matajur UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO V* OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM a Il GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR »Čl V OREŠKEM KAMUNU ZA VELIKO NUOČ... novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 18 (1299) Čedad, četrtek, 8. maja 2008 naš časopii tudi na- _ spletni strani S www.novimatajur.it L’ex presidente della Regione esce di scena Illy, un silenzio che fa rumore Na Deželi FJK ustoličili deželni svet in novo vlado Tondo predstavil odbor in prve točke programa Novoizvoljeno predsedstvo deželnega sveta Insediato il governo Tondo, Riccardo Illy si è dimesso da consigliere regionale. Con ciò ha sancito il sua addio alla politica dopo essere stato per dieci anni sindaco di Trieste e cinque anni governatore della Regione Friuli Venezia Giulia. Dopo la sconfitta elettorale Illy ha scelto il silenzio. Con una e-mail ha ringraziato i dipendenti regionali, con un’altra si è congratulato con il vincitore Tondo. Poi è ritornato nella gloriosa azienda del caffè Illy. Il silenzio di Illy è uno di quelli che non passano inosservati. Alcuni commentatori hanno ribadito come faccia bene un po’ di silenzio nel frastuono generale. Altri hanno puntato il dito su Illy in quanto il capo di una coalizione non dovrebbe sparire in silenzio dopo la sconfitta, ma prendere le redini dell’opposizione. Ambedue le affermazioni hanno un senso. Quali siano le opinioni, Illy è stato un politico anomalo. E entrato nella politica quando cercavano volti nuovi che supplissero alla crisi della politica e dei suoi rappresentanti. Ha perso quando gli elettori hanno premiato la vicinanza fisica dei candidati. Berlusconi non per niente ha fondato un partito nuovo sul tetto della sua Mercedes in mezzo ad una piazza. Illy è diverso. E stato anticonformista da giovane ed anche poi. Nello stesso tempo è rimasto figlio di una certa nobiltà imprenditoriale. Conosceva l’importanza della comunicazione, ma restava per una parte schivo, per l’altra fermo sulle sue decisioni. Nella stessa coalizione ha avuto avversari e dissenzienti. Erano silenti finché Illy vinceva. Poi qualcuno ha espresso critiche anche forti. Illy è rimasto muto. Fra due tesi sul suo tacere esprimiamo un’opinione semplice: Illy doveva ringraziare pubblicamente i suoi elettori e tutti quelli che lo hanno sostenuto credendo in lui. Questo era un atto dovuto. Facendo due conti, Illy ha dato molto alla politica. Ha aperto porte e allargato orizzonti. È stato portatore di novità, ha promosso idee di largo (forse troppo per i tempi che corrono) respiro. Nello stesso tempo Illy è diventato un politico di rilevanza nazionale. Ha avuto quell’esposizione mediatica che molti invidiano. Anche per questo doveva un grazie pubblico a chi lo ha sostenuto, (am) V ponedeljek je novi predsednik deželne vlade Renzo Tondo predstavil odbornice in odbornike ter programske prioritete. Tondo je izrazil zadovoljstvo nad zmago in dejal, da je bil med redkimi, ki je vanjo verjel. Vladno ekipo je sestavil po zmagi, program pa odraža nekatera stališča, ki jih je zagovarjal med volilno kampanjo. Tondova vlada upošteva politična ravnotežja v koaliciji, prisotnost žensk ter je sestavljena tako iz izvoljenih svetovalcev, kot iz zunanjih odbornikov. Za podpredsednika je Tondo izbral Luco Cirianija (AN-PDL), ki bo vodil odbor za produktivne dejavnosti. V novi vladi so tri ženske: Federica Seganti (Severna liga) je odbornica za lokalne avtonomije, Alessia Rosolen (AN-PDL) vodi odborništvo za zaposlovanje, univerzo in raziskovanje ter Sandra Savino (FI-PDL), ki bo odbornica za finance. Neodvisni Vladimir Kosič bo skrbel za zdravstvo in socialno varnost, Vanni Lenna (FI-PDL) je odbornik za javna dela, Riccardo Riccardi (AN-PDL) odgovarja za prostorsko načrtovanje, Elio De Anna (FI-PDL) je odgovoren za osebje in informacijsko dejavnost, Claudio Violino (SL) je odbornik za kmetijstvo. Roberto Molinaro je edini odbornik UDC in vodi resor za kulturo, šolstvo, šport in mir. Gre za odborništvo, ki gaje doslej vodil Roberto An-tonaz in v katerem so zaobjete tudi narodne in jezikovne skupnosti. Predsednik Tondo je zase ohranil skrb za zunanjo politiko in v tem smislu najavil skorajšnji obisk v Ljubljani. Nato bo obiskal koroškega glavarja Heiderja ter Hrvaško in Istro. Glede programa je novi guverner dežele Furlanije Julijske krajine dal prednost notranji reorganizaciji, vprašanju informatske družbe IN-SIEL, škedenjski (Trst) železarni, zbirokratizaciji uprave in, kot smo napisali, zunanji politiki, (ma) beri na strani 2 “Sanjal sem, da pride dan...” Slovenci po svetu praznujejo 40-letnico V vasi Coja pri Centi bo v petek, 16. maja s pričetkom ob 19. uri posvet Zveze slovenskih izseljencev Furlanije Julijske krajine - Slovenci po svetu z naslovom “Sanjal sem, da pride dan...”. Prireditev bo ob 40-letnici Zveze. Program predvideva več nastopov in referatov. Predsednik Zveze slovenskih izseljencev Dante Del Medico bo pozdravil prisotne z nagovorom “Sanjal sem, da pride dan...”. Bivši senator Stojan Spetič bo spregovoril na temo “Težek začetek”. Tajnik Kmečke zveze videnske pokrajine Stefa- no Predan bo podal referat “Modeli razvoja za Beneško Slovenijo.” V imenu Slovenske organizacije Videnske pokrajine bo Giorgio Banchig predaval na temo “Izzivi za slovensko skupnost v Furlaniji po padcu meje”. Referate bo zaključil Marco Štolfo, ravnatelj Službe za jezikovne in kulturne identitete ter za deželne rojake po svetu s predavanjem “Večjezična dežela Furlanija Julijska krajina in njena prisotnost v svetu.” Posvet bo popestril nastop kvinteta harmonik “Kvintak”, ki ga vodi Aleksander Ipavec. V saboto v Špietre bo premjacjon konkorsa v narečju “Naš domači jezik” Lietos ga je špietarski kamun spet organizu an vič ku kajšan se je vpisu Naš domači slovienski jezik je naša velika bogatija, ki so nam jo pustil naši te stari, an te stari naših te starih... Naš domači jezik je tudi konkors, ki so ga organizoval že puno liet od tega v špie-tarskem kamunu, potlé se je niekan utaknilo an konkorsa nie bluo vič. Škoda. Lietos pa je zaživeu an vič ku kajšan se je vpisu. Vemo, de njih diela v našim sladkim jeziku so ga parpravle tudi kake šuole. Pridne so tiste učiteljce, meštre, ki zastopejo, kakuo je pametno, de naši otroc bojo le napri znal, al manjku spreguoril kako besiedo, v slovienskem narečju, dialektu. Telo saboto, 10. maja, ob 20. uri bo v kamunski sali nagrajevanje, premjacjon. Piel bojo Nediški puobi, godu bo pa Leonardo Snidaro iz Barnasa, ki se uči gost ra- moniko na naši Glasbeni šuoli v Špietre an ki že vič krat an par vič kraju je po-kazu, kakuo zna lepuo gost. Na stuojta parmanjkat, pridita na puno v Špietar! GLASBENA MATICA _ Koncertna sezona 2007-08 GLASBENI SPLETI V soboto, 10. maja 2008 ob 18.00 Cerkev sv. Silvestra v Landarju (Podbonesec) VEČER KOMORNIH SKUPIN AKADEMIJE ZA GLASBO IZ LJUBLJANE Kitara v komorni glasbi TRIO IRENEMA- Mentor: red. Prof. Tomaž Lorenz Irena Rovtar, flavta • Neža Piry, violina • Mario Kurtjak, kitara DUO KITAR - Mentor: doc. Katja Porovne Silič Simon Krajnčan Fojkar • Aljoša Vrščaj DUO DECORDE -.Mentor: red. Prof. Tomaž Lorenz Peter Jud, violina • Jure Zdovc, kitara Jugoslavia occupata e lager italiani, alla luce una pagina nera della nostra storia Comincia, non troppo casualmente, dalla Benecia il lungo, tetro viaggio attraverso i tanti, dimenticati campi di concetramento italiani della Seconda guerra mondiale, una delle vicende rimosse dalla coscienza nazionale italiana con molta facilità e che solo ora, grazie soprattut- to alle ricerche di Alessandra Kersevan (l’autrice di “Lager italiani” edito da Nutrimenti, studio sulla pulizia etnica e sui campi di concentramento fascisti per civili jugoslavi dal 1941 al 1943 uscito da pochi giorni) viene portata all’attenzione dell’opinione pubblica con il dovuto rilievo. Una vicenda strettamente correlata all’occupazione fascista e nazista dell’allora Jugoslavia. leggi a pagina 7 Hssr Un acquerello di un internato nel campo di Gonars ČEDAD • CIVIDALE, Chiesa S. Maria dei Battuti 17.5.2008 ob alle 20.30 Mešani komorni zbor • Coro misto da camera LJUBLJANSKI MADRIGALISTI koncert-concerto Kulturno društvoCircolo di cultura Ivan Trinko _ Društvo beneških likovnih umetnikov v sodelovanju • in collaborazione con ZSKD Glede narodnih skupnosti Tondo ni dal jasnic smernic V Sloveniji hude kazni za kršilce prometnih pravil s prve strani Notranjo reorganizacijo aparatov naj bi vlada izpeljala v teku dveh mesecev. Ukinili bodo generalno direkcijo in direkcijo za komunikacije. Naloge naj bi prevzeli deželno tajništvo, knjigovodstvo in urad za tisk. Nadalje bodo sledili novi rezi. Tondo je dejal, da je javni pravobranilec nepotreben, odveč je Deželna agencija za zdravstvo, ki je le dvojnik direkcije, presežena pa naj bi bila tudi vloga gorskih skupnosti. Slovenci so se zanje potegovali. Glede skedenjske železarne, kije velik problem Trsta, je Tondo najavil proceduro za njeno zaprtje. Posebno pozornost bo vlada namenila informatski družbi INSIEL, ki ima absolutno prednost. Vsak odbornik pa bo imel nalogo, da poenostavi procedure, ki služijo udejanjanju uslug, ki so namenjene javnosti. Tondo je naglasil, da bo poravnal dolg, ki gaje zakrivila Illyjeva vlada. Glede narodnih in jezikovnih skupnosti, predvsem Slovencev in Furlanov, Tondo ni dal jasnih smernic. Desnosredinska koalicija vprašanja še ni obravnavala. Glede Slovencev je Tondo izrazil zaupanje v odbornika Molinara. Glede Furlanov čaka na razsodbo ustavnega sodišča, na katerega se je obrnila Prodijeva vlada. V volilni kampanji je Tondo napovedal nekatere spremembe v zvezi s poukom fur-lanščine v šolah. Za Tonda so jezikovne manjšine vsekakor dejavnik razvoja in ne folklore. Z novo deželno vlado se verjetno zaključuje zgodba o predlogu za nov deželni statut, kije razburila tudi nekatere duhove v levi sredini. Ne bomo več slišali za Evro- Renzo Tondo regijo, ker se Tondu zdi še abstrakten pojem, ljudje pa“si želijo konkretnih stvari, ki so jim blizu.” Ob vsem tem si lahko pričakujemo tudi nov stil vladanja v primerjavi z Illy-jevim. Po eni strani bo čutiti večjo strankarsko prisotnost in manj menedžerskega pristopa, po drugi pa bo Tondo skušal skrbeti za podobo voditelja, ki je blizu ljudi in ne aristokratsko odmaknjen. V smislu kronike, naj zapišemo, da je Illy odstopil, njegovo mesto bo prevzel Sandro Della Mea, predstavnik Demokratske stranke iz Karnije. Odstopil je tudi čedajski odvetnik Carlo Monai. Na listi Antonia di Pietra je bil izvoljen tako v poslansko zbornico kot v deželni svet. Funkciji sta nezdružljivi in Monai se je odločil za Rim. Nadomestil ga bo Ennio Agno-la, ki je kandidiral v videmskem okrožju, (ma) Slovenski parlament je sprejel novelo zakona o varnosti cestnega prometa, kije stopila v velavo s 1. majem. To je storil s 39 glasovi za in 26 proti. Med naj večjimi zagovorniki novele so bili poslanci SDS, medtem ko naj bi neopredeljenih ostalo nekaj poslancev iz drugih koalicijskih strank (Nsi, DeSUS). Opozicija je menila, da imajo visoke kazni le kratkoročne učinke, zato bi bilo po njihovem mnenju bolj smiselno sredstva nameniti preventivi, tj. vzgoji in gojenju prometne kulture. Poleg tega je opozicija izpostavila neravnovesje med nizkimi plačami številnih državljanov in višino novih kazni, saj so lahko kazni tudi štirikrat višje od nekaterih plač. Kakšne pa so te spremembe? Vozniki, ki bodo prekoračili naj višjo dovoljeno hitrost v naselju za več kot 30 kilometrov na uro, bodo tako po novem kaznovani z globo v višini najmanj 1000 evrov, z devetimi kazenskimi točkami in s prepovedjo vožnje motornih vozil. Podobna kazen čaka voznike, ki bi imeli v litru izdihanega zraka več kot 0,52 miligrama alkohola. Kaznovani bodo z 800 evri globe, desetimi kazenskimi točkami in odvzemom vozniškega dovoljenja. Globa za neuporabo varnostnega pasu bo po novem znašala 120 evrov, prav toliko tudi uporaba mobilnega telefona med vožnjo. Po novem bodo kaznovani tudi pešci, ki ne bodo upoštevali rdeče luči na semaforju. Novela uvaja tudi dodatno možnost odvzema oziroma pridržanja voznika zaradi najhujših prometnih prekrškov, ki so storjeni pod vplivom nedovoljenih substanc, predvsem pod vplivom alkohola. Za najhujše prekrške je kot sankcija za kršitelja predviden tudi zaseg motornega vozila. Takšna sankcija bi doletela kršitelja, kije bil v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za najhujše prekrške, ali denimo kršitelja, kije kljub prepovedi nadaljeval vožnjo. Voznik na avtocesti, ki bo za 50 km. presegel dovoljeno hitrost, bo moral plačati 300 evrov globe in odvzeli mu bodo 9 kazenskih točk ter bo imel prepoved vožnje motornega vozila. Novela zakona predvideva novo obliko vozniškega dovoljenja, ki se bo izdajala v obliki plastičnih kartic žepnega formata. V skladu s sprejetim dopolnilom je skrajni rok za uvedbo novih vozniških dovoljenj 1. oktober 2009. Novost predstavlja tudi razširitev pooblastil občinskih redarjev, ki bodo po novem ugotavljali kršitve tudi z elektronskimi napravami, ki beležijo najbolj nevarne prometne prekrške, kot sta hitrost ter neupoštevanje rdeče luči. Med drugimi novostmi gre omeniti obvezno uporabo varnostnih brezrokavnikov, če zapuščajo ljudje avtomobil zaradi okvare na hitri cesti. Odsevni brezrokavnik priporočajo tudi na drugih cestah, prav tako bi koristil pešcem zunaj naselja. Zakon je prijazen do kolesarskih klubov. Po novem bodo kolesarji lahko trenirali na cestah samo, če bo skupino najmanj štirih spremljalo vozilo s prižgano rumeno utripajočo lučjo. Jasno je, da so še tako dobre rešitve v zakonu zgolj mrtva črka na papirju, če ne bodo vzpostavili sistema nadzora, ki bo poskrbel, da bodo ljudje te določbe vzeli resno. Policisti, so povedali, da bodo nove zakonske določbe skrbno nadzorovali z vsem, kar danes premore policija. In to ne le prve tri mesece, kot si obeta ljudski glas, ampak trajno in resno. Ballaman presidente del Consiglio regionale Edouard Ballaman (Lega Nord) è il nuovo presidente del Consiglio regionale del Friuli Venezia Giulia. E' stato eletto martedì alla prima votazione, tenutasi a scrutinio segreto, con 36 voti, ottenendo la maggioranza assoluta. Ballaman ha assunto la presidenza e nel breve saluto all'Aula ha definito la sua elezione un atto di fiducia importante. Ha subito ricordato il 6 maggio, data importante per il Friuli nel 32° anniversario del terremoto e ha chiesto all'Aula un minuto di raccoglimento. Prima delle votazioni il consigliere Roberto Asqui-ni (PdL) ha chiesto di intervenire per “evidenziare l'amarezza di questi giorni: questi sviluppi non rispondono ai metodi politici auspicati e attesi fino a un paio di settimane fa, per esempio, ma non solo, nell'ambito della definizione degli assetti e delle rappresentanze della Regione in tutte le sue aree. Con queste premesse, per evitare qualunque ulteriore insinuazione su una mia presunta lotta alle poltrone, ho deciso di astenermi a questo primo voto. Un’astensione che non deve essere letta come una presa di distanze dalla rappresentanza di questa istituzione consiliare o dal suo presidente”. Pismo iz Rima Stojan Spetič Včasih se moramo potruditi in gledati stvari z večjo distanco. Tako se lahko vprašamo, ali je nedavni izid političnih volitev v Italiji nekaj izjemnega. Odgovor je na dlani. V devetdesetih letih je Evropska zveza štela 15 članic. V trinajstih je vladala reformistična levica, v dveh konservativci. Danes šteje EU 25 članic in leva je samo Zapaterova vlada v Španiji. Celo britanskim laburistom je spodletelo, saj so postali tretja stranka za konservativci in liberalci, izgubili so tudi tradicionalno »rdeči« London. Tudi na britanskem otočju je desnica zmagala zato, ker ljudi briga več varnost na svojem domu in ulici, kakor varnost na delu. Strah pred tujci je rezultat dolgega vala terorističnih atentatov v New Yorku, nato v Madridu in samem Londonu. Gospodarska recesija, ki pljuska k nam iz ZDA, veča revščino in družbeno negotovost, od tod tudi strah, da bo tujec odvzel delovno mesto in stanovanje. Da o mi-krokriminalu ne govorimo. V Rimu jek Ale-mannovi zmagi pripomoglo par posilstev, ki so jih zagrešili priseljenci z Balkana in so bili prva vest večernih televizijskih dnevnikov. Zanimivo je, da vsakodnevne smrti na delovnih mestih tolikšne pozornosti ne zaslužijo. Sprijazniti se bomo morali, daje Italija zadnja leta krepko zdrknila na desno in da so vrednote, kakršne so proslavljali 25. aprila ali 1. maja, v marsičem podobne vrednotam, ki jih večina vernikov izpričuje le za zapovedane praznike, nato pa veselo in brezskrbno krši celo leto. Pomenljivo je, da se je nekaj v zgodovini predstavniških ustanov prelomilo. Prvič po 60 letih ima parlament predsednika, ki je še pred nekaj leti trdil, da je bil Benito Mussolini naj- večji državnik stoletja. In prvič predseduje senatu človek, kije v rojstni Siciliji imel dvomljive politične zveze. In če pomislimo, da sta senatu in zbornici še pred nekaj tedni predsedovala sindikalista s katoliškim in levičarskim predznakom, se bomo zavedali, kako globoka je sprememba. Kakor če bi minilo stoletje. Berlusconi bo vladal celih pet let, morda tudi desetletje. Zelo verjetno je, da bo z dvema opozicijama - Veltro-nijevo in Casinijevo - poiskal dogovor o spremembi ustave, v zameno pa si bo za nagrado izvolil Kvirinal, ko bo Giorgio Napolitano izpregel. Vlado, ki jo bo kmalu predstavil, bodo vsekakor rahljala notranja trenja in medstrankarski spori, a je to nekaj povsem razumljivega, le da bo Črni Vitez razsodnik in gospodar koalicije. Tretja republika se rojeva na rezultatih volilnega zakona, kije dejansko zakoličil družbenopolitični sistem, v katerem nekaj odločata dve tretjini ljudstva, tretja pa je povsem odrinjena in se več ne zrcali v političnih ustanovah. Morda je napočil čas, ko bo tudi Italija potrebovala nastop civilne družbe. Slovenia e Croazia, problemi aperti Confine, screzi e ricerca di soluzioni Il recente incontro tra il premier sloveno Janez Janša e quello croato Ivo Sanader è servito a stemperare la tensione tra i due Paesi. Recenti tensioni sono state create dal tentativo di un gruppo di sloveni di forzare un posto di blocco croato posto su un valico confinario per rimuovere alcune fioriere in cemento che la polizia croata, a detta degli sloveni, aveva sistemato sul territorio sloveno. L’incontro si inserisce nel tentativo di trovare una soluzione all’annosa questione del confine, principalmente quello marittimo. Soluzioni per contrastare l’inflazione L’attuale ondata inflazionistica in Slovenia è il risultato di fattori interni ed esterni e, visti i limitati poteri del Paese per quanto riguarda la politica monetaria, l’unico modo per affrontarla è restringere la politica fiscale. Lo ha annunciato il capo delegazione del Fondo Monetario Internazionale in Slovenia, Piritta Sorsa. Piritta Sorsa ha dichiarato che la politica fiscale e sa- lariale sarà lo strumento per contrastare l’aumento dei prezzi. La Slovenia - ha detto - deve mantenere la crescita dei salari ad un livello che non influenzi quella dei prezzi, al di sotto dell’aumento della produttività, se vuole rimanere competitiva. Cooperazione con l’Argentina Il ministro per l’Istruzione superiore, la Scienza e la Tecnologia della Slovenia, Mojca Kucler Dolinar, ha incontrato la controparte argentina, rappresentata dal ministro Lino Baranao, in visita a Lubiana. I due ministri hanno discusso sugli sforzi necessari a sviluppare la cooperazione tra i due Paesi nel campo scientifico. Secondo quanto riportato sul sito internet del Governo sloveno, i colloqui hanno riguardato le attività della presidenza dell’Ue nei settori ricerca e sviluppo. Il ministro sloveno ha rilevato che finora sono stati conclusi 25 progetti di ricerca in cooperazione tra Slovenia e Argentina. Attualmente è attivo un bando per nuovi progetti congiunti. Popolazione in aumento La Slovenia al 31 dicembre 2007 contava una popolazione di 2.025.866 abitanti, PO,8 per cento in più rispetto al 2006. I dati dimostrano che l’aumento è dovuto in particolare alla presenza di cittadini stranieri con la residenza temporanea in Slovenia. Occhio ai limiti Dalla scorsa settimana in Slovenia è in vigore il nuo- vo Codice della strada che prevede multe salatissime soprattutto per l’infrazione dei limiti di velocità. Le multe sono praticamente raddoppiate per chi supera i limiti nei centri abitati. In particolare, coloro che superano di 10 km/h pagheranno 80 euro, oltre i 30 km/h si possono raggiungere anche i 1000 euro. Il superamento del limite di 50 km/h comporta il ritiro della patente. Sanzioni più alte anche per chi guida in stato di ubriachezza: si va dai 180 ai 950 euro, mentre per i sorpassi vietati l’automobilista rischia fino a 500 euro di multa. ■ti* a*»« Kultura Slikar France Slana v Gorici in Novi Gorici L W saboto tu-w Reziji ce pét coro SAT W saboto 10 dnuw maja, zvečara, tu-w carkvè ta-na Ravanci če pet te moški koro SAT. To se pravi, da isi koro to je te njebujše, ka jè tu-w laškamu pajizu. Isi koro an jè s Trenta anu an se gai gore to so wže karjè nih lit anu an jè pél tu-w karjè kra-juw tu-w Laskè, po Ewropi anu pa bojé daléè. Za mèt isi koro tu-w Reziji so poskàrbili ti mladi ka pujajo, Pro Loco, cirkuw ta-na Ravanci anu Kumun. Za morét čot pèt jè trèbè ktipit dan biljét. Isi biljè-tavi so na pròdej ta-na Ravanci ta-par Neli anu tu-w Bili, tu-w uštiriji. i r j L F V soboto, 17. maja bc cionalni pohod po Kosma' ljubitelje narave, pohod kulture... vabimo, da se Zbor pohodnikov bo ob nim domom v Dolenji Tri kulturnem programu je den start. Hodili bomo spremljala nas bo Kosu drugi kulturni dogodki, naravno dediščino naše Con “vicini/lontano” una settimana dedicata a identità e differenze Tra gli ospiti lo scrittore Boris Pahor e la storica Marta Verginella Tradicionalni pohod po Kosmačevi učni poti V soboto, 17. maja bo potekal 8. tradicionalni pohod po Kosmačevi učni poti. Vse ljubitelje narave, pohodništva, slovenske kulture... vabimo, da se nam pridružite. Zbor pohodnikov bo ob 8.30 pred kulturnim domom v Dolenji Trebuši. Po krajšem kulturnem programu je za 9. uro predviden start. Hodili bomo po dolini Idrijce, spremljala nas bo Kosmačeva beseda in drugi kulturni dogodki, spoznavali bomo naravno dediščino naše doline, poskrblje- no pa bo tudi za želodce. Pohod bomo zaključili pred Knjižnico Cirila Kosmača Tolmin ob 16. uri. Pot ni zahtevna. Dolga je približno 18 km in v glavnem položna. Udeleženci plačajo startnino 5 €. Na predvečer pohoda pripravlja tolminski muzej v knjižnici Cirila Kosmača Tolmin okroglo mizo v počastitev 60-letni-ce prvega slovenskega filma na svoji zem- Danes, četrtek, 8. maja bo ob 18. uri v galeriji “Artes” v Novi Gorici (ul. Gradnikove brigade 6 - Slovenija) in ob 19. uri v Galeriji Kulturnega doma v Gorici (ul. I.Brass 20), odprtje samostojne “čezmejne razstave” slovenskega slikarja France Slana. France Slana je rojen leta 1926 v Bodislavcih pri Ljutomeru. Leta 1929 se preseli z družino v Split, kjer obiskuje osnovno šolo in prvi razred gimnazije, ki jo nadaljuje v Ljubljani. V aprilu 1944 se vključi v NOB; najprej opravlja službo kurirja, nato je član grafične tehnike Gorenjskega in kasneje Koprskega odreda. Istočasno deluje tudi kot risar. Prvič se predstavi publiki na skupinski razstavi slovenskih likovnih umetnikov v Črnomelj u leta 1945. V istem letu se vpiše na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer diplomira leta 1949. Med 1950 in 1951 se zaposli kot ilustrator pri Mladinski knjigi, po letu 1951 pa živi kot svobodni umetnik. Samostojno razstavlja prvič leta 1953 v Mali galeriji v Ljubljani. Od tedaj dalje ima vrsto osebnih razstav in sodeluje pri številnih skupinskih prikazih slovenske in jugoslovanske likovne umetnosti doma in v tujini. France Slana slika predvsem v olju in akvarelu, uk-varj a se tudi z risbo, gvašem, tempero, pastelom, tapiserijo in keramiko. Umetnika bo na otvoritveni slovesnosti predstavil goriški likovni kritik Joško Vetrih. “Čezmejno razstavo” 6. po vrsti prirejata v skupnem sodelovanju Kulturni dom v Gorici in galerija “ARTES” iz Nove Gorice. Razstava bo odprta vse do 30. maja. La quarta edizione di “vicino/lontano - Identità e differenze al tempo dei conflitti” prenderà l’avvio giovedì 15 maggio alle 19.30 - con l’inaugurazione ufficiale che si terrà sotto la Loggia del Lionello, in piazza Libertà -e animerà il centro cittadino fino a domenica 18 maggio. Voci autorevoli del giornalismo, della ricerca, della letteratura, della scienza, dell’economia si confronteranno sui temi cruciali del nostro tempo: l’emergenza climatica/ambientale, energetica, alimentare; la progressiva omologazione delle culture; i diritti negati o rimossi - in Cina come nella vecchia e nella nuova Europa -; le tradizioni di un’Asia che non vuole morire e le istanze di un’Africa che ci chiede ac- Boris Pahor sarà ospite di vicino/lontano venerdì 16 maggio cesso e lavoro; il ruolo delle religioni nei conflitti e nei percorsi di pace. Questi i nodi intorno ai quali gli oltre 70 appuntamenti in programma cercheranno di richiamare l’attenzione del pubblico. Nel cuore della manifestazione, come sempre, il Premio letterario internazionale Tiziano Teržani - quest’anno assegnato a Fabrizio Gatti - che sarà consegnato al giornalista dell’Espresso e autore di Bilal nella serata di sabato 17 maggio al Teatro Nuovo Giovanni da Udine. Numerosi gli appuntamenti, tra incontri, conferenze, presentazioni di libri, spettacoli, proiezioni e mostre, che compongono l’iniziativa. Il programma (per una visione dettagliata il sito internet è www.vicinolon-tano.it) prevede tra le altre cose un incontro con lo scrittore sloveno Boris Pahor dedicato ai giovani studenti (venerdì 16 maggio alle 10 nel tendone in piazza Libertà), un incontro con Uršula Lipovec Čebron a proposito della vicenda dei “cancellati” (sabato 17 alle 17.30 nei giardini di palazzo Morpur-go), la presentazione del libro “Il confine degli altri” di Marta Verginella (sabato 17 alle 17 nella libreria Friuli) ed un confronto a cui parteciperà la stessa autrice, assieme a Michele Nardelli e Giorgio Petracchi, sul tema “Il confine orientale: oltre i rancori della memoria” (domenica 18 alle 9.30 nel tendone di piazza Libertà). La tradizionale festa universitaria, rivolta prevalentemente ai giovani ma non preclusa agli adulti, mercoledì 14 maggio, a partire dalle 21, porterà poi sul piazzale del Castello di Udine “Les Tambours de Topolò”, oltre ad esibizioni di danza del ventre, musica e degustazioni dal mondo. V juliju se vrača maratona kratkih filmov 60 ur za realizacijo šestminutnega kratkega filma: po uspehu pobude, kije prvič stekla junija 2007, študentsko združenje Makin’GO (Dams Cinema Gorica - Univerza Videm) znova organizira v Gorici, od 2. do 5. julija, maraton kratkometražnikov “6*60 - Visioni a tutto campo”. Lansko poletje je na tridnevni pobudi - tekmovanju za najboljšo filmsko kakovost v najkrajšem času, sodelovalo dvajset ekip. Vpisovanje se je začelo prejšnji teden in bo odprto do ponedeljka, 2. junija. Na razpolago so torej štirje tedni za vpis na tekmovanje, na katerem se bodo "maratonci" spoprijeli z vsemi fazami filmskega ustvarjanja: od zasnove teme do snemanja, montaže in oddaje končanega izdelka. Vse to v samih šestdesetih urah: od srede, 2. julija ob 22.00 do sobote, 5. julija ob 10.00. Nato bo žirija ocenila posamezna dela, zvečer pa bo nagrajevanje: zmagovalna ekipa bo prejela nagrado Palazzo del Cinema / Hiša Filma - ki jo nudi Transmedia S.p.A. - in si bo razdelila z drugo in tretje uvrščeno ekipo nagradni sklad v višini 4.600 €. Za vpisovanje in nadaljnje informacije: www.makin- go.org Sala consiliare di S. Pietro al Natisone venerdì 16 maggio, ore 18 convegno EUROPA DIVERSI MA UGUALI Organizzato dai bambini delle classi quinte della Scuola primaria bilingue con la partecipazione di esperti Al Centro civico di Cividale i lavori dell’Università della Terza età Sabato 10 maggio, alle 18, presso il Centro civico in Borgo di Ponte, a Cividale, si terrà la cerimonia di inaugurazione della mostra dei lavori eseguiti nel corso dell’anno accademico degli iscritti ai corsi dell’Università della Terza età di Cividale. I corsi sono quelli di pittura, ceramica, disegno, ricamo, macramè, tombolo, maglia cucito, acquerello, mosaico, vetro Tiffany, intaglio in legno, legatoria, decoupage ed altri. La poesia di Alpe Adria trova casa a Caorle V spomin na Rinalda Luščaka Minilo je že 30 liet, odkar nas je zapustu Rinaldo Luščak. Rodil se je v vasi Hostne 24. ženarja 1910 an je umaru v Čedade 2. maja 1978. Glasbenik an pesnik, je puno pisu v beneškem narečju. Napisau an izdau je pesniško zbirko “Narava an ljudje - moja ljubezan”. Od tele knjige smo vebral, v spomin, telo piesam. Rojstni dom Dom za te živim, saj tvoj jezik jaz govorim, starši moji navadli me spoštuvati tvoje ime. Če tud daleč po sviete bom, te v srcu vedno nosil bom. Rojstni dom, se mene zdi, da lepšega na svetu ni! Prijatli, spoštovani vi! Vsakdor naj za svoj dom skrbi; kdor zaničuje svoj dom, sam sebi si zakon prelom. Troverà la sua sede nella città di Caorle, a fine settembre, il primo incontro, organizzato dalla Commissione cultura della Comunità Alpe Adria, sulla poesia. “Poesia e poeti in Alpe Adria”, questo il nome provvisorio del progetto, sarà un vero e proprio festival della durata di un fine settimana che raccoglierà voci poetiche dell’intera area (che comprende le regioni di Baviera, Friuli Venezia Giulia, Ca-rinzia, Croazia, Austria Superiore, Slovenia, Stiria e Veneto). Se ne è discusso lo scorso 29 aprile proprio nella cittadina veneta durante un incontro presieduto da Angelo Tabaro, segretario regionale alla Cultura della Regione Veneto, e da Antonio Cassu-ti, presidente del Gruppo relazioni culturali di Alpe Adria. All’incontro hanno tra l’altro preso parte anche Michele Obit (per il Friuli Venezia Giulia, che è rappresentato in questa fase anche dal poeta friulano Maurizio Mattiuzza), Gašper Malej, poeta e traduttore di Capodistria (la Slovenia è rappresentata anche da Iztok Osojnik) e, per la Croazia, dallo scrittore Giacomo Scot- ti e dalla professoressa Elis Deghenghi. Roberto Nassi, che è il promotore dell’iniziativa, ne ha tracciato gli obiettivi: avviare relazioni tra poeti provenienti da regioni limitrofe, favorire la traduzione di riviste di altri Paesi, realizzare un’antologia virtuale di poesia contemporanea e Un momento dell’incontro che si è tenuto a Caorle. In primo piano Giacomo Scotti pubblicare una serie di quaderni di poesia. Il festival di Caorle comprenderà poi l’invito, come ospite d’onore, ad un poeta rappresentativo di una delle realtà ma anche convegni, un’”officina” per poeti e traduttori, spazi per gli editori, serate letterarie e manifestazioni di contorno. Aktualno Roberto Calderoli (levo) in Ettore Rosato Senator Severne lige bi ponovno vzpostavil meje s Slovenijo Calderoli za ukinitev schengenskega režima Senator Severne lige Roberto Calderoli, sicer tudi kandidat za ministra v novi italijanski vladi Silvia Berlusconija, se za preprečitev nezakonitega priseljevanja zavzema tudi za ukinitev schengenskega režima in ponovno vzpostavitev meje vsaj na italijanskem vzhodu, se pravi s Slovenijo. Calderoli je svoje stališče posredoval v intervjuju za italijanski tednik Gente. V njem je senator Severne lige zatrdil, da je za zajezitev nezakonitega priseljevanja potrebno okrepiti uporabo tako imenovanih centrov za začasno sprejemanje, ukiniti schengenski sporazum vsaj na vzhodni meji, poleg tega pa podeliti dovoljenje za bivanje v Italiji samo tistim priseljencem, ki razpolagajo z delovno pogodbo. Na besede visokega predstavnika Severne lige so se ostro odzvali nekateri predstavniki leve sredine iz Fur- lanije-Julijske krajine. Tako je podtajnik pri italijanskem notranjem ministrstvu v odstopu in tržaški poslanec levosredinske Demokratske stranke Ettore Rosato dejal, da je neumno misliti, da se problemi rešujejo z zapiranjem meja in ukinitvijo schengenskega režima. "Problemi varnosti gotovo niso nastali po 23. decembru, ko je Slovenija vstopila v schengen-sko območje," je dejal Rosato. La Val Resia a Sapori Pro loco Alla kermesse sarà presentato il piatto tipico della festa Ai gusti ed ai sapori di tutta la nostra regione sarà possibile avvicinarsi in occasione della 8a edizione di Sapori Pro loco, organizzata dall’Associazione regionale fra le Pro Loco, in programma per questo fine settimana e per quello prossimo a Villa Manin di Passariano. La Pro loco “Val Resia”, che partecipa a questa kermesse fin dalla sua prima edizione, presenterà il piatto tipico della festa, le čalčiine, ovvero gnocchi ripieni conditi con burro fuso e cannella, il sèr ponòw, fri-co resiano, accompagnato dalla polenta e il bujadnik, dolce tradizionale locale. La Pro Loco sarà coadiuvata anche da altre associazioni che collaboreranno al fine di presentare al meglio i piatti resiani, ma anche le particolarità della valle. Durante i due fine settimana, infatti, gli arrotini si esibiranno nell’affilatura di coltelli e forbici, sarà distribuito materiale informativo sugli eventi in programma per l’anno in corso e sulla valle in generale; domenica 11, invece, ci sarà la presentazione della gara più pazza dell’anno denominata “Moglie in cariola”, organizzata dall’associazione Vi-vistolvizza e in programma a settembre in occasione della Festa del raccolto resiano. Una ottima vetrina, questa, per promuovere la valle e le sue attrattive e per vivere quattro giorni sì di lavoro, ma anche di allegria e di amicizia. Ambito socio-assistenziale, raggiunti molti degli obiettivi Si è tenuto il 21 aprile presso il Municipio di Cividale del Friuli l’incontro tra i rappresentanti dell’Assemblea dei Sin-daci dell’Ambito Distrettuale del Cividalese e le Organizzazioni confederali e dei pensionati di CGIL-CISL-UIL di Udine. Successivo all’accordo per l’attuazione del Piano di Zona stipulato l’8 febbraio del 2007, con il quale le parti si erano impegnate a rafforzare il dialogo e la collaborazione, anche attraverso lo scambio di informazione e documentazione ed il coinvolgimento di tutti i soggetti operanti a livello periferico (terzo settore ed altri), l’incontro si è incentrato sulla verifica dello stato di attuazione del Piano di Zona dell’Ambito del Cividalese. In particolare il presidente dell’Assemblea dei sinda-ci, Attilio Vuga, ha evidenziato la fase di avanzata realizzazione di molti dei progetti previsti nel Piano, sintetizzando, con il supporto dei funzionari presenti, i risultati raggiunti nell’area dei minori, degli adulti, de- gli anziani e della disabilità. Continuità dei servizi rivolti alla prima infanzia e alla tutela dei minori, ampliamento delle occasioni di aggregazione giovanile e delle iniziative rivolte ai genitori, promozione dei diritti dell’infanzia e dell’adolescenza nell’area minori costituiscono alcuni degli aspetti più significativi delle progettualità rivolte ai minori e alle famiglie. Sul versante degli anziani il potenziamento dell’assistenza domiciliare, lo sviluppo e qualificazione del volontariato, la promozione di luoghi di incontro (quale, ad esempio, il centro diurno di Buttrio), l’istituzione del trasporto locale nel comune di Cividale rappresentano alcuni dei principali traguardi conseguiti. Percorsi finalizzati a raggiungere l’autonomia abitativa e lavorativa delle persone adulte e individuazione di modalità di lavoro integrate tra i servizi costituiscono i punti qualificanti della progettualità rivolta agli adulti; mentre nell’area della disabilità l’attenzione a cogliere i bisogni si è tradotta, da un lato, in un’occasione per incrementare il dialogo tra le persone diversamente abili e le loro famiglie e i servizi, dall’altro in iniziative finalizzate a sensibilizzare l’opinione pubblica e a promuovere l’inclusione sociale dei soggetti diversamente abili. Nell’esprimere vivo apprezzamento per il lavoro svolto dall’Ambito del Cividalese, i rappresentanti delle organizzazioni sindacali hanno manifestato l’auspicio che alcune iniziative possano essere estese a tutti i Comuni dell’Ambito. Il riferimento esplicito al trasporto locale è stato raccolto dal sindaco Vuga che ha confermato l’intenzione di ampliare l’iniziativa, ove possibile e sostenibile, agli altri comuni dell’Ambito. Relativizem je demokratičen Na zboru mladine Katoliške akcije je papež Ratzinger ponovil, kako je relativizem problem sodobnega sveta ter ga združil s hedonizmom in materializmom. V svojem uvodnem nagovoru v funkciji predsednika poslanske zbornice je Gianfranco Fini omenil med problemi sodobne družbe prav relativizem. Postavlja se nam torej vprašanje, kaj pomeni beseda relativizem oziroma, kaj hočejo z njo povedati tisti, ki jo pogosto uporabljajo v javnem nastopanju? Za papeža je pojem jasno definiran. Relativizem je nasprotje resnice. Garant resnice je edino Bog, relativizem je torej oddaljevanje od Boga in od božje resnice. Dvomim, da Fini povzema kot predsednik laične inštitucije, to je poslanske zbornice, povsem isto misel. Verjetneje se nanaša na tako imenovano odsotnost tradicionalnih vrednot, kot so družina, nacija in druge. Po svoje pa tudi Fini kaže na bližino cerkvi in Ratzingerju, ki je najodločneje zastavil vprašanje relativizma. Razpravljati o relativizmu pomeni dejanje, ki nikakor ni nevtralno. Na svetu nimamo ene cerkve in ene vere. Med raznimi veroizpovedmi obstajajo razlike, ki jih ni mogoče spregledati. Skratka, tudi vera v božje bivanje je “relativna”, v kolikor ponuja različne odnose do boga ali bogov. Mislim na klasične mo-noteistične vere in na orientalska verovanja. Če zgodovinskim veroizpovedim dodamo sodobne verske sekte, ki se množijo predvsem v severni in južni Ameriki, se znajdemo v pisanem mozaiku najrazličnejših “kredov”. Za rimskokatoliško cerkev je to problem. Po drugi strani pa ista cerkev ponuja medverski dialog, kije težaven, ker se pojavljajo prav razlike: kar je absolutno za enega, drugi zanika. Združuje vera v Boga, ki pa tudi sam (Bog) ni za vse enak. Katoliški bog je v svoji troedini podobi različen od židovskega ali muslimanskega, da ne govorimo o Budi in drugih bogovih. Se ne pričenja relativizem že pri samih verah? Kaj bi pomenilo ukinjanje verskega “relativizma”? Je realistično? Ratzinger zagovarja primat rimskokatoliške cerkve. Z nekaterimi svojimi nastopi seje že zapletel v spore z drugimi verami, npr. z muslimansko. Vatikanska diplomacija je imela s tem veliko dela. Če preidemo k Finiju, se vprašanje relativizma seli v laično državo in v sa/n pojem demokracije. Ni morda relativnost idej in interesov osnovni smisel demokracije? Eno-strankarski sistemi in totalitarizmi so sloneli na eni in neovrgljivi resnici. Bili so laične cerkve, le da so v prejšnjem stoletju povzročili nepopisno količino zla. V totalitarizmu je bil dvom kaz- novan, odmik od dogme je pomenil izstop iz družbe in države v temno polje nezaželenih. Demokracija, povsem obratno od diktature, dovoljuje različna menja, različne “poglede na svet” in tudi različne etične in moralne drže. Morda se danes pogledi razlikujejo bolj na področju etičnih in moralnih vprašanjih, kot pa glede ekonomije. Če pogledamo na gospodarske programe velikih zahodnih strank, ki sprejemajo tržišče in kapital, so razlike v večjem ali manjšem posluhu do socialnih razlik. V Italiji pa so se tudi glede tega stvari pomešale. V bistvu so si vsi edini, da so npr. povprečne plače prenizke in da so davki previsoki. Mnogi delavci so volili za Severno ligo, za južna avtonomistična gi- r i Comitato 482, inaugurato il sito E’ stato inaugurato il nuovo sito internet del Comitato 482. L’indirizzo è www.com482.org. In questi anni il Comitato si è battuto per difendere i diritti linguistici delle comunità del Friuli. “Anche grazie al nostro impegno abbiamo fatto qualche passo avanti - fa sapere una nota del Comitato - ma basta davvero poco per perdere quanto è stato ottenuto.” Un contributo prezioso può essere dato iscrivendosi alla mailin-ghst del sito. Non ti costa nulla e permette di tenerti informato sull’atti-vità del Comitato. banja in za sam PDL. V bistvu gre tu za vero, prepričanje ali upanje, kdo bo znal bolje rešiti določene probleme. Veliko večje razlike bomo opazili pri kulturnih, etičnih in moralnih problemih. V naši družbi so se razvili različni pogledi in modeli družine. Zgodovinsko razhodišče je bil v Italiji referendum o razporo-ki. V zadnji zakonodajni dobi je razburjal politične strani predlog o zakonu o partnerskih zvezah. V praksi se vedno več mladih odloča za življenje v dvoje in nato z otroki, ne da bi zveze zapečatili s cerkveno ali civilno poroko. Pogledi so nedvomno “relativni”, saj vsak zagovarja svoje razloge in svoj prav. Zapleteno razpravo so sprožila vprašanja o splavu, evtanaziji in o bioloških poskusih na zarodkih, celicah itd. Družba se znajde pred napredki znanosti in tehnike med številnimi dilemami. Je pravilno to, kar je možno, ali pa je potrebno nekatere možnosti ohraniti v laboratorijih? Poseben sklop predstavljajo vprašanja, ki se tičejo odnosa do “drugih”. Desnica povezuje vprašanje kriminala in (ne)vamosti s prihodom tujcev iz različnih krajev. Leva sredina oziroma reformisti in levi radikali odvračajo avtomatične vzporednice, opozarjajo na prave vzroke migracij ter naglašujejo, da so danes tujci neobhodno potrebni za domače gospodarstvo, saj opravljajo dela, kijih drugi ne (ne gre vedno le za najmanj kvalificirana dela). Različni pogledi so torej relativni, saj nihče nima vnaprej absolutno prav. Če torej pogledamo na konkretno stvarnost, je določen relativizem osnova demokracije in svobodne misli. Sama cerkev mora priznati “relativne”poglede v verskem življenju, če si ne želi verskih spopadov. Kaj torej v resnici pomeni relativizem kot sodobno zlo? Prikriva nevarno voljo po Enem v vseh smislih: verskih in političnih?Ne verjamem, da je takšna volja uresničljiva v naši stvarnosti. I ’AMDI la L r rarma kril I II ll\/l I I IM Venerdì 9 maggio alle ore 9.00, presso palazzo Kechler in piazza XX Settembre a Udine, si svolgerà il secondo giorno del convegno dedicato al tema delle “Minoranze linguistiche e Resistenza. Friuli-Venezia Giuba, Italia, Europa”. Presiederà la professo-ressa Silvana Schiavi Fa-chin dell’Università di Udine, relazioneranno gli studiosi Marco Stolfo sui diritti linguistici, Gustavo Buratti, August Rafanell sulla lingua catalana sotto il franchismo, Santiago de Pablo sulla lingua basca durante la dittatura franchista e Gugbelmo Cevolin sulle minoranze linguistiche. Organizzano la Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia e l’Istituto friulano per la Storia del Movimento di Liberazione. Domenica 11 maggio a Sacile l’ANPI mandamentale di Sacile, il Comitato regionale dell’ANPI del Friuli Venezia Giulia e il Comune di Sacile, con il patrocinio della Regione, organizzano la cerimonia in ricordo dei volontari garibaldini in Spagna durante la Guerra Civile del 1936-1939. Alle ore 10.00 sarà inaugurato il monumento ai Volontari Garibaldini di Spagna con la deposizione della Corona e i saluti di Spisa dell’ANPI di Sacile, del sindaco di Sacile Cappuz-zo e con la prolusione di Donato. Alle ore 11.00, presso il teatro Rufo, si terrà il convegno a cui interverranno il sindaco di Sacile, Schiavon dell’ANPI locale, Gino Dorigo giornalista di Liberetà FVG, il prof. Ferran Sanchez Agusti e Federico Vincenti, vicepresidente dell’ANPI nazionale. Aktualno Finanziati due eventi enogastronomici a Tarcento e nelle Valli del Fella Dal Gal sostegno ai prodotti tipici locali Promuovere il territorio, anche dal punto di vista turistico, attraverso la valorizzazione dei prodotti tipici e la creazione di eventi di tipo culturale, folcloristico ed enogastronomico. E’ questo il principale obiettivo del bando promosso dal Gal Alpi Prealpi Giulie, l’associazione temporanea di scopo costituita dalle società Open Leader e Torre Natisone Gal che, alla sua seconda pubblicazione, ha finanziato, con oltre 120mila euro, due diverse iniziative. A beneficiare dei contributi, facenti parte dell’Azione III1 del Piano di Sviluppo Locale, sono stati il Comune di Tarcento insieme all’“Associazione Pro Tarcento”, e i Comuni di Chiusaforte e Pontebba insieme alla Comunità montana del Gemonese, Canal del Ferro e Val Canale e alle Pro Loco di Pontebba e Chiusaforte. I primi organizzeranno, a dicembre, la “Festa dei sapori tarcentini sotto le stelle”, una nuova manifestazione che punta a far conoscere i prodotti della zona, fra cui la tipica pinza tarcentina e i formaggi della latteria tur-naria di Molinis, mentre i secondi valorizzeranno le tipicità delle Valli del Fella attraverso la creazione di eventi di promozione, quali la festa di San Bartolomeo e dei prodotti della norcineria locale, la festa del borgo e dei funghi e formaggi della Val Raccolana e il Settembre pontebbano, con la festa della polenta, del frico e dei cjal-sons di Pontebba. “Le attività turistico-pro-mozionali - spiega il presidente del Gal Alpi Prealpi Giulie, Carlo Toniutti - rappresentano occasioni da non perdere per attirare visitatori dalla regione ma anche dal resto d’Italia, dalla Carinzia e dalla Slovenia. Sempre di più, infatti, il turismo si lega a eventi di carattere enogastronomico, che permettono di presentare al meglio il territorio e le sue risorse e di attirare l’attenzione su iniziative combinate con i diversi settori locali, dall’artigiana-to al commercio, dalla cultura ai servizi. In questo modo è possibile creare una rete che coinvolge il settore pubblico e quello privato, in grado di inserire anche le lo- calità più piccole nei circuiti turistici. I positivi riscontri ottenuti fino ad ora ci hanno consentito di attivarci per procedere, nei prossimi mesi, con la pubblicazione del terzo bando”. I finanziamenti concessi dal Gal riguardano, in particolare, gli interventi di predisposizione di strutture per la realizzazione di manifestazioni destinate alla valorizzazione delle produzioni tipiche e interventi di utilizzazione e gestione delle stesse . Minoranze e Resistenza, convegno a Udine “Minoranze linguistiche e Resistenza. Friub-Venezia Giulia, Italia, Europa” è il titolo di un convegno che si tiene oggi, giovedì 8, e domani, venerdì 9 maggio, nel palazzo Kechler in piazza XX settembre ad Udine. Organizzato dall’Istituto friulano per la Storia del movimento di Liberazione, il convegno nasce da una considerazione: la Resistenza manifestò una particolare attenzione alle autonomie e alle espressioni di quegli aspetti della cultura periferica che il fascismo aveva conculcato. “Durante il biennio resistenziale - si legge nella presentazione dell’iniziativa - fu fervido il dibattito sull'autonomia sia in una dimensione regionale (la Resistenza friulana e slovena fino alla costituzione della Repubblica parti-giana della Carnia e dell'Alto Friub), sia in un quadro ita-bano (la Resistenza francofona e occitana in Piemonte e Valle d'Aosta, le istanze promosse nella Carta di Chivasso e l'influenza che ebbe in Friuli), sia in una dimensione europea (franchismo spagnolista/antifranchismo catalano, basco e galiziano; maquis occitano in Francia). Numerose sono le esperienze di teoria e di prassi antifascista che tengono conto della specificità bnguistica minoritaria e dell'esigenza di garantire i diritti bnguistici come diritti fondamentali di cittadinanza.” La finalità della proposta di una giornata di studi su queste tematiche è quella di creare “un'occasione di confronto tra esperienze storiche diverse e stimolare la ricerca su queste specifiche questioni, tenendo in considerazione anche l'attualità del dibattito culturale che si è andato sviluppando negh ultimi anni nella nostra Regione ed in Friub. Il programma prevede per giovedì 8, dalle ore 15, le relazioni di Gianni Perona (La frontiera: l'intreccio dei problemi politici e linguistici), Paolo Levi Momigliano (La questione della lingua in Valle d'Aosta sotto il fascismo e nel corso della lotta di liberazione), Donato Toffoh (Lotta di liberazione e questione friulana), Nevenka Troha (L'antifascismo e la Resistenza slovena di fronte al problema della difesa della lingua slovena sia dentro i confini dello stato italiano sia dopo l’aprile 1941 con la costituzione della provincia di Lubiana), Mila Orbe (Dall'Italia alla Jugoslavia: le comunità nazionali in Istria tra fascismo, guerra e dopoguerra) e William Cisilino (Il regime fascista e la repressione delle lingue minoritarie). Venerdì 9 a partire dalle ore 9 interverranno, con il co-ordinamento della prof. Silvana Schiavi Fachin, Marco Stolfo (Diritti bnguistici, autonomie territoriali, Europa. L'eredità della “Carta di Chivasso”), Gustavo Buratti (Dai “provenzab alpini” agli occitani), August Rafanell (La lingua catalana sotto il franchismo, fra la politica e la vita), Santiago de Pablo (La bngua basca durante la dittatura franchista: repressione, resistenza e identità nazionale) e Guglielmo Cevolin (Le minoranze linguistiche dalla tutela costituzionale a strumento di integrazione europea. Institucionalni paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine bo upokojeni deželni funkcionarki Adriani Janežič poveril nalogo, da izdela študijo s seznamom javnih ustanov, ki naj izvajajo vidno dvojezičnost na območju, ki ga je paritetni odbor izoblikoval jeseni lanskega leta. To je odbor sklenil na torkovi seji na sedežu deželne vlade Furlanije-Julijske krajine v Trstu. Predlog predsednika Bojana Brezigarja so podprli z devetimi glasovi za, dvema proti in petimi vzdržanimi, pri čemer je prišlo do razhajanja v slovenskem delu odbora. Študija namreč ne bo obravnavala mestnih središč Trsta in Gorice, kar je pravzaprav v skladu z lanskimi odločitvami paritetnega odbora, ki je iz območja izvajanja vidne dvojezičnosti na podlagi zaslišanja predstavnikov krajevnih uprav zaenkrat izvzel centra Trsta in Gorice. Drugače bo študija vsebovala seznam vseh tistih javnih ustanov, ki delujejo na omenjenem območju in ki naj izvajajo vidno dvojezičnost. Predsednik Brezigar je prepričan v postopnost izvaj an- In arrivo la 15° Festa dello Schioppettino Si terrà dal 28 maggio all'8 giugno la 15° Festa dello Schioppettino presso la Trattoria da Mario - L'Enoteca dello Schioppettino" a Prepotto, nei Colli Orientali del Friuli. E' l'occasione giusta per degustare il rinomato vino tutelato dalla D.O.C. Colli Orientali del Friuli, unito a meravigliosi piatti. Per maggiori informazioni si può visitare il sito web www.enotecaschioppettino.it Igor Bavčar gost Kulturnega doma v Gorici Ob 20. obletnici ustanovitve odbora za varstvo človekovih pravic, bo v četrtek, 15. maja 2008 ob 18.uri, gost Kulturnega doma v Gorici nekdanji vodja odbora za človekove pravice Igor Bavčar iz Ljubljane. Pobuda sodi v okvir tradicionalnih srečanj z avtorji. Igor Bavčarje diplomiral z odliko na katedri za politične vede na Fakulteti za družbene vede. Za diplomsko delo je prejel nagrado Prešernovega sklada Univerze v Ljubljani. V začetku osemdesetih let je aktivno deloval v pubhcistiki. Le- ta 1986 je postal direktor računalniškega podjetja Ada Graf d.o.o., ki ga je vodil do leta 1988, ko je ustanovil in do demokratičnih sprememb leta 1990 vodil Odbor za varstvo človekovih pravic. V prvi slovenski vladi je bil od leta 1990 do 1993 minister za notranje zadeve. V letu 1991 je v vladi Republike Slovenije vodil vladni projekt osamosvojitve Slovenije, v junijski vojni leta 1991 pa je vodil glavni štab slovenskih oboroženih sil. Od leta 1993 je bil poslanec v državnem zboru Republike Slovenije, od 1997 do 2000 je bil minister brez resorja, zadolženega za evropske zadeve. Državni zbor Republike Slovenije ga je leta 2000 ponovno izvolil za ministra za evropske zadeve. V vladi je vodil ministrsko koordinacijo za vzpostavitev južne meje in vladni odbor za državno upravo in javne zadeve. S prvim junijem 2002 je prevzel mesto predsednika uprave holdinške družbe Istrabenz. Srečanje, ki ga v skupnem sodelovanju prirejata Kulturni dom Gorica in SKGZ, bo uvedel dr. Boris Peric. XIV. Marcialonga intemazionale dell’amicizia XIV. Mednarodni pohod prijateljstva Ricordando Ado Cont / V spomin na Ada Conta CANEBOLA -ROBIDIŠČE -PODBELA DOMENICA / NEDELJA, 15.06.2008 giornata dell'amicizia - spon - cultura - musica dan prijateljstva - športa - kulture - glasbe PROGRAMMA / PROGRAM ritrovo partecipanti / zbirališče udeležencev: ore / ob 9.30 CANEBOLA / ČENIEBOLA (trg / piazza) ore / ob 8.00 PODBELA / ROBIDIŠČE (Kamp Nadiža) partenza / odhod: ore / ob 10.00 DALLA PIAZZA Dl CANEBOLA IZ TRGA V ČENIEBOLI percorso / proga ČENIEBOLA -PODBELA (14 KM) ore / ob 10.00 DA ROBEDISCHIS / IZ ROBIDISC percorso / proga ROBIDIŠČE -PODBELA (7 KM) ore / ob 11.00-12.00 ARRIVO A PODBELA PRIHOD V PODBELO - KAMP NADIŽA pastasciutta per gli iscrìtti alla marcialonga /paštašuta za vse udeležence pohoda ore/ob 13.30 PREMIAZIONI, RICCO PROGRAMMA CULTURALE E BALLO NAGRAJEVAtflE,BOGAnKULTURNIPROGRAMINPLES MODALITÀ DI PARTECIPAZIONE E REGOLAMENTO VPISNINA IN PRAVILNIK Le iscrizioni vanno fatte entro domenica 8 giugno 2008 comunicando i dati anagrafici e versando la quota di partecipazione di 7 € che comprende maglietta ricordo e buono pastasciutta Osteria LA TAVERNA a Canebola tel. 0432 728709 fam. CONT a Faedis tel. 0432 728545 Locanda BRISTOL a Faedis: tel. 0432 728580 EDICOLA di Guion Matteo a Faedis: tel. 0432 728828 Vpisnine sprejemajo v Sloveniji do nedelje, 8. junija 2008: Trgovina in gostilna v Podbeli - tel. 05 3849011 Kamp Nadiža v Podbeli - tel. 05 3849110 Bar Kuzma v Borjani -tel. 041 289286 Kobariški muzej v Kobaridu - tel. 05 3890000 Vpisnina 7 € za spominsko majco in pastašuto organizzazione / organizacija: Kamp Nadiža, Podbela - Fundacija »Poti miru v Posočju«, Kobarid Gruppo Alpini, Associazione Lipa, Canebola patrocinio /pokroviteljstvo: Comuni di Faedis e Attimis, Občina Kobarid - Upravna enota Tolmin collabora /sodeluje: Kulturno društvo / Circolo di cultura "Ivan Trinko - Slovenska kulturno gospodarska zveza, Čedad/Cividale ( 1192 • Sanctus Petrus de Algida ) SPIETAR vajanja vidne dvojezičnosti, zdaj pa bo pripravljena študija. V tej prvi fazi mestni središči Trsta in Gorice nista vključeni v ožje dvojezično območje ravno zaradi potrebe po upoštevanju okolja, v katerem manjšina živi. Drugače mora to območje z odlokom še potrditi predsednik deželne vlade, v tem primeru novoizvoljeni Renzo Tondo. Ravno zaradi izpustitve centrov Trsta in Gorice je prišlo do razhajanja v slovenskem delu paritetnega odbora, kjer so nekateri predlagali, naj študija zaobjame tudi tržaško in goriško mestno središče, a to stališče ni prodrlo. Na koncu je prevladal Brezigarjev predlog. Na torkovi seji na sedežu deželne vlade v Trstu Paritetni odbor za študijo o izvajanju vidne dvojezičnosti ja določil zaščitnega zakona v sodelovanju z italijansko večino, saj je treba upoštevati stvarnost, v kateri manjšina živi, in realne možnosti. Zaradi tega je bilo najprej poskrbljeno, da predsednik republike podpiše odlok s seznamom 32 občin, kjer naj se izvajajo določila zaščitnega zakona, nato je paritetni odbor določil ožje območje iz- Kronaka Križ na glavi druge precesije ga je nesu Natalino Gosgnach - Šmonu iz Matajurja. V vasi je zmolu monsinjor Marino Qualizza. Vsi smo veseli, kar ga moremo srečat an takuo je bluo tudi v Matajurju. Tisti dan gaspuod Božo Zuanella, ki služi tudi v Matajurju, je biu na rogacjonah svetega Marka tarčmunske fare. Od tistih smo napisal an pokazal fotografije te drugi tiedan Tudi v Matajurju so šli molit po senožetih Zbralo sejepuno vasnjanu, zmolu je monsinjor Marino Qualizza Za rogacjone svetega Marka na 25. obrila se jih je na puno zbralo tudi v matajur-ski fari. Okuole po senožetih so tudi oni molil, de Buog an svečeniki ohranijo dielo an pardielo naših riedkih kumetu, ki šele die-lajo našo zemljo. Naši te mladi dielajo drugje, hodejo služit v dolino an po miestah pa muormo reč, de je puno an takih, ki kar se zvičer varnejo darmi, al pa kar imajo nomalo cajta v saboto an nediejo, zvestuo očedejo okuole vasi, kjer živijo, pardielajo vart an tudi posiečejo še kako senožet. Njim se jim muormo zahvalit, da ne vse gre zgubjeno an de laza an gar-bida nam na pridejo davje pred hišo. Fotografije od rogacjonu svetega Marka v matajurski fari jih je naredu Marco Go-renszach, ki je iz Matajura, živi pa z družino v Tržiču (Monfalcone). Marco je an naš puob, ki pru zvestuo parhaja v rojstno vas njega mame an tata an ki tarduo darži na naše navade, čeglih živi drugje. Cai Val Natisone kupe s Planinsko družino Benečije an s parjatelji društva “V. Stanič” Iz Marzlega varha do Idarske doline Il Cai Valnatisone e la Planinska družina Benečije assieme sul Mrzli vrh II Cai Valnatisone con gli amici dell’associazione V. Stanič nella valle dello Judrio Obriu je biu pru čudan miesac: slava ura, daš an par kajšnim kraju tudi snieg. Zavojo tegà so bli pru srečni za pohod, ki sta ga kupe or-ganizala Cai Val Natisone an Planinska družina Benečije na Mrzli vrh, saj tisto nediejo, 20. aprila, je bla liepa ura. An pravi čudež, “miracolo”! Ušafal so se, kjer so sriednje šuole v Spietre an so bli pru vsi veseli preživiet kupe an dan med goram. Mrzli vrh (Cima fredda) je blizu Krna, je nad Sočo an glih naspruot Kolovrata. Z varha tele gore se vide pru lepuo Krn an Sočo, ki teče med Kobaridom an Tolminom. Na telim briegu so ostaline iz parve svetovne vojne (ujske), v adni jami, kjer so se sudatje skrival, je tudi an utar, ki so ga bli nar-dili uogarski sudatje takuo, ki je napisano pod njim. Skupina planincu se je razdelila na dva kraja: adni so šli iz vasi Krn, drugi pa iz Zatolmina. Sevieda, tisti, ki so šli iz telega kraja, so imiel vič za hodit. Na koncu so se vsi kupe ušafal gor na varhu, kjer so se ustavli za se odpočit, se pomenat, pogledat okuole an okuole le-potè, ki se iz telega kraja vi-dejo. Imiel so tudi cajt za na-rest fotografijo, ki je tle na varh. Je bla pru na liepa posebna nedieja an takuo, ki smo j al, še sonce se je par-kazalo miez tarkaj dnevu daža! Tisto nediejo potlè, na 27. aprila, tisti od Cai Val Natisone so šli spet hodit, te- le krat v dolino Idarje. Povabil, poklical so jih parjatelji od Planinskega društva “V. Stanič”. Je bla liepa par-ložnost za spoznat an pre-stor, ki nam je takuo blizu, ki pa malo od nas ga pozna. Miez drievji človek more odkrit podartije, ki pričajo, de ankrat je atu živielo puno ljudi: hiše, maini, fatori-je, kamani an guardjole, ki nam pravejo, de atu je biu ankrat an konfin, ki seda ga nie vič. V adni host so videli tuti na starih drievjih buk- vah, besiede, ki sojih verje-zal graničari, kar so varval konfin. Cai Valnatisone zahvale parjatelje društva Stanič, ki so jim storli odkrit an nov sviet an za njih priljubljeno gostovanje v koči pod Ježo. Zgodovina novi matajur Četrtek, 8. maja 2008 7 “Ora siamo nelle baracche, dove moriamo dal freddo e dalla fame. Vi scongiuro di mandarmi qualche cosa da mangiare. Milenka [la figlia] è morta in Arbe: era soltanto pelle e ossa; il 31/12 è morto pure mio padre, con altri 12 uomini. Liberateci da questo campo, dal Golgota della nostra vita...”. Queste parole di Paola Rausel, croata, internata nel campo di concentramento di Gonars, non sarebbero mai arrivate al destinatario perché bloccate dalla censura. Ma, accanto a tante altre ora riportate alla luce, ed alle poche e poco nitide immagini del tempo, fotografano una realtà che solo ora, decine e decine di anni dopo, trova finalmente il posto che si merita nella storia italiana. Lo si deve in particolare alle ricerche di Alessandra Kersevan, appassionata alle vicende del Novecento lungo il confine orientale. Da pochi giorni è stato dato alle stampe il suo studio “Lager italiani”, sottotitolo “Pulizia etnica e campi di concentramento fascisti per civili jugoslavi 1941-1943”, edito da Nutrimenti. “Con questo libro - chiarisce da subito la Kersevan - ci si propone di superare la falsa rappresentazione che ha sempre visto gli italiani come ‘brava gente’ e contribuire a una maggiore consapevolezza di un momento così importante della nostra storia”. Le vicende dei numerosi lager gestiti da italiani (non solo in Italia) durante la Seconda guerra mondiale è figlia dell’aggressione nazifascista alla Jugoslavia. Ma nelle premesse storiche del libro ha un ruolo rilevante la storia della Benecia, perché quanto accadde in queste zone dopo il 1866 (si ricordi l’articolo del Giornale di Udine: “Questi Slavi bisogna eliminarli, ma col benefizio, col progresso e colla civiltà...”) e quanto più tardi nel Goriziano e nel Triestino spiega come, alla base dell’aggressione alla Jugoslavia, ci sia stata la volontà, da parte degli italiani, di “redimere” un popolo considerato inferiore, quegli “slavi che sono sempre barbari”. L’annessione da parte dell’Italia di gran parte del territorio sloveno, quella che verrà chiamata “provincia di Lubiana”, avvenne d’altra parte senza alcuna dichiarazione di guerra allo Stato jugoslavo, e quindi “nella totale violazione delle convenzioni internazionali ratificate pure dallo Stato italiano.” I 29 mesi di occupazione significarono repressione, rappresaglie, uccisioni, distruzioni e deportazioni. Fa specie pensare a Lubiana, oggi capitale di uno Stato indi-pendente al centro della nuova Europa, recintata con il filo spinato. Di fatto la città diventò così un immenso campo di concentramento. Le caserme di Lubiana e di altre città si riempirono di arrestati e si pose il problema di dove sistemarli. I primi campi furono quelli di Čiginj, presso La storia dei lager italiani che l’Italia ha voluto scordare Una ricerca di Alessandra Kersevan sui campi di concentramento fascisti Volče, quindi nella valle del-l’Isonzo, e a Gonars. Furono solo i primi di una lunga serie che comprese Arbe, Treviso, Padova, Renicci, Colfiorito, Cairo Montenotte, Fiume, Visco, Fraschette di Alatri, Melada, Mamula, Zla-rin, Antivari e altri. Funzionarono dalTinizio 0 dal corso del 1942 per svuotarsi dopo l’8 settembre 1943. Chi vi fu internato - chi cioè non finì sedutastante o dopo sommari processi sotto 1 colpi di un plotone d’esecuzione - visse degli incredibili stenti di un luogo in cui le condizioni igieniche erano orribili, spesso ci si riparava in tende e comunque non c’era un’adeguata protezione dal gelo invernale, c’era pochissimo da mangiare (quel- la dell’affamamento divenne una vera e propria strategia fascista per eliminare gli internati) e le malattie (di tutti i generi, dai tumori alla tubercolosi, dalle malattie cardiache alle infezioni polmonari ed al tifo) flagellarono molti, compresi i bambini. Sì, perché anche i bambini, come le donne, fecero parte di quella schiera di nemici pericolosi, da combattere e da estirpare. Più che il resoconto storico, colpiscono nel libro della Kersevan le testimonianze dei sopravvissuti, di coloro che descrissero proprio allora, in quelle condizioni, la vita nei lager italiani, probabilmente immaginando che quelle parole non sarebbe uscite dal reticolato. Alessandra Kersevan aveva già pubblicato nel 2003 per conto del Comune di Gonars una ricerca intitolata "Un campo di concentramento fascista. Gonars 1942-1943” Ci arrivano, invece, oggi, e ci danno, finalmente, la misura di una tragedia (difficile - potrebbe essere oggetto di un ulteriore studio - affermare con precisione il numero degli internati, ma dovrebbero esser stati circa 100 mila, 4 mila dei quali persero la vita nei lager) dimenticata che è quella dei deportati ma anche quella di chi subì l’aggressione fascista a casa propria. “Non solo nessun criminale di guerra è stato procesato e condannato dallo Stato italiano - avverte l’autrice a conclusione della ricerca - ma addirittura per discolparli e nello stesso tempo far dimenticare al mondo e agli italiani stessi quali erano state le conseguenze della politica aggressiva dell’Italia, sono stati costruiti memoriali e raccolte di testimonianze per discolpare i carnefici e, secondo l’antica favola, trasformarli in vittime.” Michele Obit Alessandra Kersevan Lager italiani Pulizia etnica e campi di concentramento fascisti per civili iugoslavi 1941-1943 & I % * * i m JM € ' • A sinistra la copertina del libro, sopra due immagini delle condizioni di vita nei lager di Arbe (a sinistra) e Gonars Benečani so bili prve žrtve nacionalizma Vzhodno mejo so označili kot “premično”, saj se je do druge svetovne vojne pomikala vedno bolj proti vzhodu in pri tem vključevala mnoga ozemlja, kjer zgodovinsko niso prebivali domačini italijanske narodnosti in jezika. V odnosu do teh ljudstev, šlo je posebno za Slovence in Hrvate, je italijanska država od vsega začetka pričela izvajati politiko brisanja in uničevanja njihovega jezika. Že leta 1866, to je po tretji osamosvojitveni vojni, je Italija ri-sorgimenta vključila v svoje meje Benečijo, gre za tako imenovano Slovensko Benečijo (Slavia veneta) ali furlansko, torej za Nadiške in Terske doline in Rezijo. Tu je živelo več tisoč ljudi, večina jih je bilo slovenskega izvora (v dokumentih in v italijanskem jeziku so jih na splošno imenovali kot “Slovane”). Kraljevina Italije je do njih od vsega začetka pričela izvajati politiko z namenom, da jih popolnoma raznarodi. Spre- menili so toponomastiko, vsilili italijanščino kot edini jezik v javnih upravah, v šoli in celo v cerkvah. V Benečiji je bilo Slovencev manj kot dvajset tisoč. Že iz časov Serenissime so imeli številne kulturne odnose s Furlanijo in z Benetkami in zato so jih vodilni italijanski rodoljubi smatrali kot lahek plen asimilacije. Po aneksiji je glasilo furlanskih iredentistov Giornale di Udine pisalo: “Slovane je treba iztrebiti, vendar v njihovo “korist”, z napredkom in s civilizacijo. Za sedaj pustimo Slovane Istri in Krasu in se lotimo tistih, ki živijo v vzhodni Furlaniji in še posebno onih v videmski pokrajini, ki prebivajo med vzhodnimi hribi. Vsi civilizirani ljudje te slovanske skupnosti so že Italijani po jeziku in civilizaciji in uporabljajo slo-vanščino kot narečje, ki naj se govori na podeželju. Še več, vsi slovanski kmetje in gorjani poznajo italijansko pokrajinsko narečje. Spremembe so se dogodile same po sebi v stiku s civilizacijo, proces pa lahko pospešimo s posebnim zdravljenjem. Mi smo dolžni zdraviti, saj so zelo pomembni učinki, ki bi jih lahko dosegli...” Za nove oblastnike je bil slovenski jezik na ravni bolezni, ki jo je treba zdraviti. Nanj so gledali z diskriminatorsko logiko, ki je veljala za revščino, za siromake in za ignoranco. Da bi rešili Slovence v Furlaniji iz manjvrednostnega položaja je bilo potrebno uničiti vzrok njihove bede: jezik. Po vsebini in obliki je bil program časopisa Giornale di Udine prežet z odkritim nacionalizmom in s komaj prikritim rasizmom. Bila je to klica, ki se je na nevaren način širila po Italiji. Leta 1884 je rimski časopis Fan-fulla izpostavil svojo proti-slovansko ihto takole: “Gre za štiri ali pet tisoč kmetov, ki so razpršeni v zgornji Furlaniji. Govorijo slovanščino, kot da bi jaz govoril hotentotščino, to je barbarski govor barbarskega jezika, ki bi močno začudil profesorja iz Petrograda in prisilil koroškega bana, da prosi za prevajalca.” Ni manjkalo pa protestov in napetosti in to predvsem s strani “aloge-nih” (allogeni so bili v resnici domačini)) duhovnikov, ki jih je pod političnimi prtitiski videmska škofija vedno pogosteje zamenjevala z italijanskimi. Slednji niso poznali jezika doliti in niso mogli zadoščati verskim potrebam prebivalstva. Celo kraljevi komisar je imel svoje probleme. Leta 1869 je v tajnem dopisu županom iz Nadiških dolin pisal : “Dobro so vam poznana priporočila Vlade glede nacionalnega jezika in v tem smislu je šolski inšpektor obiskal okraje (...). Med prebivalstvom se širijo tajne tiskovine in katekizmi. Vlada ima interes, da se nemudoma zaustavi razmnoževanje sovražnega materiala.. Odgovorne je treba kaznovati. Opozarjam vas, bodite pozorni,obiskujte šole, kjer je strogo predpisan pouk v italijanščini. Če bo kak učitelj imel tolikšno aroganco, da bo uporabljal imenovani jezik, mi to sporočite, da bomo to osebo nemudoma odstranili.” To, da so domačini uporabljali v šoli in ob drugih javnih priložnostih materin jezik, da so učitelji otrokom razlagali v jeziku, v katerem so bili vzgojeni, da so duhovniki pridigali v jeziku faranov, je bilo za politični vodilni razred, ki se je oblikoval v risorgimentu, sovražno dejanje, sad arogance, izziv, provokacija, ki jo je treba kaznovati in izničiti z vsemi sredstvi. Kot smo zapisali, je bilo prebivalcev v Benečiji nekaj tisoč. “Problem” se je na veliko bolj dramatičen način postavil po letu 1918, ko je petsto tisoč Slovencev in Hrvatov postalo podložnih Kraljevini Italije. (Uvodni odlomek -Država risorgimenta in “Slovani”- iz knjige Alessandro Kersevan “I lager italiani”. Prevod: m.a.) Aktualno Ni “zladuwamò” kòj tu-w-Reziji! Nell’introduzione del libro “La Slavia friulana - Lingue e culture. Resia, Torre, Natisone, Bibliografia ragionata” (1995) l’autore, il professore Roberto Dapit, scrive: “Nel presente studio ho scelto la definizione di “Slavia Friulana” per designare l’area etnica e linguistica slovena del Friuli accomunata da simili vicende storiche, ossia la Val Resia, le Valli del Torre e del Natisone. Pur differenziandosi le une dalle altre, queste tre aree non solo rivelano in generale numerosi aspetti che le avvicina- no, ma in un certo senso si completano. Voglio dire che lo studioso, in un punto o nell’altro della Slavia Friulana, può trovare conservati elementi e varianti di una stessa entità etni-co-linguistica che, in termini molto ampi, permettono di ricostruire una particolare dimensione, riconducibile in ultima analisi ad un’unità”. Parole molto chiare sulla na- tura dei dialetti parlati nella Slavia Friulana. Queste sono utili come introduzione per una curiosità rilevata proprio su questo giornale e, precisamente, sul numero del 17 aprile 2008. A pagina 8, nella rubrica “Baudouin de Courtenay nella valle del Torre”, a cura di Bruna Balloch, è riportata, nel testo dialettale, la seguente frase: “Mi - zlediiamo nóme sin - dé- sat pó slovijski; azat to - wljšže tùw - làski, pér furlàn, pér - fur-làn per - plùj”. Nella traduzione in italiano notiamo che la parola “zlediiamo” viene riproposta pari pari poiché, probabilmente, questa parola non è conosciuta dalla traduttrice forse perchè non più frequentemente usata. La riconosciamo invece molto bene noi, a Resia, che la usiamo quotidianamen- te! “Zleduamo” significa contiamo. I verbi resiani zgedat (perfettivo) e z(g)liduwat (imperfettivo) derivano dal verbo gledat (sloveno standard gledati) che significa guardare, cioè guardare con attenzione, osservare, cioè contare. La frase sarebbe quindi: “Noi contiamo fino a dieci in sloveno, poi entra il friulano,...” Un ottimo esempio che di- mostra come la parentela tra il resiano e le varianti dialettali parlate nelle valli del Torre e del Natisone sia stretta. Per concludere, cito anche il professore Flan Steenwijk, che segue Resia da una ventina d’anni. Nel suo ultimo contributo, apparso sul Naš Glas - La nostra voce (dicembre 2008) conclude dicendo: “...In assenza di convincenti prove linguistiche, ogni ipotesi che vuole mettere in dubbio la parentela stretta con i dialetti sloveni vicini rimane un passatempo da dilettanti”. (LN) Zavod za slovensko izobraževanje in Institut za slovensko kulturo vabita na poletne tečaje slovenščine Center za slovenščino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabi v LJUBLJANO 3. MLADINSKA POLETNA ŠOLA 30. 6.-11. 7. 2008 Za mlade od 14 do 17 let Vabilo mladim, da poleti obiščejo Ljubljano in se udeležijo tečaja slovenskega jezika, hkrati pa preživijo nepozabne počitnice! Dvotedenski tečaj obsega 4 šolske ure na dan oz. 20 ur na teden. Pred začetkom tečaja udeležence glede na njihovo predznanje slovenščine s kratkim preizkusom razporedijo v ustrezne skupine. Tečaj poteka na Srednji zdravstveni šoli na Poljanski cesti 61 v Ljubljani, udeleženci pa bivajo v Dijaškem domu Poljane (Potočnikova 3), ki je zraven šole. Za udeležence mladinske poletne šole v popoldanskem, večernem in nočnem času skrbijo vzgojitelji. > > > > > 27. POLETNA ŠOLA SLOVENSKEGA JEZIKA 200Ò 30.06.-25. 7. 2008 4-tedenski ali 30.06-11.7.2008 2-tedenski Za študente vsega sveta od 17 let naprej Bivanje v Dijaškem domu Poljane na Potočnikovi ulici 3 v Ljubljani. Izbirate lahko med dvo-ali štiritedenskim tečajem. Tečaj obsega 4 šolske ure na dan, to je 20 ur na teden. Pred začetkom tečaja bojo preizkusili znanje slovenskega jezika. Glede na rezultat boste razvrščeni v eno od začetnih, nadaljevalnih ali izpopolnjevalnih skupin. Tečaji potekajo na Srednji zdravstveni šoli na Poljanski cesti 61 v Ljubljani. > > > > > 44. SEMINARSLOVENSKEGA JEZIKA LITERATURE IN KULTURE Slovenski jezik, literatura, kultura in mediji 23/30. 6 - 11. 7. 2008 Za študente, raziskovalce, prevajalce, publiciste in drugi, ki se v tujini strokovno ukvarjajo s slovenščino in posredujejo vednosti o slovenski kulturi. Seminar zajema v dopoldanskem času lektorske vaje, predavanja, okrogle mize ali ustvarjalne delavnice, posebne tečaje, vaje iz fonetike, vaje iz konverzacije in individualno konverzacijo. Namestitev udeležencev je organizirana v Dijaškem domu Vič, na Gerbičevi 51/a, v predelu med zelenicami športnega parka Svoboda in stanovanjskih naseljem Murgle. Do fakultete je 15 minut hoje. > > > > > Univerza na Primorskem - Fakulteta za humanistične študije - Znanstveno raziskovalnega središča Koper vabijo v Koper MEDrTERAN5KA POLETNA ŠOLA Pre-misliti Evropo:konstrukcije novega 30.06-13.7.2008 Poletna šola je namenjena dodiplomskim in podiplomskim študentom, raziskovalcem in učiteljem, vsem strokovnjakom zainteresiranim za iskanje odgovorov na odprta vprašanja sodobne humanistike in družboslavja. > > > > > "HALO, TUKAJ 5L0VENSKI MEDITERAN!" 15. Poletni tečaji slovenskega jezika na Slovenski obali 14 - 27. 7. 2008 Poletni tečaji so namenjeni vsem, ki bi se radi naučili slovenskega jezika ali svoje znanje še izpopolnili, spoznali Slovenijo in njeno kulturo, hkrati pa preživeli dva prijetna tedna na morju. Namestitev udeležencev je organizirana v Dijaškem domu v Kopru. Informacije do 10. maja 2008 tel. 0432-731386/0432-727490 mail: isk.benecija@yEihoo.it - zavod_spe-ter@yEihoo.it Proposte per le vacanze / Predlogi za počitnice 12. TABOR SLOVENSKIH OTROK PO SVETU - Svetovni slovenski kongres Debeli Rtič (Slovenija) - Mladinsko zdravilišče in letovišče 26.7.-2.8.2008 Starost/ Età: od 10 do 15 let Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa že od leta 1996 dalje pripravlja v Sloveniji Tabor slovenskih otrok po svetu. Tabor je namenjen druženju mladih slovenskih rojakov iz zamejstva in po svetu. Bivanje v mladinskem domu/Sistemazione nella casa dello studente Na programu so lekcije slovenščine, igre, sprehodi in izleti v okolico, kopanje v morju Il programma prevede lezioni di lingua slovena, giochi, camminate e gite nei dintorni, bagni al mare Prispevek prehrane in nastanitve / Contributo vitto e alloggio: 180,00 euro info: www.slokongres.com KOLONIJE - Dijaški dom »S. Kosovel« Trst Spadiči-Parenzo (Hrvaška/Croazia) 20 - 28.7.2008 Bivanje v mladinskem domu »Siska« / Si- stemazione in casa dello studente. V programu razne dejavnosti in izleti. / II programma prevede varie attività ed escursioni. Starost/ Età: 7 - 15 let/anni Cena prehrane in nastanitve / Costo vitto e alloggio: 285,00 euro POHORJE - Dom Planinka 27.06 - 06.07 Bivanje v “Domu Kavka”/ Sistemazione in casa dello studente V programu razne dejavnosti in izleti. / II programma prevede varie attività ed escursioni. Starost/ Età: 6 - 16 let/anni Cena prehrane in nastanitve / Costo vitto e alloggio: 290,00 euro info: www.sddsk.org In še.... aktivne počitnice v Sloveniji v domovih CŠOD dobiš na www.csod.si/pocitnice/aktiv-ne2005.htm Informacije do 10. maja 2008 ZAVOD ZA SLOVENSKO IZOBRAŽEVANJE in INŠTITUT ZA SLOVENSKO KULTURO, tel. 0432-731386/0432-727490 mail: isk.benecija@yahoo.it - zavod_spe-ter@yahoo.it TBtUldcHlL/l' Cóitrée/ioy 7(h orro SSi Or - oa - Sublde o - béw kolàro, pótìq, ò - parSòw („- Sòw») dòw 658-Malino. Dòw-par-'Wékaco so-storlb kazòij pàr-gaa-bràjdb, anzàt so-razdk'lt-à; [»aif] só-kudàlb Àxjam,, k o-nósi, kè ni -nósijo Subjòiìb ànu Malinct, kè ni-nósijo-dòw bòw, dòw-'Wàxtaij. 654 Invice to -je wsà pùr-volè-di-d\jo (,-od-Bòa*). Éjgelè nì-umar-jó (*-marjó*) po-Stjèri (»-Stjère*)-pèt pò-3ornàdb (*pó-dne»); ni-ja-podlšžijo tènie-zwonjètb (*zwonjétb*). 655 Ò - se - udàrbw tòw - Ito. Ajizit 6 - obéziw [»o-jà- obézow») 656Ito, zòh uà-mò-oSèepjé (*offiepjè*). To-à dam-pjèd, dan-òàs, k ò-je bélan. 657 So-spjélb roéàre, ma jd-saiì-zdbiw rožkrt zawòj-wàs; za -twiS-tànt o-jé-mb< (*za-twé-tànt o-me-jè<*) Bwóx-pomàtb; za-twé to-bò, kàr-bo-tn Bwòx. 668 Jà-Baq-jjujòw iuj saij-wodipòw Stjéri òentèzime; ag jinvèce 659Ò-mb-dàw diui- Subljan nóme tri. Ai^zàt sari - Stwéraw èè no -partido; a^zàt o-sari-zflb'bw, àri amo - bla p\ie. 660 Ó-js tle-ddle dàrp, k ò-Savalà, ma o-ne-znà šbvblktb. 0-njé -kopàii jètb jédns senics bó ku (*bwój kuj*) daij-mdrd. Ori nóme 661 Sbvblà àn o-njé-(»-ni-*) kopàiyjètb jédns. Ò-so-braìin, („-xwàle*) wsdkb - dArp za - téma senicamb, aiizàt o - njé - kopàri jédns jètb. 662 Tlè Pbkórja ò-ss-smejé (*-smsé*) tfénds-jédns-raèwJins, [„<5énc3 -vjédats za-kw©*]. 663 Preberita sówse-twó, kè ste-pisbw pràj. 664 Žnidar èàsi o - šiwa ljépo (*ljépo*), a Alisi o - šiiva àrdo, a èàsi Stràmpo („kriwo*), jé o-raóre lè utaldt.s-(,tak£ì<^i£) = = 8 ali več 6-8 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne o / 3-6 m/s >6 m/s t 0-5 mm i 4 5-10 mm i 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponočje na razpolago «guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 SETTEMBRE I DICEMBRE 2007 lž Čedada v Videm: ob 5.55*, 6.34*, 6.50*, 7.13, 7.36*, 8.10, 9.00, 10.00, 11.00, 11.59, 12.15*, 12.37, 12.58*, 13.20, 13.42*, 14.04, 14.26*, 15.06, 15.50, 17.13, 18.05, 19.20, 20.15 Iz Vidma v Čedad: ob 6.14*, 6.53*, 7.16*, 7.39, 8.13*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.18, 12.40*, 13.01, 13.23*, 13.45, 14.07*, 14.29, 14.46*, 15.26, 16.40, 17.40, 18.45, 19.55, 22.15 * samuo čez tiedan Bolnica Čedad ... 7081 Bolnica Videm .. .5521 Policija - Prva pomoč .. ....113 Komisarjat Čedad .703046 Karabinierji ....112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Čedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481-773224 Muzej Čedad .700700 Čedajska knjižnica .732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Špeter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost ... .727325 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 9. DO 15. MAJA Špietar tel. 727023 - Prapotno tel. 713022 Čedad (Fornasaro) tel. 731175 - Ukve tel. 60395 Kam po bencin / Distributori di turno NEDIEJA 11. MAJA Ažla (kjer so fabrike) - Q8 Čedad (na pot pruoti Šenčurju) - Agip Čedad (blizu Tre pietre)