STROKOVNO IZRAZJE
20
TIPOGRAFSKI
GESLOVNIK
A
AKCENT (accent)
Znamenje za naglas; navadno nad črko (slovenski jezik), tudi pod črko.
AKCENTIRANA ČRKA (accented letter)
Črka, pri kateri je akcent del črkovne podobe; glej PODOBA ČRKE.
AKCIDENČNA PISAVA (glyphic, decorativ, display)
Črke posebnih oblik, npr.: votle,črtkane,črtane, okrašene, osenčene, podvojene ališe
večkrat pomnožene poteze, šablonizirane idr.; glej tudi dekorativna pisava, pisava za
naslove.
ALDINE KURZIVNA PISAVA (Aldine italic)
Prva kurzivna pisava, 1501. jo je izdelal Francesco Griffo za Aldusa Manutiusa;
glej KURZIVNA ČRKA.
ANGLEŠKI NAREKOVAJ; glej ZGORNJI NAREKOVAJ
ANGLOSAŠKI MERSKI SISTEM (point system, Anglo-American system)
Osnovna enota pica [pajka] (zaokroženo) meri 4,218 mm, razdeljena na 12 pik, pika
(zaokroženo) meri 0,351 mm; glej TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM.
APOSTROF; glej OPUŠČAJ
ARABSKA ŠTEVILKA (Arabic numeral, Arabic figure)
Številčni znak (števka) za zapisovanje števil; v Evropo naj bi to obliko števk prinesli
Arabci; danes je splošno uporabljana; oblikovno ločimo: navadno arabskoštevilko, re-
nesančno številko; glej RIMSKA ŠTEVILKA.
ASCENDER; glej PODALJŠEK NAVZGOR
ASCII (ASCII; American Standard Code for Information Interchange)
Ameriška standardna koda za informacijsko izmenjavo; glej NABOR ZNAKOV ASCII.
ASTERISK (asterisk)
Zvezdica za označevanje opomb; glej OPOMBA.
ATM (ATM; Adobe Type Manager)
Kratica za program Adobovo tipografsko upravljanje; program omogoča, da pisave na
zaslonu vidimo, kot bi bile izpisane z laserskim tiskalnikom; vektorske oz. obrisne pi-
save spremeni v bitne; omogoča, da pri dodatni deformaciji črke njeni robovi niso do-
datno nazobčani; uporablja pisave Type 1.
B
BAROČNA PISAVA (transitional)
Spada v sklop dvodebelinskih pisav, povečana je razlika vširini tankih in podebeljenih
potez, podebeljene poteze sože skoraj pokončne, serifi so bolj položni, prečna poteza
pri minuskuli e je ravna in nad sredino, naklon pri kurzivnihčrkah je največkrat pod ko-
tom 15°.
BEL ROB (margin)
Tipografsko nepotiskan prostor med zrcalom in robom lista; beli robovi okoli zrcala so
pri knjigah v določenem razmerju, notranji rob je najožji, zgornji malo širši, zunanji še
širši in spodnji najširši, npr.: 2 : 2,5 : 3 : 3,5; glej tudi prazen rob; glej ZRCALO.
BEL PROSTOR; glej PRAZEN PROSTOR
BELINA; glej PRAZEN PROSTOR
BENEŠKA RENESANČNA PISAVA (humanist, venetian)
Spada v sklop dvodebelinskih pisav; zgodnja renesančna pisava; osnovne poteze so
vertikalne, okrogla podebeljena poteza ima skoraj obliko kroga, srednji črkovni pas je
zmerno visok, izrazito poševen zgornji serif pri minuskulah, rahlo poševna spodnja se-
rifa na obeh straneh glavne poteze, prečna poteza pri minuskuli e je poševna; glej RE-
NESANČNA PISAVA.
BERLJIVOST (readability)
Dojemanje besedila v povezavi njegove tipografske ponazoritve in vsebine; navadno
merjena s hitrostjo branja in pomnjenjem besedila; glej ČITLJIVOST.
BÉZIEROVA KRIVULJA (Bézeir curve)
Gladka geometrijska krivulja, določena s štirimi točkami; prvi dve določata začetek in
konec krivulje, drugi dve njeno ukrivljenost; povezava obeh parov točk podaja tangenti
na krivuljo v izhodiščni in končni točki; uporabna v številnih računalniških programih
za načrtovanje in risanje.
BIT (bit)
Osnovna, najmanjša enota informacije oz. mera za količino informacije v računalni-
štvu; informacija lahko zavzame dve vrednosti: 0 ali 1 oz. resnično ali lažno ali kot od-
govor na vprašanje: da ali ne.
BITNA PISAVA (bit-mapped font)
Pisava, katere znaki so sestavljeni iz točk; njena slabost: ni mogoče poljubno spremi-
njati velikosti, saj se ne prilagaja spremenjenim ločljivostim; glej VEKTORSKA PISAVA.
BORGIS (bourgeois)
Ime za stopnjo pisave velikosti 9 enot; glej TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM.
BRILJANT (minikin)
Ime za stopnjo pisave velikosti 3 enote; glej TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM.
C
CELEC (em quad, em, mutton)
Kvadrat s stranico velikosti stopnje pisave.
CICERO (pica)
Osnovna tipografska merska enota Didotovega merskega sistema, meri (zaokroženo)
4,513 mm, razdeljen na 12 enot.
Č
ČITLJIVOST (legibility)
Dojemanje besedila glede na tipografsko ponazoritev; na to vplivajo: oblika pisave (vr-
sta in različica), velikost srednjega črkovnega pasu, oblika in velikost serifov, velikost
pisave idr.; navadno merjena s hitrostjo branja in pomnjenjem besedila; glej BERLJI-
VOST.
ČLEN; glej PARAGRAF
ČOLN (galley)
Podlaga za postavitev stavka; sestavljen iz cinkove ali jeklene plošče in železnega
okvirja na treh straneh,četrta stran je prosta, dve stranici (leva in desna) okvirja segata
nekoliko čez ploščo.

OGLAS
21
www.mondibp.com
Zdaj s certifi -
katom FSC!
Kdor ima visoka 
priËakovanja, tiska na Color Copy.
By buying products with 
the FSC label you are 
supporting the growth of 
responsible forest 
management worldwide
SGS-COC-0639
© 1996 
Forest Stewardship Council A.C.
Color Copy – the leading paper.
Papir vam zagotavlja izredno ostre odtise, sijajne barve in izjemen 
nanos le-teh. Prehodnost papirja skozi naprave je odliËna in bistveno 
zmanjπuje obrabo tiskalnikov. OdloËite se πe danes za vodilni papir 
in izdelelajte tudi vi odliËne dokumente za posebne priloænosti!
Piπite nam na: mondibpscp@mondibp.com

TIPOGRAFIJA
22
ČRKOVNA ČRTA (baseline)
Spodnja meja podobe črke; glej tudi osnovna črta.
ČRKOVNA DRUŽINA; glej VRSTA PISAVE
ČRKOVNA PODOBA; glej PODOBA ČRKE
ČRKOVNA PODSKUPINA; glej PODSKUPINA PISAV
ČRKOVNA SKUPINA; glej SKUPINA PISAV
ČRKOVNA VIŠINA (height to paper)
Višina svinčenega ulitka od podnožja do vrha s podobo črke.
ČRKOVNA VRSTA; glej RAZLIČICA PISAVE
ČRKOVNI RAZDELILNIK; glej FONT
ČRKOVNI SLOG; glej SKUPINA PISAV
ČRKOVNJAK (type case, composing case, case)
Predal, v katerem so razporejeni črkovni znaki in drobno polnilno gradivo
ene stopnje črk ene garniture pisave.
ČRTA VERZALKE (cap line, capital line)
Zgornja meja črkovne podobe verzalke.
D
DALJŠI POMIŠLJAJ; glej DOLGI POMIŠLJAJ
DEBLO (shank, stem, body)
Pokončni kvader iz svinčeve zlitine, na katerem je ulita podoba črke; glej tudi
svinčeni ulitek.
DEKORATIVNA PISAVA; glej AKCIDENČNA PISAVA
DELEATUR (deletion mark, delete)
Korekturno znamenje, pomeni: odstraniti.
DELJAJ (hyphen)
Levostična kratka črtica na koncu vrste besedila; zaznamuje deljenost besede;
glej tudi vezaj.
DESCENDER; glej PODALJŠEK NAVZDOL
DESNO NASLONILO (ragged left, flush right)
Vrstice besedila so poravnane na desni strani, leva stran je neporavnana;
glej PORAVNAVA BESEDILA.
DIAMANT (diamond)
Ime za stopnjo pisave velikosti 4 enote; glej TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM.
DIDOTOV MERSKI SISTEM (Didot system, Continental system)
Osnovna enota cicero (zaokroženo) meri 4,513 mm, razdeljen na 12 enot, enota
(zaokroženo) meri 0,376 mm; glej tudi normalni merski sistem;
glej TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM.
DIVIZ; glej DELJAJ
DNO ČRKE (vertex)
Spodnji delčrkovne podobe, pogosto segačezčrkovnočrto, npr. pričrkah: v, V, w, W.
DODELANA LINEARNA PISAVA (neo-grotesque)
Spada v sklop enodebelinskih pisav; podskupina linearne pisave; minimalna razlika v
podebelitvi potez ali pa je sploh ni; glej LINEARNA PISAVA.
DOLGI POMIŠLJAJ (em-dash, em-rule)
Stična ali nestična dolga (najdaljša)črtica; v slovenščini ni večširoko uporabljan; izje-
moma se uporablja nestično za ločevanje povedi iz različnih besedil; glej tudi
podaljšani pomišljaj, daljši pomišljaj; glej POMIŠLJAJ.
DPI (dpi; dots per inch)
Kratica zaštevilo točk na palec; merilo za gostoto prikaza oz. izpisa,število točk na dol-
žini enega palca (25,4 mm); glej LOČLJIVOST.
DRUŽINA PISAV (typeface family, family)
Vse garniture pisave enega imena, npr.: svetla, navadna, polkrepka, krepka, kurzivna
times; novejši izraz: vrsta pisave; glej tudi črkovna družina, glej VRSTA PISAVE.
DTP MERSKI SISTEM (DTP point system)
Osnovna enota pica [pajka] (zaokroženo) meri 4,233 mm, razdeljena na 12 pik, pika
(zaokroženo) meri 0,352 mm; glej TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM.
DVOJNI NAREKOVAJ (double quotation mark)
Desno- in levostično ločilo; zaznamuje: dobesedni govor, citirano besedilo, posebni
poudarek ali pomen; v rabi najprej dvojni narekovaj, nato enojni narekovaj, oblikovno
morata biti enaka; glej tudi enojni narekovaj; spodnji-zgornji narekovaj, srednji nareko-
vaj; glej NAREKOVAJ.
DVOPIČJE (colon)
Levostično ali nestično ločilo; levostično zaznamuje: naštevanje, vrinjeni stavek;
nestično zaznamuje: razmerje, deljenje.
E
EGIPČANSKA PISAVA (slab serif, square serif)
Spada v sklop enodebelinskih pisav, serifi so pravokotnečrte, med njimi in osnovnimi
potezami je le majhna razlika v debelini, prečna poteza minuskule e je ravna in v sre-
dini ali za spoznanje višje; glej tudi pisava z oglatimi serifi.
EKSPONENT (superscript, superior)
Manjšištevilčni aličrkovni znak, zapisan višje od srednječrte; uporaben v matematič-
nih, kemijskih ipd. besedilih; glej INDEKS.
EKSTRA KREPKA ČRKA (heavy)
Črka z izrazito močno podebeljenimi potezami; glej NAVADNA ČRKA.
EKSTRA RAZŠIRJENA ČRKA (extra extended, extra expanded)
Črka z zelo razširjeno podobo črke; glej NAVADNA ČRKA.
EKSTRA ZOŽENA ČRKA (extra condensed, extra compressed)
Črka z zelo zoženo podobo črke; glej NAVADNA ČRKA.
ELEKTRONSKA KURZIVA (sloped, oblique)
Računalniško nagnjena črka v desno (ali v levo) pod določenim kotom; glej tudi
nagnjena črka; glej KURZIVNA ČRKA.
ENOJNI NAREKOVAJ (single quotation mark)
Desno- in levostično ločilo; zaznamuje določeno besedilo: posebni poudarek, pomen;
v rabi najprej dvojni narekovaj, nato enojni narekovaj (znotraj dvojnega narekovaja),
oblikovno morata biti enaka; glej tudi dvojni narekovaj; spodnji-zgornji narekovaj, sre-
dnji narekovaj; glej NAREKOVAJ.
ENOTA; glej TIPOGRAFSKA ENOTA
EPIGRAF; glej MOTO
ET (ampersand); Tipografsko znamenje (&); nadomešča veznik »in«.
F
FLEURON (fleuron)
Rastlinski okrasek, npr.: list, cvet.

OGLAS
23
FOLIO (1. folio; 2. folio; 3. folio)
1. List rokopisa oziroma manuskripta; 2.številka strani oz. lista v knjigi; 3. standardna
velikost pol papirja, zgibanih na polovico, tako tvorijo velikost knjige.
FONT (fount, font)
Računalniški zapis (računalniška koda) nabora vsehčrkovnih in nečrkovnih znakov ene
različice pisave in tudi določene velikosti; včasih je font označeval vse svinčenečrkov-
ne in nečrkovne znake ene različice pisave in ene velikosti, npr. kurzivna times new ro-
man velikosti 10 tipografskih enot; glej tudi črkovni razdelilnik; glej VRSTA PISAVE.
FRANCOSKA RENESANČNA PISAVA (garalde, Garamond old style)
Spada v sklop dvodebelinskih pisav; mlajša renesančna pisava; potezečrk so mehkej-
še, zgornji serifi bolj trikotno oblikovani, spodnji serifi krajši, prečna poteza pri minu-
skuli e je ravna, verzalke so pogosto nižje kakor minuskule, ki segajo v tudi v zgornjičr-
kovni pas, npr.: b, d, h, k, l; glej RENESANČNA PISAVA.
G
GARMOND (long primer)
Ime za stopnjo pisave velikosti 10 enot; glej TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM.
GARNITURA (series of type, type sort)
Vse stopnje oz. velikostičrk enega imena, npr.: times navadna od najmanjše do najve-
čje stopnje črk.
GEOMETRIJSKA LINEARNA PISAVA (geometric)
Spada v sklop enodebelinskih pisav; podskupina linearne pisave; oblikovana na osnov-
nih geometrijskih likih; glej LINEARNA PISAVA.
GLAJENJE KRIVULJ (1. anti-aliasing, smoothing; 2. hinting)
1. Zmanjševanje zobčanja krivulj, katere vzrok je premajhna ločljivost grafičnega pri-
kazovalnika, zaslona; glej ZOBČANJE KRIVULJ; 2. metoda za zmanjševanje zobčanja
krivulj pri izpisovanju različnih velikosti vektorske pisave.
GLAVA (1. head margin; 2. face)
1. Zgornji rob strani knjige (časopisa, revije ipd.); glej BELI ROB; 2. vrh svinčenega
ulitka.
GLAVNO BESEDILO (body text)
Besedilo, v katerem je zapisana osnovna, glavna vsebina; zanj mora biti uporabljena
primerno oblikovana pisava, primerne velikosti, ki omogoča hitro, enostavno branje;
navadno v velikosti od 8 do 12 tipografskih enot; glej tudi pisave za naslove.
GLIF (1. glyph; 2. glyph)
1. V računalniški pripravi besedila pomeni obliko posameznega znaka (npr. črka, šte-
vilka, ločilo) določene različice pisave, zapisano z znakovno kodo, potrebno za prikaz
znaka na zaslonu ali za izpis; npr. črka z akcentom potrebuje dva glifa oz. videza zna-
kov, enega za akcent, drugega za črko; glej tudi videz znaka; glej ZNAK, ZNAKOVNA
KODA; 2. grafični element na delovni površini računalnika, npr.: gumb, mapa.
GOTICA (black letter)
Pisava z lomljenimi potezami, npr.: tekstura, fraktura, rotunda, schwabacher; glej tudi
gotska pisava.
GOTSKA PISAVA; glej GOTICA
H
HRBET (1. gutter margin; 2. back)
1. Notranji rob strani knjige (časopisa, revije ipd.); glej BELI ROB; 2. zadnja ploskev
svinčenega ulitka.
HTML (HTML; HyperText Mark-up Language)
Kratica jezika za označevanje mnogovrstnega besedila; standardni jezik za predstavi-
tev dokumentov na svetovnem spletu, zasnovan na standardu SGML; definira strukturo
dokumenta in dovoljuje povezave mnogovrstnega besedila med deli besedila ter med
različnimi dokumenti; glej tudi XML; glej SGML.

TIPOGRAFSKI GESLOVNIK
24
HTTP (HTTP; HyperText Transfer Protocol)
Kratica internetnega protokola za izmenjavo mnogovrstnega besedila v svetovnem
spletu; najpomembnejši protokol v spletu; glej SVETOVNI SPLET.
HUMANISTIČNA LINEARNA PISAVA (humanist)
Spada v sklop enodebelinskih pisav; podskupina linearne pisave; ima več značilnosti
rokopisnih rimskih pisav; glej LINEARNA PISAVA.
H-VIŠINA; glej VELIKOST VERZALKE
I
INDEKS (subscript, inferior)
Manjšištevilčni aličrkovni znak, zapisan nižje odčrkovnečrte; uporaben v matematič-
nih, kemijskih ipd. besedilih; glej EKSPONENT.
INICIALKA (initial, raised cap, drop cap)
Začetnačrka v prvi vrstici poglavja ali dela besedila, za več stopenj večjačrka (običajno
verzalka), kot je glavno besedilo, segačez eno ali več vrstic besedila; ločimo: navadne,
okrašene in ilustrirane inicialke.
INKUNABULA (incunabula)
Prva tiskana knjiga, natisnjena do 31. decembra 1500; izraz izhaja iz latinske in cuna-
bulis, kar pomeni v zibki.
INTERNET (internet)
Med seboj povezuje omrežja različnih vrst in velikosti, ki uporabljajo komunikacijski
nabor TCP/IP; omogoča raznovrstne storitve, npr.: svetovni splet, elektronsko pošto,
novičarske skupine, telnet, prenos podatkov, iskanje informacij, klepetanje po raču-
nalniku; glej tudi medmrežje.
INTERPOLACIJA (1. interpolation; 2. interpolation)
1. Določitev (matematično) vmesnih vrednosti (npr. v širini podobe, podebelitvi potez)
med danima točkama; uporabno, npr. pri vektorskih oz. obrisnih pisavah; 2. določitev
prehodov barvnih odtenkov med danima barvama.
ISBN (ISBN; International Standard Book Number)
Mednarodna standardna številka knjige; definirana številka knjige v mednarodnem
sistemuštevilk knjig, desetmestnaštevilka, sestavljena izštirih delov:številke države,
številke založnika, številke knjige, kontrolne številke (obvezno enomestna številka).
ISO (ISO; International Standards Organization)
Mednarodna organizacija za standarde; mednarodni standardi v računalništvu omogo-
čajo izmenjavo podatkov med napravami različnih proizvajalcev; glej NABOR ZNAKOV
ISO.
ISSN (ISSN; International Standard Serial Number)
Mednarodna standarna številka publikacije; definirana številka publikacije (revije,
časopisa) v mednarodnem sistemu številk publikacij.
IZDOLBINA (counter)
Poglobljeni del med posameznimi potezami pri svinčeni črki.
IZPOSTAVLJEN UMIK (hanging indent)
Začetek prve vrste novega odstavka je na levem robu zrcala ali stolpca, naslednje vrste
odstavka so umaknjene v desno, npr. za velikost celca; glej UMIK.
K
KAPITELKA (small cap, small capital)
Verzalka, visoka kot srednji črkovni pas; ločimo: prave kapitelke (originalno izdelane),
elektronske kapitelke (verzalke, pomanjšane na velikost srednjega črkovnega pasu).
KAPLJA (tear [kaplja], ball [krog])
Pri nekaterih pisavah značilna poteza za minuskule: a, c, f, r; glej tudi krog.
KLASICISTIČNA PISAVA (modern, didone)
Spada v sklop dvodebelinskih pisav, največja razlika med tankimi in podebeljenimi po-
tezami, osi črk so pravokotne, serifi so tanki in vodoravni, prečna poteza minuskule e
je vodoravna in nekoliko nad sredino.
KLICAJ (exclamation mark)
Levostično končno ali nekončno ločilo; nekončno ločilo stoji znotraj oklepaja, zazna-
muje poseben poudarek; končno ločilo zaznamuje vzklično poved.
KLJUNAST SERIF (beaked serif)
Posebna oblika serifa, značilna za zaključek prečne črte, npr. pri majuskulah: E, L;
glej SERIF.
KODIRANJE ZNAKOV (character encoding)
Določanje kode (navadnoštevilčne) posameznemu znaku v celotnem naboručrkovnih
in nečrkovnih znakov; npr.če je znakovna koda zapisana 8-bitno, je tabela znakovnega
kodiranja omejena z 256 mesti; glej tudi znakovna koda; glej NABOR ZNAKOV.
KODNA TABELA; glej NABOR ZNAKOV
KOLONEL (minion)
Ime za stopnjo pisave velikosti 7 enot; glej TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM.
KONTRAST; glej TIPOGRAFSKI KONTRAST
KONUS (neck)
Del svinčene črke, ki daje krepkejšo podlago podobi črke in jo varuje pred obrabo.
KOREKTURA (correction)
Popravek napak, ki jih je naznačil korektor; ločimo: korekturo rokopisa, domačo korek-
turo, avtorsko korekturo, revizijo, superrevizijo.
KOREKTURNO ZNAMENJE (proof correction mark, proof mark)
Znamenje za označevanje napak v besedilu; glej KOREKTURA.
KREPKA ČRKA (bold)
Črka z močno podebeljenimi potezami; glej NAVADNA ČRKA.
KROG; glej KAPLJA
KURZIVNA ČRKA (italic)
Originalno nagnjena črka v desno pod določenim kotom; glej NAVADNA ČRKA.
K-VIŠINA; glej ZGORNJI ČRKOVNI PAS
L
LEVO NASLONILO (ragged right, flush left)
Vrstice besedila so poravnane na levi strani, desna stran je neporavnana; glej
PORAVNAVA BESEDILA.
LIGATURA (ligature)
Zveza dveh ali trehčrk na enem deblu oz. na eni osnovi; razlikujemo leksične (npr. æ,
œ, ß) in tipografske (npr. fi, fl, ff, ffi, ffl)* ligature (glej opombo na koncu prispevka).
LINEARNA PISAVA (sans serif, lineale)
Spada v sklop enodebelinskih pisav,črke nimajo serifov, prečna poteza minuskule e je
ravna in v sredini; delijo se na štiri podskupine: zgodnje linearne pisave, dodelane
linearne pisave, geometrijske linearne pisave, humanistične linearne pisave.
LOČLJIVOST (resolution)
Mera za določanje razločevanja med sosednjimi elementi (črtami ali točkami); ločimo,
npr. ločljivost: zaslona (prikaza), skenerja, tiskalnika (izpisa); glej DPI.
LOMLJENI OKLEPAJ (angle bracket)
Uporaben predvsem pri večkratnih ponovitvah oklepaja v oklepaju;
glej OKLEPAJ.

OGLAS
25

STROKOVNO IZRAZJE
26
M
MAJUSKULA (majuscule)
Velika črka, obsega srednji in zgornji, izjemoma tudi spodnji črkovni pas; glej
VERZALKA.
MARGINALIJA (marginal note, side note, marginalia)
Dopolnilno besedilo na robu strani knjige, pojasnjuje vsebino, navaja letnice, člene
ipd., lahko nadomešča naslov.
MATRICA (matrix)
Kos mehkejše kovine z vtisnjeno podobo črke; iz matrice se uliva poljubno število
enakih svinčenih črk.
MEDIJA (english)
Ime za stopnjo pisave velikosti 14 enot; glej TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM.
MEDMREŽJE; glej INTERNET
MESO (shoulder)
Prostor pod podobočrke in nad njo, omogoča enakomerne prostore med skupaj posta-
vljenimi vrsticami besedila.
MINUSKULA (minuscule, lower case letter)
Mala črka, obsega srednji črkovni pas, lahko srednji in zgornji ali srednji in spodnji
črkovni pas, redko vse tri.
MNOGOVRSTNA MATRICA (multiple master)
Različica pisave PostScript, vsebuje dve ali več matric; omogoča prilagajanješirine po-
tez velikosti pisave; med matricama z ultra svetlo in ultra krepko podobo je mogoče
z interpolacijo dobiti preostale, po jakosti različne podobečrke; vsebuje dve (širinačr-
ke in širina poteze) ali štiri osi (širina črke, širina poteze, velikost črke, oblika serifov
in drugih tipografskih dekoracij); glej tudi odprte pisave.
MOTO (epigraph)
Kratek izrek, citat, napis, pregovor v naslovni poli knjige ali na začetku poglavja;
glej tudi epigraf.
MREŽA (grid)
Velikost in oblika zrcala z dodatnimi, pomožnimi linijami, lahko so: vertikalne, horizon-
talne, potekajo po diagonali, krivulji; uporabljane npr. za:širino inštevilo stolpcev, pra-
zen prostor med njimi, dolžino vrst glavnega besedila in marginalij, prazen prostor med
njimi, določitev prostora, namenjenega drugim grafičnim elementom; glej ZRCALO.
N
NABOR ZNAKOV (character set, code set)
Množica znakov določene pisave oz. množica znakov, katere posamezna naprava pre-
pozna, z natančno določeno številsko kodo, uporabno pri shranjevanju in prenašanju
besedila; po številu bitov ločimo nabore znakov: 7-bitni (ASCII), 8-bitni (ISO), 16-bitni
(Unicode); glej tudi kodna tabela, kodiranje znakov, znakovna koda.
NABOR ZNAKOV ASCII (ASCII character set)
Standardizirani 7-bitni nabor znakov, obsega 128 mest; glej tudi ASCII; glej NABOR
ZNAKOV.
NABOR ZNAKOV ISO (ISO character set)
Nabor znakov ISO 8859, prilagojen večjezičnim okoljem, npr.: ISO 8859-1 (Latin 1) za
jezike zahodne Evrope in svahili, ISO 8859-2 (Latin 2) za jezike srednje (centralne) in
vzhodne Evrope (tudi slovenski jezik), ISO 8859-3 (Latin 3) za esperanto, ISO 8859-4
(Latin 4) predvsem za baltske jezike, ISO 8859-5 za jezike, zapisane v cirilici, ISO
8859-6 za arabščino, ISO 8859-7 za grški jezik, ISO 8859-8 za zapis hebrejskega je-
zika (jidiša), ISO 8859-9 (Latin 5) za turški jezik, ISO 8859-10 (Latin 6) za skandinavske
jezike, ISO 8859-11 za tajski jezik, ISO 8859-13 (Latin 7) izboljšana podpora za baltske
jezike, ISO 8859-14 (Latin 8) izboljšana podpora za keltski jezik, ISO 8859-15 (Latin 9
oz. Latin 0) izboljšana podpora za jezike zahodne Evrope; standardizirani 8-bitni nabor
znakov, obsega 256 mest; glej tudi ISO; glej NABOR ZNAKOV.
NABOR ZNAKOV UNICODE (Unicode character set)
Zasnovan na ISO/IEC 10646 (univerzalni nabor znakov), združuje več naborov znakov
(kodnih tabel) v enega; pokriva potrebe za zapisovanje večine svetovnih naravnih jezi-
kov, npr. koristen za jezike s posebnimi znaki (slovenski jezik); standardizirani 16-bitni
nabor znakov, obsega 65536 mest; glej NABOR ZNAKOV.
NAGNJENA ČRKA; glej ELEKTRONSKA KURZIVA
NAREKOVAJ (quotation mark)
Narekovaj zaznamuje navedek premega govora, citiranega besedila, poseben pomen
ali vrednost posamezne besede, besedne zveze; ločimo dvojni in enojni narekovaj;
v slovenščini uporabna spodnji-zgornji in srednji narekovaj; glej tudi spodnji-zgornji
narekovaj, srednji narekovaj; glej ENOJNI NAREKOVAJ, DVOJNI NAREKOVAJ.
NAVADNA ARABSKA ŠTEVILKA (lining figure, lining number)
Številka, sega v srednji in zgornji črkovni pas; glej tudi renesančna arabska številka;
glej ARABSKA ŠTEVILKA.
NAVADNA ČRKA (regular, book, roman)
Običajna, pokončna oblikačrke, potez nima posebej podebeljenih (polkrepka, krepka,
ekstra krepka črka, ultra krepka črka) ali stanjšanih (tanka, svetla, ultra svetla črka),
niti nagnjenih pod določenim kotom (kurzivna).
NAVADNI POMIŠLJAJ; glej POMIŠLJAJ
NAZOBČANJE KRIVULJ; glej ZOBČANJE KRIVULJ
NEGATIVNA ČRKA (cameo, inverse)
Bela črka na črni ali barvni podlagi, ozadju.
NEGATIVNA POŠEVNICA (back slash, backward slash)
Stično ločilo; npr. za zapisovanje ločevanja imenikov, podimenikov, datotek; glej
POŠEVNICA.
NOGA (1. foot margin)
1. Spodnji rob strani knjige (časopisa, revije ipd.); glej BELI ROB; 2. glej PODNOŽJE;
3. glej SPODNJI KRAK.
NONPAREJ (nonpareil)
Ime za stopnjo pisave velikosti 6 enot; glej TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM.
NORMA (direction mark)
Oznaka na dnu prve strani knjigoveške pole, vsebuje naslov knjižnega dela ali ime
avtorja, stoji za signaturo v isti vrsti; v pomoč knjigovezu, da lahko pravilno, po vrstnem
redu, zbere knjigoveške pole v knjižni blok; glej SIGNATURA.
NORMALNI MERSKI SISTEM; glej DIDOTOV MERSKI SISTEM
NOTRANJI DEL ČRKE (counter)
Notranjost podobe črke; lahko je zaprt, npr. pri minuskulah: a, b, d, g, o, p; lahko je
odprt oz. delno odprt, npr. pri minuskulah: c, č, h, m, n, u, v.
NOVI DIDOTOV CICERO (new Didot pica)
Osnovna tipografska merska enota novega Didotovega sistema meri 4,500 mm,
razdeljena na 12 enot; glej CICERO.
NOVI DIDOTOV SISTEM (new Didot system)
Vpeljan 1978, osnovna tipografska merska enota novi Didotov cicero meri 4,500 mm,
razdeljen na 12 enot, enota meri 0,375 mm; glej DIDOTOV MERSKI SISTEM, TIPOGRAF-
SKI MERSKI SISTEM.
O
OBLI SERIF (bracketed serif, adnate serif)
Najbolj razširjena oblika serifa; med potezo in serifom je postopen, obel prehod; znači-
len za renesančne in baročne pisave; glej SERIF.

OGLAS
27
OBRISNA PISAVA; glej VEKTORSKA PISAVA
ODPRTA PISAVA (OpenType)
Pisava, združuje tehnologijo pisav PostScript in TrueType; odpravila naj bi probleme
v (ne)kompatibilnosti zapisov pisav; vsebuje del tehnologije mnogovrstnih matric; za
nabor znakov na voljo 65536 mest; glej tudi pisava OpenType, mnogovrstna matrica;
glej VEKTORSKA PISAVA.
OGLATI OKLEPAJ (square bracket)
Oglati oklepaj se uporablja za oklepaj v oklepaju; tudi za oštevilčenje literaturnih virov;
glej OKLEPAJ.
OGLATI SERIF (slab serif, square serif)
Serif v obliki pravokotnega nastavka, enake oz. skoraj enake debeline kot potezečrke,
prehod med potezo in serifom je oster; značilen za egipčanske pisave; glej SERIF.
OKLEPAJ (bracket)
Dvodelno ločilo (uklepaj, zaklepaj); loči: variacije, dopolnitve, podatke v besedilu, dele
besede ali besedne zveze, vrinjene dele stavkov ali stavke od glavnega dela povedi;
zaklepaj je enodelno ločilo, večinoma neskladenjsko; ločimo: okrogli oklepaj, oglati
oklepaj, zaviti oklepaj, lomljeni oklepaj.
OKO (eye). Notranjost pri minuskuli e.
OKROGLA POTEZA (bowl)
Zaprta ali samo delno zaprta okrogla oz. ovalna poteza; značilna npr. za črke: b, B, g,
o, O, p, P, q.
OKROGLI OKLEPAJ (parenthes)
V splošni rabi najbolj uporabljan oklepaj; kot zaklepaj se večinoma uporablja okrogli
zaklepaj; glej OKLEPAJ.
OPOMBA (footnote)
Pojasnilo k besedilu, stavljeno na dnu strani, koncu poglavja ali knjige; opombe so na-
vadno označene na dva načina: z zvezdicami (asteriski) ali sštevilkami; dvojne opom-
be so včasih označene: z znamenjem za stopinje ali z znamenjem za smrt.
OPTIČNO IZENAČEVANJE (letterspacing, letterfit)
Izenačevanje beline s povečevanjem ali z zmanjševanjem prostorov medčrkami, pred-
vsem verzalkami in kapitelkami.
OPUŠČAJ (apostrophe)
Zaznamuje izpuščenočrko, del besede; popolnoma stično, levo- in desnostično ločilo;
glej tudi apostrof.
OSNOVNA ČRTA; glej ČRKOVNA ČRTA
OSNOVNA POTEZA (stem, stroke)
Glavna potezačrkovne podobe; pri nekaterihčrkah je navpična, npr.: b, B, k, K, l, L; pri
drugih črkah je poševna, npr.: A, v, V.
P
PAGINA (page number)
Številka strani v knjigi (časopisu, reviji ipd.).
PAGINACIJA (page numbering, pagination)
Oštevilčenje strani s paginami; ločimo mrtvo in živo paginacijo; glej PAGINA.
PANKRT (orphan)
Prva vrstica novega odstavka in hkrati zadnja vrstica na strani ali v stolpcu; glej tudi si-
rota; glej VDOVA.
PARAGRAF (1. paragraph, pilcrow; 2. section)
1. Tipografsko znamenje (¶); označuje nov odstavek; uporabno kot dekorativno zna-
menje za nov odstavek; uporabljano nestično; 2. tipografsko znamenje (§); nadomešča
izraz člen; uporabljano nestično; glej tudi člen.

GRAFIČNO OBLIKOVANJE
28
PATRICA (punch)
Podolgovat kvader iz kovine, na vrhu ima zrcalno podobo črke; glej tudi pečatnik.
PDF (PDF; Portable Document File)
Kratica enostavno prenosljivega zapisa dokumenta; format zapisa, omogoča nespre-
menjen opis besedila, slikovnega gradiva, oblike strani ali mnogovrstnih povezav; glej
POSTSCRIPT.
PDL (PDL; Page Description Language)
Kratica jezika za opis strani; programski jezik za opisovanje posamezne strani besedila
in slikovnega gradiva.
PEČATNIK; glej PATRICA
PERL (pearl)
Ime za stopnjo pisave velikosti 5 enot; glej TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM.
PETA (spur). Dodatna poteza, pri nekaterih vrstah pisav značilna za majuskulo G.
PETIT (brevier)
Ime za stopnjo pisave velikosti 8 enot; glej TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM.
PI PISAVA (Pi font)
Pisava, vsebuje nečrkovne in neštevilčne znake, npr.: posebne znake in simbole, ma-
tematična znamenja, tudi dekorativne okraske; glej tudi slikovna pisava.
PIKA (1. full-stop)
1. Končno in nekončno levostično ali stično ločilo; 2. glej TIPOGRAFSKA ENOTA.
PISAVA OPENTYPE; glej ODPRTA PISAVA
PISAVA POSTSCRIPT (PostScript font)
Vektorska pisava, omogoča lep izpis črk pri poljubni velikosti; glej tudi pisava Type 1;
glej VEKTORSKA PISAVA.
PISAVA TRUETYPE (TrueType)
Vektorska pisava, sestavljena iz dveh delov: sistemski del (skrbi za pravilno prikazova-
nje pisav) in pisava, ta je shranjena v datoteki, na pomnilnik se naloži po potrebi; glej
VEKTORSKA PISAVA.
PISAVA TYPE 1 (Type 1)
Standard za digitalne pisave; PostScript vektorska oz. obrisna pisava, vključuje glaje-
nje; vsebuje tudi zaslonsko, bitno pisavo; obstajali sta pisavi Type 2 in Type 3, vendar
ne več (Type 2) oz. sta spremenjeni v Type 1 (Type 3); glej PISAVA POSTSCRIPT.
PISAVA Z OGLATIMI SERIFI; glej EGIPČANSKA PISAVA
PISAVA ZA NASLOVE (headline typeface)
Pisava za naslove oz. naslovne vrste besedila; navadno večje stopnje oz. velikosti, lah-
ko tudi drugačne oblike kot pisava, uporabljena za glavno besedilo; pisave za naslove
ne vsebujejo vedno celega naboračrkovnih in nečrkovnih znakov kot pisave za glavno
besedilo; navadno v velikosti, večji kot 14 tipografskih enot; glej tudi glavno besedilo.
PODALJŠANI POMIŠLJAJ; glej DOLGI POMIŠLJAJ
PODALJŠEK NAVZDOL (descender)
Del črkovne podobe, sega v spodnji črkovni pas; značilen za minuskule: g, j, p, q, y;
glej tudi descender, rep.
PODALJŠEK NAVZGOR (ascender)
Del črkovne podobe, sega v zgornji črkovni pas; značilen za minuskule: b, d, f, h, k, l,
t; glej tudi ascender, vrat.
PODEBELITEV (weight)
Širina posameznih potez črke je pri različicah pisave z različno podebelitvijo različna,
nanaša se na različice pisave: ultra svetla, svetla, tanka, polkrepka, krepka, ekstra
krepka, ultra krepka; starejši izraz: širina reza; glej tudi širina reza.
PODNOŽJE (feet)
Spodnja ploskev svinčenega ulitka; glej NOGA.
PODOBA ČRKE (face, character)
Stvarna oblika črke.
PODPIČJE (semicolon)
Levostično nekončno ločilo; loči posamezne dele povedi krepkeje kot vejica inšibkeje
kot pika.
PODSKUPINA PISAV (subdivision of group of typefaces, subgroup of typefaces)
Več vrst ali družin pisav skupaj, po značaju ali slogu so si med seboj podobne; značilno
za skupino linearnih pisav, npr. geometrijske linearne pisave; glej tudi črkovna pod-
skupina; glej SKUPINA PISAV.
POLKREPKA ČRKA (medium)
Črka z nekoliko podebeljenimi potezami; glej NAVADNA ČRKA.
POLNI FORMAT (justify)
Vrstice besedila so poravnane na levi in desni strani; glej PORAVNAVA BESEDILA.
POLNILNO GRADIVO (spacing material, blank material)
Svinčeno gradivo za zapolnjevanje praznega prostora, npr.: razpirala ali spaciji,
kvadrati, medvrstniki, reglete.
POLOVINEC (en quad, en, nut)
Polovica celca; glej CELEC.
POMIŠLJAJ (en-rule, en-dash)
Stično ali nestično ločilo; po obliki daljšačrtica kot vezaj ali deljaj; oblikovno ločimo na-
vadni in dolgi pomišljaj (izjemoma v rabi); enodelni nestični pomišljaj zamenjuje vejico
pri poudarjanju besede, misli, nakazuje nasprotje, zvezo, razmerje, namesto nareko-
vajev uvaja navedek premega govora, zamenjuje pomen minusa, zamenjuje odstavčne
številke aličrke; dvodelni nestični pomišljaj loči vrinjeni stavek od drugega dela povedi;
stični enodelni pomišljaj nadomešča predlog »do«; glej tudi navadni pomišljaj.
PORAVNAVA BESEDILA (alignment)
Besedilo je stavljeno oz. poravnano na različne načine, npr. na: levo naslonilo, desno
naslonilo, polni format, sredinsko.
POSTSCRIPT (PostScript)
Programski jezik za opisovanje (določanje) besedila, slikovnega gradiva in oblike stra-
ni; neodvisen od strojne opreme; omogoča uporabo vektorskih oz. obrisnih pisav;
glej tudi PDF.
POŠEVNA POTEZA (diagonal)
Značilna za črke: A, M, N, v, V, z, Z, ž, Ž, x, X, w, W.
POŠEVNICA (slash, virgule, solidus, slant)
Večinoma stično ločilo; nadomešča pomen: ali, oziroma, skozi, na, ulomljeno; zazna-
muje mejo med deli besede, povedi; nestično ločilo zaznamuje verze, ki niso pisani
v svojih vrsticah; glej tudi negativna poševnica.
PRAZEN PROSTOR (white space)
Nepotiskan oz. nezapolnjen prostor na strani oz. površini; pomemben element v grafič-
nem oblikovanju; glej tudi bel prostor, belina.
PRAZEN ROB; glej BEL ROB
PREČNA ČRTA (cross stroke)
Na obeh straneh ali samo na eni strani prosta poteza črke, značilna npr. za črke:
E, f , t, T.
PREČNA POTEZA (cross bar)
Poteza črke, na obeh straneh omejena z drugima potezama, značilna npr. za črke:
A, e, H.

OGLAS
29
PREHOD (bracket, serif bracket)
Povezuje osnovno ali tanko potezo črke s serifom.
PRESLEDEK OB ČRKI (side bearing, left and right side bearing)
Prostor na vsaki strani podobe črke; omogoča enakomerne presledke med skupaj
postavljenimi črkami.
PRIREZOVANJE (kerning)
Izenačitev beline z zmanjševanjem prostorov med parom črk, npr.: Ta, Te, To, Va, AT,
AV, FA, LV, LT, TA.
P-VIŠINA; glej SPODNJI ČRKOVNI PAS
R
RAMA (shoulder)
Zaobljena poteza, nadaljuje se v ravno potezo in ne v okroglo; značilna npr. za črke:
a, f, h, j, n, P, R, t, u.
RAZLIČICA PISAVE (typeface, face)
Ena od različic črk določene vrste pisave, npr. times kurzivna črka; glej tudi črkovna
vrsta; glej VRSTA PISAVE.
RAZMIK (line space, leading)
Prostor med vrsticami, merjen od črkovne črte ene vrstice besedila do črkovne črte
druge vrstice besedila.
RAZMIKANJE (leading)
Povečevanje prostorov med vrsticami besedila; glej RAZMIK.
RAZPIRANJE (tracking)
Povečevanje prostorov med črkami; glej SPACIONIRANJE.
RAZPOREDITEV TIPK (keyboard layout, kayboard mapping)
Vrste tipk in njihova razvrstitev na tipkovnici; različni operacijski sistemi imajo različno
razporeditev tipk, opazno v številu in razporeditvi posebnih krmilnih in funkcijskih tipk;
črkovne tipke so razporejene po različnem vrstnem redu za različne jezike, npr. vrstni
red QWERTY na ameriških tipkovnicah (tudi na slovenskih), vrstni red QWERTZ na
nemških tipkovnicah (tudi na slovenskih).
RAZŠIRJENA ČRKA (extended, expanded)
Črka z razširjeno podobo črke; glej NAVADNA ČRKA.
RECTO (recto). Desna stran rokopisa, kodeksa; glej VERSO.
REKA (river)
Vertikalno povezan neprimerno povečan prazen prostor med besedami; opazno pri
ozkih stolpcih besedila.
RENESANČNA ARABSKA ŠTEVILKA (old style figure, non-lining figure)
Številka, sega v vse tričrkovne pasove, ima renesančno obliko; glej tudi navadna arab-
ska številka; glej ARABSKA ŠTEVILKA.
RENESANČNA PISAVA (old style, old face)
Spada v sklop dvodebelinskih pisav, zgornji serifi pri minuskulah b, d, h, i, j, k, l, m, n,
p, r, u so poševni, pod kotom 45°, pri verzalkah prehajajo v rahlo zaokroženo glavno
potezo; renesančne pisave se delijo v dve skupini: beneške renesančne pisave in fran-
coske renesančne pisave.
REP (1. tail)
1. Značilna poteza v spodnjem delu majuskule Q; 2. glej PODALJŠEK NAVZDOL.
RIMSKA ŠTEVILKA (Roman numeral, Roman figure)
Črkovni znak (števka) za zapisovanještevil; uporabo določili Rimljani; znak se sme po-
noviti največ trikrat, manjšo ali večjo vrednost dobimo z dodajanjem drugih znakov
pred ali za osnovnim znakom; danes se uporablja npr. za: oštevilčenje poglavij, pagi-
nacijo v naslovni poli, imena vladarjev, ne pa v datumih za zapisovanje mesecev in le-
tnic; pomen rimskihštevilk: I je 1, V je 5, X je 10, L je 50, C je 100, D je 500, M je 1000;
glej ARABSKA ŠTEVILKA.
RIP (RIP; Raster Image Processor)
Kratica za procesni računalnik; spreminja tipografske in druge grafične elemente
v elementarne točke, kakor ustreza ločljivosti izpisovalnika.
RISANA PISAVA (graphic)
Pisava, posneta po pisavah, napisanih s čopičem, trsko ipd.
ROKA; glej ZGORNJI KRAK
ROKOPISNA PISAVA (script)
Pisava, posneta po kaligrafskih pisavah, napisanih z različnimi pisali.
S
SERIF (serif)
Nastavek pri potezi črke; različne vrste pisav imajo različno oblikovane serife, ločimo:
obli serif, oglati serif, trikotni serif, tanek serif, serif ostrega prehoda, zaobljen serif,
kljunast serif.

STAVLJENJE
30
SERIF OSTREGA PREHODA (unbracked serif, abrupt serif)
Prehod med potezo in serifom je nenaden, oster; glej SERIF.
SGML (SGML; Standard Generalized Mark-up Language)
Kratica standardiziranega občega jezika za označevanje; standard za zaznamovanje
strukture jezika v dokumentu; glej tudi HTML.
SIGNATURA (1. signature mark, signature title, folio signature; 2. nick)
1. Oznaka na dnu prve strani knjigoveške pole, zaporedna arabska številka knjigove-
ške pole, stoji pred normo v isti vrsti; v pomoč knjigovezu, da lahko pravilno, po vr-
stnem redu, zbere knjigoveške pole v knjižni blok, signaturo lahko dobi še tretja stran
knjigoveške pole, poleg številke mora biti še zvezdica (asterisk); glej NORMA; 2. pol-
krožna ali pravokotna zareza (ena ali dve), vrezana v svinčeno deblo črke.
SIROTA; glej PANKRT
SKUPINA PISAV (group of typefaces)
Več vrst ali družin pisav skupaj, med seboj so si podobne po značaju ali slogu, npr.
francoske renesančne pisave; glej tudi črkovni slog, črkovna skupina.
SLIKOVNA PISAVA (dingbats)
Pisava z naborom dekorativnih okraskov, simbolov, puščic, fleuronov ipd., ne vsebuje
črkovnih ali številčnih znakov; glej PI PISAVA.
SPACIONIRANJE; glej RAZPIRANJE
SPODNJA ČRTA (descender line)
Spodnja meja črkovne podobe, ki sega v spodnji črkovni pas.
SPODNJI ČRKOVNI PAS (descender)
Spodnji del v štirilinijskem sistemu, obsega npr. višino podaljškov minuskul navzdol;
glej tudi p-višina.
SPODNJI KRAK (leg, downstroke)
Poševna poteza, poteka od zgoraj navzdol in je spodaj prosta, npr. pri črkah: k, K, R;
glej tudi noga.
SPODNJI-ZGORNJI NAREKOVAJ (split-level inverted quotation marks)
Desno- in levostično ločilo; v rabi v slovenščini, npr. tudi v nemščini, ne v angleščini;
glej NAREKOVAJ.
S-POTEZA (spine)
Osrednji delčrk: s, S,š,Š; pri pisavah s tankimi in podebeljenimi potezami je ta poteza
podebeljena.
SREDINSKA PIKA (bullet)
Tipografsko znamenje (•); uporablja se npr. pri: naštevanju, odstavčnem razporejanju
besedila.
SREDINSKO STAVLJENJE (centred)
Posamezne vrstice besedila so neenakomerno dolge, niso poravnane ne na levi, ne na
desni strani, od navidezne vertikalne sredinske osi meri vrstica besedila enako na levo
in na desno stran; glej PORAVNAVA BESEDILA.
SREDNJA ČRTA (waistline, x-line). Zgornja meja srednjega črkovnega pasu.
SREDNJI ČRKOVNI PAS (x-height)
Srednji del v štirilinijskem sistemu, obsega višino minuskul brez podaljškov ali višino
kapitelk; glej tudi x-višina.
SREDNJI NAREKOVAJ (reversed guillment)
Desno- in levostično ločilo; v rabi v slovenščini, npr. tudi v nemščini, ne v angleščini;
glej NAREKOVAJ.
STAVEK (composition)
Postavljeno besedilo, predloga za tisk; oblika postavitve besedila npr.: gladki ali knjižni
stavek, časopisni stavek, razporejeni stavek, izpikčani stavek, stavek formul, akci-
denčni stavek; pri ročnem in strojnem stavljenju soše izrazi: ročni in strojni stavek, po-
staviti, odtisniti, podreti, razmetati stavek; tudi izraza: fotostavek, računalniški stavek.
STOLPEC (column)
Ozek pravokotni prostor, namenjen stavljenju besedila; navadno na strani več stolp-
cev; njihovaširina in prazen prostor med njimi določajoširino zrcala; razporeditev be-
sedila v stolpce je značilna za časopise in revije; glej ZRCALO.
STOPNJA ČRKE; glej VELIKOST ČRKE
SVETLA ČRKA (extra light)
Črka z zelo stanjšanimi potezami; glej NAVADNA ČRKA.
SVETOVNI SPLET (World Wide Web)
Informacijski sistem; zasnovan na izmenjavi dokumentov HTML med internetnimi stre-
žniki in prikazovanju informacij v odjemalnih programih (spletnih pregledovalnikih); za
izmenjavo besedila uporablja protokol HTTP; glej tudi HTML, HTTP; glej INTERNET.
SVINČENI ULITEK; glej DEBLO
Š
ŠIRINA ČRKE (body width)
Širina črkovne podobe skupaj s presledkoma ob njej.
ŠIRINA ČRKOVNE PODOBE (character width)
Širina črkovne podobe brez presledkov ob njej.
ŠIRINA REZA; glej PODEBELITEV
T
TANEK SERIF (hairline serif)
Serif je tanka črtica, prehod med potezo in serifom je oster; značilen za klasicistične
pisave; glej SERIF.
TANKA ČRKA (light)
Črka s stanjšanimi potezami; glej NAVADNA ČRKA.
TANKA POTEZA (hairline)
Značilna predvsem za pisave s tankimi in podebeljenimi potezami; glej OSNOVNA
POTEZA.
TEKST (paragon)
Ime za stopnjo pisave velikosti 20 enot; glej TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM.
TERCIJA (great primer)
Ime za stopnjo pisave velikosti 16 enot; glej TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM.
TIPOGRAFIJA (typography)
Veda o oblikovanju črk, pisav, besedila; oblikovanje črk, pisav, besedila.
TIPOGRAFSKA ENOTA (point)
Dvanajstina cicera; v Didotovem merskem sistemu enota (zaokroženo) meri 0,376
mm, 1 mm obsega 2,66 enote; v novem Didotovem sistemu enota meri 0,375 mm,
1 mm obsega 2,67 enote; glej tudi enota.
TIPOGRAFSKA TONSKA VREDNOST (typographic tonal density, typographic colour/
color).
Barvna podoba tipografije, pokritost kake površine s tipografijo, izražena kot relativna
vrednost barve na kvadratnem centimetru ali palcu; glej tudi tipografski barvni ton.
TIPOGRAFSKI BARVNI TON; glej TIPOGRAFSKA TONSKA VREDNOST
TIPOGRAFSKI KONTRAST (contrast)
Razmerje v podebelitvi vertikalnih in horizontalnih potezčrke; npr. vrsta pisave bodoni

31
STROKOVNO IZRAZJE
ima velik tipografski kontrast, vrsta pisave helvetica pa majhen tipografski kontrast;
glej tudi kontrast.
TIPOGRAFSKI MERSKI SISTEM (typographic system)
Merski sistem, uporablja se v tipografiji in grafični industriji, ločimo: Didotov oz. nor-
malni merski sistem, novi Didotov sistem, anglosaški merski sistem in DTP merski si-
stem.
TIPOMETER (typometer)
Tiskarsko merilo iz kovine ali plastike; merilo iz kovine, dolgo 300–500 mm, ima na eni
strani vgravirano skalo v cicerskih, nonparejskih in četrtpetitnih (2 enoti) enotah in na
spodnjem delu skalo v metrskem sistemu, na drugi strani ima vgravirano skalo v peti-
tnih in garmondnih enotah; merilo iz prozorne plastike, dolgo 300 mm, ima enake ska-
le odtisnjene na eni strani.
TRETJINEC (three-to-em, thick)
Tretjina celca; glej CELEC.
TRI PIKE (ellipsis points, three dots, three periods)
Levostično ali nestično ločilo; zaznamujejo izpuščeno besedilo, del izpuščene besede;
nadomeščajo dvodelni pomišljaj za vrinjeni stavek; za tremi pikami ni četrte pike kot
končnega ločila.
TRIKOTNI SERIF (wedge serif)
Serif trikotne oblike; redke pisave imajo tako oblikovane serife; glej SERIF.
U
UHO (ear)
Manjši dodatek pri okrogli potezi, pri nekaterih vrstah pisav ga ima minuskula g.
ULTRA KREPKA ČRKA (black)
Črka z ekstremno močno podebeljenimi potezami; glej NAVADNA ČRKA.
ULTRA SVETLA ČRKA (ultra light)
Črka z ekstremno stanjšanimi potezami; glej NAVADNA ČRKA.
UMIK (indent)
Prazen prostor na začetku odstavka, označuje začetek novega odstavka; ločimo: nor-
malen umik (v velikosti celca), večji umik, izpostavljen umik; besedilo novega odstavka
se lahko začne brez umika (npr. v časopisih); glej tudi izpostavljen umik.
UNICODE; glej NABOR ZNAKOV UNICODE
V
VDOVA (1. widow; 2. hypho)
1. Zadnja vrstica odstavka in hkrati prva vrstica na novi strani ali v novem stolpcu; glej
PANKRT; 2. zadnja vrstica odstavka (hkrati prva vrstica na novi strani ali v novem stolp-
cu) vsebuje samo zadnji del deljene besede; glej PANKRT.
VEJICA (comma). Levostično nekončno ločilo; loči stavke, naštevanja.
VEKTORSKA PISAVA (outline, vector font)
Pisava ni definirana bitno, temveč z množico ravnih in ukrivljenihčrt; značilni so gladki
robovi pri različnih velikostih; mogoče jo je poljubno povečevati ali pomanjševati; upo-
rabna v različnih izhodnih napravah; ločimo pisave: PostScript, TrueType; glej tudi
obrisna pisava; glej BITNA PISAVA.
VELIKOST ČRKE (body size)
Velikost podobe črke skupaj z mesom nad in pod njo; glej STOPNJA ČRKE.
VELIKOST DEBLA (body size)
Velikost oz. stopnja (svinčene)črke skupaj z mesom; uporaben izraz za svinčenečrke;
glej tudi velikost stožca; glej VELIKOST ČRKE.
VELIKOST STOŽCA; glej VELIKOST DEBLA
VELIKOST VERZALKE (cap height)
Višina verzalke, obsega srednji črkovni pas in večino ali ves zgornji črkovni pas, izje-
moma vse tri črkovne pasove; glej H-VIŠINA.
VERSO (verso)
Leva stran rokopisa, kodeksa; glej RECTO.
VERTATUR (inverting mark)
Korekturno znamenje, pomeni: obrniti; uporaben za korekturo ročnega stavka.
VERZALKA (capital letter, uppercase letter); glej MAJUSKULA
VEZ (link)
Navadno krajša poteza, povezuje dve drugi potezi oz. dva delačrke; npr. pri minuskuli
g vez povezuje okroglo potezo in zanko.
VEZAJ (hyphen)
Stično ali nestično ločilo; kratkačrtica za vezanje besednih zvez (stično), dvojnih oseb-
nih imen (stično), dvojnih pokrajinskih imen (nestično); glej tudi deljaj.
VIDEZ ZNAKA; glej GLIF
VINJETA (vignette)
Okrasek, uporablja se na začetku ali na koncu besedila, navadno poglavja.
VIŠINA HRBTA (shoulder height)
Razdalja od glave do podnožja ali noge svinčenega ulitka.
VPRAŠAJ (question mark)
Levostično končno ali nekončno ločilo; končno ločilo zaznamuje vprašalno poved; ne-
končno ločilo je vedno znotraj oklepajev, zaznamuje poudarjen dvom.
VRAT; glej PODALJŠEK NAVZGOR
VRH ČRKE (apex)
Zgornji delčrkovne podobe, pri nekaterih pisavah sega prekčrte verzalke, npr. pri ma-
juskuli A.
VRSTA PISAVE (typeface family, family, font family)
Vse različice pisave enega imena, npr.: svetla, navadna, polkrepka, krepka in kurzivna
times; starejši izraz: družina; glej tudi družina pisav, črkovna družina.
VRSTIČNIK (composing stick, setting stick)
Podolgovat predalček za ročno stavljenje, dolg od 150 do 600 mm, brez sprednje stra-
nice, desna stranica je nepremična, leva pa premična z zapiralnim mehanizmom, dno
vrstičnika je široko od 35 do 40 mm (od 9 do 10 garmondnih vrst), stranice so visoke
od 13 do 15 mm.
VZORČNIK ČRK (type specimen, specimen sheet)
Enolistni ali navadno obsežnejši prikaz pisav, predstavlja posamezne vrste pisav in nji-
hove različice.
W
WYSIWYG (WYSIWYG; What You See Is What You Get)
Kratica za: to, kar vidiš na zaslonu, se upodobi tudi na izpisu, odtisu; uporabniški vme-
snik, omogoča takojšen pregled tipografskih elementov na zaslonu brez njihovega ko-
dnega zapisa, temveč enako, kot bodo npr. izpisani, odtisnjeni.
X
XML (XML; Extensible Markup Language)
Kratica za razširljivi označevalni jezik; univerzalna oblika zapisa za strukturirane doku-
mente; standard za zapis podatkov, kateri se prenašajo po internetu brez informacije o
samem spletnem oblikovanju; glej tudi HTML.
X-VIŠINA; glej SREDNJI ČRKOVNI PAS

TIPOGRAFIJA
32
Z
ZAČETNA POTEZA (terminal)
Prva poteza črke; začetna poteza je lahko tudi kaplja oz. krog.
ZAKLJUČNA POTEZA (finial, terminal)
Končna poteza črke; pri različnih pisavah različna, pri pisavah s tankimi in podebelje-
nimi potezami je zaključna poteza vedno tanka.
ZANKA (loop, bowl)
Spodnji del minuskule g; značilna samo za nekatere vrste pisav.
ZAOBLJEN SERIF (slur serif)
Serif z zaobljenim, neravnim zaključkom; glej SERIF.
ZASLONSKA PISAVA (screen font)
Pisava, ki je namenjena prikazovanju na zaslonu; splošno je lahko katera koli pisava,
pogosto so to bitne pisave; pri večjih stopnjahčrk se prikazuje z vektorskimi pisavami;
glej BITNA PISAVA, VEKTORSKA PISAVA.
ZAVITI OKLEPAJ (brace, curly bracket)
Uporaben predvsem v matematičnih delih in pri večkratnih ponovitvah oklepaja v okle-
paju; glej OKLEPAJ.
ZGODNJA LINEARNA PISAVA (grotesque)
Spada v sklop enodebelinskih pisav; podskupina linearne pisave; manjša razlika v po-
debelitvi potez; glej LINEARNA PISAVA.
ZGORNJA ČRTA (ascender line)
Zgornja meja črkovne podobe, ki sega v zgornji črkovni pas.
ZGORNJI ČRKOVNI PAS (ascender)
Zgornji del v štirilinijskem sistemu, obsega npr. višino podaljškov minuskul navzgor;
glej tudi k-višina.
ZGORNJI KRAK (arm, upstroke)
Poševna poteza, poteka od spodaj navzgor in je zgoraj prosta, npr. pričrkah: k, K; glej
tudi roka.
ZGORNJI NAREKOVAJ (quotation mark)
Desno- in levostično ločilo; v rabi v angleščini, ne v slovenščini; glej NAREKOVAJ.
ZNAK (character)
Posamezni element nabora znakov pisave, sestavljen iz enega ali več glifov, npr. ak-
cent je en glif, pripadajoča črka drugi glif, skupaj tvorita znak; glej tudi glif.
ZNAKOVNA KODA (character code)
V računalniški pripravi besedila pomeni določen črkovni ali nečrkovni znak, katerega
koda predstavlja, npr. decimalna znakovna koda 97 predstavljačrko »a«; glej KODIRA-
NJE ZNAKOV.
ZNAMENJE ZA MINUTO (prime)
Tipografsko znamenje ('), simbol za minuto, v angleškem jeziku tudi za čevelj in tipo-
grafsko enoto; glej ZNAMENJE ZA SEKUNDO.
ZNAMENJE ZA SEKUNDO (double prime)
Tipografsko znamenje ("), simbol za sekundo, v angleškem jeziku tudi za palec;
glej ZNAMENJE ZA MINUTO.
ZOBČANJE KRIVULJ (aliasing)
Premajhna ločljivost prikaza povzroči nazobčanost poševnih črt in krivulj; glej tudi
nazobčanje krivulj; glej GLAJENJE KRIVULJ.
ZOŽENA ČRKA (condensed, compressed)
Črka z zoženo podobo črke; glej NAVADNA ČRKA.
ZRCALO (layout)
Potiskan del strani brez mrtve paginacije in podaljškov, ki segajo čez pravokotni ali
kvadratni lik ploskve; glej tudi mreža; glej BEL ROB.
Ž
ŽLEBIČ (groove)
Ozka zareza na dnu svinčenega ulitka, poteka po sredini širine ulitka.
Klementina MOŽINA
Univerza v Ljubljani
OPOMBA
* Računalniški program za grafično pripravo, ki ga uporabljamo, in izbrana pisava na žalost ne
omogočata uporabe pravih tipografskih ligatur.
LITERATURA IN VIRI
Adobe Glossary of Typographic Terms
<http://store.adobe.com/type/topics/glossary.html>, 22. 7. 2005
Baines, P., Haslam, A.
Type & typography
London: Laurence King Publishing, 2002
Bernard, M., Peacock, J.
Dictionary of Printing and Publishing
Leatherhead: Pira International, 2000
Blejec, M.
Priročnik za ročne stavce
Ljubljana: Združenje grafičnih podjetij Jugoslavije, sekcija za LRS, 1957
Bringhurst, R.
The Elements of Typographic Style
Vancouver: Hartley & Marrks Publishers, 2002
Campbell, A.
The Designer’s Lexikon
London: Cassell & Co., 2000
Collin, P. H.
Dictionary of Printing and Publishing
Middlesex: Peter Collin Publishing, 1997
Faiola, A.
Typography Primer
Pittsburg: GATF Press, 2000
Felici, J.
The Complete Manual of Typography
Berkeley: Adobe Press in Peachpit Press, 2003
Hart’s rules for compositors and readers at the University Press Oxford
Oxford: Oxford University Press, 1999
Jaspert, W. P., Berry, W. Y., Johnson, A. F.
Enciclopedia of Typefaces
London: Cassell & C0, 2001

33
OGLAS
Karrow, P.
Font Technology: Description and Tools
Berlin: Springer Verlag, 1994
Kipphan, H.
Handbook of Print Media
Berlin: Springer Verlag, 2001
Knuth, D. E.
Digital Typography
Stanford: CSLI Publications, 1999
Kumar, M.
Tehnologija grafičnih procesov
Ljubljana: (neobjavljeno besedilo), 2005
Lawson, A.
Anatomy of a Typeface
Boston: David R. Godine, 2002
Leksikon računalništva in informatike
Ljubljana: Pasadena, 2002
McLean, R.
Typography
London: Thames and Hudson, 1996
Mihalek, O.
Stavec in njegovo delo
Ljubljana: Prosvetni odsek zvezvega tajništva grafične industrije, 1946
Možina, K.
Barva v tipografiji
Interdisciplinarnost barve, 1. del, v znanosti
Maribor: Društvo koloristov Slovenije, 2001, str. 341–364
Možina, K.
Knjižna tipografija
Ljubljana: Filozofska fakulteta in Naravoslovnotehniška falulteta, 2003
Mrak, S.
Ročni stavec, 2. del
Ljubljana: Šolski center tiska in papirja, 1972
Mrak, S.
Tehnologija stavljenja 3
Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1980
Paradiž, J.
Ročni stavec, 1. del
Ljubljana: Šolski center tiska in papirja, 1971
Romano, F. J., Romano, R. M.
Enciclopedia of Graphic Communication
Upper Saddle River: Prentice Hall, 1998
Romano, F. J.
Professional Prepress, Printing, and Publishing
Upper Saddle River: Prentice Hall, 1999
Ruder, E.
Typographie
Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977
Slovenski pravopis
Ljubljana: ZRC SAZU, 2001
Slovenski pravopis
Ljubljana: ZRC SAZU, 2003
Smeijers, F.
Counterpunch
London: Hyphen Press, 1996
Speirs, H.
Introduction to Prepress
Leatherhead: Pira International, 2003
Spikermann, E., Ginger, E. M.
Stop Stealing Sheep & Find Out How Typography Works
Indianapolis: Adobe Press, 2002
Tracy, W.
Letters of Credit: A View of Type Design
Boston: David R. Godine, 2003
The Chicago Manual of Style
Chicago: The University of Chicago Press, 2003
Typography Glossary
<http://www.redsun.com/type/glossary>, 22. 7. 2005
Veliki slovar tujk
Ljubljana: Cankarjeva založba, 2002
Žiljak, V.
Računalniški fotostavek
Ljubljana: PIS tiska in papirja, 1988
Žiljak, V.
Namizno založništvo
Ljubljana: Splošno združenje grafične, grafično predelovalne industrije, časopisne in založniške
dejavnosti ter knjigotrštva Slovenije; Odbor za grafično dejavnost, 1989