Sveti Oče Pij IX.
mladeneč in velik prijatelj mladini. (Spisal J. S-a.)
Pridne otroke ima vse rado, ker pridni otroci so prijatelji Bogu, jedino in največje vesclje starišem, in nada boljše bodočnosti vsem dolirim ljud&n. Jezns, naš odrešenik je gotovo najlepži izgled pridnim otrokom, a tudi odra§-fienim, kafco se jim je v&sti, kadar obfinjejo z otroci.
Kakšcn je bil Jezus že kot otrok, pove nam sveto pismo ob kratkem in jasno: „Ježus je rastel v starosti, modroati ie milosti pri Bogu in pri Ijudah." 0 njegOTem olnašanji do pridnih otrok pa nam pripoveduje sv. pismo OTako: nNekega dne je Jeziis dolgo pridigoval, bolnike ozdravljal, žalostne tolažil, ter zvečera ves spehan ia truden Sel s svojimi učenci na samotea kraj, da bi ondu počival." Aprišloje nekoliko žen z otročiei za njim. pros^č ga, da bi je bla-gosloviL Učenci so znali, da je Jezus nže tnuieu, zatorej so žeue in otroke odganjali, a Jezus to videfi, bil je uejevoljcn in rckel jim je: ,,pnstite otroCiiiem k meni priti in ae branite jim, zakaj takih je nebeSko kraljestvo." Potem je otroke objemal, na srce pritiskal, roke jim na glavo polagal in jih blagoslavljal. Pri nekej drugej priložuosti je svojim učencem otroke v izgled postavil, rekofi: rres)ii(5no vani poveiu, ako se ne spreobrnete m nijste, kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo." To ožitno kaže, kako je Jezus pridue otroke rad imel, zato se mj Cuditi, da je pohujSanje otrok imenoval strahovit greh: nkdor pohujša katerega teh malih, ki v me verujejo, bilo bi mu bolje, da bi se mu občsil miinslf kamen iia vrat, in bi se potopil v globočini morja." Nasproti temu pa mora podučevanje otrok biti veliko zasluženje v očžh gospodovih.
Sedanji Kristov nameatnik na zemlji, sv. O(-u Pij 15., l-avaali so se od mladih nog po izgledu Joznsoveiu. BUi so priden otrok, zato jih je Jezus vrednega spoznal za svojega namestnika ua zemlji iu zdaj v tej časti so velik prijateJj krščanskej mladisi.
83
Naslednje črtice iz njihovega žifljenja, ki to potrjnjejo, napisal aem vam, elovenski otrof iiii, v izgled. po katerern se ravnajte, in t spodbudo, ila bi ljn-bezen sv. OieU pomčevali z molitevjo za njih.
*      *      *
Sveti O«e Pij IX. 258. Rimski papež, rojeni ao 13. majnika 1792. 1. v Sinigagliji na Italijanskem iz grofovskega rochi Mastai-Ferretti. Pri sv. krstu so jim dali imo Janez Marija.
Uže otrok so bili jako pobožni. Pri delu in nkn so bili pridni, v pvostem času pa tudi živahni in veseli. Največje veselje jim je bilo, če so stariši Sli iz niesta na svojo priatavo blizu Bima in so tudi njega s soboj vzeli. Tam so imeli veliko prijetnega nedolžnega veselja. Ondft so nekega diw % ribicami sc igraje padli v ribnjak itt l>i bili gotoro utonili, ako bi jih ne bil slufajuo lmofs kmelski deCak iz Tode potegnil. Ta sreiSna reSitev in Usp izgled materin sta jih že bolj v pobožnosti potrdila.
Najbolj so svojo pobožnost kazali v reselji do molitve. Vsakdanje mo-Jitve gta z materjo vsak vefier skupaj moliJa. In ker so tedanji papež Pij VT, bili v veUfeik stiskab, rekla je vselej napoH]ed iuati Janeau: ^ljubo dete, sv. Ofie so jako žalostni, ker morajo veliko stisk ia nadlog trpeti; prosi z uienoj Boga, da vse stiske in nadJoge od njih odvrne." Itt ko je Janezck odgovori]: .da, prav srčno hofiem moliti!" •— dodala sta navadniin molitTicam: ncče naš in čeSCeno Marijo za sv. Očeta. * Kcr so poziieje aovražniM st. OJeta cel6 v pregttaustvo odpeljali, tožil je Jauezek matevi: j,kako more ljnbi Bog do-pustiti, da namestnik Jezusov toliko trpijo? Ti neusiniljeui Jjudjo, ki jib pvegaujajo, so paL veliki hudobneži iji j*az boeeui Boga prositi, naj jo ka'iuwje.J Mati mu odgovori: „0 ne! Jezus je za svoje sorražnike molil in sv. Oče tudi tako delajo, zatc rajši midva zdrnživa svoje molitve ž njilioviuii in moliva z» njihoTe sorražnike." Tako sta tudi storila in Pij IX. se je uže zgodaj ui?il spoznavati terpljenje namestuika Kristovega iu rnoliti za ujegove sovražnlk«, da zdaj v jedaaiih okoliščinah stiske in nadloge laže prenašajo ia svojim sov-ražuikom odpušfajo ter za-nje molijo.
V 12. letu so po dovraeiiih domaeih šolah i31i v Volfcerro v latinske Solef kder so bili vsem izgled priduosti iu lepega obnašanja. Jeden njibovih nči-teljev se- je o njik tako izrazil: nta mladeEeč bode Se muogo dosegel, ako mu bodo le okoliščine koliukaj ugodne." Bilc je 1810. leta da otiilejo na viaju Sole v Eim.
Po dOTršeaiU visjih Sohih bi bili najrajše Sli k vojakoiu, a zaradi sla-botnega telesa in umarne bolezni nijso bili sprejoti. To jih je zel6 iulostilo. K teinu je pritisuila Se ta uadloga, da jih nekega veeeni božjast tako liudo prime, da brez vse zaveduosti na ulicah oUež6 iu so jih morali dom6v acstL Od te ure nijso več bili nie kaj veseii. Ko papež Pij YJI., njihov sorodnik, sliSijo o tem prigodku, poklicejo ga k sebi, da bi ga potolažiii Med drugini mu tndi rečejo, naj bi iskal ponioči pri materi božjej v Loretu. In res, kmalu poteui otidejo grof Masuii ua tihem v Loreto, in ko se vniejo, stopijo v du-hovuišinco, da bi postali duhoraik. Od tuga fasajih jo uevarua bolezeu zmiroiii redkejje napadak, a duhovnika jiopolnem pnstila.
Ali ne pričajo vii te Trstice dovolj, da m Pij IX bili pridea in Iioga-iKijefi »trok, ter lep izgled vsem otrokom?
6*
8*
Sami priden otrok, so tndi vse pridne otroke radi imeli, zato 80 aU dijak, posebno pa kot bogoslovec radi zahajali v sirotišnieo Tatagiovani, kder ao pozneje tudi svojo prvo STeto maSo brali ter šest let ravnatelj temu ziivodu ostali.
Ne da se na drobno popisati, koliko skrb in ljubezen so skazovali grof Mastai sirotam v TatagioTani. Zmirom so bili med njimi, podučevali jih, oporninjali jih, ter Tes stoj čas in imetje tem sirotam žrtovati. Zato so jih pa tudi otroci tako Ijubili, da jim je po njihorih lastnili besedah loeite? od teh otrok bila najbritkejša ura njibovega življenja. ČreTljar Toceacelli, ki j» bil takrat t sirotišnici, pripoTedoral je to ločifcer pozneje, ko so grof MasUi bili Mii p&pež, ovako: nzadnji dan pri Tečerji so nam naznanili, da se jim ja lofiti od nas. Tak6j je naatal glasen jok in stok po celej občdniei. Bilo naa je 120 Tečjih in manjših, a nobenega nij bilo, ki bi ne imel solzaih o5L Vai smo popustivši svoje prostore tiščali k njiin; jedni so jim roke poljnbovali, drngi jlh za obleko držali, in 6ui, ki nijso mogli do njih, so jih po iraeau klicali, — a vsi smo prosili, naj nas ne zapustč. Tako so bili ganeni, da so jih solze oblile ter nam objemajo rekli: nnijsem mislil, da mi bodo ločiter tako težka." Fotem so šli t svojo izbo, a mi smo vreli za njimi, da nijso mogli vrat zapreti. Tisto no5 nij nihče spal t airotiSnici. Vsi smo ostali pri njih, da so nas tolažili in nam lepe nauke dajali. Posebno nam so priporo&ali pridnost, pokoršCino in udanost v voljo božjo. Zjutraj zaslišimo nenadomi, da je pred vrati voz obstal, ki je priSel po naSega oCeta. In kjnalu smo bili dragič sb'ote." Vsem otrokom tega zavoda so grof Mastai ostali v blagem spomimi, kar se je pozneje pokazalo, ko 30 nii papež postali. Ti odgojenci so namreč takrat klicali:  rto so naš papež, papež sirot io ubožeev."
EavnateJjstTO y TatagicTani 80 morali grof Mastai pustiti, ker so jih papej Leon XII. z dvema dniginia duhovnikoma poslali y Ameriko, da bi ondu jako zmedene razmere katoliške cerkve vredili. To opravilo so tudi srežno izTTšili ter se čez dve leti zopet v Eim povrnili.
Na potu dom6v so stanovali nekoliko dni v amBrikanskem mestn Mon-tevideo pri plemenitem Španjolcu Himenesu. S svojim lepim in prijaznim obnašanjem so narcdili na 16 letnega siaa Salvatorja tolik vpliv, da sta, postala srtna prijatelja in ata se težko težko loSila. Salvator jih nij mogcl pozabiti, ter jim je Cesto pisal iz Amerike. Ali ko izve, da so grof Mastai za papeia izvoljeni, Sel je Salvator, takrat uže odraščen in oženjen, s svojo soprngo v Eim, da se jim pokloni in jim osebno Sestita k tolikej časti. S soboj jim jt prinesel mnogo dragih in lepih strari \ dar. Sr. Oče so ga tako prijazn« sprejeli, da je bil do sols ganen. V dar priueseue stvari pa Se zdaj hrauijo in je radi kaiejo kot prijeten spomin na prijatelja svojih mladih dni.
Vrnivši se iz Amerike bili so dve leti oskrbnik velikega zavoda Sa» Michele, kder so zopet na skrbi imeli zapuščeue otroke, zraven pa oslabeli* moške in ženske, in državae jetnike. Ta zdvod so tako izvrstno uredili in oskrbovali, da so jih sv. Oče sposobuega spoznali ter postavili za nadskofa v Spoletu.
To precej zapuSčeno nadškofijo so grof Mastai čisto prenovili. Prra nJLbova skrb je bila, ki nam zopet njiiovo Ijubezeu do otrok kaže, ustanoviti v Spoletu sirotišnico po izgledu Bimske Tatagiovani. — Tudi naslednja do-godba, ki se ju v Spoletu zgodila, nam to svedoži: Leta 1831 jc uastai r
85
Bologni npor zoper pspeževo rlado, ki se je jako Sirfl, podpihoT&n od preku-cnhoT celega sveta. Po modrem prizadeTanji nadškofa Mastaja se mesto Spoleto nij udeležilo npora, a pred avstrijskimi vojaki je pribeiSalo nekoliko tisoč upomikov v mesto, <!a bi se tu za mestnim zidovjem branili. Mestu je jnadi tega pretfla velika nevarnost, da bi je avstrijska vojska porušila in poigala. Nadškof torej gred6 sami k TojskoTodju ia zaupaj66 na Boga mu obljubyo, da t ako prizanese mestu, bodo oni vse upomike razor6žiii. In res so z gorečimi opomeni in srčnimi prošnjami upornike pregovorili, da so orožja odloiiii in se podvrgli. A med uporniki je bil tudi sin bivšega holandskega traija Lonisa Bonaparte, ti M rad nbežal, jia nij mogeJ. V tej sili gre k gadSkofu prosi jih odpnšCcnja in varstva ter jim pove, kdo da je. Iz usmiljenja do zapeljanega mladeniča ga skrijejo v svojem poslopji ter pišejo y Kim, naj «e temn mladeniču milost izkaže in doroli domdT iti. A ta prošnja se jim je odrekla; zato sami hitijo v Kim in toliko iiasa kleW prosijo sv. očeta zanj, dokler nijso bili uslišani. Tako so rešili mladeniča, ki je postal pozneje cesar francoski Louis Napoleon Bonaparte.
Leta 1832. so bili Mastai izvoljeni za Skofe v Imoli, ider so imeli veliko ve<?je dohodke, kakor v Spoletu; zato so pa tukaj tndi veliko ve8 do~ brega storili. Tudi v Imoli jim je bila prra skrb ustanoviti sirotišnico. Za sirote, ubožce in za omiko ljudstva so vse Bvoje iinetje izdajali, da Tčasih za-se Se cel6 aajpotrebnejSih reLi nijso zmogli. Zaradi svoje velike datežljivosti zraTen dnigih lepih čednosti so biii povsod poznani ia ljubljpni. Sv. oče Šregor XVI. so jim svojo Ijubezen dejansko kazali s tem, da so jih 14 gradna 1840. 1. imenovali za kardinala, ki je najvišja čast za papežem. Eardinali imajo pravico po smrti papežerej voliti naslednika. Po smrti Gregorja XVI. eo zbrani kardinali 16. juaija 1846. 1. izjolili kardinala Mastaja, ki se kot papež imenajejo Pij IX.
To so sedanji naš sveti Oče, vidni poglavar katoliške oerkve, n5ž 84 let stari, 30 let papež, mož zaradi svoje pobožnosti, nCenosti in značajnosti ob-čndovanja in vsega spoštovanja vreden. Koliko so kot papež storili, koliio trpeli, koliko lepega govorili in tičiii, to bi se komaj dalo v debelih kajigah vse popisati. Tukaj čitajte samo nekatere dogodbioe, ki se pripoTedujejo o njihovej Ijubezni do otrok.
I. Po zimi 1846. leta pisal jim je 12 letni mladeneč naslednje pismo: nSveti Oče! Moja mati so vdova, bolna in revna, in jaz jiin ne morem kupiti ae hrane na zdravil. Eabil bi zdaj za njo 33 paoli (okoli 8 gl.). Ako mi VaSa s?etost dovoli, pridem jutri, da avojo prošnjo pred Varai ponovirn."
Gtaaeui tolike otroške ljubezni zapovejo služabnikom, naj mladeniča k HJim pripeljejo, kadar pride. Prosilec res pride in obnovi svojo prošnjo. A to mn papež dajo 2 cekina, rredua 36 paoli, zaivali se mladeniiS in 7 relikej zadregi jeclja: nlri paoli so preveč, a zdaj Vam jih ne morein vrniti." Sv. 0<5e se njegovej poštenosti in priprostosti nasmejejo, ieS, naj le vse obdrži. Potem so služabnika poslali za njim, in ko se prepriSajo, da je vse res, kakor jim je mladeneč tožil, naznanijo ma, da bodo zanaprej oni zanj skrbeli. Mla-dene6 malo pomiilja ter reče: nhrala, sv. OCe! matere ne morem in ne smem sapnstiti, ker jim potem nihče ne bi stregel." — nDobro", rečejo st. Oče, »ker si ti tako priden, mati pa tako revna, oskrbel boin obi." V to mladeneS
86___
rad privoli t«r ves resel prihiti k materi, rekoč: nalo so uH sveti 06e tako dobrotljivi, kako dobrotljiv še le iuov& biti Bog v netiesih!"
n. V Eimu je splošna navada, da deklice zlat križec na Terižici okoli vratu ob&en nosijo. Ta križec je deklicam velik zaklad in ae dajo ga od sebe do največje sile. Neka deklica je morala ta križec prodati, da je bolnej materi kruha knpila. Mati je deklico tolažila vtMi kako težko jej je bilo križcc prodati, kar je pa le iz otroške Ijubezni storila. A deklica jej odgovori: ^ljuba mati, bodite inirnega srca, adaj imate kruha za nekoliko dai, a v tem si jaz kaj zaslužim, in upam, da vain stradati ne bode trelia. Bog nsju ne zapusti!" Sv. Očc so o tem zvedeli. Oei nekoliko doi dobi duklica pisrao, v katerem je bii Djcn križec iii pet srebrnikov. Pismo se je giasilo: nljubo dete! Prav iiuaš, da v Boga zaupa.š. Bog pridnib otrok nikoli ne pozabi. Pa tadi sv. Oče, namestnik božji na zemlji, imajo pridne otroke posehno radi, zato bodo tebi in tvojej materi pomagali, dokler boš tako pridna." Potem je papežev služabnik veSkrat prišel ter jima prinesel milodarov od sv. Očeta.
10. V slovenskej knjižici nzlatomašiiik st. Oče Pij IX.," uahajajo se naslednji izgledi njihove Ijnbezni do otrok: Ko je 1848. 1. mnogo otrok iz-gubilo avoje roditelje, izpremeuili so Fij IX. svoje posestvo Vigna Pia zunaj mesta v airoiišnico, kamor so te zapuščene otroke spravili in oskrbeli. Pozneje so še nekaj dozid&li in tako je še zdaj ta sirotišnica zuameDJe oCetovske. Iju-bezni Pija K. do ubožaih otrok.
IV.   Otroei imajc tudi veliko zanpanje do Pija IX   Nekega dne se jim pribUža otrok ter jih nagovori: nje-li, da steTi st. OLe." nDa, Ijubček moj," odgovorijo mu.
Nato jim deček s eolzaini t očeh toži: ,Jaz pa nemam nobenega očeta."
—  nPotolaži se," refiejo mu papež, bom pa jaa od sih dob tvoj ofie."   Iti res so skrbeli, da je bil v nek zavod sprejet ter na DJihove troSko odgojen.
V.  Prigodi se, da ugledajo Pij IX., raviio ko so hotli T koCijo stopiti, pred viatiiii ubozega ilečka, ki je jokal.   Stražniki so ga uže niislili zapoditi, a sv. Oče ukažejo, naj dečck bližej stopi tet ga vpraSajo,  zakaj  se joka.   Otrok ilteč pripoveduje, da sc mu oCeta t jeCo zaprli, ker nu more dolžnil 12 Skad plačati.    St. O5e nijso imeli toliko denarja pri sebi, gredi torej v svojo sobo po denar ter podarijo 12 Skud dečku, ki je, zahvalivši se, veselo tekel k oCetu, da je svoj dolg poplaeal.
VI.   Sv. Oče celč hudobne otroke Ijubijo ia ei zcW prizadevajo, da bi se ti otroei spreobniiji ia poboljM.
Pri zasliSanji. kakoTšna st. O6e TeSkrat ptnjeein doTOlijo, bil je jedenkrat ined dmgimi zal niladeneč plemenitega rodti, a hudolmega nevernega srca. K sy. OSetu nij prEel iz poštovanja do njih, nego samo iz l-adovednosti, kar je s svojim obnaSanjem oSitno pokazal. Sv. O8e so to opazili, ia ko so nazadnje po svojej navadi Sli po celej dvoraiii, da 80 nekaterc nagovorili. druge, zopet z majbuimi spomiiiki obdarovali, poprašajo tudi mladcniiia, ali ima kako žcljo do njih. Mesto odgoTora se jiin mladcneč zanifljivo uasmehm nNemate vi nikake želje ?" vpraSajo ga Se jedenkrat z milini oCetovskim glasom.
nN6!" odgovoii bladno in kratko. — Aii tudi nobene ptožnje nemate do mene prijatcJj ?" — ,Nobene!° nAli vaS oie še živč?^ vprašajo sv. Oče dalje.
—  ,Da!" — nMati tudi?" — nOT, so užiS umrli!" — BSo, že tedaj yi do
jneo« nemate aobene prošnje,  dovolite mi, da pa jaz v&s nekaj prosim.u
nZaksj ne?a reče mladeneč, ki je bil nžč v velikej zadregi. Poklekuite tukaj z menoj, da skupaj odmoliva voi.a nažu za večni mir in pokoj vase rajake matere." Mladenču je postalo tesuo pri srci, in kakor <xl neke višje mofii prisUjen poklekue s sv. Ouetoui ui moli. Ko vstaueta, imel je solzne oči in nij Ijil ve*! neveren, nego veren ia pobožeu kristjan.
Glejte, otroci! to je samo nekoliko blagih dejanj Pija IX; mnogo mnogo jih je Še znano ia zapisaao po razlifioih kajigah, a mno-io jih je tudi tacih, ki so zapisana samo v bukvah življenja, da jili Bog, ki tadi na skrivaem vidi, poplača ua dan pladila.