Finansiranje velikih melioracijskih del
Izvajamje reeolmcije zviezne ljudisike S'kupečiine o perspekti-meitn razvojn June-tijstva im zadružništva ne priifoaja do izra-za sarno v mestu, v vloLi, ;ki io je dobi.lo k'jne'trij«tvo v dOTižbenein pJanu perepek-tivnejja razvoja, tenrveč tudi v Trsti dru-giih fconkretmiJi mknepov, ,ki jih delajo zrvrezna l.judisika »kftipšeina iin zvezni izvrš-oi evet, re.psuibliške sfcupščiine iai JTvršni svefci, ljiidskii odbori, kmetijske in za-driužne orKamdzacije. Eden iznned teb. oiikre-pov je tudii sprejetn zakona o finarasitrain.fu graditve hid.rosiistenia DonaTa—Tisa—Do-nava in zakoua o finiainsi.rani'U meliora-cijskih del v Mabedoniji, ki j.u je zvezma Ijudlsika sikiupščina sprejela na zadmfd seji. . Ti d<ve področji sta pomembni za "*&e nase gospodarstvo. Banat i>n Baoka, kjer ibrvmo s icm sistemom najbolj smotrnoosu-šLK 1,300.000 lvektarov ia aslvairili mož-nosti za namaikanje 560 tisoč hettarov, sta_Tiaai gia^ni žitorodni področii z naj-večjiimi tržnimi žitnimi presežki, s presež-ki Jcontincntalno i n-duiS+ri jskih kultiUT dn meea. 7. roffuiliranjem vodineffa režima na ¦tem TDodročjn u.stvarjamo ob dodataih io-v«stnciia'h v sodobna proizTorlDa sredstva na socialKtičnih velikih srospodars.tTili in v ikmeMjsikih zadTiisaJi ter v kooperacijo z ind.iTn'd'ua.ln'imi kimetii&kimi pridelovalci "poffoje. da se bo na tem področjiu kme-iijska proizTodnja za več kakor dva-krat .povečala,. Z druffimi besedami, uslTarra-mo poRoje za anatno olajšanie položaja na "tržišou z ži-tom i,n mesom, da bomo zmainjšali uvoz hrame iri, kar je prav t»ko važno, da bomo ustvarild možnosti za podnižiblje-van.j.e •pToizvodmpffa procesa,
V Makedoniji rešujemo problem osušit-ve 67.000 hokiarov ln namakanja 190.000 hekiarov površin. Nai^eč teh objektov bo Ziffra.KTiih v suibtropsikeTn d^o-lm Maikedoni-je, s čitner razen nreditve vodnfffa siste-ma Ti&tvarjaTno možnosti za zinaimo pove-čamfe pridelka boimbaža. ri,7.a. z?odmiiih Trtaiiin im drugiili južnih kirituT, kar je zelo T^otnemibno iaiko za preskirbo iind^ustri-je s supffvnmaini.
Do TivieljaTitve za'konov za abc podtpočii je T""'šlo prav zato, ker «o bili v ofoeh ikomploiksino proučeni pirobletni melnoracij ler tehnične in ffospodar^ke rnšitve, Tia ¦drugi strani pa. ker oba objelcfa p^o velikosti in pomen« za razvoj jugoslo-vansike<ra sospodanstva zaslinžita. da ooii-ma odiloča zyez.na ljudisika »kiiD.ščraa. Ni dvoma, da bi mora.li enako rc^ovati iudi meliif>raci jiske siisiteme Save, MoraTe in NereKe. ker laliko fp (ybioktp nr> pjn-Trrenn izenaČMno s prvima dvema. Podobnili pro-ibleimov. kj «o mnnrši po pomenu j.n ob-sccru, liTnaTno Tnnoro.
Po Ti-veljavifvi ieb dveh zaikonor labko Xx> pravfcf rečemo. da. inMmo v jz^Tafanjii Tneliorafijskih dipl dva sfetemar ¦fa'ke-?a^ •ki inaiirifitralna dpia fiina^nsira iz proraču-(na. hrP7 vrniiivp. kaikor ie io pniiinfr T^ri teh dveh <vbjeik{ih. in iakesra. kjer fiman-siirnmo mrfioracij.ska drla irz kpeidMov.
Ni dvoma. da j-e potrebno. da tiidii za ostale obiokle s pos-ebniTni zvMnimi pred-rnsi reffinhVamo možinost BnansnraTiia me-lioraciUk.ih d»l -tako. kn>kor fe foi,lr» to TiapraTlfeno pri teh dveh obT&ktih. Tako fiinainsirainjp magistraiinih Tnelioraciisikiih del (ifria-vinesa pTciTcopnesa otnrežia in ob-ipiktov na ni^m) natjiio leria. da se iz-sradnja podTO-bnP^fra prokopnefra omrcžja.
agjnomelioraoija m komasacije postavijo v drugaeni Juči in drugače, kakor j« bil to primer, dokler stno vsa nielioracij^ka dela opravljaH s krediiti. Vsa podrobna dela pri teh dveh objfktih je treba kon-čati pravočasoo, to je leto <1di po dosra-diitri gilavmib. pnekopov tcr jih izročiti v uporabo, sredstTa v ta namen pa morajo zagotoviti t -vcMine etkirpnosti organiairani u^>orabniiki, in to taiko, kakor se 6icer zagotavljajo sredB^tTa za melioracijska d«4a. Pri tem pa je treba priporrvniiti. da terja daja'7ije kreditov za podrobno omtežje prekopov va druLa dopolnilna me.lioracijs'ka dela v takih. primerih mno-go bolj osdra merila, krajše roke za vrni-tev 6redstev skupnosti in zasotovitev do-polnilnih in^vesticii pri krn&tijskih orsraTii-zacijah za T>opolno moderniiaiTanje proiz-voduega procesa in dosaganje -riisokih pri-de-likov.
Taiko fiinanisiranie melaoracijsikih d«l nujno terja hidi spremembo razm«rii v plačeram jai vodnega prispevka vodnim «'kiupnos>iim po ttix>rabnikih. Vodni pri^pe-vek o.i doslej v prabsi obsegal niti Tzdr-ževanja niti dzkoriščamja vodmili sistemov. temvcč iih j« "pososto plačevala ožja ali širša sk"uipnost iz proračuna. To najbolj potrjujejo znatni investicijski kredi.ti za rakonstpukcijo sedanjiiii sistemoT, Ici r znatni meriobsp^ajo tud'i čiščenjie prekop-neg-a otnirežja. Po zakonu bo k višiai Tod-ne/gčL prispievka pri tfh melioracijs-kib objektih daial svoje sojrlasie zvezmi iz-VTŠni  svet. To praktičnio pompni.  da   Da.i
vodiiii prispevek v tem kcfflikretnem .pn-nieru ne obeesa t sebi samo vzdrževaflja i:n iz.k»riščanja. tiemveč da nai se z njim ludi opravlja akumu.lacija Vredirtost zem-Ife in posroji za %>roizv<xkn o na mejiorira-nem  zemljišču se  znatno spremenijo.
Za ta dva zaikona je pomemibno tudi to, da zvezna ljud&ka skupščina prvič v iiaši fros.podars.ki iakonodaji reffulira graditev velikih obiektov s posebnimi zakonsikimi predpisi. To je bilo n-ufuo. ker gre za v&litlce ofejekte, ki jih bomo gradili dalj časa — več kakor deset l«t. Da pa bi se izoffn<ili morefaitnenMi neinTestiran.iu sred-«tev osiroma, da s€ n* bi zgodilo, da bi ostala sreds-tTa da'li časa aea.ktiTiraBa, sta oba zakona določila. da bomo dela izrrše-vali t etapah tako, da bo vsaka eiaoa pomeniila tehiKČno ff<i«podarsko ce.loto, ki bo sposobna za i^koriščenje. Zaikon je po.tpmtakern do-ločil naoin rrajen.ja, ki za-^otaflja najhitrejše mog^če aktiTiranje vložemiih sredstev. Lahko pričakuiemo, da bodo prvi učiniki ianTesticij na obeb pt>d-ročjih prr5ii do izraza v ffospodarekem letu  l<K9/60.
UVelja-vitev teh dveh zakono-v in zače-tc-k izvajaiiia del T)ri ?ra<iitri bidrosiste-ma DfioaTa—Tisa—Donava t€r melioracij-vkih <\e\ v Makiednrniii kakor tmdji obses «rexiotev. ki so bila drvsl«i odoiiTena za iinTestieije v melioraeij&ka dela. fprja.jo, da v kratkem uveljaviTno zveizni zakom o rzkoriščanju zPtnljišča. ki bi re«ruliral ob-veznosti lastni.kov zemlje in tistih. ki io miajo v posesti in }o obdeluiefo. Ta za-kon bi poseboj rejrnliral razme.ria im ob-< veziiK>s>ti  na  nTeliorira-neTn zemliiščn.         1
A. K.