Delavska Pravica Glasilo krščanskega delovnega ljudstva lshaje Ttak četrtak pop.i v »lučaja praznika II Poiamtina Storilka Din 1'—. ~ Cenai ra 1 meiee || Oglati, reklamacija in naročnina na upravo dan popraj — UradniStvoi Ljubljana, Mikloii- j J Din 5'—, aa četrt leta Din 15'—, aa pol leta Din 30'—j za j| Delav»ka zbornica, Miklošičeva cesta 21, L nad. iava o. — Nefrankirana pisma »e na »prejemajo II inoxem»tvo Din 7'— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru *• Telefon 2265.— Stev. čekovnega računa 14.900 Delovnemu ljudstvu Slovenije! s* Delavci! Delavke! Nameščenci! Nameščenke! Nad 40 let obstoji v Sloveniji obči in posebej še krščansko socialistični delavski pokret. Nujnost ga je rodila. Pa Čeprav se slovenskemu delavcu in nameščencu še ni nikdar godilo dobro, je to, kar ga je zadelo zadnja leta, neznosno, je zločin, ki vpije do neba. Tisoči hočejo dela, a ga ne dobe. Vsega je v izobilju, a delavci in njihove družine stradajo, umirajo. Vse to je en sam dokaz, ki mora delavce in nameščence vseh strok in poklicev združiti v enotno fronto, v boj zoper nekrščanski kapitalizem in njegove podpornike. Delavska zbornica je že po mrtvi črki zakona razredna zastopnica vseh delavcev in nameščencev. Koliko bolj mora ta postati po nesebičnem delu njenih delegatov. DELAVCI, DELAVKE, NAMEŠČENCI, NAMEŠČENKE! Nad 15.000 glasov ste zaupali pri volitvah v Delavsko Zbornico leta 1926 krščansko socialističnim delavskim in name-ščenskim zastopnikom. Sleherni od teh zastopnikov se je v »Klubu krščanskih socialistov Delavske zbornice« zavedal: Čim prestopi prag Delavske zbornice, tedaj je samo eno: borec zoper velekapitalizem, njega podpornike in oboževatelje, zastopnik vseh delavcev in nameščencev Slovenije, prijatelj tudi tovarišev iz nasprotnega tabora v imenu Kristusovega evangelija. DELAVCI, DELAVKE, NAMEŠČENCI, NAMEŠČENKE! Druge volitve v Delavsko zbornico so razpisane. Vedno smo zahtevali njih razpis. Prav je, da morete danes svobodno voliti svoje razredne zastopnike. In tako stopa JUGOSLOVANSKA STROKOVNA ZVEZA kot osrednja organizacija krščansko socialističnih delavskih sindikatov ter STROKOVNA ZVEZA PRIVATNIH IN TRGOVSKIH NAMEŠČENCEV JUGOSLAVIJE kot osrednja organizacija nameščenskih privatnih, trgovskih in svobodnih strok pred Vas s pozivom in prošnjo: dste 7. m 8. oktobra Ul. vsi na volišče Glasujte vsi za krščansko socialistične delavske in nameščenske sindikate ! ZAKAJ ? Delavska zbornica ima velike naloge. Te so: Izvojevati ugled in spoštovanje do že obstoječe socialne zakonodaje. Vemo in čutimo vsi, kako jo teptajo in prezirajo. Že obstoječo socialno zakonodajo izgraditi do konca. Brezposelni bratje in sestre, do skrajnosti izkoriščani, v bedi, v bolezni in gladu hirajoči in propadajoči viničarii in nnlie-delski delavci pretresljivo kličejo v ta boj. , J H J Zaščito delavcev in nameščencev do skrajnosti poostriti. Dejanja zadnjih let so samo ena nepretrgana tožba in obtožba v tem pogledu. Delavce in delavke so metali in še mečeio __ . i , e... 1 1 » • v i lil«. . o U UtCUlil 111 O C UlLLtlU na cesto brez povoda, nalagajo jim nadvse krivične kazni za prestopke, ki niso prestopki. Nameščencem in nameščenkam ukinjajo z zvestim in nesebičnim delom pridobljene pragmatike in druge pravice. Krize denarnih zavodov in drugih obratov, ki so jih zakrivila v veliki meri nesposobna vodstva, rešujejo tako, da znižujejo plače in osebje odstavljajo iz služb, one pa, ki so še ostali, obremenjujejo s prekomernim delom. Priboriti soodločevanje pri vodstvu in upravi Delavske zbornice vsem, ki spadajo v družino delovnega ljudstva. Danes se ne morejo udejstvovati svoje volje niti viničarji, niti poljedelski delavci, niti železničarji, niti uslužbenci avtonomnih mest. anes šteje armada volivcev nad 80.000, morala bi pa nad 150.000. Zato bo delo za Delavsko zbornico nenonolno dokler ne bo strnjen krog celotnega delovnega ljudstva. nepopolno, Poglobiti delavsko in nameščensko zavest. »Najgotovejša resnica je, da bogastvo držav ne pride od drugod, kakor od dela delavcev« (Leon XIII). Zato pripada delavcem — ročnim in duševnim — prvo in najvažnejše mesto v družbi. Danes tega ni. Zato ga bo treba priboriti. Zmaga bo dobojevana takrat, ko bodo vodili in bojevali ta boj delavci in nameščenci, ki bodo prešinjeni ponosa in zavesti, da so delavci in nameščenci, da jim gre po naravnem in božjem pravu prvo mesto v družbi in da je njihova sveta dolžnost, da ustvarjajo enotno fronto delovnega ljudstva! DELAVCI, DELAVKE, NAMEŠČENCI, NAMEŠČENKE! Če je kdo upravičen, da mu izkažete svoje zaupanje, je upravičena JUGOSLOVANSKA STROKOVNA ZVEZA. Od svojega postanka sem je bila neuklonljiva in brezkompronisna boriteljica za pravice, za gospodarski, kulturni in moralni dvig delovnega človeka. Pred leti je izdala iskren poziv vsem strokovnim delavskim in nameščenskim organizacijam, da osnujejo enotno delavsko in nameščensko strokovno vodstvo in s tem enotno fronto. Ni uspela. Lehe še niso bile dovolj presončene, zato ni moglo sejano seme vzkliti. Toda Jugoslovanska strokovna zveza ni odstopila od tega svojega poslanstva. Dela z nezmanjšano silo in z nezmanjšanim zaupanjem na končen uspeh še naprej. Zato mora biti geslo vsakega zavednega delavca, zavedne delavke, zavednega nameščenca, zavedne nameščenke: UPRAVO DELAVSKE ZBORNICE JUGOSLOVANSKI STROKOVNI ZVEZI! Neustrašno in vztrajno na agitacijo, da spoznajo vsi delo Jugoslovanske strokovne zveze, da se bodo vsi zavedali, zakaj morajo voliti kandidatni listi Jugoslovanske strokovne zveze. DELAVCI IN NAMEŠČENCI! Dosledna borba bo zmagala! Zato izvolite v Delavsko zbornico delegate krščansko socialističnih sindikatov, ki Vam obljubljajo dosledno, nesebično in stvarno borbo za Vaše pravice po zgledu svojih učiteljev in voditeljev: dr. Jan. Ev. Kreka, Moškerca in Gostinčarja. Maša glasovnica je bela! V nedeljo dne 10. septembra 1933 se je vršila ob številni udeležbi delegatov iz cele Slovenije v Ljubljani seja vodstva Jugoslovanske Strokovne zveze. Sejo je vodil tovariš načelnik Srečko Žumer. Uvodoma je ugotavljal, da je seja vodstva sklicana predvsem radi volitev v Delavsko zbornico in ima nalogo sestaviti kandidatno listo, kakor tudi sprejeti oklic vsemu delavstvu za volitve v Delavsko zbornico. Volitve v Delavsko zbornico so izredne važnosti, ker bodo pokazale koliko zna delavstvo ceniti pridobitve socialne zakonodaje, in koliko je ono sposobno direktno sodelovati in voditi to važno delavsko inštitucijo. Tovariš podnačelnik Rutar je v kratkih besedah orisal potek dela in dogodkov od razpisa volitev v Delavsko zbornico. Po teh kratkih poročilih se je prešlo takoj na dnevni red, in to sestavo kandidatne liste, ki je bila v sporazumu z vsemi delegati sestavljena in tudi soglasno sprejeta. Upoštevale so se vse krajevne prilike, predvsem pa to, da se mora v Delavsko zbornico postaviti najboljše moči, ki bodo v resnici zmožne in sposobne zastaviti vse svoje sile za dobrobit delavstva. Nato se je prečital oklic vsemu delavstvu, v katerem se ga poziva na volitve v Delavsko zbornico s prošnjo, da zaupa svoje glasove listi krščansko socialističnega delavstva, ki mu daje največ garancije, da bo nesebično delala za koristi delavstva. Oklic je bil soglasno in z burnim aplavzom sprejet. Nato so tovariši delegati dobili še kratka navodila o delu in agitaciji, ki naj jo vršijo za časa volivnega boja med delavstvom. H koncu so se oglasili še posamezni tovariši, med drugimi tov. Lešnik iz Hudejame in tov. Hočevar iz Celja, ki sta poudarjala, da mora Jugoslovanska Strokovna zveza v tem [Navodila za volitve V zadnji številki »Delavske Pravice« smo jasno obrazložili, kateri volivci imajo pravico voliti po pošti. Pravico voliti po pošti imajo vsi oni volivci, ki so 0(1 kraja zaposlitve oddaljeni nad 5 km od krajevnega volišča. Kljub temu pa mnogi volivci še vedno niso na jasnem, kako bodo volili. To velja zlasti za lesne delavce, ki so po svoji zaposlitvi raztreseni daleč naokoli po gozdovih, od sedeža svojega obrata. Na primer: V Bohinjski Bistrici se nahaja sedež Šuinske uprave. Delavci, ki so zaposleni pri tej Šumski upravi, so zaposleni 10, 20 in še več kilometrov iz Bohinja. Ti delavci imajo pravico voliti po pošti, ker pravi volivni rod za volitve v Delavsko zbornico člen 25, da imajo pravico voliti po pošti vsi oni delavci, ki so po svoji zaposlitvi oddaljeni nad 5 km od krajevnega volišča. Šumska uprava ni oddaljena 5 km od volišča, vendar delavci, ki so pri Šumski upravi zaposleni, so pa nad 5 km oddaljeni, zato imajo vsi taki pravico voliti po pošti. Takih slučajev imamo tudi drugod, n. pr. v Škofji Loki in povsod tam, kjer se nahajajo lesna podjetja. Vedeti pa je treba, da vsi Strokovna zveza viničarjev. Strokovni odbor tekstilnega delavstva. Strokovni odbor lesnega delavstva. Strokovni odbor oblačilnega delavstva. taki delavci spadajo pod ono krajevno volišče, pod katerega spada sedež podjetja, pri katerem so zaposleni. Na gorenje opozarjamo zlasti lesno delavstvo, ki je zaposleno v gozdovih. Kakor že znano, bodo poleg krajevnih volišč obstojala tudi obratna volišča. Obratna volišča pa bodo le v onih podjetjih, kjer je zaposlenih nad 150 delavcev in šele, če bodo obratno volišče zahtevali obratni zaupniki ali pa strokovna organizacija. Volitve na obratnih voliščih bodo že v soboto dne 7. oktobra. Pri tem opozarjamo, da morajo delavci in delavke, ki so zaposleni v obratih, v katerih bodo obratna volišča, voliti vsi le na obratnem volišču, ker bodo drugače izgubili volivno pravico. Na obratnem volišču pa volijo tudi oni volivci, ki so po 16. avgustu izstopili iz dela na dotičnem obratu. Volivci, ki so zaposleni v onih obratih, v katerih ne bo obratnih volitev, čeprav je zaposlenih nad 150 delavcev, bodo volili na krajevnem volišču svojega volivnega okrožja v nedeljo dne 8. oktobra. Kje se bodo dobile glasovnice? Glasov- JUGOSLOVANSKA STROKOVNA ZVEZA, osrednji sindikat krščansko socialističnega delavstva. Strokovna zveza privatnih in trgovskih nameščencev Jugoslavije. Strokovna zveza rudarjev. Strokovni odbor kovinarjev. Strokovni odbor papim. delavstva. Strokovni odbor kmečkih delavcev. Strokovna zveza monopol, delavstva. Poselska zveza. Seja vodstva Jugo sl. strok, zveze boju nastopati popolnoma samostojno in to brez vsakih tujih vplivov. Iti mora samostojno tna volitve brez vsakih kompromisov, kakor so to hotele gotove skupine in to pri na-mešČanski kandidatni listi. Z apelom na delo za porast naše Jugoslovanske Strokovne zveze in čimbolj živahno agitacijo pri volitvah v Delavsko zbornico je bil zbor zaključen. v delavsko zbornico nice bodo dobili volivci pri svojih krajevnih voliščih. Tisti, ki bodo volili osebno, bodo dobili glasovnice na volišču tik pred glasovanjem. Tisti, ki pa bodo glasovali po pošti, bodo dobili glasovnice po pošti na svoje stanovanje, čo jih bodo pravočasno zahtevali na pristojnem krajevnem volišču. Tisti volivci, ki so zaposleni v onih volivnih okrožjih, za katere ni določenih krajevnih volišč, pa bodo prejeli glasovnice tudi od glavnega volivnega odbora v Ljubljani po pošti na dom, če jih bodo pravočasno zahtevali. Oni volivci, ki Dne 7. in 8. oktobra t. 1. se bodo vršile volitve za vodstvo Delavske zbornice v Ljubljani. Te volitve so čisto delavske in name-ščenske ter se tičejo vseh zadev, ki so svojske le za nameščenca in delavca. Torej volitve nimajo nikake politične primesi, ker so delavsko strokovne. Ker so Delavske zibornice zakonite čuva-rice delavskih koristi, je pač dolžnost vseh prizadetih delavcev in nameščencev, da se za to lastno ustanovo v bodoče bolj zanimajo kakor do sedaj. Posebno pa naj se zanimajo za strokovno organizacijo in izobrazbo. Jugoslovanska strokovna zveza je v teku svojega obstoja pokazala dovolj umevanja in dovolj vsestranske delavnosti in požrtvovanja za delavske gospodarske pa tudi kulturne interese. Koliko več bi se dalo storiti, ako bi delavstvo še bolj spoznalo svoj položaj, svojo nalogo in svoj ogromni pomen v družbi ter se krepko organiziralo in zavzelo za svoje telesno in duševno dobro. Vem, da so zapreke in težave za organizacijo mnogokrat velike, toda nepremagljive niso. Krepka volja in nekoliko »možatosti« premaga tudi velike zapreke. Rešitev socialnega vprašanja in pravična ureditev družbe je sicer že na vidiku, toda — še vedno daleč. Prišel pa bo čas, da socializem, ki hoče vsem dobro, ni vrag, kakršnega slikajo na steno kapitalisti in njih raznovrstni prijatelji in zagovorniki. Današnja družba je kljub vsemu znanju in učenjaštvu skrajno nazadnjaška, vsaj v kolikor se tiče socialnih vprašanj. Delavskim slojem je naklonjena samo toliko, v kolikor zahtevajo to njeni politični obziri. Delavec naj bo še vedno tekač za gospodo, za vse Vesela poročila nam prihajajo iz vseh krajev, kjer se naše delavstvo pripravlja, da stopi kmalu na volišče oddat svoje glasove kandidatom Jugoslovanske strokovne zveze. Volitve za delegate Delavske zbornice bodo preizkušnja, ob kateri bo naša Jugoslovanska strokovna zveza dobila od krščanskosocda-lističnega delavstva izpričevalo, kako sodi o njenem delu v dobi po vojni. Mi se tega izpričevala ne bojimo, ker smo delali ves čas pošteno, vestno in dosledno po programu, Id nam ga je postavil naš oče Krek. Izrazi zaupanja, ki jih žanjejo delavci Jugoslovanske strokovne zveze v teku sedanje volivne borbe, pričajo, da krščanskosocialistično delavstvo trdno stoji za voditelji, ki jih je postavilo na čelo svoji strokovni organizaciji in da tega zaupanja niso omajali nobeni očitki in nobeni napadi, katerim je bila Jugoslovanska strokovna zveza izpostavljena. imajo pravico voliti po pošti, morajo vsaj 5 dni pred volitvam zahtevati glasovnice. Volivci, ki bodo glasovali po pošti, bodo poleg glasovnice sprejeli tudi kratko navodilo, kako naj ravnajo s kuverto in glasovnicami. Priporočamo volivcem, da se kolikor mogoče udeležijo volitev osebno, četudi imajo pravico voliti pismeno. Pri osebnem glasovanju je izključena vsaka manipulacija, medtem ko je glasovanje po pošti precej izpostavljeno raznim nepravilnostim. drugo naj se ne briga. Za vzgled, da je res tako, navajam važne besede sv. Gregorija Velikega, ki je dejal: »Ljudje, ki si prisvajajo dar božji — zemljo, kot privatno lastnino, zatrjujejo brezuspešno svojo nedolžnost (nad obstoječimi razmerami). Med tein, ko odtegujejo siromakom sredstvo za življenje, postajajo morivci tistih, ki dnevno umirajo zaradi pomanjkanja življenjskih sredstev.« To so krepke ibesede, ki določajo zasebno lastnino le v toliki meri, da se more lastnik preživljati. Če pa pogledamo dandanes v razne tovarne, rudnike in razna druga podjetja, pa vidimo, da delavci za svoj trud ne dobijo toliko vrednot, ki bi odgovarjale njihovemu delu in najpotrebnejše za življenje. Zato pa hirajo, bolehajo, obupavajo, se iz obupa vdajajo raznim hudodelstvom, žganju in kletvini. Sovražijo ves svet, ker vidijo v njem socialni nered, ki jim jemlje življenje. S tem pa trpi tudi vera v Boga. Rešitev teh vprašanj čaka bodočnost. Mi pa smo dolžni storiti vse, da pripravimo tej bodočnosti dobro podlago socialne zavesti in strokovnega znanja. Zato so pa delavske strokovne organizacije, pri nas posebno Jugoslov. strokovna zveza, nad vse važne za delavski stanovski in strokovni pokret. Važne so pa tudi volitve v Delavsko zbornico kot zakonito varuhinjo delavskih teženj. Zato pa stopimo na noge in skrbimo, da oddamo pri volitvi 7. in 8. oktobra kolikor največ mogoče belih glasovnic. Delavci! Dekleta, žene, možje in fantje! Pokažite vsi svojo voljo s tem, da boste volili. Kdor se ne zanima za koristi svojega stanu, je mrtva duša in odobrava kapitalistično sužnost! Jože Gostinčar Nasprotno — vse govori za to, da so vse puščice, ki so letele na nas z leve in z desne, našo Jugoslovansko strokovno zvezo le okrepile, jo še bolj poživile in dvignile njeno samozavest. Pristaši knščanskega socializma so danes tako strnjeni in edini, kakor niso bili nikoli poprej. Zato izida volitev v Delavsko zbornico pričakujemo z mirno samozavestjo. Jugoslovanska strokovna zveza se je ves čas držala načela, da je najboljši odgovor na nergarije, na očitke iz nevednosti kakor tudi na krivične napade delo in še enkrat delo. Zato tovariši, kd strokovno zvezo vodijo, niso izgubljali časa s polemiko, če ni bila res nujno potrebna, ampak so odgovarjali s pozitivnim delom na polju organizacije, delavske prosvete in zaščite našega krščanskega delavstva, obenem pa za blagor vsega delavstva brez razlike po lojalnem sodelovanju z obema drugima delavskima strokovnima organizacijama v De- lavski zbornici, ker je bil naš princip, da mora delavstvo v stvareh delavskih interesov iti vedno skupaj. Kjer pa se je bodisi od strani marksističnih voditeljev, bodisi od strani na-rodnosocialnih strokovnih vodij delalo v nasprotju z dejansko koristjo delavstva, smo odločno nastopili proti, kakor nam je veleval naš program in naša krščanska vest. Voditelji Jugoslovanske strokovne zveze so delali vedno v duhu in po načelih krščanskega evangelija. Niso pa o svojem krščanskem prepričanju veliko besedičili, ampak so se pošteno trudili, da bi v skrbi za blagor delavskega ljudstva svoje krščansko mišljenje pokazali v svojih dejanjih. Krščanski značaj Jugoslovanske strokovne zveze se vidi jasno v vsej njeni borbi za tisti stan človeške družbe, ki se mu krati polna pravica do dostojnega življenja, in v njenem prizadevanju po takem družabnem redu, kakor ga zahtevata krščanska pravica in ljubezen. Če bi nam kdo očital, da v tem oziru nismo še zadosti storili, mu sami v polni meri pritrjujemo, ker smo sami mnenja, da smo storili v smislu Kristusovega nauka še veliko premalo za delavskega človeka in da se moramo potruditi, da bomo v bodoče storili še veliko, veliko več. Zato pa rabijo naši strokovni voditelji in delavci čim krepkejše podpore v eno nepremagljivo fronto strnjenega krščanskosocialistienega delavstva. Zdaj pa tovariši, dovolj besedi, pa zavihaj vsak rokave in pojdi na delo, na agitacijo, da bo v Delavsko zbornico izvoljenih čim več krščanskih socialistov! Zopet žrtve racionalizacije Moste, 9. septembra 1933. Danes je odpovedalo vodstvo kemične tovarne službo 36 delavcem, ki so zaposleni v tej tovarni že več let. Vzrok odpovedi je, ker so uvedli nov stroj v palilni peči in v lončami. Ista pesem, kakor povsod drugod. Stroj, ki bi naj. lajšal težko delo v tovarnah, postaja v rolkah kapitalizma prekletstvo za delavca. Karikoli se ukrene v podjetju v prid »tovarner, t. j. v cilju večjega dobička, gre v breme in na račun delavca. Talca je smisel in učinek tako zvanega »intenzivnejšega« gospodarstva. Večina teh delavcev je oženjenih in imajo družine. Razumljivo je, da so zelo razburjeni. Ogorčeno je pa tudi ostalo delavstvo, zlasti še, ker s tem še ni 'konec redukcij. Po svojih dveh strokovnih organizacijah je sklicalo delavstvo dne 9. septembra ob 4 popoldne skupni sestanek, da zavzame stališče napram tem redukcijam, obenem pa tudi napram drugim vprašanjem, bi so za delavstvo zelo važna, n. pr. kolektivna pogodba, nov delovni red, ker je sedanji že zastarel in deloma tudi v nasprotju z obstoječimi zakoni. Sestanek je bil prav dobro obiskan, udeležila se ga je večina delavstva. Na sestanku je vladala popolna enotiužnost. VsDel. Pravice« ali mu drugače ni kaj jasno, kar bi za volitve moral vedeti. Da bo vsakemu znano, kdo je v njegovem oddelku imenovan, prinašamo danes ves seznam in prosimo, da se to upošteva. Martinama: Rozman Avgust, Biček Fr., Sko-mavc Henrik, Krive Valentin in Glavič Franc. — Zidarji: Vidmar Maks, Malej Anton. — Opekarna: Maček Jerica in Vončili Marija. — Stiskalnica in škarje: Kavčič Ivan. — Valjarna: Brtoncelj Fr., Naša glasovnica je bela! Rozman Franc in Smolej Albin. — Žicama: Novak Tomaž, Klinar Giril in Brtoncelj Ivan. — Žebljar-na: Frelih Anton, Zevnik Janko in Jeraša Alojz. — Pocinkovalnica: Korošec Ivan, Bručan Franc. — Mrzla valj.: Ravnik Jože, Volčini Jože, Bregant Fr. — Zavijal niča: Ličof Polde, Smolej Simon in Vovk Jože. — Skladišče: Smolej Ivan. — Meh. delav.: Arnež Peter, Žimnic Avgust, Šobrle Pavel, Žnidar Stanko. — Kotlarna: Bručan Jože, Šobrle Ciril. — Mizama: Miceli Franc. — Livarna: Rozman Jože, Šobrle Pavel, Bregant Matevž. — Kovačnica: Noč Anton, Ažman Franc. — Tesarji: Jakelj Andrej. — Ekonomat in prostor: Rogelj Anton, Langus Ant., Šlkoiič Franc, Krničar Jože, Ravnik Anton, Klavžar Peter. — Za delavce, stanujoče pri Sv. Križu, sta imenovana Čop Janez in Klinar Jože. Vsi zgoraj navedeni so med tednom prejeli obvestilo o imenovanju, za slučaj pa, da kdo ni še prejel obvestila, naj smatra za to, današnjo objavo. Nikogar naj ne bo, ki bi se branil prevzeti poverjeno mu nalogo. V geslu discipline in zahteve pokreta po močnem zastopstvu naše delegacije v Delavski zbornici naj vsak naročeno izvrši. Jesenice. V nedeljo dopoldne se bo v veliki dvorani Krekovega doma vršil članski sestanek z dnevnim redom: Volitve v Delavsko zbornico in razno. Vsi člani se zaradi kratkega roka volitev pozivajo, da se sestanka do zadnjega udeležijo! Javornik. Seja organizacijskih zaupnikov, ki se je vršila zadnjo nedeljo, se je pečala zgolj z volitvami v Delavsko zbornico. Določili so se zaupniki za posamezne kraje izven naše občine, d'i bodo skrbeli za čim lepši uspeh liste naše Jugoslovanske strokovne zveze. Dolžnost, katero je vsak posamezni prevzel, naj vsak v polni meri tudi izvrši! V delu je naša bodočnost! Stavbinshi delavci Ljubljana. Strokovna skupina pleskarjev, solio-in črkoslikarjev. Vse organizirane člane v naši skupini ponovno opozarjamo, da naj poravnajo zaostalo članarino in to vključno do ponedeljka, 25. t. m. Kdor bi do tega roka ne poravnal članarine, oziroma se ne opravičil, ga bo odbor izključil iz rednega članstva v smislu pravil, ki pravijo, da se vsak član, ki zaostane s članarino nad dva meseca, mora izključiti. — Uradne ure Skupine so vsak ponedeljek od 5 do 7 zvečer. Prosimo, da se člani v tem času obračajo na tov. odbornike za informacije. — Odbor. To in ono Koroška Bela - Javornik. V nedeljo 17. sept. daruje srebrno sv. mašo v domači župni cerkvi naš gospod župnik Matevž Žbontar. Ob lej priliki je dolžnost nas krščansko socialističnih delavcev, da se ga tudi spomnimo Že leta 1910., ko je bil še kaplan na Koroški Beli, je bila na njegovo pobudo ustanovljena naša skupina. Ves čas njegovega pastirovanja se je on vedno zanimal za delavska vprašanja. Veliko dobrih nasvetov smo dobili od njega. Veliko prošenj je naredil. Pa ne samo v strokovnem, temveč tudi na prosvetnem polju je veliko storil za naš delavski kraj. Nebroj predavanj in iger se je vršilo z njegovo pomočjo. Mirno lahko trdimo, da je kot sin revnih staršev kakor nalašč za naš delavski kraj. Koliko zaslug ima na gospodarskem polju, vedo samo oni, kateri so bili z njim v občinskem odboru. Pri zgrajenem vodovodu ima on poleg g. župana največ zaslug. Bil je predsednik vodovodnega odseka do svoje razrešitve, katero je dobil, ko je bil vodovod že zgrajen. Za vse svoje delo im trud, kar ga je imel dosedaj, pa mu nasprotniki ne vedo zahvale, temveč zabavljajo in grajajo njegovo delo. Ob dnevu vašega srebrnega jubileja, g. župnik, se Vas celokupno kršč. socialistično delavstvo z radostjo spominja in se Vam zahvaljuje za vse Vaše delo in trud. Dal Bog, da bi doživeti še mnogo jubilejev v naši sredi! Kakor mi najdemo oporo pri Vas, tako vedite, da so tudi Vi lahko zanesete na nas krščansko socialistične delavce, ki vedno trdno stojimo ob Vaši strani. Ob koncu kličemo vsi prav iz srca: »Na mnoga letak — Kovinar. Smrt kosi. (Jesenice.) V sredo G. sept. je umrl upokojenec KID in bivši dolgoletni član naše skupine tov. Kalan Tomaž. Bil je vzor discipliniranega člana. V četrtek pa je zatisnila oči žena bivšega člana, sedaj upokojenca tov. Lovro Markizetija. Obe družini sta v sorodstvu. Naključje je hotelo, da je hčeri umrl oče, njenemu možu pa drugi dan mali. Vsemu sorodstvu naše sožalje! Tovariši! Delavci in nameščenci! 7 in 8. oktobra vsi na volišče! Glasujte za kandidatno listo: Jugoslovanske strokovne zveze. 0) t* c O >0 Kj O B > C < * £ d Q-i O C O S * C "t e ^ c S O 8 Nj N DOLARJI roman »Rodbina moje snahe dela v petroleju Sandersonovi; lahko bi se obrnil nanje. Slabo je le — če so med petrolejskimi špekulanti poštenjaki, nisem žal še nikdar nobenega videl. Prokleta konkurenca v tej panogi!« »To sem tudi jaz že opazil,« je rekel Jed modro. »Najbrž je nezanesljivo in tvegano.« »Meni je prišlo na um sledeče, Rusher: ali ne bi vi hoteli dopusta?« »O tem nisem nič mislil, mr. Warrener.« »Jaz skušam vsakemu svojemu uslužbencu omogočiti nekaj tednov dopusta.« »A jaz vendar še nisem dovolj dolgo pri vas, sir.« »Tri mesece, menim, ne? Torej imate vsekakor pravico do osmih dni. Ali bi vas mikalo popeljati se tja gor, si ogledati zemljo in mi potem poročati?« »In kako boste prestali brez mene?« »Svakinja hoče na vsak način v mesto in ji je v veliko zabavo, če mi lahko bere. Za teh nekaj ur, kar ste vi pri meni, mi bo lahko pomagala kaka strežnica. Mislil sem si takole: vi sicer niste strokovnjak v petroleju, a poznate ljudi. Lahko bi govorili z obema korenjakoma in poslušali, kaj jima teži srce. Če se mi bo zdelo vredno, bom potem poslal tja iskalca, ki bo stvar natančneje preiskal. Vi ne bi imeli nič proti takemu malemu izletu?« »To bi mi bilo silno zabavno — če bi le vedel, da ne bo vam neprilično.« »Dobivali boste še naprej plačo in vrh tega potnino. Menim, da z železnico ni več kakor pet ali šest ur do mesteca, torej bi vso zadevo lahko uredili v dobrem tednu, Hočete poskusiti?« »Jasno, mr. Warrener, hvaležen sem vam za toliko zaupanje.« »Dobro, vem, da bi radi kam prišli, in tu sem vam morda nudi prilika. Če se bo kaj pokazalo, bom udeležil i vas. Med tem pa ne bom z živo dušo govoril o tem; to je I prvi nauk, ki ga mora izpolnjevati vsak trgovec — zlasti kadar gre za tako spekulacijsko stvar kakor je petrolej!« »Jasno, mr. Warrener, zanesite se name. Niti besedice! Kdaj naj se odpeljem?« »Miss Lucile bo pojutrišnjem tu in potem mi je vsak dan prav. Poglejte za vlake in sestavite načrte. III. Jed je prelistal vozni red, pa ni zapravljal dosti časa zanj; zdaj je imel važnejšega posla. Šel je k navedeni go-i spodični v mestni knjižnici in izvedel, da so o vrtalni teh-i niki celi članki po slovnikih in ccle knjige o geologiji in ! tako dalje. Jed je vzel te knjige s seboj domov, bedel i skoraj vso noč, požiral njihovo vsebino in si zapisoval, j To so bile stvari, katerim se je v resnici mogel posvetiti z i dušo in telesom. Ali ne bi bil v tistem času, ki ga je za-; pravljal za neumnosti kakor pesništvo in obča zgodovina lahko spoznal razne panoge moderne ndustrije in denar-stva in se tako pripravljal na bodočnost? Oh,, kakšna komedija je s to tako zvano izobrazbo! Vendar je moral priznati, da mu je univerza Mountain i City koristila. Če bi ne bilo tiste nabiralne akcije, bi ne bil nikdar prišel v Warrenerjevo bližino, in če bi ne bil študent, bi ga nikdar ne bili sprejeli v bogato hišo. Zares, univerze imajo tudi svoj smisel, čeprav zelo nejasen, ki ga lahko dojine samo bister duh kakor je Jedov. Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. Za Jugoslovansko tiskarno: K. Ceč. Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«: Srečko Žnmer.