaj igralci »Svobode — Center« v režiji starega gledališkega veterana tov. Leopolda Majdiča ljudsko igro »Rokovnjači«. Mnogo dela in truda je bilo treba, vendar je uspeh sedaj tukaj: to priljubljeno igro, ki jo starejši obiskovalci gledališča dobro poznajo še izza časov pred zadnjo vojno, bo dramska družina »Svobode — Center« uprizorila v petek, 15., k» v soboto. 16. januarja t. 1., zvečer, na svojem odru v Delavskem domu. Vstopnice za igro so v predprodaji v trgovini pri Pašu Prepričani smo, da bodo »Rokovnjači« našim na odre jiir Center delovnim ljudem ugajali in da si jih bodo ogledali vsi ljubitelji gledališča. Razveseljivo pri uprizoritvi tega odrskega dela je, da bodo V njem nastopili poleg najstarejših igralcev predvojne »Svobode« tudi številni mladi ljudje, od katerih je verjetno, da bo marsikdo vzljubil igralsko umetnost in ji ostal zvest. Takoj za »Rokovnjači« je bila v načrtu premiera Klabundove-ga »Kroga s kredo«, vendar so pri tej igri nastali zadržki zaradi nerednih vaj. V teku tega meseca namera-j vajo igralci »Svobode — Cen-| ter« dati na oder »Svobode — | Zasavje« v Spodnjih Trbovljah ' komedijo »Draga Ruth«, dramska skupina »Svobode — Za-j savje« pa ima za soboto, 23. ja-I nuarja t. 1.. predvideno uprizo-j ritev igre »Matura«. partizani darovali svoje najdražje — svoje življenje za domovino in lepšo prihodnost našega delovnega človeka. V tej sezoni bo smučarska sekcija izvedla tudi množični patruljni tek vseh smučarjev predvojaške vzgoje in ostalih članov telesno-vzgojndh društev. Delo, ki si ga je zadala smučarska sekcija, je obsežno in ni lahko, zlasti za razširitev sekcije, kar je osnovna naloga, da bo sekcija zares živela. Zato vsi v smučarske vrste! Od ponedeljka, 11. t. m., je za Ostrim vrhom (Spitzbergom) in pri Cestniku v Zgornjih Trbovljah tečaj za vse ljubitelje smučarskega športa od 15. ure dalje. Vabljeni vsi! Janez Vrbič VELESLALOM V TRBOVLJAH Smučarji Trbovelj so v nedeljo, dne 10. t. m., preizkusili svoje moči na belih poljanah. Kljub nizkemu snegu je tekmovanje potekalo v najlepšem redu. Proga je bila dolga 1.200 m z višinsko razliko 250 m. Rezultati so bili sledeči: 1. Rozman Egidij, čas 1,17,8; 2. Majdič Cveto, 1.20,0; 3. Bevc Cveto 1.23,4. Pri mladincih je zmagal Kink Janko s časom 1.47,2. Skupno je tekmovalo 13 članov in 5 mladincev. Organizacija tekmovanja je bila dobra. Tekmi je prisostvovalo približno 200 gledalcev. Skozi celo leto so imeli šahisti vsakomesečne brzotumirje. Jazbec st. je bil dvakrat prvak, trikrat pa si je prvo mesto delil, Jazbec ml. in Drobež sta bila na teh turnirjih dvakrat prvaka, enkrat sta si pa to mesto delila z drugim, prav tako je bil Šribar enkrat prvak, medtem ko je enkrat delil prvenstvo z drugim, enako tudi Opresnik, Nato je sledilo še poročilo blagajnika in revizijsko poročilo. Trboveljski šahisti so si zadali nalogo, da bodo prirejali tekmovanja šahovskih aktivov. Izvolili so si tudi nov upravni odbor; načelnik sekcije je spet Hinko Jazbec st., tajnik Dušan Gala, blagajnik Ivan Kukovič, gospodar Vili Ovnič, revizorja Ado Taušič in Ivan Škrbec, statističarja Rudi Dolanc in Hinko Jazbec ml., tehniški vodja pa Vili Rogel. Vsak torek, četrtek in soboto se sprejemajo v prostorih šahovske sekcije v Domu »Rudarja« priglasitve za turnir šahistov brez kategorije. H. J. ml. Prijateljska tekma v kegljanju V torek, 5. januarja popoldne sta odigrali kegljaški moštvi A in B SD »Rudarja« na dvostesnem kegljišču pri Domu »Rudarja« prijateljsko tekmo z moštvom A in B kegljaškega kluba iz Prebolda. Tekmovanje je trajalo nad tri ure. Pred začetkom tekme je načelnik kegljaške sekcije »Rudarja pozdravil goste, nato pa odprl igro. V prvi tekmi sta se srečali ekipa moštva A »Rudarja« in ekipa A kluba iz Prebolda; igra se je končala z rezultatom 358:230 v korist trboveljskih kegljačev. V drugi tekmi sta se pa pomerili ekipa B »Rudarja« in ekipa B iz Prebolda; tudi to pot so zmagali domačini in sicer z 269:219 podrtimi klini. — Po tekmovanju je bil občni zbor kegljaške sekcije »Rudarja«, medtem ko so gostje ostali še na kegljišču in izkoristili možnost treninga. ZIMA Janez vpraša svojo mater: »Mamica, lahko grem na ulico oddat to pismo?« »Ne!« V tako slabem zimskem vremenu niti psa ne podim iz hiše. To bo že tvoi oče opravil.« Listnica uredništva Karel G., Dobrna. Prav lepa hvala za poslano pesmico pionirke N. Pesmica je mična za domačo uporabo, vendar za objavo premalo izpiljena. Rima še šepa. Pozdrav: pionirko in ji reci, naj se vadi še naprej. — Uredništvo. F., Dol pri Hrastniku. — Vaše poročilo prejeli za 1. številko lista prepozno, za drugo pa je sporočilo že zastarelo. Pa drugič kaj! — Uredništvo. | PREKLIC | Opozarjam vsakogar, da nisem plačnik kakršnih koli dolgov, katere bi napravila moja žena Ana Mlakar, roj. Traun. — Rudolf Mlakar, Trg Svobode 26, Trbovlje. HALO! Pri Jožetu Suši so spet zadele štev. 79.243 — 30.000 din in štev. 79.393 — 50.000 din ter še druge j manjše dobitke. Hitite k njemu I po srečke! OGLAS Razglašam ukradeno mi osebno izkaznico za neveljavno. — Alojzija Keše, Vodenska 9 (Ret-je 85). OGLASI Izgubila sem zlat prstan v Domu Partizana dne 31. decembra 1953. Vrniti proti nagradi v upravi našega lista. ★ Izgubil sem črn plašč. Vrniti i proti nagradi na upravi našega lista. i<=>c(><=r>«o<=r><»*==z>o(K3 Smučarska sekcija »Rudarja« priredi v četrtek, dne 4. januarja 1954, ob 18. uri NOČNE SKAKALNE TEKME pri Cestniku v Trbovljah H. Vabljenll OPOZORILO Uprava SD »Rudar« v Trbovljah obvešča vsa podjetja, da bomo v bodoče priznali :am0 tiste obveznosti, ki bodo utemeljene s posebno naročilnico, izdano od uprave našega društva s podpisom predsednika in tajnika društva ter opremljeno z društvenim žigom. — Prosimo, da vzamejo v poštev prihajajoča podjetja to na znanje, nje. Uprava SD »Rudar« Trbovlje' Kotiček za naše pionirje REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ZA PIONIRJE Rešitev naše zadnje pionirske knzanke se glasi: Vodoravno: 1. krop, 2. ulomek, 7. kopito, 8. roka, 9. ta. Navpično: 1. klor, 2. ropot, 5' uk' 6- ko- , strogi žreb je prisodil tokrat itnjizno nagrado Hermini Gio-vanetti, učenki 3.a razr. osnovne šole Trbovlje-Vode, ki naj pride v naše uredništvo po obljubljeno darilo. NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE Nekateri naši pionirji so pa res marljivi in skrbni. Kar sami delajo in nam pošiljajo ma- gične kvadrate, križanke itd.. Tako nam je sedaj Janez Brinar, dijak Lb razreda gimnazije v Trbovljah, poslal kar dober magični kvadrat, ki naj ga naši pionirji m pionirke rešijo. Vodoravno in navpično: 1. del stanovanja, 2. ga ima slom (ednina), 3. priimek znanega slo- venskega, tudi mladinskega književnika; 4. tovarna oziroma znamka alkoholnih pijač. Črke: AA, BB, EE, KKK, LL, OOO, S, V. i Rešitve nam prinesite ali pa pošljite do sobote, dne 16. januarja, opoldne, v uredništvo.! Izžrebani rešitelj bo prejel od nas lepo knjižno darilo v spomin. * NEVIHTA V TELEFONSKI CENTRALI . Direktor norišnice prosi zvezo od telefonske centrale. Ker ne dobi takoj zveze, je nervozen, nakar se prične prepir; »Veste vi sploh, s kom govorite?« vpraša jezno direktor. »To ne,« odgovori telefonistka, »ampak vem, odkod govorite.« Kje je iiajbo^ša postrežba? Pri ,, Potrošnji" v Trbovljah kjer dobite vse Za obilen obisk Poslovalnica 1 -Poslovalnica 2 -Poslovalnica 3 -Poslovalnica 4 -Poslovalnica 5 -Poslovalnica 6 - najboljše blago v dobri kvaliteti in poceni. se priporoča Trgovsko podjetje »Potrošnja« s svojimi poslovalnicama: - Trbovlje n, Trg Franca Fakina (pri Podlesnika) - Trbovlje-Vode (rudniški magazin, špecerija) - Trbovlje - Vode (rudniški magazin, manufaktura) - Trbovlje, Vodenska cesta (trgovina Mahkovec) - Za Savo (pri elektrarni) - na Posetju. Ne zamudite priložnosti in si oglejte novo-prispele vzorce vsakovrstnega blaga! Priporoča se kolektiv in uprava trgovskega podjetja »POTROŠNJA« v Trbovljah F. F. B.: Seveda Cam mateat • •• »Dulcie nisem imel v mislih, pač pa neko drugo preprosto de-kie, ki bi se ji sestanek o polnoči pr: prehodu čez potok ali pod kakšnim hrastom ne zdel tako nemogoč. V Eddingtonovi hiši sem videl neko čedno dekle, ki Je streglo pri mizi.« rais:iš na Fanny?« »Da, tako so jo klicali.« _ *Pa to j« vendar nemogoče! tdd.ngton pač ne bo lazil za hiš- n°»SV(ne*žene' Ne> ne- t0 111 m0‘ goce. Potem bi si prav tako lahko mislil, da se fp hotel sniti z gospo Gordon. Prav mikavna zenska je in« — Anthonyju je švignil tisti trenutek čez obraz Uhek nasmešek — »s svojim možem ni posebno zadovoljna.« »Lahko bi s: mislil tudi to!« »Toda, Gaston, prosim te! To so opazke, ki ne sodijo semkaj.« Anthony se je sklonil bliže k meni: »Nekaj ti bom povedal, kar si morda že Sam uganil: v Eddinotonovi hiši se je odigravala tiha tragedija; Jay Edding-ton je ljubil svojo pastorko. Vsi smo vedeli za to, vendar smo upali, da bo prešlo.Z Dulcie ni nihče govoril o tem. Upam, da Edding-ton prav tako ne. Na vsak način je pa izključeno, da bi se Edding- ton trenutno zanimal za kakšno drugo žensko.« Čvrsto me je gledal. »Saj bož razumel, da ti vse to pripovedujem le zato, da te obvarujem pred napačnimi zaključiti.« »Razumem,« sem mu zatrjeval. »Sicer pa: ali Snowdan ve kaj o tem?« »Niti ne sanja se mu ne.« Sara satan mi je tedaj vsilil vprašanje, ki pa Je bilo pravzaprav past: »Prej sva Ano Dicksonovo popolnoma izpustila. Al: med njo in Eddingtonom ni bilo kakšnih odnošajev, ki bi nama pomagali do razjasnitve?« Anthony je ob tem vprašanju naravnost odrevenel. Z desno roko je pograbil pipo kakor kakšno kladivo. Mislil sem, da mi jo bo zalučal v glavo. Vendar pa je samo rekel: »Toda, prosim te!« Prepustil mi je, da sam uganem, kaj je hotel reči. Ker pa sem molčal, je še enkrat odprl usta. Toda nekaj v mojem obrazu ga je motilo, da je to, kar Je hotel povedati rajši zamolčal Stisnil le spet ustnice. Pričelo se je daniti. Mrak se je spremenil v plavkasto jutranjo svetlobo Prvj drozg že davno ni več sam prepeval. Električ- na luč v najini sob: je postajala i rumenkasta. Vstal sem in jo ugasnil. Takrat je Anthony de- 1 jal: »Strašna tragedija je to. O tem sva si oba na Jasnem. K vsemu pa moram pristaviti: prvi strel sem oddal jaz; morda si mislil, da sem Eddingtona v usodnem trenutku prepoznal!« »Potem bi vendar vanj ne streljal. Kakšne neumnosti pa govoriš, Anthony?« »Ti menda misliš, da sem streljal zaradi tega, da odstranim Eddingtona.« Ko je opazil moje osuplost, se mi je zaupal: »Ti veš, da ljubim Dulcie. In si morda še misliš, da mi Je bil Jay Eddington napoti, kajne?« »Nikdar ne bi prišel na tako misel Anthony. Pojdi rajši spat! Tvoji možgani trenutno niso več popolnoma v redu.« * Gledal sem za njim, kako Je odhajal po stopnicah. Nekam okorelo je hodil; bil je preutru-' jan. Spomnil sem se, da bi tudi meni ne škodilo, če" bi šel za nekaj ur spat, ali pa da se vležem vsaj toliko, da se odpočijem. Stopil sem za trenutek n« te-| raso. Pokadil sem cigareto in odvrgel ogorek. Gledal sem hišo: j bila Je zidana preko vogala. Oči so mi obstale na odprtem oknu | na moji desni strani. Bila je soba, v kateri je ležal Eddington. Stopi! sem k oknu. Zunaj je bil že dan. Ko sem prišel iz svoje sobe v spodnje prostore k drugemu zajtrku, ki ga je Gordon serviral z najresnobnejšim obrazom, je An-thony dejal: »Prišli so po Eddingtona. Na mrtvaški oder ga bodo položili v vaški kapelL John Dickson je bil z ljudmi tukaj.« Natočil mi je vina, ki je izgle-dalo kot rdeča tinta. »Tudi Snow-den je bil tu. Naročil je, da ne smeš odpotovati iz Anglije prej, preden ne bo končana obravnava pred preiskovalnim sodnikom. Sicer pa to pravzaprav sam veš.« Prikimal sem mu. »Kdaj bo obravnava?« sem vprašal. »Kmalu. Morda že jutri. — Dickson je vprašal če imava psa tukaj. Jaz ga nisem videl. Izgle-da, da je pobegnil.« »Pluto bo že spet našed domov, kadar bo lačen.« »Tud: jaz mislim tako.«'Antho-ny je pokašljeval. »V London moram. Ne bodi hnd name, če boš popoldne še enkrat sam. Saj je zadnjikrat. Proti večeru bom spet doma.« Rad bi se bil peljal z njim. Ker pa tega ni predlagal sam, ga nisem vprašal, če me hoče s seboj. Ko sem ostal sam, sem Imel čas Sel sem tedaj še enkrat po poti, ki sva jo sinoči prehodila z Anthonyjem. Potok Je tekel danes bolj leno kot sicer. Kmalu sem izsledil mesto, kjer sva ponoči našla Jaya Eddingtona. Očitno ni bil še ni-kdo tu. Snowden je ogled kraja nesreče zamudil, ali pa se mu to ni zdelo važno. V bližini grmovja se je svetlikal moj žepni robec, ki sem ga sinoči odvrgel, ko sem z njim obrisal Jayu Eddingtonu ustnice. Ogledal sem si tla; bila so gosto poraščena s travo, plevelom in rumenimi cvetlicami. Sledov nog nisem več ugotovil. Takrat sem pa zagledal kakšnih deset metrov daleč ležati Pluta v travi. Niti poklical ga nisem. Ležal Je postrani z iztegnjenimi nogami v položaju, ki ga nikoli ne zavzame speči pes. Se preden sem prišel do njega, sem vedel, da Je žival mrtva. Stopil sem k njemu in ga nekaj časa gledal. Okrog gobca je imel pene, ki pa so se že posušile. Čeljust je bila čvrsto stisnjena. Videl sem, da ima razgri-zen jezik. Tisti trenutek se mi je v glavi posvetilo grozno spoznanje. .. Obrnil sem psa na drugo stran. Sukal sem ga sem in tja. Toda na psu nisem opazil strela v glavo, kt naju je tako zmotil pri Jayu Eddingtonu. Vzdignil sem žival. Niti Mika ni bila. Vtaknil sem robec v žep ln se vrnil domov. Imel sem srečo, kakor se na 1 splošno reče. Nihče me ni videL , s kakšnim bremenom sem pre- stopil prag hiše. Odšel sem v svojo sobo in položil mrtvega psa v potovalni kovček ter položil vanj tudi robec. Nihče me ni opazil, ko sem s kovčkom odšel iz hiše. Izgleda, da sta si zakonca Gordon po nemirni noči privoščila nekaj ur spanja. Na postaji 6em zvedel, da bo čez deset minut prispel vlak, ki odhaja v London. Bil je osebni ▼lak in sedel sem kakšno dobro uro med kmeti, ki so potovali v London po nakupih in drugih opravkih. Od nekega gospoda z očali sem v pogovoru zvedel, kje naj v mestu iščem veterinarsko visoko šolo. Stransko poslopje univerze v Euston Roadu je delalo na človeka vtis stare vile kakšnega tajnega svetnika. Na vrtu so cvetele zgodnje astre, pot do hiše pa je bila posuta z rumenim peskov- Od nekega starega, prijaznega tajnika sem zvedel, da je ta hiša samo neke vrste upravno poslopje. Poklical je nekega mlajšega gospoda, ki mi je dejal, da lahko kar tuka; počakam in da mi ni treba hoditi v laboratorije in druge delovne prostore, ki ®o bili za hišo. Pripomnil je, da so na take preiskave že vajeni. Vzel je s seboj kovček z mrtvim psom. Omenil je še, da bom čez četrt ure zvedel, na čem ie poginil pes. Paije prihodnjič) Q vn ffhCKt Naš le ovaaci se pnpraviiaiu m svetovno prvenstvo v Kirnu V presledku vsakih dveh let se vrše velika svetovna tekmovanja v telovadbi. Po olimpijskih igrah, ki so bile v Helsinkih, se telovadci pripravljajo na svetovno prvenstvo, ki bo leta 1954 v Rimu. V okviru teh smo si ogledali telovadni prostor in preizkusili orodje. Popoldne ob treh se je začelo v veliki telovadni dvorani, ki sprejme 6000 gledalcev, nad vse zanimivo tekmovanje. Tekmovalci in tekmovalke so bili Celotno tekmovanje so prenašali preko radia in ga posneli na magnetofonski trak. Našo moško vrsto so sestavljali: Jurjevič, Čaklec, Furlan-Sesič in Madjar (vsi »Parti- trboveljškega »Partizana«, bi »knapi« lahko sestavljali polovico državne reprezentance. Ali ne bi bilo to lepo? Po povratku iz Hofa smo se spet ustavili v Miinchenu in si priprav je Zveza »Partizana« i razdeljeni v dve skupini, tako Jugoslavije sklenila oziroma že - organizirala več srečanj v mednarodnem merilu. Prvo tako srečanje je bilo kosanje z reprezentanco Nemčije. Meglenega jutra dne 10. decembra preteklega leta so čakali naši telovadci na ljubljanski postaji na ostali del jugoslovanske reprezentance. Vlak je prispel v Ljubljano z majhno zamudo. Pozdravi in zadnja navodila tovariša Gregorke — in že smo oddrdrali proti Jesenicam. Tovariši, ki so prispeli z juga, so bili kljub dolgi vožnji dobro razpoloženi. Jesenice. — Po carinskem pregledu sta vstopili še dve te-lovadkinji — Rozmanova in Smolnikarjeva. Sedaj smo kompletni. Vozimo se skozi karavanški predor in ustavimo se na prvi avstrijski postaji: Pod-rožci. Tu je bil carinski pregled med vožnjo. Krasna pokrajina Koroške nas zvabi vse k oknu. Vsi tisti,1 ki se prvič vozijo tod, se ču-' dije tej pokrajinski lepoti. Po- (»Partizan«, Trbovlje). Telovadno društvo v Hrastniku kakor tudi vsi ostali Hrastničani so lahko ponosni, da imajo v svoji sredi kar dva da so nastopili 4 naši tekmovalci popoldne, 4 pa v drugem delu tekmovanja ob osmih zvečer. Dvorana je bila nabito polna. Hvaležna publika, ki je bila zelo objektivna, ni varčevala s priznanjem tudi naši reprezentanci. Tekmovanje je trajalo do polnoti ‘ res lahko »stemam«, saj sta ‘ „ *. „ njihova rojaka pripela na prsi Ze pn prvem orodju - skok ^ ^ £ dosto^no preko konja je o > zastopala »črno dolino« in s tem da bo ostra borba med obema tud. ^ drfay0 z malo ve5 resnosti tov. F. Šuštarja, člana zan«, Zagreb I), Tomšič (Ljub- ogledali znamenitosti - mesta. Ijana, Narodni dom), Skaza in Med ostalim smo si ogledali Urbanc (»Partizan«, IJrastnik). Nemški muzej, ki sodi mednaj-Vodnik vrste je bil Mirko Bizjak večje v Evropi. Drugi dan smo se z lepimi vtis: vrnili v domovino. Se nekaj! — Trboveljčani in še drugi iz naših revirskih krajev si bodo lahko ogledali naj- mednarodna telovadca. Na to so boljše telovadce Jugoslavije 12. 13. In 14. februarja 1954 v Trbovljah, ko bo izbirno tekmo- Smučarski klub „Kum“ je imel svoj oblini zbor Pred kratkim je imel Smučar- j skrbel celotno namiznoteniško ski klub »Kum« svoj četrti red- ; opravo in skupno z mladinskim ni letni občni zbor. Na njem so . vodstvom organiziral plesni tečaj člani pregledali svoje delo in ter tako nudil mladini nov način svoje napake skozi vsa štiri leta družabnega izživljanja, in ugotovili, da je bilo najplod- | Na zboru so pa člani ugotovili nejše zadnje leto. Ugotovili so tudi napake. Poglavitna pogre-nadalje, da je obstoj društva v ška je bila vsekakor, da upravni podeželski vasici privedel do odbor ni bil v zadostni meri po-sistematičnega gojenja smučanja, 1 vezan s članstvom. Ugotovil: so poleg tega pa je društvo priteg- ; nadalje, da je društvo nastopalo nilo v svojo sredo večino mo- | na raznih tujih tekmovanjih v ške mladine in ji nudilo prime- premajhnem številu, to pa iz fi-ren način izživljanja, pri čemer nančnih razlogov. Ob koncu so se je le-ta navajala sicer na pre- na občnem zboru sprejeli razne prosto, a vendar uglajeno dru- j sklepe, tako n. pr. pridobivanje žabno občevanje. novih članov, bolj množičen na- Klub je preteklo leto priredil j stop kluba na raznih tekraova-eno medklubsko in pet klubskih njih. prireditev treningov, kultur-tekmovanj v raznih disciplinah, na dejavnost, uvedba smučanja v šole itd. Iz prednjega je razvidno, da ima ta športna organizacija za podeželski Dobovec precejšen pomen, ker ne deluje izključno v svojem ožjem področju, t. j. v smučanju, ampak tudi pri splošni kulturni in moralni vzgoji mla- vrstama. Tu so naš} zmagali z malenkostno razliko v točkah. | Ze pri naslednjem orodju — bradlji — pa so se pokazali Nemci kot pravi mojstri. Vaje so bile izpiljene do potankosti, drža nog je bila odlična. Bili so sami mični fantje, katerim proti koncu vaje ni zmanjkalo sape. Naši so imeli na tem orodju izredno smolo in so kar trije »kiksnili«, kar je imelo za posledico izgubo dragocenih točk. Na ostalih orodjih sOnaši telovadci izpolnili svojo nalogo dobro. Posebno je treba pohvaliti mladega Skazo iz Hrastnika, ki je nevarno padel Udeležil se je tudi okrajnega prvenstva in si v moštvenem tekmovanju osvojil tretje mesto, posamezniki so pa dosegli tudi najboljša mesta. Pravtako so »Ku-movci« nastopili na prvenstvu Štajerske :n v raznih drugih medklubskih tekmovanjih. V ča- vanje za državno reprezentan- i su sezone so imeli redne nedelj- ; dine, kar moramo od srca po-co, ki nas bo zastopala na sve- ske in medtedenske treninge ka- j zdraviti. Zato želimo temu dru-tovnem prvenstvu v Rimu. j kor tudi tečaj na Kumu. štvu v prihodnjem letu mnogo —mb— I Med poletjem si je klub pre- lepih uspehov. L. K. Mladina - naša bodočnost Vso pazljivost posvetiti mla-| dini in uspehi ne bodo izostali | — to načelo je bilo lansko leto glavna skrb nogometnega kluba »Rudar« v Trbovljah, ki mu je ušpelo zajeti v svoje vrste precej trboveljske mladine, zlasti pa naše najmlajše — naše pionirje. Skupščina nogometašev »Ru- 3 m ■ m ■ z droga in je kljub hudi po-1 darja«, ki je bila dne 30. de-škodbi vajo izpeljal do konca, cenibra 1953 v Domu »Rudar-Zaradi svoje zagrizenosti je zel ;a<<^ je zjasft podčrtala pomen pri gledalcih veliko priznanje. Spor(_ne vzgoje naše mladine, za Na drogu in krogih je zmagala naša vrsta, vendar zaradi Z letne skupščine nogometnega kluba Rudar »Rudarja« — spomladi okrepili uspehov. Tudi drugo mesto v vrste I. moštva. j tekmovanju Slovenske nogo- Največji napredek pa zazna- • metne lige (Vzhodni del) ni muje klub pri vzgoji pionirjev, uspeh za »Rudarja«. Prvi poraz Najmlajši so marljivo prihajali je I. moštvo doživelo v spona treninge, saj jih je v teku mladanskem tekmovanju Slo-leta kar mrgolelo na igrišču. Tov. Butkovec je res vestno vzgajal naše najmlajše in uspeh ni izostal: v tekmovanju pio- poldne se ustavimo v Salzburgu. To mesto je nekaterim že poznano z lanskega srečanja z Avstrijo. Kmalu nas zajame noč in ob pol osmih zvečer smo v Miinchenu. Na postaji, ki je bila med vojno po bombardiranju zelo razbita, stoji sedaj velikansko novo postajno poslopje. Ostale naprave pa še kažejo vidna znamenja težkih bomb. Na postaji nas pozdravijo zastopniki Nemške telovadne zveze. Z avtobusom nas odpeljejo skozi razkošno razsvetljeno mesto v športno šolo v Grunevval-du na prenočišče. To je velikanski športni objekt, ki ima vse mogoče priprave za gojitev vseh športov. Prenočišča, telovadnice in jedilnice so tako lepe, da bi se dalo o njih mnogo pisati. Po dobro prespani noči je šla naša delegacija na naše poslaništvo v Miinchenu, ostali smo si Pa ogledali mesto. Ob eni popoldne smo z avtobusom odšli na železniško postajo, od koder smo se z vlakom odpeljali skozi Regensburg v mesto Hof. Na postaji spet sprejem s cvetjem in govori, nato so nas odpeljali na prenočišče. Naslednje jutro točk. ki smo jih izgubili na bradlji in konju, razlike nismo mogli več dohiteti. Če pomislimo, da je nemška vrsta premagala Avstrijo z 20 točkami razlike, ne moremo šteti naše razlike 9,2 točke za neuspeh, zlasti še če upoštevamo, da je naša vrsta mlada, medtem ko ima Nemčija že same rutinirane tekmovalce, ki so se kosali že v mnogih mednarodnih nastopih. Druga nevšečnost za naše telovadce je bila ta, da je v Nemčiji v športnih dvoranah dovoljeno kajenje. Pri dekletih pa je bilo druga, če. Naše tekmovalke so začele že od početka igrati prvo violino. S svojimi lepimi sestavami in i gracioznimi gibi so pridobile I publiko. Tudi sodnice se niso mogle upirati, da ne bi dale boljše ocene našim. Nemke so se izkazale s svojo močjo in mehkimi doskoki, naše pa so bile boljše v sestavah in v izvedbi. Naša ženska vrsta je zmagala z 1,8 točke, moška pa je izgubila z 9,2 točke razlike. Naša moška In ženska vrsta sta si priborili po 3 prva mesta, in sicer: Tomšič na drogu, Čaklec pri preskoku čez konja in v partemi gimnastiki, Rozmanova pa na dvovišinski bradlji, pri preskoku in v partemi telovadbi. kar je bilo izrečeno priznanje tov. inž. Alfredu Petriču, predsedniku NK »Rudarja«, kakor tudi tov. Ivu Butkovcu za njegovo prizadevanje pri vzgoji pionirjev. Iz poročil na tem občnem zboru smo povzeli, da je bilo v klubu lansko leto 395 članov, med njimi 96 aktivnih. Med letom j.e članstvo porastlo za 9C mož. V letu 1953 so bili izvrše ni vsi sklepi, ki jih je sprejela prejšnja skupščina. NK »Rudar« je organiziral pionirsko tekmovanje po kvartih, s čimet je klub pritegnil v svoje vrste lepo število pionirjev. — Vso skrb je klub posvetil nadalje vzgoji lastnega trenerskega kadra. V ta namen so odšli na trenerski tečaj trije starejši člani: Krasnik. Butkovec in Kos. Vsi trije tovariši so uspešno končali tečaj v Ljubljani in se tudi aktivno vključili v delo kluba. Najtežje delo je imel vsekakor tov. Krasnik, ki je treniral I. , nogometno moštvo. Mnogo se I je trudil za obstoj »Rudarja« v Slovensko-hrvatski nogometni ligi, vendar se mu to ni posrečilo, za kar je v veliki meri nirjev v ^asavski skupini so se kosala kar tri moštva, ki so dosegla prvo in drugo mesto ter šesto. Klub si je mnogo prizadeval biti v prijateljskih stikih z vsemi nogometnimi društvi, kar mu je v pretežni večini tudi uspelo. V pogledu množičnosti je verjetno NK »Rudar« dosegel v Sloveniji republiški rekord, saj je nastopil v teku minulega leta v tekmovanjih kar 7 moštev, in sicer I. in II. darja« premagani z visokim rezultatom, medtem ko je »Rudar« izven Trbovelj gostoval 4-krat in od 8 možnih točk osvojil le tri točke. Vse to potrjuje, da je moštvo »Rudarja« podcenjevalo nasprotnike, kar se mu lahko ob zaključku spomladanskega tekmovanja krepko maščuje. — V tekmovanju Slovenske lige so bile tudi nekatere nepravilnosti, zlasti pri zadnji tekmi v Murski Soboti, zaradi katere je vodstvo »Ru- Ustanovni obilni zbor Avto-moto društva Trbovlje Sezn^iViCTarcwe