Jože Toporišič О В Т. I K O S L O V N A S E G M E N T A C 1 J A , P R E D V I D L J I V O S T S P O L A I N V K L J U Č E N O S T T U J K V J E Z I K O V N I S I S T E M S L O V E N S K E G A K N J I Ž N E G A J E Z I K A Nedavno je Milka Ivdc v posebni razpravi1 na zanimiv način spre- govorila o nekaterih problemih, ki jih nakazuje naslov teh vrstic in ki jih slovenske slovnice in jezikoslovne razprave večinoma ne obravnavajo s tako veliko željo po sistematizaciji, komplet i z aci ji in posploševanju. Njeno razpravl jan je gre za tem, da bi pokazalo enoumno razmerje med imenovalniškim členom sklanjatvenega vzorca in slovničnim spo- lom. Natančneje povedano: imenovalniška oblika slovenskega samostal- nika na j bi na splošno vsebovala zadostno količino obvestila tako glede spola samostalnika kakor glede njegovega sklanjatvenega vzorca.2 Avtoričini pogledi na to problematiko so v presenetljivem soglasju z minimalno definicijo 1. in IV. slovenske sklanja tve v tradicionalni slovenski slovnici: po nje j gredo v I. sklanjatev samostalniki z obrazilom -a, v IV. sklanjatev pa samostalniki z obrazilom -o, -e, medtem ko se pr i definiranju II. in 111. slovenske sklanjatve kot sklanjatev ž. sp. brez obrazila oz. kot sklanjatev m. sp. brez obrazila 1 Obeleževanje imeničkog roda u (standardnom) slovenačkom jeziku upo- redeno s odgovarajueom srpskohrvatskom situacijam. Zbornik za filologiju i lingvistiku, XI 1%8 (Novi Sud), str. 49—55. 2 N. m.: »Pravi la d is tr ibuci je [pokazate l ja K ( = kongruence) i P ( = para- digme)! uz razl ič i te i m e n i č k e l ekseme u n j ihovom osnovnom, l eks i čkom (tj. nominat ivnom) , obl ika ukazuju , pre svega, na re levantnost P ind ikatora ol iče- n o g u konkre tnoj formi n o m i n a t i v n o g n a s t a v k a date imenice« (str. 49); m a l o drugače v povzetku: »The author starts w i t h the assupt ion that the gender of a S lav ic subs tant ive in general is e s tab l i shed a l ready in nom. sg. b y the com- bination of t w o morpholog icu l devices: the form of the agreement (K) and the form of the p a r a d i g m (P).« že v tradicionalni slovnici kaže nezadostnost formalne informacije ednin- skega imenovalnika za predvidljivost sklanjatvenega vzorca in jc prav zato dodan k vali likat or spola.3 Glede splošne predvidljivosti moškega in ženskega spola torej slo- venska tradicionalna slovnica poleg naravnih spolnih parov (ženska —- slugu) upošteva oblikoslovne morfeme d v e h sklonov, tj . imenovalnika in rodilnika ednine: samostalniki m. spola imajo v teh dveh sklonih končnice -0 : -a, -u, ženskega pa -a, -0 : -e, -i. Srednji spol je (kot pri sklanjatvi) definiran s samo imenovalniško končnico -o/-e. 3 Prim. S lovenska s lovnica , A. Bajec , 11. Kolarič , M. Rupe l , L j u b l j a n a 1964 (dalje Ss 1964) str. 135: »Sk lanja tve d o l o č a m o p o spolu in p o obraz i lu v ednin- s k e m i m e n o v a l n i k u « ; str. 152: »V s lovenšč in i so samos ta ln ik i p o s lovnični del i tv i v sp lošnem: a) m o š k e g a spola , če se v i m e n o v a l n i k u edn ine k o n č u j e j o na sog lasn ik in imajo v drugem sk lonu obrazi lo -a ali -и; b) ž enskega spola , če se v i m e n o v a l n i k u edn ine končuje jo na obrazi lo -u ali pa na sog lasn ik in i m a j o v rodi ln iku obrazi lo -e, -i; c) srednjega spola, če se v i m e n o v a l n i k u ednine k o n č u j e j o n a obrazi lo -o ali ел T a prav i la ve l ja jo seveda le »v sp lošnem«, zato je go tovo narobe, če se p o z n e j e za I. s k l a n j a t e v trdi kar. da so to » /s /amostalniki z obraz i lom -a« (str. 136) (torej i zpadejo iz nje samosta ln ik i prav t a k o ženskega spo la z obrazil i -o, -e, -a, -is itd.) , ali če se za 11. s k l a n j a t e v trdi, da so » /s /amosta lniki ž. spola brez obrazi la« (str. 139), ker se s tem vanjo u v r š č a j o tudi primeri kot Ceres ipd., ki pa gredo v 1. sk lanjatev . P o d o b n o je tudi z d e f i n i c i j a m a III. sk lanja tve (na str. 141 oz. 147), saj de f in i c i ja » /s /amostalniki m. sp. brez obrazi la« izk l ju- čuje iz III. sk lanja tve pr imere kot sinko, Marko, finale, tropus, Latium ipd., de f in i c i ja za IV. sk lanjatev , češ da so to »samostalniki z obraz i lom -o, -e«, pa uvršča v a n j o tako s a m o s t a l n i k e moškega kot ženskega spo la s t ema obraz i loma (tj. sam. t ipa sinko, finale, Klio ipd.). Zaradi v s e g a tega s e m s a m sk lanja tve določi l d r u g a č e (prim. Slovenski knj ižni jez ik 1, Maribor 1965, str. 152): »v p r v o sk lanja tev ali dck l inac i jo gredo samosta ln ik i ženskega spola , ki imajo v e d n i n s k e m i m e n o v a l n i k u veči- n o m a k o n č n i c o -a, v rod i ln iku pa dos ledno -e; v drugo gredo pruv tako samo- sta lniki ž e n s k e g a spola, ki pa imajo v e d n i n s k e m i m c n o v a l n i h u k o n č n i c o -0, v rod. pa -i; v tretji sk lanja tv i so samosta ln ik i moškega , v četrti p a srednjega spola. Nekaj samos ta ln ikov , v e č i n o m a tujega izvora, redko tudi d o m a č e g a , se ne sklanja . P a č pa pri njih še vedno loč imo spol in števi lo. N e k a j občn ih imen se sk lanja m e š a n o po drugi ali po prvi sklanjatvi .« Po mojem mnenju iz edninske imenovalniške oblike same sploh ni razviden ne sklanjatveni vzorec ne spol samostalnika. To načeloma velja za vse samostalnike s »oglasnikom na koncu osnove in s končnico -o (most — kost), velja pa tudi za vse samostalnike, katerih osnova se kon- čuje na samoglasnik. Ce hočem napovedovati spol ali sklanjatveni vzo- rec, moram pri zadnjiih upoštevati semantični in provenienčni vidik. Spodnja preglednica kaže, da so samostalniki ob isti imenovalniški končnici lahko različnega spola in gredo tudi v različne sklanjatvene vzorce: lip- a — slug-a (ž - m) lip-e -0 —- slug-ej-i -0/-OV mest-o — sink-o (s - m) mest-a -0 —• sink-i -ov polj-e — finul-e (s - m) polj-a -0 — final-i -ov pot-o — pol-0 (Ž - m) pot-i -i — pot-i -ov lele-0 fante-0 (s - m) telet-a -0 — f unlet-i -ov slov 0-0 — rolo-o (s - m) sloves-a -0 — roloj-i -ev l o se da potrdit i tudi z lastnoimenskim gradivom: Sapli-o Selc-e Niob-e Kobilic-u — Mark-o (ž — m) Niob-e (s — ž) — Giusepp-e (ž — m) — Skaz-a (ž — m) Saph-e -o Selc-a -0 Niob-e -o •Kobilic-e -o — Mark-i -oo Niob-e -o — Giusepp-i -oo - Skaz-ej-i -0I-OO Že od nekda j naša slovnica določa na podlagi naravnega spola po- imenovanih oseb moški slovnični spol in s tem dvojni sklanjatveni vzorec vsem tistim samostalnikom s končnico -a, ki poimenujejo osebe moškega spola.4 M. Ivič pa na podlagi neoblikoslovnih meril poskuša določiti spol tudi tistih samostalnikov, ki se v edninskem imenovalniku končujejo na kak drug samoglasnik, pa na j bo tak samoglasnik končnica ali ne. Tako pri samostalnikih s končnico -o ali -e, ki so ji načeloma srednjega spola, določa nesrednji spol na podlagi naravnega spola po- imenovanj oseb (sinko, Marko, Jože, Tasso — dekle, Klio, Nike), pri enakih poimenovanjih neoseb pa ji je za merilo mlajši tuji izvor po- imenovanja, s katerim je avtomatično povezana moška spolna slovnična 4 Pr im. Ss 1964, str. 132: »Nekatera i m e n a za m o š k e osebe se končuje jo na -a. pa je naravni čut močnejš i kakor s lovnični , zato so s a m o m o š k e g a spola. določenost (kino, Togo, finale).5 Samostalnikom, ki se jim na -o in -e (ali tudi na -a, -i, -u) končuje osnova (seveda spet v imenovalniku ednine), sicer p a imajo v tem sklonu končnico -и, pa je — kolikor ne zaznamujejo ženske osebe® — s tem določen tudi moški slovnični spol (taksi, Zola — Juno). le poglede je mogoče v marsičem dopolniti, marsikaj pa je bolje ne sprejeli. Iako npr. slovenski knjižni jezik pozna tudi kombinacijo Kf — P 0 , za katero M. 1 vie trdi, da »izostaje«;7 primer zanjo je npr. species ali Juno ali Karmen in sploh vsi slovenski in drugi priimki s prvotno karakterist iko Km: nova species, rimska Juno, naša Karmen, Rožanc je šla. Pri K,„ — Po manjka primer koi Kalo -ona. ki je zanimiv zaradi tega, ker se mu osnova podaljšuje, četudi je končni -o nenagla- šen.8 Bolj kot te pomanjkljivosti , ki jih je ob popolnem pregledu nad gradivom mogoče odpraviti , pa motijo nekatere druge stvari. Prva t aka zadeva je mnenje, da je pri samostalnikih srednjega in nekaterih samostalnikih moškega spola enako upravičena segmentacija ilrev-o dreves-a, tel-e ielet-a, Jož-e Jožef-а (in pač tudi im-e imen-a) kot segmentacija drevo-o dreves-a, Jože-o Jožet-а, lele-o telet-a, ime-o imen-a. Prvo segmentacijo ima M. I. celo za boljšo iz dveh razlogov: ker pri drugi segmentaciji v primerili kol drevo alternira samoglasnik podal jška osnove (-o- : -es-) in ker se vsi samostalniki srednjega spola, ki podal jšuje jo osnovo, končujejo prav na -o in -e, ki sta edini končnici za imenovalnik ednine srednjega spola (pač pri samostalnikih, ki osnove ne podaljšujejo).0 5 N. m., str. 50: »Autohtone imcnice (kojima se ovde pr ik l juču ju stare pozajinl jenice več davno asimilirane po autohtonom modelu obrezovanja) imaju u ovom pogledu drukči je i raznovrsnije morfološke mogučnosti od onih ime- nica, koje su relativno nedavno pozajmljene iz stranog izvora (u daljem izla- ganju za njih éemo rezervisati odredba ne autohtone).'. — Kategorija neavtoli- tonosti je za enojezičnega uporabnika jezika seveda skoraj brez vrednosti, ker je skoraj sploh ne more ugotoviti (izjeme bi bile nekatere besede pisane ali pa take, ki povzročajo težave pri izpeljevanju). " Resnici na l jubo je treba pripomniti, da tip Juno pr i M. I. sploh ni v evidenci. 7 N. m., str. 53. 8 Nenaglašeni končni -o pri samostalnikih m. spola se namreč razen pri latinskih imenih avtomatično tretira kot končnica: Togo Toga. 11 N. m., str. 50. Prvi razlog je nebistven, clrugi pa naključen. Po logiki prvega načela bi primeri kot oje ojesa ali ulje uljesa govorili ravno za segmentacijo. ki jo lvičeva zainetuje (ker samoglasnik podaljška osnove ne alternira, kakor ne alternira v obeli drugih tipih, namreč v tele teleta in vreme vremena). Splošno vzeto so v (eni smislu nealternirajoči primeri števil- nejši od alternirajočili, zato je nealterniranje pravilo, al terniranje pa izjema. Ce bi veljal kriterij alternacije ali nealternacije končnega samo- glasnika v osnovi, bi bila smiselna tudi segmentacija mat-i, hč-i (in seveda tudi kr-i). česar pa seveda tudi M. Ivič ne sprejema, pač iz razloga, ker drugi samostalniki ženskega spola nimajo kot edine konč- nice edninskega samostalnika prav tega samoglasnika. Ce segmentiramo drevo-, ime-, fante-. Joie- (in kar sprejema tudi Al. Ivič — hči-, kri-, Merku-, kosi- itd.), je mogoče postaviti splošno pravilo, ki se glasi: samostalniki, katerih osnova se končuje na samo- glasnik in imajo v im. ed. končnico 0, zmeraj podaljšujejo osnovo: dre- ves-a, iinen-a, faiitet-a, hčer-e, Tonet-a, Kosij-o10 (alternacija krv-i dela v obeh interpretacijah enake težave). / a segmentacijo ime- iu tele- govori razen tega dejstvo, da je -e kot končnica za srednji spol ednine za trdimi soglasniki (trdimi sedaj v slo- venščini seveda samo funkcionalno) sploh nemogoč. Zato segmentacija im-e ali tel-e implicira preureditev pravila o alternaciji končnic -o/-e (prva za funkcionalno trdimi, druga za funkcionalno mehkimi soglas- niki). Potreba po spremembi tega pravila odpade, če se segment ira ime- oz. tele-. I i|> telo telesa tu ni ovira, ker za nekončniške alternacije ni uveljavljeno pravilo, da e ne sme stati za trdimi soglasniki, pač pa o ne sme za с j č v. š (kolikor seveda gre za nekdanji etimološki o). 111 To vel ja seveda tudi za grško-lat inska imena tipa Menelaos in sploh za imena, ki se jim osnova končuje 11а samoglasnik, imajo pa v im. ed. še sanio- glasniško končnico (ali začetek končnice) , npr. Tea, boa. Slov. pravopis 1962 je v nasprotju z izročilom v prvem primeru predpisal rodilnik v hiat ični obliki (torej Menelaa) namesto običajnega in s istemskega Menelaja (kako čudna bi bila analogna oblika ZolaaM. Protest proti hiatični obliki je bilo slišati tudi s strani uglednega klasičnega f i lologa (prim. J iS 1964, str. 327—329); dokaz za podaljšavo z j pri samostalnikih tipa Tea, boa pa mi je rod. 11111.. tj. Tej, boj. ne pa morda Te ali bo. V resnici je boj a sprejeto tudi že v im. ednine, (po)go- vorno pa je tudi Teja. Pri podaljšavah moških samostalnikov s koncem osnove na -e se res izvze- majo domače besede na -e (prim. Slov. knj. j. f, str. 165: »Domači samostalniki na -e podaljšujejo razen v imenovalniki i ednine osnovo s t: oče očet-a, France Francét-a. • Segmentacija im-e iel-c in slov-o je m a n j pr imerna tudi s stališča generativne ali rodibie slovnice, saj ou liti d-o2 -ega 3 л -e Nik-e -e f inal-e -a polj-e1 -a о si n j-e2 -ega t/i ca [> Q -i dežurn-i -ega -as Leonid-as -a G СЛ -os obol-os -a o -es Ahil-es -a -is Akropol -is Martial-is -a -us cikl-us -a 4 -um Lati-um -a species tour de France tu K o n č n i c a j e S p o l : Ž e n s k i M o š k i S r e d n j i M = -0 angazma-0 - J A o со J U П О - 0 -ne rolo-0 -ja kolo-0 -esa 0) СЛ Ы; C oče-0 -ta tele-0 -ta C3 s Seme-0 -na ime-0 -na C СД Goethe-0 -ja oje-0 -sa сл mati-0 -ere taksi-0 -ja kri-0 krvi Smrti u-0 -ja = Malči lz preglednice se lepo vitli, tla gredo samostalniki ženskega spola vsi v 1. sklanjatev, če le nimajo končnice -o1 (tip s končnico -и2 pa gre v ednini v glavnem po 11. sklanjatvi); samostalniki moškega spola se sklanja jo vsi po III. sklanjatvi, le tisti s končnico -a lahko tudi po 1.; samostalniki srednjega spola se sklanjajo vsi po 1Y. sklanjatvi; samo- stalniki brez končnice pa se ne sklanjajo, oziroma imajo v vseh sklonih končnico -0. Iz končnic se tla sklepati na ženski spol na podlagi morfema -a (kolikor ne gre za moško poimenovanje), na podlagi poimenovanja žen- ske osebe (tu so izjema samostalniki kot Akropolis) ter na podlagi ne- katerih pr ipon (npr. -ost). Veliko besed pa s tem ni zajetih. Na srednji spol se da sklepati le iz končaja osnove (tip na -me, kolikor seveda ne gre za poimenovanje moške osebe) ter iz pr ipone -e, kolikor označuje mlado ali ničvredno, pr i končnicah -o in -e pa v smislu pravila M. Ivič (kadar ne gre za poimenovanje moških oseb in ne za neavtohtone samo- stalnike). Moški slovnični spol se da napovedati na podlagi poimeno- vanja moške osebe in neavtohtonoeti samostalnikov, veliko primerov pa je nemapovedljivih. Popolna napovedljivost spola iz imenovalniškega edninskega morfema pa je seveda pri invertivnih poimenovanjih iz pri- devniške podstave. 23 Slavistična revi ja 11 Z u s a m m e n f a s s u n g m o r p h o l o g i s c h e s e g m e n t i e r u n g , v o r a u s b e s t i m m b a r k e i t d e s g e s c h l e c h t s u n d e i n g l i e d e r u n g d e r f r e m d w ö r t e r i n d a s s p r a c h s y s t e m d e r s l o w e n i s c h e n s c h r i f t s p r a c h e Der Aufsatz handelt über die morphologische Segmentierung, über die VorausbeStiminbarkeit des grammatischen Geschlechtes und über die Einglie- derung der Fremdwörter und der fremden Namen in das System der slowe- nischen Schriftsprache. — Aus der Abhandlung geht hervor, dass die Gliederung dekle-o deklet-a, Tone-0 Tonet-a, seme-e semen-a, slooo-o slooes-a g e g e n ü b e r d e r G l i e d e r u n g dekl-e deklet-a usw. (wofür sich M. Ivic einsetzt) mehrere Vorteile hat (rein morphologisch und vom Standpunkt der Wortbildung). Bei der Prädikabil i tät des grammatischen Geschlechtes werden M. Ivic's betreffenden Kathegorien präzisiert und eingeschränkt. Am Ende wird gezeigt, wie die Opposition - autochtones : niclitautochtones Lexikalelement im Slowenischen von sehr ge- ringer Elemente der slowenischen Sprachst ruktur voll anzupassen und so die erwähnte Opposition anheimisch : fremd aufzuheben.