-Jir^xsRsrcsw
The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper* in United States o ti America.
Amerikanski Slovenec
ŠTEV. (NO.) 233.
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do emagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA .V CH1CAGI,
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JEN VER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE Y ZEDIN,JENIH DRŽAVAH
. _________(Official Organ of four. Slovene Organizations)] f ^
NajntarejH i* najbolj v rUjubljen *lovensJH
list v Združenih Državah Ameriških.
chicago, ill., torekl 3. decembra — tuesday, december 3, 1935'
letnik (vol.) xliv
Mussolini zavrnil prizadevanje Francije, da bi prišlo do > mirne poravnave med njim in ostalimi velesilami. — - 12. decembra se namerava odobriti prepoved uvoza petroleja in ta čin se domneva, da bo postal kritičen.
Ženeva, Švica. — Kriza, ki i)0 je izzval Mussolini s svojo trdovratno politiko, se bliža Vrhuncu in četrtek, 12. december, se smatra odločilnim dne vom, ko bo med Italijo in ostalimi velesilami prišlo do končnega preloma. Ta dan se ima namreč zbrati odbor Lige Narodov, sestoječ iz 18 članov, ki odloča o sankcijah proti Italiji, k ponovnemu zborova flju in tedaj so bo tudi odobril '■ov korak p* oti Italiji, namreč Prepoved uvoza petroleja. Sedati bi se bil imel ta odbor že koncem prejšnjega meseca, a Se je zborovanje odložilo na Prošnjo francoskega min. Predsednika Lavala, ker je lrnel ta svoje težave doma s Parlamentom in bi se ne bil ttiogel udeležiti zborovanja.
Prepoved uvoza olja v Italijo pomeni vojno. Tako se je Mussolini že parkrat izrazil in Francija, videč, da Mussolini, .vsled obupnega položaja, v "katerega bi ga ta prepoved vtg'la, resno misli s to grožnjo. ^ uporabila zadnje dneve, da b> pregovorila Mussolinija 1. Pameti in ga odvrnila od nje Sovih nadaljnjih .pustolovščin v Afriki. Mussolini je vse te Ponudbe za mirno poravnavo Preteklo nedeljo gladko odbil.
samo, da je ponovno podaril, da se bo afriška vojna Neovirano nadaljevala, mar feč drzno je zagrozil Angliji 111 Franciji, da je pripravljen šariti po obeh. Angliji je po-Vedal, da bo poslal nazaj v ^frisk'o kolonijo Libijo tiste c®te, ki jih je pred nekaj dne Vl poklical od tamkaj, in tako z njimi ponovno ogrožal %'ipt, ki je pod angleškim ^otektoratom. Franciji pa se zapretilo, da bo proti nji ^ačena meja, ko bodo posla-1)6 tja čete, ki so zdaj nastanjene ob Brenner prelazu, ki v°ri mejo med Italijo in Av-stHjo.
Vsled tega Mussolinijevega opornega vedenja je Anglija ^ipravljena za čim najbolj .Etičen nastop proti Italiji ^ Francija je pri volji, da se ^ Pridruži. Tako bo 12. dec. dvoma wdobrena prepo uvoza petroleja, ako prej . izrednega ne pride vmes, j ?-a evropski mir bo nastopi-a ttova kritična nevarnost.
MIR NA
F-R0NT1
Obe armadi se pripravljate za odločilno bitko.
—O—
Asmara, Eritreja. — V ne
deljo ni prišlo z bojišč v Abe siniji nikakih poročil, iz česar se sklepa, da je na severni, kakor tudi na južni fronti vladal mir. Vesti pa vedo povedati, da Abe-sinija čimdalje večjo armado zbira na severnem bojišču, in sicer okrog 20 milj daleč od italijanske fronte ob mestu Ma-kale. Italijansko armadno poveljstvo se pripravlja, da bo prišlo do prvega odločilnega spo-jpada pri mestu Ambi Alaji. Pri tem mestu so Abesinci zadali Italiji v vojni leta 1895 silovit poraz.
-o-
EVROPA PRED IZBRUHOM VOJNE
New York, N. Y. — V Ameriko se je povrnil iz Evrope znani zgodovinar J. T. Adams, rekoč, da je za človeka, ki ljubi mir, življenje v Evropi nemogoče, kajti le majhne iskrice je treba in v Evropi bo izbruhnil nov krvavi konflikt, ki se bo razširil na celi svet. Adams pravi, da ste šli Italija in Anglija že predaleč, da bi se mogla najti kaka rešitev iz sedanjega napetega položaja, izvzemši z velikimi težavami. V slučaju svetovne vojne, pravi, bo bržkone tudi Amerika potegnjena v krvavi ples, razen, ako bo temeljito pre-nenila svoje ideje glede svobode morja in pacifizma.
-o-
SMRTNA KAZEN ZA ZAROTNIKA PROTI ŽENI
Fort Madison, Ia. — Smrt na vešalih je prestal pretekli petek 54 letni Reginald Tracy, trgovec iz Manchester, Ia., zaradi zarote, katero je koval v letu 1932 proti življenju svoje žene. V zaroto je bila vpletena tudi neka Mrs. Flossie Fear, za kar je bila obsojena na dosmrtno ječo. Neki moški, Adolf Berg, ki je bil 'Ajet, da izvrši nameravani umor, je pa pobegnil in se še zdaj skriva pred oblastmi.
-o-
SAMOUMOR MATERE PETERIH OTROK Chicago, 111. — Iz obupa in skrbi, kako bo preživela svojo družino peterih otrok, je 48 letna Mrs. Marie Bunte, 3408 Belmont ave., šla pretekli petek prostovoljno v smrt. Skočila je pod vlak blizu Avondale in Kimball ave. in bila na mestu ubita. Njenega moža je ubil vlak pred tremi leti skoraj 'na istem mestu. Njen najmlajši otrok je star 5 let, najstarejši, hči Margaret, pa 18 let. Zadnja pripoveduje, da je bil družini pred par meseci znižan relif, ker je ona dobila delo, na katerem je zaslužila $7.80 na teden. Družina ni mogla izhajati s to plačo in malim relifom, ki ga je dobivala. V petek ni bilo v hiši nobene hrane, kar je mater spravilo do obupa.
ZAGOVARJA
KAPITALIZEM
Kapitalizem in diktatorstvo ideal za nemškega finančni-ka.
—o—
Berlin, Nemčija. — Kapitalizem in diktatorstvo sta bila dva predmeta, ki ju je proslavljal nemški ekonomski minister, dr. Schacht, v svojem govoril, ki ga je imel preteklo soboto. Povdarjal je, da je vladni sistem, ko je država postavljena pod enega voditelja, najboljši, ako je voditelj pravi. Enako tudi kapitalizma ne more nadkriliti noben drugi sistem v gospodarstvu, češ, da mora ostati želja po zaslužku podlaga vsemu gospodarstvu.
--o-
CHICAGO ŽELI DOBITI KONVENCIJE
I
Chicago, 111. — Tukajšnji žu-j pan Kelly sodeluje z raznimi tr-' govskimi skupinami, da pridobi obe glavni stranki, demokrate in republikance, da boste imeli svoje konvencije prihodnje leto zopet v tem mestu, kakor ste jih imeli v letu 1932. Posebna delegacija je odbrana, da bo v tem smislu apelirala na »narodna odbora obeh strank.
-o-
ALDERMAN LAGODNY UMRL
Alderman 21. warde v Chi-cagi, John J. Lagodny, rodom poljskega naroda, stanujoč na 1648 W. 18th Street, je v ne deljo večer umrl nagle smrti, zadet od kapi. Star je bil 49 let, rojen v Chicagi. Po političnem prepričanju je bil de mokrat, v kateri stranki se je pridno udejstvoval. Dvaindvaj set let je služboval kot pomožni okrajni klerk. Leta 1980 je bil izvoljen alderman 21. warde in je zdaj služil že tretji termin v tem uradu. Zapušča ženo, 1 sina in 2 hčeri. Žalujoči družini naše sožalje!
pogajanja sredi orožja
New York, N. Y. _ Ameriški delegati za mednarodno pomorsko konferenco v Londonu so odpluli od tukaj pretekli petek. ; Vodja delegacije, N. II. Davis, |se je izrazil, da se bo morala konferenca boriti z. velikimi ovirami ; kaj so te ovire, ni omenil. ZavleČi pa se utegne konferenca tako, da bo trajala od štirih do pet mesecev. Pričela se bo 9. decembra. Sredi med rožljanjem z orožjem in med pripravami za vojno ter razpaljenim sovraštvom med narodi se bodo otvo-rili razgovori za preprečenje vojne. Ni čudno, da se o uspehih že v naprej dvomi.
KRIŽEM SVETA
Berlin, Nemčija. — Ka kor izkazuje uradno poročilo, !se je v Nemčiji žvHala kon-sumpcija mesa. Tako je prišle tekom oktobra na vsako osebo mesa po 9 in pol funtov, kon-servirano meso vključeno, ka» je poldrugi funt več od prej šnjega meseea.
—	Moskva, Rusija. 1— So vjetska vlada je vložila pri japonski vladi protest, ker su se na rekah ob Mandžukuo meji pojavile tri japonske ladje. To je kršitev pogodbe iz leta 1934, ki dovoljuje plovbo na tistem mestu le ladjam Mandžukuo in Rusije.
—	Tokio, Japonska. — Po seji, ki je trajala 21 ur, je ja ponska vlada odobrila v proračunu za prihodnje leto največji izdatek za oboroževanje v zgodovini te države. Ti iz datki obsegajo skoraj 47 odstotkov celega proračuna.
—	Rio de Janeiro, Bf-azilija. — Vladnim četam se je posrečilo poloviti štiri voditelje v z ad n j e m revolucij on am era uporu, s čimer je revolucij?, popolnoma zadušena. Skupno je bilo vtaknjenih v zapor 1300 oseb.
y --
* Zvitostjo si pomagal
iz zapora
u Worcester, Mass. — Z bistro-1P> m trikom se je posrečilo 18 k nemu Toive Heino, da je po-iz zapora, v katerega je t vtaknjen kot avtomobilski yj" Simuliral je, da se mu je W	i" da potrebuje ta-
fJe]SnJ° operacijo. Res je bil pre-oj^.v bolnico in položen na bij^ijsko mizo. Stražnika ni njem nobene£a> Češ, da
l30^11' da se itak ne more Hftla,1' *n le ena bolničarka je nje8a- Hipoma pa se ^rt-	skoči proti bol-
ii v. . • jo sune v kost v nogi, ^	eno zaušnico, na
skozi okno in pobegne.
ZAGOVARJA TROŠENJE
Bogati bankirji ne vidijo pomanjkanja revnega prebival
r.tva, katerega mora podpirati vlada.
Atlanta, Ga. — Ob priliki
obiska v tukajšnjem mestu, kjer je prej živel, je imel pred sednik Roosevelt pretekli petek govor, • kateri je bil važen za celo Ameriko in se je zato tudi oddajal po radio. Splošno se razumeva da je bil to nje gov prvi kampanjski govor za ponovno izvolitev prihodnje leto.
Predsednik je posegel 11 let nazaj v zgodovini Amerike in poklical poslušalcem v spomin tista divja leta od 1924 do 1929, v katerih je vladala takozvana prosperiteta. Takrat je imel v pravem pomenu mamon prvo besedo v Ameriki. Vse je kakor brez glave špekuliralo in si ku-pičilo papirnate dobičke in živeli smo v nekakem "paradižu norca". Nenadno pa se je ta balon v letu 1929 razpočil, prišel je udarec in od tedaj naprej je drsela Amerika čimdalje bolj navzdol, dokler ni bila 3. marca 1933 popolnoma na dnu in je zavladal popolen zastoj.
Vsakdo se še spominja, s kakim veseljem je tedaj Amerika pozdravila prizadevanja nove administracije, da potegne deželo iz močvirja. Vse je tedaj gledalo le na vlado za pomoč. Veliki bankirji so prihiteli tedaj v Washington s prošnjo, naj jih vlada obvaruje pred popolnim bankrotom. Izjavili so se tedaj, da bi mogla vlada vzeti posojila, ne da bi postavila v finančno nevarnost Ameriko, od 55 do 70 miljard dolarjev in so dali svojo odobritev, da predsednik lahko toliko posodi.
Zdaj pa ravno ti gospodje, ko jim je predsednik rešil njih stolčke, kričijo, da bodo propadle ameriške finance, ko dolgovi niso dosegli niti 30 miljard in vlada porablja denar, da rešuje življenja revnemu sloju prebivalstva in brezposelnim. Ti gospodje sede na gorkem, sredi med izobiljem in ne vidijo trpljenja milijonov. Povabil jih je predsednik, naj pridejo z njim, da si ogledajo, za kake skrajne potrebe uporablja vlada denar, ko ga trosi za javna dela in za brezposelne.
Jiigaslavife*
Odkar traja italijansko-abesinska vojna, se je izvoz lesa iz Jugoslavfe v Italijo silno povečal. — Cirkularka se je razletela in ubila Žagarja na Hraeljniku. — Smrtna kosa. — Druge nesreče in novice.
! -i
mmmsmrnemmimmff
Angleška Trdnjav* Gallabat, katera Teži v koloniji Sudan ob meji Abesi-nije, nedaleč od tam, kjer se vrši italijansko prodiranje.
mati streljala na sina
Santa Barbara, Cal. _ Pijana zmedenost, kakor se ugotavlja, je bila vzrok tragedije, ki se je odigrala pretekli petek v hiši Mrs. Dorothea Livermore, katere žrtev je postal 15 letni sin omenjene ženske, Jesse, Jr. Oba sta pila in pri tem je prišlo med njima do prepira. Ženska je, da-si sama pijana, izjavila, da bi raje videla svojega sina mrtvega, kakor pa, da bi preveč pil, na kar je deček šel po puško, jo položil pred mater in jo pozval, naj strelja, ako se upa. Ženska je res ustrelila in smrtnonevar-no zadela sina. Mrs. Livermore je žena znanega špekulatorja na Wall Sti-eetu, a je od njega lojena že od leta 1932.
Velftt izvoz lesa
Ljubljana, 10. nov. — Iz Ši-benika, kjer ima tvrdka Šipad največje lesno skladišče v Evropi, poročajo, da Italijani na vso moč hite nakladati les. Letos, ko «e je Italija spopadla z Abesinijo, je Italija samo iz Šibenika izvozila 151.000 kub. metrov najrazličnejšega lesa. Ta les so prevažali najprej v italijanska pristanišča, nato pa v italijanske kolonije v Afriki Z našim lesom so povečini zgrajene vojaške barake v Afriki. Samo štiri partije lesa sto bile poslane meseca junija in julija v obsegu 17.000 kub. metrov neposredno v Massavo. Ker so Italiji potrebne še velike količine lesa, rok pred pri-četkom sankcij pa zelo kratek, ogromna italijanska mor narica pa rekvirana, Italijani zelo hite z naročili. .V Šibenik je dospel te dni veliki italijanski parnik "Luigi," na katerega je 90 delavcev takoj začelo nakladati les. Parnik bo nalo žil 10.000 kub. metrov lesa za Eritrejo. Novi jugoslovanski parnik "Jelisava" pa je od peljal v Italijo 800 kub. me trov lesa. Napovedana sta še dva parnika, ki bosta prepeljala v Italijo 12.000 kub. metrov lesa. V Splitu pa nalaga na parnik "Isonzo" velik (lovor fižola za Abesinijo.
--o-
Huda nesreča na Hmeljniku
Novo mesto, 10. nov. — Na gradu Hmeljniku, lasti barona Wambolda, je bil uslužben kot hišni sluga 22 letni Zaje Ant, ki je postal žrtev nenavadne nesreče. Pri gospodarskih objektih so delavci žagali na cir kularki dm. Ko je bilo postavljeno neko grčavo poleno na žago, se je cirkularka na enkrat razletela in nekaj teh drobcev je zletelo v Zajca Eden izmed drobcev ga je smrtno nevarno zadel na glavo. Poškodovanca je prepeljal z avtomobilom v bolnišnico usmiljenih bratov sam g. Warn bold.
——o-
Zlata poroka
V soboto 9. novembra sta na Rakeku slavila zlati jubilej poroke Ivan Modic in njegova soproga Marija, ki sta zlasti znana po svojem katoliškem prepričanju. Njun zakon je bil blagoslovljen s petimi otroci, dvema sinovoma in tremi hčerami. Eden sinov živi v Ameriki.
Junak svoje vrste
Posebne vrste junak je 40 letni Janez Istenič s Kovškega vrha pri Vrhniki, ki je "študiral" po raznih ječah že več let. Kot drzen skakač se je zlasti izkazal, ko je skočil z drvečega vlaka, ki ga je imel pripeljati iz Kranja v Ljubljano. Dasi se je nekoliko pobil, se je vendar uspešno skrival pred orožniki dalje časa. Kon-
čno so ga le prijeli in sedaj je bil v Ljubljani obsojen radi tatvine na poldrugo leto robi-je in tri leta izgube častnih državljanskih pravic.
-o-
Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Ana Zupančičeva, mati pesnika Otona Župančiča stara 84 let — V Šoštanju je umrl Anton Volovšek, mizarski mojster star 36 let. — V Mali vasi pri Ptuju je umrl France Prelog, večletni župan in krajni šolski odbornik star 76 let. — V Arclinu pri Vojniku je umrl Franc Kos, posestnik star 75 let. — V Mariboru je umrla Ana Vicler, zasebnica stara 45 let. '
Gorelo je
Posestnici Tereziji Klobasa v Kuno v i na Štajerskem je zgorel llstnjak in streha na gospodarskem poslopju. Vsled tega je posestnica hudo prizadeta, saj znaša škoda po po žaru do 35.000 Din, zavarovalnina pa sam0 5000 Din.
Huda nesreča
V Ločah na Štajerskem se je smrtno ponesrečil posestnik Rupnik. Vozil je iz gozdi, steljo, pa se je voz na strmini nagnil in ga pritisnil ob drevo, da mu je teža strla prsni koš in je umrl ko so ga pripeljali iz $?ozda domov.
Nazadovanje
Po statistiki trgovske zbornice, je v zadnjih treh in pol etih občutno nazadovalo število trgtovin in obrti. Kakor kaže izkaz, je sedaj za celih 7000 manj trgovin in obrti, kot jih je bilo pred tremi leti in pol. — Tudi kriza.
Družinska
PRATIKA
ZA LETO 193G. JE RAVNOKAR DOŠLA
Zelo je zanimiva. Številne lepe slike jo krasijo o ljubljanskem kongresu in o raznih drugih dogodkih. Pa tudi vsa ostala vsebina je zelo zanimiva. Naročite jo takoj, dokler je v zalogi.
Stane s poštnino vred
25 centov
Naroča se od: KNJIGARNA
MR, SLOVENEC
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.

Poljska v čudni vlogi
Želodčno Zdravilo Iskreno Priporočano
Chicago, 111. — "Trinerjcvo grenko vino jemljem, kadarkoli trpim na želodčnih ali prebavnih nerodnostih >n lahko ga iskreno priporočam vfnko-mur." — Mrs. Susanna Pavlus. tfikartc delati poizkusov s kakim drugim odvajalnim sredstvom. Jemljite Trinerjcvo grenko vino, ki je tekom zadnji'1 44 let dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom, slabemu teku, glavobolu, ne»nirtiefflu spanju iji podobnim težavam. Pri vseh lekarnarjih.
TRINERJEV ELIK51R GRENKEGA VIHA
Joseph Triner Company, Chicago
Napisa!: Edgar Ricc Baryoushs
(Metropolitan Newspaper Service)
ZLATO MESTO IN TARZAN
HHHIHttUi n"35' iet0
znamenje,
da je vara ta mesec potekla naročnina za "Am. Slovenca". Obnovite naročnino točno bodisi pri naših lokalnih zastopnikih, ali pa pošljite isto direktno na upravo. Tisti, ki lahko in morejo poravnati naročnino točno, naj ne čakajo na opomin« iz uprave, ker s pošiljanjem opominov ima uprava stroške in delo. Opomin za obnovitev naročnine je poleg vašega imena in naslova.
" HI, r I,-,, »„«,.,*„, In. ... TT R .,1 10
riitlLi'.l >.. fvnini.,	. c I f"1 .lUJiH h.
UNITEB flEATUHi; JtifNUICAVK. IMC
"Morda si ti že sam tudi opazil, a zakaj, odgovori ml Če moreš?" je vprašala Tarzana prijazno. "Da, uganil sem," reče Tarzan. "To sta dva vzroka." "Katera sta?" jc naglo vprašala, "Najglavnejsi je ta," odgovori Tarzan, "da me ti nikakor' ne moreš k temu prisiliti." Pri tem je gledal kraljico naravnost v oči.
Trdo je stisnila Nemone ustnice in ostro pogledala Tarzana, ker pač niti najmanj ni pričakovala takega odgovora. Ob pogledu na Tarzana, ta ni umaknil svojih oči od njenih, kar io je začudilo in se ji je vsa trenutna jeza ohladila. "Zakaj mi delaš take težave, ko hočem biti dob'ra s teboj," je rekla.
Ko jc JSrot izginil za vratmi in so se ta za njim zaprla, je Nemone pomignila Tarzanu, naj se vsede poleg nje na divan. "Bojim se, da te Erot nič kaj rad ne vidi," je rekla s smehljajem. "Jezen je, ker ti pred menoj ne poklekneš in pa, ker te jaz no prisilim k temu. Jaz sama ne vem zakaj tega ne storim-'"
Erot je takoj izpolnil Nemonino povelje, se priklonil in zapustil dvorano ter pri vratih nekoliko postal, ko je Nemone za njim zaklicala. "Ni ti treba preveč hiteti, ker se nam tako posebno ne mudi po tej zabavi. Naj se preveč ne žurijo in naj se raje dobro pripravijo, saj ni take sile za to."
tftffll *
"AMERIKANSKI SLOVENEC**
Torek, 3. decembra 1935
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 189L
r - >—.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za eelo leto _______________________________$5.00
Za pol leta ______________________________ 2.50
Za četrt l«ta ________________________________ 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto _________________________________$6.00
Za pol leta _____________________________ 3.00
Za četrt leta ______________________________ 1-75
Posamezna številka ___________________ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1891.
L
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year .......................—...........$5.00
For half a year _____________________________ 2.50
For three months ........................ 1-50
Chicago, Canada and Europe:
J?or one year ____________________________$6.00
For half a year _________________3.00
For three months ________________________ 1.75
Single copy ................-.................... 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	_ _
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act o i March 3, 1879.
Velike mednarodne politične afere, ki so se nanizale okrog abesinsko-italijanskega konflikta in katerih zapletenost se je z vsakim tednom stopnjevala, so potisnile druge politične probleme v ozadje. Zlasti je izginilo iz ospredja zanimanje za oni vzhodni pakt, katerega projekt se je pojavil v območju skupnega drancosko-britanskega prizadevanja, ki pa je bil predvsem francosko delo, a tako, da ga je tudi britanska diplomacija z izrednim poudarkom podprla. Kakor znano, so paktu nastale težave z nemške in potem tudi s poljske strani. Bile so tako velike, da se je začelo že zdeti, kakor da je pakt odstavljen z dnevnega reda. Toda namesto njega je nastal poseben pakt med Francijo in Sovjetsko Rusijo, malo kesneje pa še slieen pakt med Rusijo in Češkoslovaško. V Parizu pa kljub temu še niso opustili nade, da se jim vendarle še posreči doseči veliko vzhodno skupno pogodbo, dasi v močno spremenjeni obliki.
Zadnje čase so se pričele iz francoskih virov ponavljati vesti, da je stališče poljskega zunanjega ministra Becka omajano. Poročalo se je, da so se pojavila neka nesoglasja med Beckom in ostalimi člani nove poljske vlade. Iz Varšave sicer ni bilo potrditve takih poročil, marveč s<? prihajale celo neke enuncijacije, ki so se tolmačile kot nekaki posebej naglašeni izrazi soglasnosti vlade z zunanjim ministrom. Ali kljub temu se še ponavljajo napovedi, da je pričakovati polagoma drugačne akcije iz poljskega zunanjega ministerstva in da pozicija ministra Becka v resnici ni več tako trdna kakor nekdaj. .
Težko je presojati zunanjemu svetu o pripravlja j očih se spremembah, ki temeljijo tako rekoč na osebnih momentih. Saj se moramo zavedati, da je bilo v poljski politiki na odločilnih mestih v toku zadnjega desetletja osebno razpoloženje in temu primemo odločanje jako važen činitelj; dajalo je znaten delež obeležja režimu pokojnega maršala Pilsudskega. Toda že se najavlja nekoliko drugačna doba, čeprav za enkrat le še v drobnih značilnostih.
Nova vlada, ki se je sestavila pred nekaj tedni, je prinesla pomembno novost. Krmilo je namreč zapustil oni najožji krog starih sodelavcev maršala Pilsudskega, ki je bil v javnosti znan pod imenom režima polkovnikov. To so bili vodje legionarskega pokreta iz protiruske sfere, pokreta, ki mu je dal pečat in življenje pokojni maršal; na te vodje se je opiral Pilsudski tudi za časa svojega gospostva v teku zadnjih osmih let če ne izključno, pa gotovo vsaj v večini. Ko je stari maršal zatisnil svoje trudne oči za vedno, se je posebno zunanji svet z zanimanjem vpraševal, kako bodo upravljali njegovi sotrudniki veliko dediščino in kako bodo uspeli, da izpolnijo silno vrzel, ki je ostala po preizkušenem nacionalnem vodji.
Prve volitve, ki so se izvedle po maršalovi smrti, hkrati prve po določbah nove ustave in novega volilnega reda, so prinesle vsekakor razočaranje. Volilci so v toliki množini prešli v pasivnost, da se je res samo še manjšina iz-
rekla za vlado. To je bilo tem pomembnejše, ker so se volitve smatrale obenem za nekak plebiscit o novi ustavi, i Izid je tedaj predstavljal jako nepovoljno sodbo občinstva o političnem delu odločujočih faktorjev.
Beck, ki je ostal zunanji minister tudi v novem kabinetu, je vsekakor še zastopnik polkovniškega kroga. Domneva, da se za trajno ne bo mogel dobro počutiti v novi sredini, pa se zdi neutemeljena. Politiki, ki hočejo, da poišče režim tesnejšega kontakta z množicami, morajo računati tudi z dejstvom, da je sedanja smer poljske zunanje politike vse prej ko popularna med prebivalstvom. Prijateljstvu z Nemčijo množice ne zaupajo, zlasti ne v za-padnih pokrajinah, kjer morejo od blizu opazovati, kako hudo se godi poljski manjšini pod hitlerjevskim režimom prav sedaj, ko mora tudi poljska mladina sodelovati v hi-tlerjevskih organizacijah. Zakaj praktično pomeni to zanjo toliko kot obnovo najhujše, povsem sistematične ger-manizacije. Ti ukrepi so sprožili ostro polemiko v poljski javnosti in vedno češči so glasovi, ki obsojajo službeno poljsko politiko napram Čehoslovaški. Tudi listi, ki ne veljajo za opozicionalne, že primerjajo usodo majhne poljske manjšine v ČSR z usodo milijona Poljakov pod Nemčijo ter se sprašujejo, zakaj se vlada tako ostro zavzema za tješinske Poljake, dočim ne stori ničesar za nemške Poljake, čeprav se jim godi stokrat slabše. Poleg tega se pojavljajo že javna razmotrivanja o tem, ali je politika izolacije, o kateri je treba govoriti izza naslonitve na Nemčijo, prinesla Poljski kakih koristi.
Iz tega stvarnega ozadja izvirajo vesti, da je stališče i zunanjega ministra Becka omajano. Tudi če je to res, se i ne sme računati s hitro spremembo, marveč je treba pri-, čakovati ,da se bo preorientacija poljske zunanje politike , vršila zelo previdno in počasi.
ZLATKO BALOKOVIČ MED ;
NAMI	i
New York, N. Y.
Po ' desetletnem odsotstvu t
povrnil se je nam slavni jugo slovanski vijolinski virtuoz ZLATKO BALOKOVIČ, da prvikrat po tolikih letih na stopi s svojim Drvim koncertom pred ameriško javnostjo. Njegov prvi koncert v Ameri ki bo v Carnegie Hall v New Yorku, dne -1. decembra ol 8:30 zvečer.
Natančno pred desetimi leti je naš Balkovič nastopil na j 1 koncertnih odrih Amerike. Od tedaj je prepotoval vso ze ■ meljsko krogljo in obdržal koncerte v raznih državah sveta. Teh poslednjih nekoliko let je posvetil svoj čas koncertom po evropskih državah. ' kjer je nabral lavorike, zlasti ! na Angleškem, Francoskem, I Nizozemskem, Nemškem, v , skandinavskih državah, pa \ Rusiji, na Poljskem, Češkem
in v svoji domovini, Jugoslavi i .. . Ji.
In zares, Balokovič se je povzpel na višine goslarske ) umetnosti in danes zavzema l zavidljivo mesto izmed sve
-	tovnih prvakov, ki jih je tako . malo v tej umetniški stroki ; Ta naše gore list, je eden iz
med redkih naših rojakov, ki jim je uspelo, da jih široka umetniška javnost prizna. V » /iVoji rodni domovini je do
-	'živel popolno slavje v vseh i glavnih mestih države, vzlii:
staremu pregovoru, da nikdo ■ ni prorok v svoji domovini.
G. Balokoviču je uspelo do biti gosli izredne kakovosti. Na označenem koncertu bo sviral na vijolini, znani pod imenom "Swan Song" (Labo-; dova pesem.) Te gosli so zad nja kreacija najslavnejšega izdelovatelja gosli, Stradiva rius-a, ki jih je izgotovil pred sv'ojo smrtjo 1. 1734. Ta instrument je ohranjeni v per-fektnem stanju in je mojster sko delo per tonu in izdelavi, i Te njegove gosli so ene izmed šestorice najslavnejših na svetu ' in vrednost je bajeslovna.
Odveč je priporočati našim rojakom v New Yorku in Soseščini, da s svojim prisostvo-vanjem oddajo dolžno čast slavnemu rojaku in velikemu umetniku.
Cene za sedeže so od 83
centov do $2.75.
o_ R
GLAS IZ SO. CHICAGO
i
So. Chicago, III.
Vedno nam bo ostal v spominu obisk našega vladike i;: Ljubljane. Bog naj plača, na šemu nad pastirju za vse lepe besede in očetovske nauke, ki no nam jih dali v svojih petih govorih, katere so imeli pri nas. Vsi ljudje so imeli željo v srcu: da bi naš škof kar pri na ostali, če za fajmoštra ne, pa za nadškofa.
Pripravili smo prevzvišene-mu pozdravni večer, pri kate
rem je sodelovala organizacija z; "Jugoslovanska žena" s tem, ir da je aranžirala kazanje slik č< iz domovine. Tem potom tej ci družbi najlepši zahvala. Za- p hvala gre tudi Mr. Grdini, ki s^ je imel vodstvo tega večera v si svojih rokah in nam je s svoji- 3 mi slikami dal prisrčno zaba- s< vo. Nastopili so med temi pri- si zori in domovine tudi naši otro- n ci, ki so pozdravili visokega v gosta iz Ljubljane s svojimi pesmimi in nastopi. Tudi njim n lepa hvala.	u
Najbolj veseli bodo tisti c ljudie, ki so jim ljubeznivi go- g spod škof prinesli srečo oni ve- j 1. čer. Enajst takih dobitkov je g bilo ob letošnjem bazar u.
Hvala slednjič tudi vsem udeležencem, vsem delavcem , in delavkam ob tej priliki, tu j. di organistu in zboru. Vsi so g pripomogli k temu, da so bili j. ti večeri, tako v cerkvi kakor ^ v dvorani, pohvale vredni tre« i notki, ki nam bodo ostali v ^ spominu vse dni življenja. j.
P. Leo, župnik. D
o
-O-
KAJ VE POVEDATI MR. } GRDINA O SVOJI NEZGODI	>■
Chicago, III. j
G. urednik! Ta dopis Vam f pišem na mojih počitnicah. C r kakšne počitnice so to! ,
Predno sem se odpeljal v g Chicago za teden in pol iz v govorjenega časa, sem rekel sinovom: "To leto nisem imel j nobenih počitnic, te naj imam j vsaj sedaj do Zahvalnega, j dne." — "O.K." s0 rekli sino- j vi. Nato sem obrzdal mojega j konjička "Plymout" in naložil j 1 ves "movie" prtljago za Slo £ vence, Hrvate in Srbe, kakor £ mi je naročila Mrs. Kušar j
•	kar za 11. večerov.
i Podala sva se na pot z Mr. , t Albinom Modicem in imela ^
-	prav lepo vožnjo v nedeljo popoldan do Elkhart, Indiane. .
i Tam sva prenočila. Drugi dan
•	pa sva nadaljevala pot v Chi-
! cago, da se pripraviva v So. ,
-	Chicagi s slikami na srbski (
-	fari, ki je bil tudi zelo dobro , obiskan. V torek večer sva ka (
•	zala slike na slovenski fari sv. ,
-	Jurija v South Chicagi, le par i 'blokov razdalje. To je bil zelo
pomenljiv večer, ker so se tam . i nahajali ravno prevzvišeni ,
•	ljubljanski nadškof Dr. Rož
-	man, ki so dospeli tja prej en t dan iz Waukegana. Istočasno 1 se je vršila v cerkvi sv. Jurija
40 urna pobožnost. Zelo sreč-'> ne smo se počutili na slikovni predstavi, ker so omenjeni častni gost z zanimanjem gle dali slike evharističnega kongresa, ki se je vršil v Ljubljani pod njihovom vodstvom. Ob tej priliki so nam sam prev-zvišeni nadškof razlagali po . samezne dele kongresa, kar je e ljudstvo jemalo z naudušenjem j na znanje. Pri tem se je pa že h začela tudi smola. Moj pomoč ■i nik Mr. Albin Modic, ki je o šofer in operira slikovne apa •j rate, je v torek zbolel in na », vsak način hotel, da se vrm nazaj v Cleveland, kar sem mu dovolil. Sam se pa morai ; prevzeti večino dela v' roke
za ves ostali čas. Za v petek li in soboto sta bila še dva ve r čera pri fari sv. Štefana v Chi s cagi. Tudi tukaj sm0 imeli j prevzvišenega g. nadškofa v t svoji sredi pri slikovni pred' 1 stavi. V soboto pa je dospelo 33 automobilov, iz Jolieta in p so odpeljali prevzvišenega go o sta v Joliet za nedeljsko slav s nostno praznovanje, ki se je j vršilo tam.	1
Oba večera v fari sv. Šteta- i na sta bila živahna z lepo } udeležbo, ker so gledali ljudje jr clevelandski evharistični kon 1 gres, Baragovo slavnost in j ljubljanski evharistični kon \ gres,	c
Ker je bilo dogovorjeno za ^ v nedeljo, da bo slikovni ve ( čer v Indianapolisu, Ind., in ker sem bil sam, pot pa meri ' skoro 196 milj, sem nudil pri liko enemu, ki naj bi šel z me- 1 i noj. Skoro bi bil nagovoril : 'preč. g. p. župnika Fathra ' Aleksandra. Ker so pa imeli 5 preveč raznega drugega posla. ' so mi svetovali naj gre z me- 1 noj preč. g. Father Jožef, nji- 1 hov kaplan. Prav vesel sem 5 bil. Vesel je bil tudi preč. g : p. Jožef. Odpeljala sva se ma- 1 lo pred poldnem proti India ' napolistf, ki je znana naselbi 1 na, kjer so se vršile že števil- : ne konvencije. Tam se je za : slike zavzela podružnica SŽZ štev. 5. Imajo jako fino dvorano na vrhu šole. Udeležba je bila povoljna. S slikami so bili zelo zadovoljni, tako duhovniki, kakor farani. Tam imajo dva duhovnika, zelo priljubljena. Župnik je Irec, kap lan pa Slovak. Župnik je bil sošolec z Fathrom Virantbm, sedaj župnik v Madison Ohio. Do tukaj je šlo vse v redu. Moj spremljevalec Father Jo ' žef je prenočil v župnišču, jaz 1 pa pri Dezelanovih. ' Drugo jutro se po 9 uri od-
•	peljeva nazaj proti Chicagi ' Dočim sem irriel vajete od ko
njička tja jaz, sva se dogO^o' ; rila z č. g. p. Jožefom, da vo-1 dijo konjička nazaj v Chicago, ' da se bom sam imel priliko odpočiti za večerno delo pri
•	slikovni predstavi v Chicagi. Ali na tej poti se je nama do-
' godila neprijetnost. Bila sva 1 nekako na pol pota. Bilo je
■	okrog poldne na časti štev. 1 ko sva pred seboj zagledala
1 ob strani ceste dva automobi } la, ki st£ imela oba nezgode 1 z obroči "tires" in so potniki ^ čakali za pomoč iz garage. Ko ) se bližava temu mestu, je na 1 enkrat neznansko počilo pod najinim automobilom. Zadnji
■	levi "tire" se je razletel in najin automobil .je 'začel plesa
1	ti, kakor riba, ki jo zajamete
•	v mrežo. Oni, ki so stali ravno tam ob cesti so le gledali, ka-
2	ko se bova midva, ali prekuc-11 nila v graben, ali pa zaletela e v njihov tam stoječi automobil.
Parkrat smo skočili sem in tja u pa se prevrnemo preko ceste.
najin konjiček z nama in vso a prtljago z silnim hruščem se F zvrne na levo stran ceste. Jaz n sem bil na vrhu, Father Jožef i pa spodaj. Father reče: "Ali e se je vam, kaj zgodilo?" —Ma-
lo streslo me je." — "Ali morete odpreti vrata?" — Poskusim, toda zdaj so že obsto pili automobil drugi, ki so tam stali, da sva se skobacala ven.
Grdo je bilo gledati ležečo prikazen, iz katere je tekle olje in gazolin. Okrog stoječi so pograbili automobil in ga postavil nazaj pokonci. Kmalu je prišel iz bližnjega garaža pomožni truk in smo napolnili auto z oljem in gazoli-|nom in midva sva se zopet peljala naprej proti Chicagi.
Dočim sva se preje pogo varjala, kako srečna sva bila, da sva imela tako fini obisk v Indianapolisu', sva sedaj drug drugega popraševala, če naju caj boli. Sam sem jih dobil po hrbtu. Tisti filmi o kongresih, vsi zavoji in aparati so se pri silnem skakanju automobila zgromodali vsi na moj hrbet, dočim se je Father Jožef stisnil v kot za kolo in je dobil le malo pritiska na rebra. Nad menoj so se pa maščevali tisti paketi, kakor sodnji dan, ko so mi odprli vrata sem komaj zlezel ven in nič kaj dobro se nisem počutil. Vse eno sva se drug drugemu smejala in bila sva vesela, da se pri taki nezgodi ni nama še kaj hujšega zgodilo. Bila sva oba Bogu hvaležna.
Ko sva dospela v Chicago, je moja glava kar silila na eno stran. Grem k zdravniku Dr. Uršiču, da mi pregleda vratne kosti, da vidi, kje je narobe in res je našel pri pregledovanju z "X-Ray" žarki, da je nekaj natrto v vratu. Nato mi je naredil komat, tako, da mi drži glavo naravnost pokoncu. Doktor je rekel: "Za pokoro bos nosil sedaj ta le ovratnik za . nedoločen čas." — Ker je bilo treba pa tudi automobil peljati v "špital" sem ga zapeljal v Milerjev slovenski garage na Ashland avenue in W. 16th J Street in ker je ta teden pra znik v četrtek in ne delajo, moram čakati in bom odšel še [ le v petek in tako bom v so-; boto šele v Clevelandu. , Moja bolniška postelja je bila pri mojemu prijatelju Mr. t Jeriču. Za nurse mi je bila Pa » Mrs. Jerič. Dopoldan sem le
(Dalje na 4. strani.) i __—^
(62)
Torek, 3. decembra 1935
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
Birm« S
<S
Tvoj nedeljski tovariš.
»tiuiuimiiiniiimmnuniimiiimiiinjiummuuniUiniTi
TEDENSKI KOLEDAR
8	Nedelja — Brezmadežna
9	Pondeljek — Sv. Gorgonija
10	Torek — Sv. Melkijad
11	Sreda — Sv. Damazij
12	Četrtek — Sv. Sinezij
13	Petek — Sv. Lucija
,14 Sobota. — Sv. Špiridijon
Rev. J. C. Smoley:
DRUGA NEDELJA V ADVENTU (Praznik Brezmadežnega spočetja.)
Današnji list nam podaja druži studenec notranjega čistega veselja, želim, da bi to veselje v ^j adventni dobi napolnilo vaša srca. Je to enolično mišljene in ljubezen. Enolično mišljenje in ljubezen je soglasje in enota duše in srca v misli in hotenju. Ne mislim seveda pri ^em ono enoličnost samopašnih in razbrzdanih duš, ki se družijo in so enega mišljenja, če gre za to, da se napravi komu kaka Škoda, če gre za kako tatvino, Sol j uf i jo ali kak drug zločin, ^ako sta se sprijateljila Pilat h Herod, ki sta, dasi sovražnika, Postala prijatelja isti dan (Luk 23, 12), ko je šlo za sramotenje Kristusa. Z besedo "enolično Mišljenje" mislim samo ono sveto enoto in soglasje, ki temelji krščanski ljubezni in ki sme-k razširjanju slave božje in k rešitvi duš, kakor, jo označuje Sv- Pavel, ko piše: "Tako živite, kakor je vi-edno evangelja Kristusovega, da bom o vas slišal, c'a stojite v enem Duhu, da se enodušno in skupno borite ža vero in evangelij" (Filip 1, 27).
Tako sta živela dva bogo-Ijubna mladeniča: sv . Gregor |azijanski in Bazilij veliki v ^odušnem mišljenju in ljubez-sta se skupno šolala v stenah. Poznala sta samo dve : eno v cerkev, drugo v šolo, '^upno sta se povzbujala k do-'rim-delom, v sveti gorečnosti se oba borila v postu in kronski pravičnosti. In tako kronsko soglasje je po besedah Janeza Krizostoma ne samo Vlr vsega dobrega, vsega veselja, ?»»o nam tudi pridobiva ljubezen "žnjega in božjo. Ta svetnik '^avi nadalje: "Nič se ne more Primerjati s pokojem in srečo ki so enih misli." Človek i^tti za se ni pravzaprav nič: ■'er sta pa dva, ali trije ali de-istega mišljenja, ni več no-eden sam, v enem jih najdemo ®set in v desetih enega. ^Zato pravi psalmist: "Glej, ak0 prijetno in tolažljivo, če ^e bratje v edinosti. Gospod pdeljuje tu blagoslov in daje Srenje na veke" (Ps 132). ko bi ljudje hoteli," pravi Frančišek Šaleški," bi lahko v lvali blaženost božje svetosti ^ tem svetu, ne bi bilo tre-t iskati drugega raja, kakor j ki ga najdemo v krščanski i ^i.ii, kjer so vsi istega duha; n a ljubezni polna enakost bi . Plavila po vsem svetu iz ne-8_evilnih razbitih družin en 11 dom — eno samo božjo ^kev."
vam Bog vživati to ve-Je, ki prihaja iz enoličnega
lsl.ie«ja v božji ljubezni. * * *
. človekovi krivdi so bili ^Hieni rajski zakladi. V Ma-n .i enem Brezmadežnem Spo-smo jih zopet našli. Obču-
dujmo jih danes na njen praznik. Kateri so pa ti zakladi?
1.	Sreča. Marija — srečna? Ali ni "Dolorosa", žalosti polna? Da, je, vendar jo lahko imenujemo najsrečnejšo vseh zemskih otrok. Njeno trpljenje ' je bila žrtev njene ljubezni do nas. Trpljenje je napravilo, kakor njenega Sina, žalostni polno, ne pa "nesrečno". Poglejte jo ne na križevem potu, poglejte jo v njenih prejšnjih dneh. Poglejte blagoslovljeno Devico, kako polna radosti drži in varuje v svojem naročju božje Dete-— Jezusa, kako se smehlja, kako se tolaži v trdni veri v božjega Sina. Kako se veseli v svojem srcu: "Tedaj mene je izvolil izmed vseh žena Gospod, da bom njegova Mati? Jaz smem Sina božjega imenovati svojega Sina? Jaz mu bom služila mesto angelov? Za mojo malo hišico je zamenjal nebo? Iz moje roke bo prejemal kruh ta, ki je vsemogočen? Jaz naj ga vzgajam? Jaz naj slišim njegove prve besede, besede pouka in ljubezni? "Od tega časa me bodo blagoslovljeno nazivali vsi narodi" (Magn.). Te besede rajskega veselja nam dajejo dokaz, da je bila ta, ki jih je spregovorila Brezmadežna, brez greha.
2.	Lepota. V sreči rajskih radosti je scvetela tudi človekova telesna lepota. Bog, krasota sam, jo je dal človeku, iz ljubezni. Krasota, lepota naj bi človeka vedno opominjala na njegov nebeški izvor. To lepoto je človek po grehu zgubil. Marija, cvet brez greha, je morala razcvete-ti tudi v telesni lepoti. Naj opustim pripovedovanja onih, ki so Marijo videli, naj navedem samo besede sv. Duha, ki v Salamo-novi visoki pesmi opeva lepoto neveste, božje žene in Matere. "Vsa si lepa prijateljica moja, vsa si lepa in madeža ni na tebi." In če si upamo, pa vprašajmo : Je li mogoče, da bi bila nevesta božja, vsaj za trenutek v oblasti greha? Glejte, drugi zaklad izgubljenega raja nam je dokaz Brezmadežnega Spočetja.
3.	Svetost. Tretji dar naših prvih staršev je bila svetost. Bili so sveti, imeli so milost božjo, imela sta božjo ljubezen. In sveta je tudi Marija. Saj jo je angel po božjem ukazu imel. ne samo sveto, ampak "milosti polno". Milosti polno pa ni srce grešnika, ni srce novorojenega otrdka, ki ima na sebi še madeže podedovanega greha. Milosti polno je samo srce človeka, ki je brez greha, in taka je Marija, brez madeža spočeta. Tako je Bog počastil Marijo s "posebno milostjo in "predpravico", kakor se izraža sv. cerkev, tako da je bila Marija celo življenje brez greha, tako je Bog zaprti raj zopet odprl in napravil otroka — Marijo, novim rajskim otrokom, srečno, lepo in sveto!
II NEODREŠENE DOMOVINE
olje zopet v "modi"
l're ^iro fašistom nikakor ne
V 8'lavo, dar bi se zopet
hty,1 Prodajati slovenski in
listi, da, celo taki, ki
\l»jo v Jugoslaviji. Dej-
list 'ie' da je razširjenje takih t v
Hti> vsem hrvatskem delu ■ deiansko zabranjeno. Le fei1" tVorila do pred krat-
kim nekakšno izjemo. Sedaj pa je prodaja jugoslovanskih listov tudi v Puli prepovedana. "Novosti" so skoro vsak t dan zaplenjene. Tudi drugi listi se marsikateri dan ustavijo.
V Gorici tto pred kakimi de setimi dnevi pozvali fašisti k sebi nekega razproda j alca li-'stov, po rodu Italijana, in mu
zabičali, da ne sme- ponujati jugoslovanskih listov na pro metnih mestih in da ne sme prodajati dnevno več kakor 20 izvodov "Jutra" in 10 izvodov "Slovenca." Ker se možakar ni držal tega ukaza, so ga zopet spravili na sedež faš-ja in mu dali piti ricinovega olja.
-o-
Številne potujčevalnice na Krasu.
Trst, novembra. — Kakor je znano so italijanske oblasti takoj pričele po naših vaseh z najenergičnejšo raznarodoval no akcijio. Posluževale so se pri tem v prvi vrsti šol. Kljub temu, da je bila naša pokrajina v tem oziru na višku in preskrbljena z dobrimi šolami in kvalificiranim učiteljstvom, jim to ni zadostovalo. Ostale pokrajine Italije še daleč za*-ostajajo v tem oziru za nami, a kljub temu so čutili potrebo, da zlasti pri nas grade nove in lepe šole v vsaki najmanjši vasici. Tako na pr. so v Mavhinjah na Krasu, kjer je bila prej le ena šola za pel okoliških vasi, to !šolo pove čali, a v ostalih vaseh so zgradili nove in moderne šole. Isto se je zgodilo skoro povsod, kjer vas šteje vsaj 30 do 50 hiš. Vse to gre seveda v prvi vrsti na račun naših preobre menjenih občin.
pora ter na 3050 lir denarne kazni.
-o-
Ladjedelnice v Tržiču in Miljah delajo s polno paro
V tržaških in miljskih ladjedelnicah je obrat v polnem razmahu. V gradnji je cela vrsta manjših ladij. Po poročilih listov je v obeh ladjedelni cah v gradnji 10 podmornic in sicer 6 v Tržiču, ostale 4 pa v Miljah. Podmornice so po tonaži nekoliko manjše od običajnih in so namenjene predvsem za obrambo Jadrana.
Raspelo na granatah
"Gazzetta del Popolo" u Torina je prinesla zanimivo sliko. Na izstrelku, precej velikega obsega, je bilo pritrje no malo razpelo. List je pod sliko prinesel sledečo priponi bo: "Projektil, na katerem je pritrjeno razpelo, služi za podstavek oltarju za mašo na prostem v Afriki." Če bo šlo tako naprej bodo kmalu začeli izdelovati rožne vence iz patron in granat.
--o-
Zaradi bega čez mejo Pred dnevi se je vršil pred sodiščem v Gorici proces proti 8 ženam in nekemu moškemu s Cerkljanskega, kisso bili ob toženi, da so brez potnih listov odnosno obmejnih pro p ustnic odšli čez mejo. Obsojeni so bili na občutne kazni po 3 me sece do 3 mesece in 9 dni zapora ter 2050 do 2390 lir glo be. Obsojenci so: 43 letna Frančiška Kenda iz Novakov pri Cerknem, Marija Raspet, Ana Peternelj, Katarina Klemene, Marjeta Golob, Lucija Svetič, Lojzka Jurman, Katarina Bene ter Tomaž Peternelj, csi iz Cerknega.
Zaradi bega čez mejo je.bil pred sodiščem v Gorici obsojen še France Črnologar iz Cerkne ga na 4 mesece in 15 dni za
KRATKE NOVICE Blizu Gornje Tribuše je avto povozil 24 letnega Loj za Po-beraja iz Solkana. Kolo avtomobila je fantu zlomilo desno ključnico, dobil pa je še druge hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga v goriško bolnico. Po bolniškem pregledu s0 bili zdravniki glede njegovega zdravstvenega stanja zelo rezervirani.
V Vrhpolju pri Kozini je že
23. avgusta sredi noči izginil 55 letni Jože Ražem. Od tedaj ni za njim nobenega sledu.
Njegova družina ga je iskala zaman. Tudi preiskava ka-rabinerjev je ostala brez upešna.
Zaradi bega čez mejo je bi)
pred goriškim sodiščem obsojen 24 letni Lojze Štakolič iz Kojskega na 4 mesece zapora in 2500 lir denarne kazni. Štakolič bi bil moral k vojakom.
Trije napadi. Pred kratkim se je vrnil iz Nemčije v Gori co neki Križman. Kmalu po njegovem prihodu ga je napadla skupina neznancev in ga prisilila, d& je izpil kozarec olja. Dva taka napada sta bila izvršena tudi na nekega prodajalca časopisov, ki je po rodu Kalabrež in na nekega Barkovljana.
Na železniški progi med Gr5-janom in Sv. Križem je padel 50 letni delavec Ivan Antoruu iz Sv. Križa pod vlak. Njegov^ tovariši so takoj poklicali na pomoč tržaško reševalno postajo in je bil nesrečni delavec nemudoma prepeljan v bolni co, toda že naslednje jutro je podlegel poškodbam.
.ami temeljito nabunkale.
--o-
Tepen je bil
Iz Vevč so pripeljali v ljubljansko bolnico 36 letnega delavca Ivana Zakonšeka, k ate remu so fantje v nekem gostilniškem prepiru precej pre-rahljali kosti.
-o-
Posledica strela
2e pred enim letom se je 28 letni mesarski pomočnik Franc Mulej iz Zavodne pri Celju obstrelil. Posledice strela so bile tako hude, da je po enem letu bolehanje umrl v celjski bolnici.
Nezgoda
Ko so na Dovjem popravljali hišo Janeza Jamarja, se je po nesrečnem -slučaju udri tram stropa in padel na domačo 6 letno Jamarjevo hčerko Silvo. Tra-movje se je zrušilo na njo in jo tako poškodovalo, da so jo nemudoma morali oddati v bolnico.
V službi domovine
V Slovenske Konjice je pred kratkim prišlo sporočilo, da je v službi domovine preminul Fran j o Jereb, letalski kapitan II. stopinje. Bil je eden naj-pogumnejših jugoslovanskih letalskih častnikov.
—o-
TO IN ONO IZ DOMOVINE
Ogenj
Na Črnučah je izbruhnil velik požar, ki je uničil hišo in vse gospodarsko poslopje trgovca in gostilničarja Franca Pečarja, po domače Kačarja. Uničena je tudi vsa krma za živino.
"Čudež"
Ljudstvo v okolici Petrinja je posebno dovzetno da verjame v razne "čudeže." Tako je pred kratkim neka kmetica pekla kruh za se in za svojega kuma, v veliki krušni joečjL Njen kruh, ko je bil pečen, je bi znotraj ves rudeč kot bi
(i
MALI SINČEK SE®JU JE KOT MALI SPAČEK
Bil je zelo suh in ni imel nobenega apetita; nič več nisem vedela kaj mi je storiti."
Matere pravijo, Trinerjevo grenko vino je ravn» pravo zdravilo za suhe podhranjene otroke. Njega vsebina so najboljše snovi, ki jih je zdravstvena veda iznajti mogla za odpravo zaprt nice, slabega apetita, glavobola, zgube spanca, plinov, slabega diha, nečiste kože in sitnosti v zvezi z prebavnimi nevednosti. Prijazno za piti in dobro zanesljivo družinsko zdravilo. V vseh lekarnah.
TRINER'S ELIXIR OF BITTER WmE
bil pomočen v krvi, kar je vse smatralo za neko znamenje in čudež. Analitični zavod v Zagrebu je pa dognal, da je bila z moko pomešana neka kemična spojina. Ljudje pa temu ne verujejo.
-o-
Maščevalne ženske
Ženske in otroci so v Trbov ljah v sili, ker možje slabe zaslužijo, pobirali premog izpod "viperja." Paznik je to zabranjeval in slednjič nežna nil ženske upravi rudnika, ki je vse njihove može občutno kaznovala na zaslužku. Žen ske so potem skovale zaroto in iz zasede napadle stražnika ter ga s svojimi nežnimi roči
SLOVENSKE
BOŽIČNE RAZGLEDNICE
si lahko naročite iz naše knjigarne.
NAVADNE RAZGLEDNICE (dopisne karte) > ' 3 komade	10c
Ducat	10c
BOŽIČNE RAZGLEDNICE (Folders) S KUVERTAMI
(Velikost 5^x4'/)) Tiskane s slovenskimi voščili v krasnih božičnih barvah. Te stanejo:
Posamezni komad 10c 6 razglednic 6Gc Ducat (12) razglednic.............$1.00
RAZGLEDNICE S KUVERTAMI VEČJE OBLIKE
(Velikost 8*4x554) Tiskane s slovenskimi voščili v krasnih božičnih barvah. Te stanejo:
Posamezni komad	15c
6 razglednic	75c
Ducat (12) razglednic $1.25
Naročnikom, ki naročajo razglednice po pošti pri-paročamo, da se z naročili požurijo, dokler zaloga ne poide.
Naročila pošljite na.:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cerrnak Road,	Chicago, 111.
MS

Joseph Triner Conipai.y, Chicago
c
m
'j&Si
V SPOMIN
obletnice smrti mojih dveh bratov, in sicer
PRVE OBLETNICE SMRTI mojega ljubljenega brata
Anton Košmerl
kateri nas. je zapustil in umrl v bolnici Chicaške univerze 25. novembra 1534,
in v spomin
OSME OBLETNICE SMRTI mojega ljubega brata
Louis Košmerl
kateri je umrl meseca oktobra 1927 v Tuscon, Arizona.
V najlepši moški dobi zapustila sta ta svet, šla sta v raj, kjer večne so radosti tja, kjer solz trpljenja ni.
S cvetjem grobova vajina rada bi krasila,
pa predaleč, daleč sta od tod;
v molitvi vaju se spominjam,
oh, tolažbe zame ni, ker vaju več na svetu ni.
Spavajta, brata draga, spavajta sladko v grudi hladni, le eno me tolaži še, da vidimo zopet enkrat v raju se nad zvezdami.
Žalujoča sestra ANTONIJA BENCHINA.
Dublin. Ga., 25. novembra 1935.
"S-s*.' f
t ML
Vi
m
'i®
>m
»j
'M
■M
I il fij
ijšGB

u
r %
■t
ti
š p
ft
m
I p
fi
fi
fi p
§
fi
fi p
|fi
I
i %
s".
- — Pojdite in preživite
j
Parniki iz New Yorka:
Hansa . . 12. decembra
ElirOpa .. 15. decembra
Ekspresni vlak ob parniku EUROPA v Bremerhaven vam jamči udobno potovanje v Ljubljano.
Istotako točne železniške zveze iz Hamburga.
Veliki kovčegi čekirani na krov u pa mikov do Ljubljane — po $6.50 od kovčega.
CE SE NE MORETE PODATI NA*TO VOŽNJO, NAJ VAS SORODNIKI OBIŠČEJO.
Za pooblastila vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta.
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
130 W. RANDOLPH STREET,
CHICAGO, ILL.
r Wiratk 1 ^
--•ura w.v
"AMERI5LAN3KI SLOVENEC7*
Tore£, S. decembra 1935
"Krščen denar"
POVEST.
— '	i
Spisal	Si
DR. 'IVO ŠORLI.	[1
"Ne bo se mu ne posrečilo! Stara Šila-rica ni tisti tvoj neumni Juri, ki bi hodil k Močniku po dobre svete. Dokler sem jaz tu, te nihče ne prežene...! In potem tudi ne!" je pristavila malo tiše.
'A kakor da ji je žal, ker je rekla tako besedo, je umolknila. In potem je zopet s prejšnjim glasom vzdihnila:
"Veliko si jih že doživel, siromak, veliko hudih in malo dobrih. Bog daj, da bi bilo vsaj od sedaj naprej bolje zate!"
"Bog daj!" je zavzdihnil Martin.
V tem hipu je zazvonilo avemarijo in oba sta se pokrižala in tiho molila.
5. Martin se preobleče.
Drugi dan je bila nedelja.
Martin je začel že na vse zgodaj pripravljati vse, kar je bilo potreba. Zakaj pričakoval je še veliko več ljudi, nego jih je bilo danes teden. In čeprav se je še malo obotavljala, je Šilarica le kupila toliko mesa, kolikor je on rekel. Dosti je bilo, da je spomnil Močnika, pa je primaknila še srebrnjak.
"Pa kaj ne, da lahko ljudem že obečam, da bomo imeli do danes teden že novega vina?" je vprašal tako-le mimogrede, ko je rezal meso v kožice. "Ne bi rad imel ljudi za norca, če ne bo nič. Le pomislite, kako bo Močnik skakal, če izve, da sva šla po novo vino v trg. In staro je tako že na koncu. Kar ga pa še je, ga bom jaz z novim tako popravil, da ne poj de nič v izgubo."
Tudi do tega jo je spravil, da je šla k zadnji sveti maši. Izgovarjala se je nekaj, da ne more zaradi dela in ljudi; a Martin ii je pobil vsa ta njena opravičevanja. On da bo šel k prvi, medtem pripravi vse ona; potem pojde pa ona, in opravi vse on. Naj le gre, da je ne bodo ljudje opravljali — baje Močnik ljudi s tem šun-ta, da ne smejo k njej, ko je taka judirija, ki se cerkve izogiblie.
Ko se je starka potem gori v svoji čum-nati opravljala, se je sama čudila, kako da tega človeka vse uboga. Tudi s tem se je zopet ukvarjala, kakor vsako noč, pred-no je zaspala in večkrat še čez dan, ali je prav' naredila, da ga je tako vzela v hišo ali ne. Pa ni mogla priti do nobene jasne misli. Vse je bilo, kakor da je bilo prav namenjeno: prišlo je samo od sebe in tudi, če bi hotela zdaj kaj proti temu storiti, bi ne bila vedela, kako naj začne. Pa naj bo v božjem imenu, saj bo še zmerom čas, če bo videla, da kaj ne bo prav. Na vsak način je danes zopet polna hiša ljudi, in iztržila je že dosedaj več, nego največji praznik v letu ves dan.
Po deseti maši je privrelo toliko ljudi v hišo, da je bil pol tudi novi prostor. Vse je hvalilo Martina, da je tako dobro priredil, on pa jim je hitel zatrjevat, da bo sčasoma še vse bolje; samo malo potrpljenja naj imajo, ko je gospodinja nekoliko trda za denar. Ali dobrega vina da bo preskrbel že do prihodnje nedeljeii in tudi malo piva da bosta vzela.
Ko je pa tako tekal sem in tja in stregel in govoril, je pogledoval ves čas ven na trg, kjer so stali ljudje v večjih in manjših gručah. Posebno še je ogledoval fante. Zakaj to je videl tudi danes, da ni ene fantovske družbe pri njem; in to mu ni bilo
po volji. Vedel je, da mož poje, popiie svojo merico in potem gre, dobiček pa je le pri veseli mladini, ki ima navado posedeti. In odločil se je, da ne bo nehal, dokler ne privabi mladeničev vsaj iz ene vasi k sebi. Potem pojde že samo naprej, si je rekel.
No, da se ne sme zanašati na mladeniče iz Slivnice same, vsaj ne. za sed&j, to je Martin že ta teden spoznal. Bili so videti, če ne oholi, pa vsaj zelo ponosni ljudje. In nazadnje je tudi razumel, da ti borni Šilaričini prostori niso za družbo, ki se šteje za nekaj boljšega. Kakor so mu pravili, jih je učitelj poučeval v petju že peto leto, in v tem času so se bili nekako odločili tudi od mladeničev iz drugih vasi v fari. Seve, če ho hoteli ubrano peti, so morali biti v svoji posebni sobi, in Močnik jim je zaradi učitelja in svojega sina, ki je bil tudi pevec, rad odstopil spalnico.
Fantje iz drugih vasi in možje so se potem porazdelili po ostalih prostorih. Martin je izvedel, da med pevci in drugimi fanti ni ravno napetosti, a nekoliko za malo da se tem zadnjim že zdi, ko se oni postavljajo nekako nad nje. Pa da je nekaj mladeničev, hlapcev in takih tudi iz Slivnice same, ki niso pevci in se ti družijo bolj s stranskimi mladeniči.
To vse mi bo še prav prišlo, si je rekel Martin. A za zdaj le potrpljenje in opreznosti.
Še to je bil Martin že doslej opazil, da v vsej vasi Slivnici sami za njega ni prijaznega obraza. Toliko da so mu odzdravili, če je spomnil Boga ali voščil dober dan, a vsak ga je od strani pogledal. Pa tudi to je Martin razumel in jim ni zameril. Kaj pa sem jim nazadnje? si je rekel. Človek, ki je prišel bos in s harmoniko čez ramo — godec, pocestni potep in pol norca! Ampak potrpljenje, potrpljenje je ponovil.
Samo Matijček se je kazal prijatelja tudi njemu. In Martin je izprevidel, da se je tudi motil, če je imel Matijčka za pi-jančka. Bil je bolj postopač, ki je iskal ljudi brez dela, da je ž njimi modroval. Tudi pri njem je stal skoro po ves dan, ko ie prirejal novo pivnico. In iz njega je Martin polagoma tudi vse izvlekel, kar se mu je zdelo potrebnp vedeti. Posebno tudi, kar se je tikalo Močnikove družine. Zakaj Matijček je zahajal tudi gor in mu še mar ni bilo za strupene opazke radi njegovega prijateljstva s Šilarico. "Saj ni taka ne, kakor bi vi radi!" jo je branil. In od srede sem je še pristavljal: "Ta novi pa, ta Martin, je tak ptiček, da bo vam še vsem podkuril!" In se je zadovoljno in zvito smejal v svojo sivo brado.
Predno se je Martin odpravil s Šilarico kupovat vino, je poslal Matijčka po četr-tinko Močnikovega. Pa naj za božjo voljo ne pove, za koga je.
Martin ga je potem počasi pokusil.
"Ni slabo, preveč dobro pa tudi ne!" je odločil in ga je spravil. "To vzamemo s seboj!" je rekel.
Potem si je preskrbel še voz. Za vse druge je vozil Močnik, če je bilo treba spraviti kaj iz trga — on je moral stopiti k človeku gori za vasjo, ki je imel neko polomnjeno vozilo in staro kljuse.
(Dalje)
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Se — umrl je...
Zopet ne morem zapisati: umrl je — mož. Drugi naj sodijo, kakor jim drago. Jaz zapišem le, da umrl je Henry Fairfield Osborn. Večkrat sem imel priliko pisati o nazorih tega moža, slovenski "evolu-cionisti" so pisali še mnogo več. Nad, 50 let je delal za svoje nazore, imenovali so ga po-gostoma "naslednika Darwina in Huxleya," ker je zagovarjal evolucijo človeka, ne mor da naravnost od opice, temveč bil je naziranja, da bi izhajala oba, človek in opica, iz nekega skupnega prednika pred toliko in toliko miljoni let. Zagovarjal je mnenje, da evolucija ni bila nobena zmešani-ca (musty occurrence,) temveč prava romantika, ki se na-laljuje še danes.
Zaposlen in delaven je bil še na drugih poljih. Ker j a zdaj umrl, bo vsaj sam vedel, k;e je resnica, in kolikor je kje kake resnice.
Razprave o evoluciji so sto pile vsaj v amerikanski javnosti v ozadje, izginile nikakor niso, niti ne v Evropi, kjer so že davno obledele, in jih poriva v ospredje le kak mate-rializeni, da si s tem zavaruje svoj hrbet.
Pa vidim zopet nekaj o — -evoluciji celo tam v Evropi, in prav neki nemški učenjak je nekaj izjavil in zapisal. Nemški učenjaki navadno niso ravno od muh.
Tudi umrli Osborn je moral imeti — prednika —- link — in zatrjeval, da bi bil ta link neki skupen prednik obeh, opice in človeka^ Pred menoj je nazi-ranje nemškega profesorja Westenhoferja, ki ni katoličan in je spisal knjigo "The Problem of Man's Creation." Tam pravi, da, je "absolutno ne potrebno, da bi kdo iskal kak — missing link ali links med opico in človekom, ker takih links sploh ni." Dr. Max Westenhofer postavlja svoje naziranje na natančne pre-
iskave v primerjanju glav in možganov. Dalje pravi,- da "podpiše z obema rokama naziranja znanega švedskega učenjaka in botanista Linneya, ki je vedno poudarjal, da: je toliko tipov živih bitij, kolikor je bilo ustvarjenih po Neskončnem Bitju."
Iz tega kdo lahko presodi tudi Osbornova naziranja, ki se je vsaj opiral na tak —link, našel ga^ seve, nikjer ni. Dr. Westenhofer pravi: absolute useless to search for missing links between man and ape, because there simply are no such links."
Iskali pa bodo še naprej; se razume, saj je tisto Infinite Being vrlo nerodna roba za nnoge — evolucioniste.
TISKOVINE
i
vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno
Slovenska tiskarna'
Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,
Chicago, Illinois
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani.)
žal, popoldne pa šepavo hodil z mojim komatom okrog. Slike |so pa zadnje dneve že ka? drugi kazali okrog. Tako n' bil zamujen noben program.
Za časa predstav se je pri meni zglasilo več ljudi, ki so želeli izročiti pozdrave cleve-landskim rojakom. Toda, ker sem bil sam pri obratovanju slik, nisem imel časa vzeti njih imena in naročil.
Hvaležnosti sem pa dolžan družini Jeričevi, za toliko potrpljenja, ker sem imel poleg stanovanja in fine postelje tudi vso hrano in postrežbo. Zelo veliko se imam zahvaliti tudi č. g. p. župniku Fathru Aleksandru, za povabilo v častne družbo z nadškofom k obedu in druge ugodnosti, ki so mi jih nudili čč. gg. duhovniki. Oso bito še lepa hvala Fathru Jo žefu, za spremstvo, da ni bilo njega z menoj, bi se mi dogodilo lahko še mnogo hujšega.
Prav tako lepa hvala č. g župniku Leonu v So. Chicagi na fari sv. Jurija, tudi tam sem bil parkrat gost omizja z prevzvi-šenim nadškofom Rozmanom.
Nesmem pozabiti družine Deže-lan v Indianapolis in Gačniko ve, kakor tudi [Velikanove in Šantičeve, ki so mi iskazali obilo prijaznosti.
Seveda ne bom pozabil izreči zahvale org. Jugoslovenski ženi, kateri je načelnica Mrs. Helen Kushar, omenjena je tukaj in daleč na okrog poznajo po njenem narodno zavednemu delovanju, ona je aranžirala vse slikovne prireditve, ona je tudi v Cleveland pripeljala število članic na Baragov dan. Ona je skrbela tudi za to, da so se slikovne predstave vršile ravno tako brez moje navzočnosti, njej izrekam za požrtovalno aktivnost polno hvaležnosti.
Sicer pa nikar nesmem pozabiti dobrega našega rojaka in "garagemana"; v osebi Mr. Mi-lerja, ki je Vrhinčan in je šel sam, kakor so mi pravili drugi, skozi silne bolezni. Sedaj ima velo veliko garažo prav tik slovenske naselbine, rojakom ga priporočam. Blagi človek je, vreden podpore mojega naroda. Mogoče, da me spremi Mr. Miler še v Cleveland.
| Pri tem sem imel tudi posebno zaslombo pri Leon Jurjevicu. Mr. L. Jurjevec je operator v velikem gledališču in znan ter spoštovan v naselbini. Mr. Jurjevec lastuje tudi filme umora kralja Aleksandra v Marseille Ta film je nam iz prijaznosti posodil več večerov in tudi drugače se izkazal pravega gentle-mana. Tudi Mr. John Gottlieb je pomagal pri slikah v času moje neprilike.
Tako sem preživel dneve v Chicagi, ki so bili veseli in tudi polni iznenadenja. Zopet sem doživel nekaj dobre šole, ki mi bo za v bodoče zelo dobro, služila.
Naj dostavim še eno vrstico za opomin avto voznikom in sicer tole: V ponedeljek so se vršili v Indianapolis trije pogrebi onih. ki so se v eni nesreči ubili, eden od teh vem, da je bil Slovenec. V nedeljo večer me je
ZA BOŽIČ
se bomo zopet spominjali svojih dragih domačih v stari domovini. Stara navada je, da se jim pošlje kako darilo za božične praznike. Vsem takim sppročamo, da bomo' tudi letos točno in zanesljivo Odpravljali naprej vse božične denarne pošiljke. Naše pošiljke pridejo v roke prejemnikov brez vsakega odbitka točno in zanesljivo. Včeraj so bile naše cene.
Dinarji:
Za $"2.75........................100	Din
7.a $ S.10........................200	Din
Za $ 7.20.......................300	Din
Za $ 9.60........................400	Din
Za $11.70........................500	Din
Za $23.40......................1000	Din
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite............$ 5.75
Za $10.00 pošljite............$10.85
Za $15:00 pošljite............$16.00
Za $25.00 pošljite............$26.10
Za $40.00 pošljite____________$41.25
Za $50.00 pošljite............$51.50
Za $9.20.-
.......100 lir
Za $87.25..
Lire:
Za $44.00 ... ........1000 lir
..500 lir
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
(V pisarni Amerikanskega Slovenca)
1849 W. Cermak Rd.,	Chicago, Illinois
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
$2.00
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Rd.	Chicago, III.
pozdravila v dvorani pri slikaK mimogrede Slovenka Mrs. Frances Mala in rekla, da je prišla na pogreb. Več nisem mogel z njo govoriti. Drugi dan so mi pripovedovali, da se je na cesti, ki vodi v Indianapolis, zgroma-dilo skupaj 7 avtomobilov. Ob cesti so namreč popravljali drugi obroče, ko z veliko hitrostjo privozi .prvi, ki se ne more hitro ustaviti, ko poskuša ustaviti prične drsati in plesati, tako za njim še ostali drugi, ki so vsi drug za drugim storili isto. Nam se vedno mudi, pa se v resnici nič ne mudi, navajeni smo in ceste so preveč fine. Voznik sploh ne ve, kako hitro avto gre, kadar se kaj pripeti, je že prepozno za ustaviti. Pri tem, ko sem se zahvalil vsem drugim, naj še ponovno rečem, da sem največ zahvale dolžan Bogu in angelju varihu. Anton Grdina.
-o-
Nezgoda Težko se je poškodoval Pankrac Raček, rudar iz Za-bukovce. V jami pri delu m« je nekaj padlo na glaVo in ga nevarno ranilo.
23 LET IZKUoNJE
Pregleduje oči in oredpisuje očala
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
Društvo sv. Jožefa
štev. S3, K.S.K.J., Waukegan, 111. .
35 letni jubilej 1900 — 1935.
Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. k-ta. — Seia se vrše vsako 2. nedeljo ob 9:30 uri zjutraj. Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupno šteje 451 članov(ic).
Nadaljna pojasnila se dobi od sledečega odbora:
Frank Jerina, predsednik Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blagajnik.
Društvo sv. Vida
štev. 25. K.S.K.J.
CLEVELAND. O
Let6 1935.
Predsednik: Frank Habiček, 6310 Carl Ave.
Tajnik: Anthony |. Fortuna, 1093 E. 64th Str.
Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. 1. Oman, Dr. I.. I. Perme in Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr. F. J. ICprn.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v Knausovi dvorani ob 7:30 zvečer.
V društvo se sprejmejo članifirM od dneva do 16. leta in se jim nndijo štiri raz* lične vrste zavarovalnine, od $250.00 do $2000.00.
V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1 dr»"va do i* leta.
Za bolniško podporo pa $1.00 In $2.0° dnevne bolniške podpore, v slučaju lezni, bolnik naj «e naznani pri tajnik« samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pravilih.

VELIKA KAMPANJA PODPREDSEDNIKOV
K, S. K. ],
traja od 1. marca do 31. decembra 1935.
Rojaki Slovenci m Slovenke!
Mati vseh drugih slovenskih podpornih organizacij v Ameriki. K. S. IC. Jednota, ki posluje že 41. leto, vas potom svoje nove kampanje zopet vabi v svojo sredino če še niste član(ca) te ugledne in zaslužne organizacije. Za pristop imate sedaj-najlepšo priliko.
Za smrtninsko zavarovanje se vam nudi 5 različnih razredov, med temi tudi eden, da dobite celo zavarovalnino izplačano v denarju ko še živite.
Člani, ko dosežejo 60 ali 70 let, so upravičeni do starostne podpore; 70 let starim članom plačuje Jednota ves asesment.
1 t
Razredov centralne bolniške podpore ima Jednota četvero: po $2 dnevno, $1, 50c in $5 tedensko.
V Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c v razred "A" in 30c v razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450 in zavarovanega v razredu "B" se plača $1000 posmrtnine.
Tekom kampanje se nudijo sledeče ugodnosti: Prost pristop, prosta zdravniška preiskava, 50c nagrade pri zavarovalnini $250; $1.00 nagrade za $500 zavarovalnine; $2.00 za $1000; $3.00 za $1500, in $4.00 za $2000 zavarovalnine.
Za nove člane mladinskega oddelka, 50c.
Za ustanovitev novega društva (8 članov zadostuje) pjača Jednota $20 poleg kampanjskih nagrad.
Glede drugih podrobnosi za pristop se obrnite na tajnika ali tajnico kakega krajevnega društva, ali pa na glavni urad: 1004 N. Chicago St., Joliet, III.
VSI AMERIŠKI KATOLIŠKI SLOVENCI BI MORALI SPADATI H K. S. K. JEDNOTI!