Stev. 1 (Tek. račun s pošto. - C. C. cen la Fošta) V r- *) '• m Trsta, sobota 1. januarja 1927. y ;0 •■> f o •'A I <•*>?; ,1*103 CENA OGLASOV IN **’ VV Za 1 om vlilne v 1 ste’ Prt 5 kratni objavi 20«/t pp.. O® objavi 30“/0, pri 26 kratni 10 •/*, pri 52 trato! objavi , po>m.ta, e -c MALI OGLi*3X: 30 sl' 'Saka beseda v navadn. j - .• gj beseda’: c VELI it. beseda. Pri .jU primeren popust. BQgy>^fYvvi^rri^vv^= ■ža^aoooooaaftfloooaaoaaaoaooooaaaoaaooa^a^ac j— Mali koledar. Sebcta, 1. januarja 1927.: Novo lolo; Obrezovanje G-osp. — Nedelja, 2.: I me Jeausovo. — Ponedeljek, 3.: Genovefa; Anter. — Torek, 4.: Tit; Izabela; Be,ne-ddikta. — Sreda, 5.: Emilijama; Simeon. — Četrtek, 6.: Razglašenje Gosp. (Sv. Trije kralji). — Petek, 7.: Lucian. MALE NOTICE Iz Belenje. Slovenski fantje, ki služimo v Bolonji pri 6. ženijskem polku, pošiljamo najsrčnejše pozdrave ter želimo srečno novo •leto staršem, sestram, bratom, prijateljem, dekletom, posebno letniku 1907. Le korajžno — še samo par kratkih mesecev, ,pa nas obiščete. Vuk Maks, Nardin Peter, Vrtojba; Drašček Jožef, Bo-drež pri Kanalu; Devetak JoZef, Vrh sv. Miahela; Prvanja Ivan, Lužnik Franc, Bajt Andrej, Tolmin; Plesničar Ciril, Bratuš Ivan, Hojak Ivan, Šuligoj Maks, Čapovan; Cenčič Karol, Strgar Lojze, Sta-mselo; Zniderčič Jožef, Škocjan; Mihel j Lojze, Velike Zabije; Pizent Stanko, Nanos; Cigoj Anton, Planina; štanta Lojze, Miren, Fortunat Ivan, Modreja; Lapajne Jožef, Vojsko; iKoniza Jožef, Gabrije; Gabrovič Štefan, VipoJže; Simčič Ferdinand, Biljana; Bizjak Maks, Kal pri Kanalu; Sanabor Lojze, Ravne; Baučar Htumbert, Batuje; Bunc Jožef, Dornberg; Dolgan Lojze, Košana. Iz Moravske dežele. Modašov, 20. XII. 192(». — Vesele praz nike in srečno novo ( leto voščijo vsem goriškim Slovencem,, staršem, bratom, sestram, fantom in dekletom im vsem prijateljem kobariški Slovenci na tujem: Uršič Anton, Kramar Anton, Uršič Ivan. Menič Ivan iz Borjane; Čušin Jožef, Kramar Mihael iz Podbele; Hrast Fran, * aohonja Jožef in Anton, Stanovišče; Baloh Anton in Ivan, Gašperut Ludvik, Sedlo, Baloh Anton iz Breginja; Šimac I-van, Gašperut Mihael, Bratuš Ludvik, Bertoldi Poldi. 1 Milko Sašelj. V Žičah na Štajerskem je umrl 23. t. m. vlč. gosp. Emil Šašelj, bdvši župnik v Šmarjah in v'Klancu. Po 13 letnem službovanju v Klancu se je moral udati sili in zapustiti — čeprav s krvavečim srcem — priljubljeno klamšfco faro in tužno I-stro, ki jo je vedno tako ljubil, to oditi na Štajersko, kjer jo dobil malo faro v Žičah. Rojen je bil g. Šašelj 21. oktobra 1865.; vedno je bil trdnega zdravja, a trpljenje zadnjih let in še sprememba zraka sta silno uplivala na dobrega moža. Po odhodu g. Zupana je bil tudi dekan dolinske dekanije. Udejstvoval se je zelo prt naših organizacijah in je bil povsod jako priljubljen, mož. Njegov pogreb je bil 27. t. m. dopoldne. Živa in goreča molitev naj mu bo v zahvalo za trud v prid naše Istre. Admiral umrl. Umrl je admiral Simonetti, vrhovni poveljnik italijanske vojne mornarice. Začasno ga nadomešča sedaj admiral Ni-c&stro. Kam bi z denarjem, Amerika je napovedala, da bo zgradila še 10 bojnih ladij - križark; stala boj vsaka 10 milijonov dolarjev. Umreti mora vsakdo. Japonski mikado (cesar) Joši-Hito je umrl na božični dan (po našem štetju na vigilijo). Bil je dolgo bolan in evropski listi so že dolgo časa prinašali poročila, da je umrl, pa da še ni, pa da je res, dokler se nj mož naveličal ter jim dal prav. Prestolonaslednik Hiro-Hito, 26 let afcar, je prihitel s potovanja po Evropi na-*aj v Tokio in brž po očetovi smrti zasedel prestol. Vsem ljudem dobre volje, vsem Slovencem po širnem svetu, vsem našim prijateljem SREČNO NOV Uredništvo In uprava. Božič po predpisih Mislimo namreč na letošnje božično vreme, ki je po celi Evropi za Božič naredilo mraz in sneg, kakor ima biti, ako naj verjamemo ganljivim starim opisom božičnih praznikov. Pregovor je: O božiču za steno, o veliki noči za pečjo. Letos pa ni živ krst iskal solnca za steno, ampak se tiščal peči, če je le za pipo žerjavice tlelo v nji. To nam daje lepe nade za veliko noč, da bomo takrat lahko šli na pomladansko solnce, ako ga še učakamo. BURJA SNAŽI GNEZDO. ,Za praznike vsaka gospodinja pere, u-miva, pometa, da se družina komaj ogiblje pred metlo. Burja, ki ima svoj kvar-tir v Trstu, je tudi prinesla v četrto.; pred Božičem veliko metlo in začela po metati, da se je kar kadilo. Ne le prah, tudi pesek je nosila po zraku in ga metala Tržačanom v oči, kakor da bi se razumela na politiko... Ljudje so bili vsi navdušeni, videč toliko skrb hišne gospodinje. Kar tekali so po svojih o-pravkih, lovili klobuke in se smejali, kajti burjev režim prinese vselej mnogo Židane volje v Trst. Seveda stati in klepetati se ne more na cesti; za tako potrebo se mora iti v kako gostoljubno vežo ali pa kar v bližnjo kavarno. P0MN02ENA IZDAJA. Ponoči od četrtka na petek ja burja delovala z vsemi atmosleramL Tresla je hiše, metala s streh žlebce, odkrivala slabo krite stavbe, loputala z nepripetimi okni in vrati. Pa tudi človeka se je lotila; kdor ni bil junak, se je zavalil po tleh i« veliko takih se je resno poškodovalo. Neki star siromak je tisto noč zmrznil. V javnem vrtu Je burja lomila drevje in mo mogočno deblo vrgla na da zjutraj dalj časa ni megel tramvaj v mesto. PROČ S POLŽEVKO. Odkar so naredili istrsko ozkotirno že leznico, je burja z njo v vojnem stanju, Ne more se potolažiti nad tem izrodkom inženirske fantazije. Kolikokrat je že prevrnila tisto «kripco», pa jo zmerom spet na noge postavijo. To noč pred božičem je burja spet počakala tam nekje pri Žavljah v zasedi. Ob 5. zjutraj gre kur nik s postaje pri Sv. Andreju. Ko pride v zasedo, se burja upre in prekucne vseh pet vagončkov tja nekam v temo. K sreči je strojevodja, že prej sluteč nevarnost, zmanjšal brzino in potem brž ustavil, tako da ni bilo vsaj nobene smrtne nesreče; ranjenih in potolčenih je bilo pa nekoliko oseb. Tema in oster mraz je povzročil veliko neprijetnosti in skrbi nesrečnim popotnikom. Polagoma je prišel dan in tudi pomoč. BELA ODEJA. Božična vigilija je bila ves dan v zna menju burje. Popoldne je najhujši pritisk malce cdjeujal, vendar je marslkak pijanček ostal raje za pečjo, nego da bi šel Boga dražit v takem mrazu. Na S ve ti večer je bil slab obisk po cerkvah in slab tudi po gostilnah, čeprav je bila gosposka dovolila celo noč držati odprto. Burji vsa čast in hvala za to. Na Sveti dan zjutraj začel je naletavati sneg. Okrog desete ure je padal gosto in veselo, da je bilo kaj. Zdelo se nam je, da smo kje v hribih, kjer narava tudi PO' zimi razkriva lepoto. Seveda na cesto ni šel, kdor ni moral. Tudi cerkve so bile manj obiskane kakor ponavadi. No, tudi zimska idila je kmalu prenehala. Na Sv. Stefan mraz in sneg po cestah, na Sv. Janez že dež z mrzlim vetrom, na dan Ne- cesto. Pretrgala Je tramvajsko žico, tako dolžnih otrok pa že jug in solnee. Kako je v Kanadi. Domoljubu jo pisal meki Kranjec iz Edmontona v Kanadi 18. novembra 1926. Iz tistega pisma navajamo dobesedno: «Opozarjamo vse tiste, ki so namenjeni v Kanado, naj si dobro prej premislijo. Tukaj ni tako, kot bi si kdo mislil. Ko smo prišli pred par meseci s transportom v Edmonton Alberta, so mnogi, jokali kot otroci, ker smo bili, kot da bi z neba padli: brez denarja, dela in jela. Pa do sedaj je še bilo, ko jo bila žetev; na farmah se je dobilo delo. Ali sedaj, ko so pospravili, pojdi s trebuhom za kruhom. Ko bi vsaj vedeli kod ali kam. Lansko leto Je bilo v Edmontonu po zimi 5000 delavcev brez dela, tako da jih je moralo mesto živiti. Letos jih bo pa še več. Danes nas je čez 3000 brez dela in še vedno prihajajo z vseh strani, ker se povsod delo dokončava. Po naključju je nas šest po tritedenskem čakanju dobilo delo v go-■du». Laž je hudičeva. Nedolgo tega so si dovolili v Košicah na Madžarskem mladi prijatelji nekega privatnega uradnika neumestno šalo. Ta jim je namreč pripovedoval, da se mu je sanjalo, da je zadel glavni dobitek razredne loterije. Z ozirom na to so naročili njegovi prijatelji iz Prage brzojavko, s katero so mu sporoča, da jo res zadel glavni dobitek. Mladi uradnik je od v»ae lja 'kar norel. Podal se je takoj k stav beniku ter se dogovoril ž njim, da mu sezida večnadstropno palačo. Vsako nadstropje bi imelo po več sob. Nato je naročil za vse te sobe drago pohištvo in potrebno opremo. Naročil si je tudi p|ar avtomobilov. Njegovi prijatelji so uvideli, da so šli s svojo šalo predaleč, pa so mu hoteli stvar pojasniti. Mladi mol pa je nato zares Zblaznel to so ga ,morali končno odvesti v umobolnico. MfHEG: JAKEC: Po trgu je burja razsajala, midva sva se tresla in majala. Vendar sva na stolpu ostala, nasilju se nisva udala. Državno posojilo. Državnega posojila je bilo doslej podpisanega že nekaj čez 2 milijardi lir. Butara s sekiro. Znak fašistovske stranke, butara (snop4 palic s sekiro, z latinskim izrazom «lito< torij», jp sedaj proglašen za državni znak. Kdor bi ta znak razžalil, bo torej kaznovan, kakor če bi razžalil državo. Turatijev beg. V Savoni so zaprli 6 oseb, ki so osumljene, da so Filipu Turatiju pomagale bežati iz Italije na Francosko. General Gajda. Na Češkem je mladi general Gajda hotel vpeljati fašizem, vreči Beneša in Masarika ter postati sam nekak češki Mussolini. Toda Beneš in Masarik sta bila na straži. Gajda je bil pravočasno odstavljen od generalnega štaba, potem pa se je začela proti njemu še disciplinarna preiskava. Zaključek preiskave je predrzni general zvedel ravno za Božič: bil je degradiran (t, j. izgubi vse vojaške časti) in penzija se mu zniža za 25%. Cehi so Cehi. n OPOMBE «Novioe» kažejo veliko znanje krščanskega nauka. Pišejo, da si je papež Julij II. izmislil pametno, da jo kril stroške za cerkev sv. Petra: ustanovil je odpustke. I ako je učil Luter, g. novičar pa za njim ponavlja. Odpustki so bili pred Julijem II. malo naj pogleda v zgodovino učeni Novičar in naj popravi krivico papežu Juliju. — Ko opisuje cerkev sv. Petra, pravi novičar, da v skritem kotu sredi sijaja sedi sv. Peter. Tudi bosa ! Pojdi, Novičar, v Rim! Ni na skritem kotu ta kip prvega apostola, odlično mesto ima, v sijaj je odet in vsak romar ga počasti. Več točnosti in resničnosti ! Angleška sodba. Angleški časopis «We-stem Catholic« je zapisal tele važne besede: «Ce bi imela Mehika 40 ali 50 katoliških časopisov, bi framason Kales ne mogel tega početi, kar danes počno s katoličani. Kdor hoče obvarovati svojo svobodo, mora biti vedno na straži, ki j« vedno pripravljena, da svoje bojno orožje naperi proti sovražniku. Katoliška Mehika drago plačuje svojo nemarnost do katoliškega tiska, ki je vedno najboljše orožje za brambo svobode, vere in Cerkve«. Katoliški Slovenci, ali veste, kaj je vaša dolžnost, za katero ste odgovorni pred Bogom in pred bodočnstjo svojih otrok 7 , i Hvala Slovencev. Štefan Radič je v pogovoru z dr .jem Korošcem Slovence pohvalil nekako tako-le: «Vi Slovenci morate vstopiti v vlado, ker brez vas delo v odborih ne gre naprej. Ce dva slovenska poročevalca prideta v kak odbor, sta že pripravljena in začneta takoj govoriti o predmetu. Potem se šele oglasi kdo drugi in se začne debata«. Papežev nagovor s k im dostojanstvom, miti pred duhovskirsi svetim stanom; preganjali iso najboljše med vernimi katoličani — ko so ti ravno zaradi vere najbolj krepki to (najbolj goreči branitelji, reda in socialnega miru — preganjali, so njihove organizacije, njhove tiskovne napravi, katere so hkrati versko, kulturno, gospodarsko in socialno koristne. «In to povemo«, nadaljuje sv. Oče, «zato, da javimo hkratu premnogim Svojim ljubim otrokom, posebno pa dragim mladeničem, da nam ni ostalo prikrito, kar so pretrpeli prav zaradi svojega katoliškega imena, ki ga v višjem pomenu in častnejo nosijo; da smo trpeli z njimi tudi mi; da smio molili, zaupljivo molili za njihovo stanovitost in tudi za spreobr-nemje tistih, ki so jim storili zlo». Storjena škoda. «Sedaj se lahko reče, da je temna (nevihta prešla; a prav tako je, kakor če gre nevihta čez polje, ko je že zrelo za žetev. Čim lepša se je obetala žetev, tem bolj občutna in: obžalovanja vredna je škoda, nesreča .to razdejanje V malo urah so bile razdejane ali pa resno poškodovane cvetoče organizacije in naprave, sad vestnega in umnega dela mnogih let in sad medopo ved j iv i h žrtev; naprave, ki so uživale zaupanje meštevil-mih družin in celih ljudstev, in ki so to zaupanje povračale z dragocenimi gmotnimi in nravnimi! dobrinami«. Omajano zaupanje. «Vemo, da so bile izdane točne in stroge odredbe, da se prepreči in zatre in po zasluženju kaznuje vsako nasilje in zna-šanje. To nas veseli in tolaži kot moder vladem ukrep, kot pravično in dobrodejno zadoščenje številnim pastirjem in vernikom, družinam in ljudstvom, katerim 'se je to izadoščeinje mioralo dalti vsled pravic in vsled potrebe, da ne bi izgubili vsega zaupanja v moč prava, v strogost zakona in dejavno dobro voljo vladalcev. A vendar žalibog zaupanje m.t v oziru na verske interese, o katerih se vendar priznava, da so — in so tudi dejansko — najvišji interesi vsakega ljudstva, posebno še italijanskega. Nad organizacijami im napravami «Katoliške akcije«, posebno mladinskimi, ki so kakor punčica našega očesa, se zdi da visi nekaka temna grožnja, kar potrjuje cel roj sumničenja, vmešavanja in zaprek; in zdi se, da je v nevarnosti tudi krščanska vzgoja in izobrazba mladine, najpoglavitnejši del božjega naročila: Pojdite to učite«. Papež obsodi nauk o vsemogočni državi. Sv. Oče nadaljuje z ozirom na naše razmere: «Zdl se, da se že zopet razodeva in proglaša neko pojmovanje države, ki ne more bitt katoliško pojmovanje, ker postavlja državo za n a m e n, državljana in človeka pa za sredstvo ter hoče vse za državo monopolizirati in •njej podrediti«. Stari volkovi v novih kožuhih. Sv. Oče nadaljuje: «Zd.i se, da pravi pravcati dualnem ^dvojnost) oblasti la služb še nadalje omogočuje na periferiji (t. j. okrog po državi izven Rom,a), da izvršujejo — in čestokrat i>o mili volji — sicer dobre in blagodejne maredbe ljudje, ki pod novimi znaki in novimi imeni ostajajo vsevdilj nekdanji proti v ere i. vedno isti sovražniki družbe im vere. Zdi se, da se z uradnimi izrazi vernosti slabo sklada, če se s služabniki vere postopa z manirami, ki so vsekdar nasprotne dostojanstvu njihove obleke im službe; to to vkljub škofovskemu posredovanju«. «Nadejamo se to zaupamo, da v prihodnje ne bo treba kaj takega kousta-tirati in kaj takega se bati; upamo in se zanašamo, da bo zatrt vsak razlog za rne-zaupnost, da l>o vzpostavljeno in zavarovano zaupanje pri vseh dobrih in poštenih ter da bo prišlo do sodelovanja, vseh za skupno dobro in skupni prospeh ; čimbolj ibo to sodelovanje popolno in še popolno niti trdno, to rečemo posebnoslrftno, tembolj bo urejeno in uspešno«. Kako Je s politiko SLOVANSKI SEVER. Velik je slovanski svet in razni njegovi dali so nam le malo poznani. Severno od Karpatov se razprostira obsežna poljska država. Na Jugu meji na slovansko češko republiko to deloma na Rum unijo. Ta južna meja se lahko smatra politično in vojaško vama. Slabo je na zapadu. Tam je meja z mogočno nemško državo, kat,era ®e more pozabiti, da ji je bil ugrabljen krasen plen — s poljskim narodom naseljena Poznanjska dežela — katero so do velike vojne tako goreče ponemčevald. Poljska in Nemčija se lahko štejeta' za dve nespravljivi sovražnici. Kakor je Nemec poprej po živinsko zatiral Poljake, tako zdaj Poljaki v mejam svoje države niso nič ljubeznivi do Nemcev. Poljaki so namreč med vsemi slovanskimi rodovi najbolj ozkosrčni .nacionalisti, v ti reči močno podobni Francozom. Ta nacionalizem jim me da, da bi modro in prizanesljivo vladali svojo zemljo. Nemška manjšina pa, ki je visoko kul- turna, ne more molčati na vse postavne ali mepostavne hudobije; ona vpije na pomoč to ta glas sliši drugih 80 milijonov Nemcev, ki manjšino v spodbujajo k odporu in škriplje jo z zobmi proti Poljakom. Na vzhodno stran imajo Poljaki tudi nevarnega soseda: slovansko Rusijo. Med Rusi im Poljaki je sovraštvo staro sto-j letja in stoletja. Tudi to sovraštvo se me bo zlepa poleglo. S sedanjo mejo niso i zadovoljni ne Rusi, ne Poljaki. Vendar' jo oboji skrbno stražijo z velikimi vojnimi silami, iščoč prilike, da (Mi udrli čez. Med Nemcem to Rusom je Poljska država kakor med dvema mlinskima kamnoma. Kakor hitro se kolesa zavrte, ji bodo kosti zahreščale. Ta zavest še bolj draži poljski Imacionalizem, ki si me najde miru. Poljaki so naslanjajo predvsem ma Francijo s katero so v najboljšjih zavezniških razmerah. V stiski so se tudi Čehom približali, vedoč, da so tudi Čehi v enaki nevarnosti od .nemško strani. Poljaki ,pa si prizadevajo tudi še razširiti svojo državo. Prilika za to se jim nudi na severni meji. Litva. Na severu meji Poljska na Litvo. Litva je starodavna dežela. Slovencem je znana še najbolj iz romana .Potop«. V tistih davnih časih je vladal čez Litvo poljski velikaš Radzivil v odvisnosti od poljsko krone. A še v romanu se bere, da je Radzivil hotel Litvo odtrgato od krone ter postati neodvisen knez. Kar se ni takrat zgodilo, se je zgodilo v maš ih dneh. Po svetovni vojni je Litva postaja samostojna republika. Na Litvi biva poseben slovanski rod s svojim jezikom. O tem narodu niso me Poljaki ne Rusi hoteli nič slišati, zato ga tudi zdaj obojo sovražijo. Rusom Litva zapira pot Ik morju v Njemen. Prav tisto obmorsko mesto (nemško se zove Memel) pa diši tudi Poljakom. Poljaki so v skrbeh, da jim) Nemci prej ali slej iztrgajo ozki hodnik pri Gdanskem, kateri jim služi za pot na morje. Zato bi radi zasegli litavski Njemen, da bi imeli tam gori potrebni dušnik do morskega zraka. Litavski prevrat. Že tri leta jo v litavski republiki vladala zveza desnih strank, krščansko in narodno pobarvanih. Pri zadnjih volitvah pa so dobile večino leve stramke socialističnega magnenja. Te stranko ao bile bolj prijazne do Rusije im do komunistov. Zato je ta vlada sKlemila nedavno posebno pogodbo s sovjetsko Rusijo. Ko so Poljaki zvedeli za to pogodbo, so se zbali, da pride Rusija do vpliva na Litvi. Da se to prepreči, so podprli litavske nacionaliste, kateri so teden pred lK)žičem vrgli levičarsko vlado s silo im se, sami polastili države. Tudi predsednik republike je odstopil in j<5 bil ma njegovo mesto 1 zvoljo samo je videlo moje prizadevanje in blagoslovilo moj trud. Zadnja štiri leta pa nas hudo pritiska. Leto za letom nas obiskuje toča. Davki pa vedno isti. Mučiva se z ženo od zgodnjega jutra do poznega večera in la z veliko težavo zmagujeva». — Njegove gube na obrazu so pričale o resničnosti njegovih besed. Njegove žuljave, koščene roke so mi jasno dokazovale njegovo neumorno vztrajnost. — «P-oleg vsega tega«, je nadaljeval prijatelj — «pa druge skrbi in težave, o katerih pa jo najbolje molčati«. — Bavno tedaj je primahala domov približno 10 let stara deklica s torbico preko ramena, «Glej jo», mi pravi. «že tretje leto obiskuje šolo, toda še vedno se bori s čitamjem. Da pa zna vsaj toliko Citati Je majvečja zasluga njenega 15-let- negn brata, ki se ob vsakem prostem času ukvarja ž njo. Kar se pa naše šolo-odrastle mladine tiče je tudi žalostno Namesto; da bi ti mladeniči, .nedeljski prosti čas izrabili sebi v korist, pa. do pozne noči posedajo po gostilnah, kjer popivajo in kvartajo. In dobiček od kvar-tanja in .nočnega pohajkovanja ? V pom-deljek bolna glava in prazen žep». Naš pogovor je pretrgala gospodinja ko nas je poklicala h kosilu. Kosilo, četudi prav navadno, mi je šlo v slast. Po kosilu sva si izplak-nila usta s par kozarci zl-atorumenega vinca. Prav prijetno me je ta trtin sok poščegetal po grlu. Vprašal sem ga, kako je kaj z vinsko letino. — «Ni mmnogo», mi odgovori, «toda to kar je, je izborno. Lepo vreme ob trgatvi nam je dopuščalo, da smo ga kasneje trgali kakor navadno, ter s tem pustili grozdju časa, da si je nabralo sladkorja ». Čas me j« opominjal, naj se poslovim oj. prijazno hiše. Silil mo je sicer znanec naj ostanem pri njem čez noč, loda .na-m«n moj je bil priti zvečer domov. Šlo sva še z znancem v hlev, kjer sem imel zopet priliko videti njegovo vzorno gospodarstvo. Ne ravno mnogobrojma živina je na čisti stelji ležeč prežvekovala. Četudi je bil le hlev, katerega naši kmetovalci kaj radi zanemarjajo, je vladala v njem snaga. Zraven hleva je bilo urejeno gnojišče, j)oleg lega pa ne ravno velika, s cementom obokana jama, v kateri se je nabirala gnojnica. Meni pa so je mudilo in moral sem sc posloviti od prijazne gospodinje, gospodar me je šel spremit kos poti. Med potjo sem videl marsikaj, kar mi ni niti najmanje ugajalo. Kar zraven poti ob nekem hlevu je bil dokaj velik kup gnoja. Gnojnica se je kar prosto odtekala po potu navzdol, kar gotovo mi kmetu v korist ln vasi tudi ne v okras. Na pragu neko hiše je čepel še prav majhen deček, ter prav slastno sikal božjo kapljico iz lončka. Tako starši t Že prav v zgodnji mladosti zastrupljate otrokov organizem z alkoholnimi pijačami in zraven se še ponašate koliko si ga upa vaš sinček zvrniti. Izpame-tujle se vendar, dotični starši, ter dajajte svojim otrokom mleka in ne vina I Pred šolo, .na katero pa štjačani nikakor ne smnjo biti ponosni, je že pričakovala otročad poduka. Kakor povsod so se tudi tukaj lovili ln kričali, kar te gotovo me sme zameriti mladini, k veselju in razposajenosti nagnjenim otroškim dušam. Med soboj razgovarjaje sva prišla do lepe enonadstropne hiše, na kateri se je šopiril napis: Municipio - Županstvo. «Glej», mi reče prijatelj. «Pred letom je stanoval v njej naš g. župnik. Badi neprestanih intrig od strani .nekaterih prev-zetnežev, je odšel v Kobjeglavo. Sedaj i-ma tukaj svoj sedež županstvo in milica. Po mojem mnenju bi pa bilo 'mnogo bolje, ko M se ta prostor uredil v začasno «*4ALI L 1 S T » S pasv&čen sv. Križu. Na obeh straneh križa sta, stali podobi žalostne Matere Boč j e in sv. Janeza apostola. Dalje je bila na vsaki strani podoba žalostnega angela, naposled, pa še podobi sv. Jakoba in sv. Katarine. Kdo je izdelal te kipe, ne morem reči. Kakor vse kaže jih Je izvršil slavni kipar Robba, kateri je zapustil beli Ljubljani še druge spomenlKe svoje umetnosti. A' tisti frančiškanski samostani je odpravil cesar Jožef II. in frančiškane preselil v tedanjo avgu.štin-sko cerkev Marijinega oznanjenja pred mostom, kjer so še dandanes. Cerkev so podrli in oltar prodali. Kupil ga je tedanji hrenovski župnik Andrej Semen baje za 000 gl d. Ker je bil oltar za hrenovski prezbiterij previsok, so ga znižali in postavili nanj sv. Martina, patrona te cerkve. Toliko o zgodovini tega oltarja. Žal, da ne morem biti porok za vse podrobnosti. Kipi so ptič že mnogo trpeli in izgubili ■nekoliko svoje lepote. Beli marmor Je doib.il bele lise in proge, posebno škoda pa je, da limajo [nekateri kipi odbite prste na rokah. Odbil jih je pred več leti neki slaboumen človek, ki je priletel v cerkev k oltarju. Res sreča je, da so ga domačini hitro opazili in umotvore rešili večje škode. Vendar se blešči s hladnega marmorja še (dandanes čudovita lepota. Umetnik se je oziral na lepoto telesa, na razvitost udov, na sorazmerje in na idealni izraz obenem; Kako resnično je izraženo telo s svojimi deli ! Kako dostojno in rahlo obenem se ovija obleka postave ! In izrazi na obrazih ! Najlepše je izvršena brez dvoma podoba žalostne Matere božje. Tolika bridkost stiska materino šivr>. da ji sili tožba in ved ih na dan, ki ji je odprl nekoliko lista. Ne vem ali sem videl kje tako lepo izraženo žalost. Mladeniško lep je sv. fmnez na drugi strani, Kdp nam jasno kaže učenca ljubezni. Prav vzorno lepa sta tudi dva angela. Sv. Jakob ni ponujal umetniku toliko prilike, da bi bil na njem dobil kaj posebnega; toliko večjo skrb pa je imel za kip sv. Katarine nsučemice. Karkoli pogledaš vse je dovr-5eno. Podoba kaže mučenico v onem tre-tnutku, ko se je kolo, namenjeno jej za mučenje, izd robilo poleg nje. Mimi, sko-»o smehljajoči »e obraz kaže pogumnost i>u zmagoslavje, pa tudi njeno deviško nedolžnost. Njena usta se zde zgovorna, kakor da lvoče branati pred modrijani krščansko vero. Tudi stranski oltarji so umetniško delo. Cerkev krasi tudi živo slikan križev pot ini petero lestencev, ki dajajo ob velikih praznikih čarobno razsvetljavo. Olistala cerkvena oprava je preprosta, pa vodno snažna in v majlepšem redu. V oevisokom zvoniku visi troje novih zvonov, ki «o njih mili glasovi veličastno rasi ega j o, zlasti v'večernem hladu. Med tednom vlada tu mir in tihota, ob praznikih pa ta kraj nekako oživi, ko prihajajo sem gor k službi božji ver-®iki iz vseh sosednih rasi. Hrenovska župna cerkev fma več po-dnižtnic. Najstarejša je Matere božje v Predjami. Naš slavni zgodovinar Valva-eor piše, da je cerkvico naše ljube Go- spe in Matere Marije pred imenitno, nekdaj slovečo predjamsko grajščino blagoslovil visoko učeni tržaška škof Enea Silvio, ki je bil kmalu poten* postal rimski papež in si je prilastil ime Pij II. ter je vladal sveto katoliško cerkev od 1. 1458. do 14G4. Ta cerkev je od matere fare v Hreno-vicah eno uro daleč v velikanskem kotlu, ravno pod starodavno graščino, ki tiča vsa v silni skalnati votlini. Ne vidi se poprej, dokler človek ne pride do nje. Tudi od tam se ne vidi drugam, kakor le v nebo. Posvečena je Materi Božji Vne-bovzeti. Nekdaj je močno slovela. Prihajalo je sem mnogo ljudstvo od vseh bližnjih pa tudi daljnih krajev. Današnje dni je vse opešalo in cerkvica je sedaj v revnem stanu ter potrebuje temeljite poprave. Pri tej cerkvici se nahaja pokopališče, na katerem spi smrtno spanje, — kakor trdi ljudska govorica — zadnji roparski vitez — Erazem Predjamski ! Biseromašnik i&fcv.V ...... B ^ r*i * '* ■ ' \V tlJiP ■ , . 7 > Na novo leto 1868. je č. g. Josip Sancin pel novo mašo v Dolini. Letos torej slavi šestdesetletnico. Biva v pokoju v Ricma-njih. Naj ga Bog še dolgo ohrani 1 Naša pošta. Merčanska dekleta, i kaj pa delate ? Neki fiibec vas je del v Mali list, pa si nismo prav na jasnem, kako je cela reč. A,li je samo ena taka. ali vas je več ? Raje bi prinesli o vas kaj pohvalnega, zato grajo za sedaj odložimo. Pritožbe o nerednem dostavljanju nam še prihajajo. Že v božični številki smo sporočili naročnikom, da smo napravili korake v ti reči. Upamo, da so kaj zalegli. Prosimo naročnike še, naj nam javijo, oko lista ne bodo redno prejemali. Le poguma ne izgubiti ! ZAHVALA Podpisani se zahvaljujem zavarovalni družba «La Fondiaria» iz Barkovelj za točno in kulantno izplačilo odškodnine mojega pogorelega poslopja. — Priporočani vsemi goriome.njeno zavarovalnico. Povžane, 17. decembra 1926. Bubnič Ivan, Povžane 20. ŽELIŠ BITI ENKRAT SREČEN ? Morda boš, ako si nabaviš Ljudsko pratiko. V pratiki je odzadaj številka. A-ko bo tvoja številka vlečena, zadeneš e-nega od sledečih 5 dobitkov: 1. Blago za obleko, 2. šest srajc, 3. volneno odejo, 4. šest brisač, 5. pedeset lir. Naročniki-plačniki Malega lista dobe pratiko zastonj. Drugi jo lahko kupijo v trgovini za 2 liri. Lahko jo naroče tudi naravnost pri upravi Malega lista, a ko pošljejo 2 liri ter naslov, kam naj se jim pošlje pratika. — Kdor želi biti srečen z dobitki, naj pratiko shrani in počaka do 15. februarja. Kupite Ljudsko pratiko takoj, da ne bo morda prepozno, ko zaloga poide ! ETOEF Zobozdravnik dr. Sardoč D. ordinira v Trstu via M. R. Imbrlani 16, III. (Pr«| via S. Glovannl) od 9-12 In od 3-7. «■■■■■■■■■■■(■■■■■■■■■■iiiia ZANIMIVOSTI. Morski volk. V decembru so rovinjski ribiči 10 milj proč od Rovinja ujeli velikega morskega volka. Dolg je bil 5 m in težak 10 stotov. Ko so ga razparali so našli v trebuhu ostanke delfina (neke vrste ribe), kosti in ovratnico od psa, kosti volovske četrti, kose lesa ih pet vreč. O vrečah mislijo, da so tiste, v katerih spuščajo z ladij v morje mrliče. Ribiči so pošast prodali za 800 lir v Trst. Statistika. Po ljudskem štetju iz 1. 1921. pride v Italiji na 1000 moških 1028 žensk. Deset let popreje je bilo slabše; bilo je 1037 žensk na 1000 moških. Žena s šibrami. Neki berlinski zdravnik je pred nedavnim časom operiral žensko tar v njenem slepem črevesu našel 95 zrn šiber. Ženska je bila namreč hčerka nekega gozdarja ter večinoma uživala divjačino, katero je njen oče ustrelil. Zrna, katera je z mesom povžila, so se v slepem čreve-i su ustavila ter, kakor sama trdi, niso povzročala nobenih težkoč. Zdravnik je šibre le slučajno odkril pri operaciji, ki ni bila v nikaki zvezi s slepim črevesom. llllllllllllllltlllllllHIlUlUHUllllllUUllIHHnMillUlUIHmilllllllllil TESTENINE »PEKATETE* so na glasu kot izborna jed še iz predvojnega časa ^obi vsak. ki jih zahteva tudi res prave naše testenine, smo zopet. vpeljali zavoje! po V* in 1 kg. Zahtevajte pri trgovcih makarone, špagete, su-bjote ali razne vrste za juho le v zavojih z napisom « Pekatete s. lllllllllllllliililllUllllltllllllllllllllUlUIIHiUllillUllllUiUIIHIttlHtll Cerkvena umetnost - Dober tisk EHRICO T0FF0LETT0 TRST, Via del Peaoe 4 Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE. S a ■aaiHaiBBliiHiiaaaiaaaiHfl MALI OGLASI DOBER SVET je zlata vreden. Proti Ma- bosti in bolečinam v želodcu in glavi, slabemu teku in prebaivi, grenkoeti v grlu, zaprtju, uživajte «Gastrim>. — Izkušeno sredstvo proti kašlju, prehlada, navadnim pljučnim boleznim, influea-ci, težkemu dihanju je Prani sirup. — Proti oslovskemu kašlju je preizkušene sredstvo Sirup balsamicus. — Uspeia« sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju v plečih, v križu, v glavi je «Reumazan» kot tak«-čina, a «Liniment Lano mentol* kot mazilo. — Za kožne bolezni se rairi z gotovim učinkom «Šentjur]evo» mazilo; izvrstno za rane, ture, opeklina, odr-tine; prepreči prisad, meči in celi. — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ^ODREŠENIKU ^ Bistrica.__________ GLYKOL. Ker je v zadnjem času popra- ševanje po tem izdelku močno narasl*. se je odločila lekarna Castellanovick, Trst. via dei Giuliani 42 (Pri Sv. Jakobu, blizu slov. šole) prodajati ga v večjih steklenicah, tako da zadostuje za popolno ozdravljenje 6 steklenih Cena steklenici je L. 8.50. Prodala tudi Eliztrajio «kimo». PRIMARIJ V Ravnatelj očesnega »ddelka v goriSki mestni bolnišnici. Izučen na oSeini kliniki danajskega TMnJilišča. Specialist zatielezai na očeb Sprejema ed 10*12 in od 3-4 Gorica, Corso G. Verdi 24 SOULAJOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmi* in težkemu dihanju, kašlju in katara. uspešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let. sa prodaja samo v lekarni Castellanovick, Trst, Via Giuliani 42 (Pri Sv. Jakobu, blizu slovenske šole)._________________________ BRIVEC Andrej Rojc, Gorica, via Se- minnrio 2. se priporoča sl. občinstvu. VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst . Via Uoo Polonlo 5. 'J FERDINAND ŠKERLJ, Vrhpolja 66 p. Vipava (Verpog.liano p. Vipacco) ima na prodaj več tisoč cepljenih trt kakor: Ribola, Rizling, Zelen, Žlahtnina. Kla-renca, Pinela in dr. - Cepljenke so prvovrstne Cena po dogovoru. HLAPEC, zmožen za vsako delo pri kmetiji ali pri hiši, vešč tudi klanja, išče službo. - Ivan Hribar, Trnje 68 pri Št. Petru. šolsko poslopje. Imamo dve učni moči in potrebovali bi tudi dva razreda. Ker pa ni nikjer v to primernih prostorov, podu-tjuje ana učiteljica samo zjutraj, druga pa iamo popoldan, s temi pa so na izgubi edino le otroci«. Molče sem pritrjeval njegovim besedam in čudno se mi je edelo, da se nikclo ne zavzame za pre-dSubo prostora r,a drugi razred. — «Teži-jo pa nas še druge skrbi*, je nadaljeval «Naša fara jo še precej obširna ln vendar smo že leto dni brez dušnega pastirja. Za-Časno hodi k nam opravljat službo božjo g. župnik iz Vrabč. Krivda leži na nas samih, ozirom« na zagrizenosti nekaterih, kateri nočejo o duhovniku ničesar •liSati, Še ponašajo so s tem, da oni ga ne potrebujejo*. — Med pogovorom sva Prišla do pokopališča. Ker nisem hotel, da bi m« prijatelj še dalje spremljal, ter • tem zamujal dragoceni čas, sem so od njega poslovil, ter se miu prav prisrčno Mfbvalil. Stisneva »i desnici, ter odideva vsak na svojo stran. Stopal sem polagoma dalje, premleval težak gospodarski stan kmeta, gledal sladkega grozdja oropane trte in travnike na katerih so se pasla goveda. Prod menoj sc je kmalu prikazala vasica Gradišče, pod njo pa so Je belila cerkvica sv. Katarine. Šel sem dalje in prišel na z borovim drevjem porastel hrib Ocinco. Ustavil sem se. Pogled se mi je uprl na obširna ltraška tla tja doli do Dutovelj, Sežane in Štorij. Kakor posejane so se rudečile strehe hiš posameznih vasic. Na desnici sem zagledal vnsico Bogu, kateri prebivalci nočejo Buaci ampak Bogovci imenovani biti. Obrnil sem pogled na levo in zagledal x>od hribom Tabor, na katerem se blešči lepo Šolsko poslopje in mična cerkev, vas Vrabče, katero prebivalci se mazivljejo Vrabeljci in ne drugače. Blizu Vrabč je na prijaznem holmcu čepela cerkvica sv. Ane, poleg nje vasica Razguri. Tam v daljavi pa ml je zastiral pogled naš očak Nanos. Rad bi bil vse te kraje obiskal ! Iver pa mi čas ni dopuščal sem jo mahnil po strmem grebenu Ocince v smeri proti Kazljam. Ne vem ali je vrhovsko vino dalo takšno prožnost mojim nogam, da so kar saime preskakovalo mnogotere zidove in zidiče Pod vasico Poljane, obdano o"d prav lepih njiv* sem zagledal vas S ta maž. Moral sem iti mimo te vasice. Ni velika ! Prebližno 20 hišnih številk. Čudno pa se mi je zdelo, da ima tako majhna vas svoje šolsko poslopjo. Moji radovednosti ustreže še žilav starček, ter mi pove, da to šolo obiskujejo otroci vseh okoli ležečih vasic. Po prav kratkem pogovoru me prijazno povabi r hram. Moral sem se njegovemu vabilu odzvati. Prav teknilo mi je par kozarcev štomaškega nektarja. Starček me je vprašal po novicah in ko sem mu marsikaj povedal je pričel on. Dobrega mi ni povedal ničesar ! Vsepovsod enako ! Ko sem ga povpra šal, zakaj se vendar nekoliko ne pobrigajo za popravo šolskega poslopja, ki je videti v kaj nemarnem stanju, mi je odgovoril, da so se že večkrat pobrigali ia, in vsakokrat so jim na županstvu odgovorili, da bodo v najkrajšem času napravili vse potrebno. Toda ta najkrajši čas še ni prišel, poslopje pa na na vseh straneh pušča in čaka popravila. Meni pa se je mudilo in šel sem. Poslovil sem se, spil še en kozarec in hajdi ! Pot se je do doline RaŠe vila venomer navzdol. Tukaj pa sem se moral sezuti in bresti me ravno globoko vodo, ker je zadnji naliv odnesel edino brv. Mrak je že padal na zemljo, jaz pa som podvizal. Prišel sem v Kazlje. Mej konj mo je še vedno pričakoval. Spil sem še četrtinko kraške črnine, zahvalili se krčmarici za varstvo konja, ter odhitel proti Štorjam in od tam dalje, dalje, dokler nisem s prav trdo nočjo prišel domov. Kaj nam z dežele pišejo »KOPO. Danes povemo drugi del zgodbo o na-Sem cerkvenem ključarju. Ko je 1. 1922. v marcu naš duhovnik bil bolan, je klju-dar našuntal župana, naj skliče občinsko s*jo. Na ti seji so sklenili duhovniku službo vzeti in ga iz kaplanijo vreči na •esto. Ključar je izustil na tisti seji, naj duhovnika vržejo