UREDNIŠTVO In UPRAVA v Gorici v ulici Klva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru, uaprto vsak delavnik od 10. - 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IJZ1DE VSAKO 3S.REDO
PoStnl Cek. račun it. 9’- 17768 — Poštnina plačana v gotovini - Sped. in abbonamento postale li. Gruppo
Leto 111. štev. 36
GORICA DNE 3. SEPTEMBRA 1947.
Cena L. 10
KRUTO PREGANJANJE CERKVE
gre v Jugoslaviji in v coni B Julijske krajine s pretkano načrtnostjo in poostreno brezobzirnostjo svojo pot naprej
Kardelj napoveduje
Dno 20. avgusta je imel podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj na Taboru v Ljubljani politično zborovanje za svoje volivce. V km govoru je napadel Cerkev in njene predstavnike z nezaslišano surovostjo in brutalnimi grožnjami. Obenem jo svoje poslušalce hujskal k sovraštvu proti Cerkvi z vprav satanskim obrekovanjem duhovščine.
Spomenico jugoslovanskih škofov, ki so jo le-tli naslovili na zvezno vlado z željo, da bi so vendar ustvarili zdravi predpogoji za mirno sožitje med državo in Cerkvijo, sma-si s temi besedami: »Pomojemmne. 'trn je takšen način postavljanja zahtev z njihove strani smešen in ae sr amen obenem in kaže, da av-*‘0rji te resolucije trpe na popolni udsotnosti smisla za realnost.«. (Po homače bi so to reklo: Vi škofje se sr danes ne zavedate, v kake kremplje ste prišli, in zato govorite, kakor da bi imeli pravico, od vlade kaj zahtevati. Mi Vam nismo niče-sar dolžni, pač pa morate biti vi v
najpokomejši sluge države..., 111 država vas ne bo preganjala-»d/i namreč mislimo, da odnos cfržave do cerkve odvisi popolnoma, lzključno in samo od cerkve same,
11 «e od države.«
Sledijo zelo lažnive trditve o svo ,°di Cerkve v Jugoslaviji, laži, ki •"h more pred ljudsko množico iz-leei samo človek, ki se norčuje iz svobode vere in zdrave pameti Sv°jih poslušalcev.
Veroučitcljein očita, da zlorabljajo uro verskega pouka za to, da skušaj-o pridobiti učence za nauk z nedolžnimi igrami.
NaVal romarjev na božje poti l°lmači kot »zamaskirano propagando proti delovnemu poletu naših ljudskih množic.«
Cerkveno predstavnike spravlja v zvezo »s tujo špijonsko organiza-°ijo in razbojniškimi tolpami.«
£ neverjetno predrznostjo skuša utajiti zločine, ki jih jo komunizem Zgrešil nad slovenskim narodom in
0 katerih noben Slovenec ne dvomi več, ako ne zajema vsoga svojega znanja izključno le iz komunističnega tiska in komunističnih Propagandnih in zaslepljevalnih zborovanj Vse krvoprelitjo bi rad naprtil »krvavemu« škofu Rožrna nu in »vodilni cerkveni kliki na Slovenskem, ki da je sama »prelila morje krvi svojega lastnega naro-df{.« Za take trditve ne zadostujeta več zgolj človeška hudobija in
lažnivost.
Končno pravi zaničljivo, da se l®Po zahvalijo za vsako sodelovanje duhovnikov, »ker so prepričani, da pono BREZ NJIH ŠE BOLJE O
1 JtAVlLi SVOJ POSEL«.« Za hljučil je ta odstavek s poudarjenem »neupogljive in odločne volje pzbiti vsak poizkus ostankov pre-^hlosti (< Po govoru so začelo nahujskane množice razgrajati pred 8kofij3kim dvorcem in baje se izcedi ponavljajo.
Dnevno povelje je dano
Ti kratki odlomki iz dolgega huj paškega govora zoper Cerkev in bistvo, da k petletnemu »planu “Pada tudi uničenje Cerkve, zado “ P jej o vsakemu, ki le malo pozna
ti krvavi boj zoper Cerkev in verne ljudstvo. V ta peklenski »plan« spadajo: aretacijo duhovnikov, poboji duhovnikov, borba proti škofom in oviranje njihovih vizitacij po deželi ter birme, sumničenje in šikaniranje duhovnikov pri vseh njihovih opravilih, borba proti romanjem sploh, komedija aretacij na Brezjah, strupena gonja proti katoliškemu tisku itd.
“munistično metode in strategijo, 11 Prav čisto nič več ne dvomi je Titova vlada sklenila poostri
Zdaj razumemo zločin v Lanišču
Vest o velikem zločinu v Lanišču ni pretresla le nas, ampak je bridko odjeknila po vsem kulturnem svetu. Tudi ta zločin spada brez vsakega dvoma v komunistični plan« sovraštva zoper Cerkev kot tako in zoper krščansko prepričanje kot tako, kajti »ostanke preteklosti«, h katerim spada tudi vera, »je treba razbiti«.
Msgr. dr. Jakob Ukmar
Ta gospod jo brez dvoma najuglednejši slovenski duhovnik v Trstu. Vsi občudujejo njegovo pobožnost, učenost in zlasti značajnost, ki jo je kazal v vseh časih, ki so šli čez Trst od njegovega mašniške-ga posvečenja 14. VII. 1901 (rodil se je 13. VII. 1878) do danes. Ta izredni duhovnik z Opčin je združeval vedno z globoko vernostjo in zvestobo napram Cerkvi neko nenava dno toplo ljubezen do svojega naroda, s katerim se je veselil in trpel. Vsem nam je še v spominu, kako se je vedno boril za pravico Slovencev v Cerkvi. Njegova prei-skrena ljubezen do naroda je šla tako daleč, da je spadal med tiste duhovnike, ki v prejšnjih letih ni so mogli verjeti, da se skriva za OF tako velika grdobija, kakor se je to pozneje izkazalo. Pa tudi pozneje jo skušal še vedno zagovarjati ljudi, ki so zašli v OF, in jo bil skrajno obziren in usmiljen do vseh zapeljancev.
»Rojeni škof« gre na birmo
Msgr. Ukmar je užival vedno pri Slovencih in Italijanih največje spoštovanje. Radi njegovih številnih voditeljskih lastnosti so mu nadeli ime »rojenega škofa«, »ve-scovo nato«.
Te lastnosti so visoko cenili vsi tržaški škofje, pod katerimi je služboval in zavzemal odlična mesta. Tudi sedanja škof ga visoko ceni. Ko je msgr. Santin ob priliki sramotnih dogodkov v Kopru spoznal, da mu ni mogočo hoditi na birmo v cono B, dokler je tam šo toliko zaslepljenih in nahujskanih ljudi, ki so no bojijo nobenega zločina, je mislil na to, kako bi svojim istrskim ovčicam drugače postregel. Iz duš-nopastirske skrbnosti je izposloval msgr.-ju Ukmarju v Rimu izredno oblasit, da sme birmati na ozemlju ki pride pod Jugoslavijo. Prepričan je bil, da s tem razveseli vse ljud stvo, ki si tako želi birme.
Odšel je z veseljem
Pooblaščenec svete stolico se je to rej odpravb 1 v Istro med svoje ljub ljeno ljudstvo z največjim vese ljem. Nadejal se je, da bo tako mno go otrokom posredoval obilno milo sti Sv. Duha, da bo mnogo neved nih poučil, mnogo žalostnih potolažil in vsepovsod vzbudil čustv. medsebojne bratovsko ljubezni. Po sebno vesel jo bil, ker bo imel pri liko prinesti nekaj poguma in za
upanja v Boga svojim dragim preizkušenim sobratom Birmovanjo je začel v Pazinu v nedeljo 17. avgusta. Birma je izpadla zelo lepo ob veliki udeležbi in nenavadnem navdušenju vernikov. Naslednje dneve je delil sv. birmo po drugih vaseh in povsod ga je ljudstvo navdušeno sprejo* malo. To je dražilo komunistične surovino, ki so dobile navodila, naj preprečijo birmovanje. V Tinjan so
maševal še podravnatelj semenišča v Pazinu g. Miro Bulešič, in sicer, kakor vemo iz zanesljivega vira, za spreobrnjenje grešnikov. Toda od svojega mladega, komaj 27 letnega duhovnika, spremljevalca g. msgr,-ja Ukmarja, je zahteval Kristus za spreobrnjenje grešnikov šo njegovo osebno žrtev. Po cerkvenem o-pravilu so šli duhovniki v župnišče. K sreči so bili pri tej birmi, ker je pač bila nedelja in so imeli
V zvezi z vnebovpijočim in svetoskrunskim zločinom v Lanišču pošiljajo drugi proteste in pozive vsemu kulturnemu svetu in zlasti Združenim narodom. Mi pa bi radi namesto takega poziva na ves glas zavpili:
Kulturni ljudje, kulturni narodi in vse kulturne, politične, gospodarske in tudi verske organizacije, ki v tej uri ne napravijo vsega, kar je v njihovi moči, da sc 300 milijonom usužnjcnih ljudi vrne človeškega in kr~ ščanskega dostojanstva vredno življenje, naj se zavedajo, da kličejo nase prokletstvo nepodkupljive božje Pravičnosti. — Jeruzalem, Jeruzalem !...
so prilepli neki razgrajači, ki so se postavili z rdečo zastavo prod cerkev in preprečili birmo. V Buzetu pa je nastal že cel svetoskrunski škandal, ko jo tuja rdeča drhal vdrla v cerkev in tam plesala kolo, zapodila pevce s kora, vpila »Ven s fašisti!« in obmetala oltar z gnilimi jajci in paradižniki, katerih eden je zadel mašnika v irlavo, tako da je moral prekiniti daritev sv. maše.
Vodja to leteče kolone organiziranih napadalcev je sedel na sedež pred oltarjem in kadil cigareto. Nato je bil ples tudi pred oltarjem.
Verniki so se razburili do skrajnosti. Moški so hoteli sedaj razgrajače razgnati in spraviti iz cerkve. Vse te jo ljudska milica zaprla za 4 do 5 ur. Tudi bivši parti-;ani so se komaj rešili aretacije. Nekateri so bili laže ranjeni. Leteča kolona je izgnala tudi birmanoe iz cerkve. Ta poročila iz prvega vira potrjujejo Tržačani, ki so šli v Istro na birmo. Birma, ki jo je msgr. Ukmar podelil le nekaterim trokom, se ni mogla nadaljevati.
Ljudstvo jo to početje tako obsojalo, da so se morali divjaki ob izhodu iz vasi braniti pred razjarjenimi domačini. Tu so vidi, kje je resnična volja ljudstva in da je ljudska volja« komunističnih listov samo pravljično bitje.
Tragedija v Lanišču
Pogumni m apostolsko goreči ter obenem dostojanstveno mirni msgr, Ukmar so ni dal preplašiti od strupenih, zaslepljenih razgrajačev, am pak je sklenil, da izvrši ukaz svojih predstojnikov vkljub vsemu do konca. Tako je napočila nedelja 24. VIH., dan birme v Lanišču. Tudi sem so prišli tuji plačanci poklon skih sil in hoteli preprečiti slovesnost birme. Domačini pa so sklonili, da bodo branili cerkev in delilea sv. birme.
Ko je tolpa prišla in hotela vdre ti v cerkev, se je vnel pravi boj, v katerem je bilo veliko vernikov ranjenih. Vendar tolpi vkljub dvakratnemu napadu ni uspelo, da bi vdrla v eerkov. Medtem se je bir m a v cerkvi srečno izvršila. Birmanih je bilo 250 otrok.
Po sv. birmi in izgredih je
gospodje doma službo božjo, samo tri jo duhovniki: domači g. župnik Cek, msgr. Ukmar in g. dr. Bulešič. Razjarjeni morilci so vkljub zaščiti vdrli v župnišče in tam prorozali g. Bulešiču vrat, da jo kmalu v mlaki krvi izdahnil svojo blago dušo, g. dr.ja Ukmarja pa so s stolico po glavi tako neusmiljeno bili, da so stolico in duhovnikovo lobanjo razbili; msgr. je padel smrtno ranjen na tla in divjaki so častitljivega mašnika šo na tleh z nogami teptali, tako da so mu zadaii na obistih težke poškodbe. G. Ceku se je posrečilo s pomočjo maitere zbežati in so skriti, zato pa jo bila tudi mati pretepena.
Obisk v župnišču
Izvirno poročilo popisuje dogodek v župnišču tako: »Ob enajstih je duhovščina šla v župnišče, ker je bilo upati, da ne bo več neredov. Ker se je birma že srečno končala, so se začeli ljudje, zlasti branilci, razhajati. Na to priliko jc čakala tolpa in je s krikom »Na juriš!« vdrla v župnišče. Iskali so predvsem domačega župnika Štefana Ceka, ki ga je mati v naglici poslala vstran v skrivališče pod stopnicami. Tako jo trenutno zabranila njegovo nasilno smrt. Nato so vdrli v pisarno, kjer je bil preč. g. dr Miroslav Bulešič. Njega jo drhal dobesedno z noži zaklala, da je v mlaki krvi obležal v kotu ob steni. Dr. Bulešič je dobil, kakor je po zneje ugotovil sam javni tožilec, štiri težko, 8 cm globoke rano v \rat. Ni bil pretepen, kot trdi P. d., marveč je bila njegova glava skoraj odrezana, da so jo komaj še držala vratu.«
O msgr.-ju Ukmarju pravi poročilo, da so ga dobili v pervom nadstropju. Rano jo dobil zadaj na lobanji, kri mu je tekla iz ušes, nosa in ust, V obraz je bil ves zatečen, da je na levo oko komaj nekaj vi del. Tako jo v krvi ležal 4 ure.«
»Kvartirmaherji« za take obiske v župniščih so tisti, ki nosijo po župniščih »Sočo«.
»Ker sera duhovnik«
Msgr.-ja Ukmarja so peljali najprej v Pazin, od tam pa gaje odpeljal Rdeči križ iz Trsta na Reko,
ker oblasti niso dovolile, da bi ga peljali domov. Hočejo ga pač še zaslišati in ugotoviti, da je on napadel razbojnike, ne pa razbojniki njega. Med prevozom jo bolniški sirežnik vprašal msgr.-ja Ukmarja, zakaj ua so mu to storili. Odgovoril je: »Perche sono prete,« »Ker sem duhovnik«. Bolnik je na reki zastražen.
Celo komunistični tisk prizna-\a, da je bil to velik zločin, a drzno odklanja vsako odgovornost zanj.
(Jo kdo pogleda v kak slovenski ali italijanski komunistični list, bo opazil, kako so ti farizeji zgražajo nad velikim zločmom, ki se jo zgodil v Lanišču. Opazil bo pa tudi, kako energično odklanjajo vsako odgovornost za to svetoskrunsko morijo. Po njihovih trditvah so krivi tega duhovniki sami, reakcionarni ljudje, ki so duhovnike m cerkev ščitili, župniki, ki morda niso pripustili kakega birmanca k umni, ker ni bil dovolj pripravljen m o čemor smo soditi le Cerkev (in ne KP, na »ljudska oblast«, ne »ljudska volja«), fašisti.
Vse mogoče krivce dopuščajo, celo ustaše, — samo komunist ni bil takih roči še nikjer zmožen, 110 v Rusiji ne v Španiji ne v Mohiki no v Sloveniji na v Italiji no nikjer na božjem svetu. Tako bi mislil, Kdor bere komunistične liste.
In komunisti s Primorskim dnevnikom na čelu ti to tudi dokažejo. Njihov dokaz je sledeči: Ta zločin je komunistom in njihovi Jugoslaviji škodoval, kar je »na dlani«. Komunisti pa nočejo reči, ki jim škodujejo. Torej niso komunisti zločinci. Zato bodo izvedli tudi preiskavo in strogo kaznovali krivce, ki v nobenem primeru ne smejo biti komunisti. Baje so jih 33 že aretirali. Tri in ai deset nekomunistov seveda, ker komunist sploh ni zmožen zločina. Aretirali pa so še msgr.-ja Ukmarja, župnika Ceka in drugo, ki bodo postavljeni prod »Ljudsko« sodišče.
Krivci so vedno isti
1. Glavni krivci tega zločina so brez dvoma tisti, ki ljudi neprestano nujskajo k sovraštvu in groznim obračunavanjem. Ali sto m brali kak komunistični list, ki bi 110 netil sovraštva! Ce vi te liste berete, 0-dobravate in podpirate, sto tudi vi zločinci in sokrivi pokolja v La-uišču, četudi morda slovito kot »ljudski duhovniki« in vas komunistični listi slavijo... z zaničevanjem v srcu.
2. Nadalje je kriva oblast, ki razpolaga s tako velikim policijskim uparatom in ni HOjTELA preprečiti motnje »verskih obredov«, ki so zajamčeni po ustavi. Ce jo bila prešibka, naj bi bila povabila pomoč
3. Kriva jo KP, kajti pod njeno zastavo, ob prepevanju njenih pesmi in ob vpitju njenih gesel so se vršili divjaški napadi na cerkve ter vorno ljudstvo, ki je zahtevalo, da so njegova vera spoštuje in birma ne moti.
Toda kako naj bi KP kaj tako neumnega storila, ko mora vendar vedeti, da ji to škoduje!
To si zapomni!
Po komunistični morali je treba tako nesramno lagati, da si pošten človek 110 bo mogel nikdar misliti, da je taka laž mogoča, in bo zato lažnivo trditev verjel. Po isti mo-
Si ran. 2
rali je treba tako zločinsko nastopati, da se bo zdelo dobrim ljudem nemogoče, da bi mogel sladko govoreči komunist tak zločin narediti, in bodo zato verjeli, da je zločin zakrivil kdo drug ali da gre za zasluženo kazen, ne pa za zločin.
Duhovnik leži v krvi in komunisti ter njih simpatizerji bodo govorili: GLEJTE, TAKI HUJSKAČI SO DUHOVNIKI! LE NAPREJ RAZBURJAJO LJUDSTVO IN ZATO ZASLUŽIJO, DA JIH LJDSTVO LIKVIDIRA!!
In to odgovarja petletnemu planu, kajti malo vpitja in protestov po svetu, ki je prenaiven, da bi proti zločincem učinkovito nastopil, ne bo moglo ustaviti svetovnega komunizma, da ne bi z vsemi sredstvi skušal doseči svojega prvega namena: UNIČENJA CERKVE.
Neki partijec je dejal nekemu duhovniku: Čemu se upirate, ali ne ve
SLOVENSKI PRIMOREC
Stev. 36
ste, da imamo na tisoče ljudi, ki so pripravljeni, tudi za ceno svojega lastnega življenja vas vse poklati kot mačke 1 V tom je ključ za razumevanje Kardeljevega govora in vsega, kar jo z njim v zvezi, — tudi zločina v Lanišču.
Molite za vlč. g. spoznavalca vere msgr.-ja Ukmarja! Molite za mučenca Bulešiča! Molite za ubitega duhovnika Kristana, o katerem so pisali v Prim. dnevniku najprej, da sploh ni ubit, potem pa, da je res ubit, a da so ga umorili »ustaši«.
Bodite trdni v veri ir. pogumni v borbi zoper brezbožnost in sleherno hudobijo! Zaupajte, da je kri mučencev zarja zmago nad silami teme!!
Bodite daleč od komunizma, da ne pride tudi nad vas kazen zaradi nedolžne prelite krvi!!
KAKŠNI «VERNIKU SO LJUDJE, hi svoje duhovnike sovražijo in morijo ?
Komunistični list Primorski dnevnik jo v sredo 27. avgusta 1947 prinesel zvijač poln članek o komunističnem krvoprelitju po Istri, in sicer z latinskim naslovom »Chii prodest«, to je »Komu koristi«, ki ga zaključuje tako, da moramo razumeti, da pokoijev ni šo konec, ker pravi med drugim, da se zelo motijo tisitii,, ki »mislijo, da bodo... zastavili pot naprednemu ljudstvu«. Te zvijačne besede seveda pomenijo, da pojdejo naprej po poti groženj, umorov in vsega mogočega nasilja.
To se zdi toliko bolj gotovo, ker so se že skrili za slovansko in celo italijansko delovno ljudstvo. Iz dosedanjih žalostnih izkušenj smo se naučili, da komunisti mislijo, da lahko dela, kar hoče, kdor sam sebe proglasi za delovno ljudstvo, in da zlasti lahko nekaznovano mori, potem pa zvrača svojo krivdo na žrtve.
V gori omenjenem zvijačnem članku so komunisti za svoje krvo prelitje v Lanišču zvrnili krivdo na tamošnjega župnika, da ga lahko umorijo na kaki svoji krvavi sodbi, kot že nešteto drugih nedolžnih lju di; da obenem odvrnejo od sebe krivdo in pravično užaljenost usuž-njenega slovenskega ljudstva in da morilce utrdijo na njihovi zločinski roti.
Ker izkušnje mnogih let dokazujejo, da se jo komunistom v rejnici v mnogih primerih posrečilo, ljudi zapeljati, da so pod njihovim vodstvom šli po poti zločinov, je treba vsokako jasno povedati tistim, ki so v resnici zapeljani, a niso na strani komunistov zaradi zlobe svojega srca, da pač nikakor ni več vernik tisti, ki svojega dušnega pastirja sovraži, mu streže po življenju ali ga celo dejansko umori. Vsak otrok ve, da jo vernik tisti, ki veruje, kar katoliška Oerkev uči in ukazuje. Cerkev med drugimi verskimi resnicami uči tudi to, da so duhovni ki dušni pasitirji, ki so jim verniki dolžni spoštovanje in pokorščino, pa ne samo kadar jih učijo, kaj na;i verujejo, ampak tudi, kadar jih u čijo, kako naj živijo, če hočejo rešiti svojo dušo.
Kor hočejo komunisti katoliško Cerkev uničiti, so seveda njihovi nauki in ukazi drugačni kakor nau ki in ukazi Cerkve. Kaj naj tedaj
stori človek, ki se hoče še imenovati vernik katoliške Cerkve? Poslušati mora Cerkev, ki ga uči v božjem imenu in z božjo oblastjo. Kaj pa, če bolj posluša komuniste in njim veruje namesto svojim dušnim pastirjem? Tedaj ni več vernik katoliško Cerkve, ampak kvečjemu vernik komunistične Partije. To so tisti verniki, na katere se vedno znova sklicujo komunistično časopisje v svoji krvoločni gonji proti duhovnikom, ko piše n. pr., da je »verno ljudstvo protestiralo« ali »verno ljudstvo je bilo užaljeno« ali »verno ljudstvo se je pohujševalo« ali »vemo ljadstvo si ne bo pustilo zastaviti poti«. To bi bilo torej komunistom verujoče Ijudi-ftvo, to bi bili komunistični verniki. Komunističnim vernikom lahko rečemo na kratko tudi komunisti
- in tako postane vsa stvar jasna.
Torej niso bili katoliški verniki, ampak komunistični verniki, ki so so »čudili, zgražali, pohujševali, protestirali itd.« Katoliško vemo ljudstvo je svoje duhovnike vedno spoštovalo, jih ubogalo in celo branilo. In to dela šo zdaj, kolikor more in kolikor ja res katoliško in verno. Če pa kje toga ne dela več, ni več ne katoliško ne vemo. Takemu ljudstvi* ne porečemo več verniki, ampak brezverci, oziroma, tajili in postali brezbožni komuni Taki ljudje so v plašč zaviti komu nisti, ki jih pa ta plašč prav nič no zakrije; saj jih njihova dela razo devajo.
Mislim, da bi delal krivico slovenskemu ljudstvu, če bi o njem pisal, da je komunistično, ker je v resnici verno in. katoliško. Gre le zn nekaj ljudi, ki so svejo vero za tajili in postali brezbožni komuni sti. In ti vpijejo na ves glas noč in dan »ljudstvo, ljudstvo, ljudstvo itd., zato da se za ljudstvo skrijejo in za njegovim hrbtom uganjajo svoje ogabne zločine Pa kolikor poznamo slovensko ljudstvo, vemo dobro, da je te volkove spoznalo in bistroumno razločuje tudi v volno zavite komunistične kremplje.
Ko bomo v bodočnosh še slišali, da so »verniki« duhov ilke preganjali, jim grozili, jih ovajali, jih o-brekovali, jih morili itcU, bomo brž vedeli, da niso tega delali verniki ali verno ljudstvo, ampak komuni stični verniki ali komunisti.
OKNO V SVET
KAj 11'livACiJ A MIROVNIH t>0-UiHJ od strani sovjetske zveze se je iz-ršiia »n ves svet se sprašuje, kako e treba to dejstvo tolmačiti. Ta reč prav posebno zamma tiste Primorce, za kale-e prihaja ura puključitve k Jugoslaviji.
V ri naj ohramjo mirno kri, kajti sprememba upravo se ne bo izvršila od .ia-nes do jutri.
AMbittisKi ZUNANJI MINISTER MAKSliALL je na medamerišKi konle-enei v K.o de Janeiro izjavil, da je gospodarsko vstajenje Jiviope življenjskega pomena za gospodarstvo zaliodne pojoDie aio. je prevze.a Amerika težke napoi e ;u ounovo ou vojne ojjustoseiuli evropskih uržav. V zvezi z Ueiom za meaameriško obrambno skupnost je izjavil, da bo za ui zanje ameri-ivin lepuunK vsemu svetu ponazaiO, ua imajo natoui in cirzave, ki es-uicno Ijuoijo mir, laluio mir, ce z •ne voljo drug z uiugiai soue.ujejo, uu «.i-ueu svojih izvajanj je izjavil: »Ali iz Deu Amerik nanamo tajnosti drug do imgega, temveč zaupamo v našo dano uesedo. iNapram vsemu svetu predstavljamo mi zgled držav, ki skušajo živeti v s'.iadiiosti m Ki so odločene, da se držijo xavno Ustih načel moralnega vedenja, atera zautevajo od posameznega državljana«.
SV. OCli IN TRUMAN sta si izmenjala osebni poslanici, iz katerih je raz-miio, da hočejo Združeno države skupno s Cerkvijo delovati za trajen in prav.cen mir, ki mora temeljiti na neoddatnih svo ooščinaii človeške osebnosti proti sodobni zmoti, da je človek radi države in ne država radi človeka.
GRŠKA ZADEVA. Nadomestni astopnik Združenih držav pri Združenih narodih Hersehel Johnson je zahtevala, naj bi grško zadevo preučila glavna skupščina ZN ki je sklicana za 16. september. To bi bila zadnja pot za mirno rešitev spora, ker Varnostni svet, v katerem je Sovjetska zvaza žo trikrat uporabila veto v tej zadevi, ni zmožen, da bi priklical k redu grško komuniste in njihove podpihovalce.
»TIMES« PROTESTIRA. Londonski Times protestira proti smrt ni obsodbi Nikole Petkova v Bol guriji in Borisa Furlana v Jugoslaviji in pravi, da ugledu komuni tičnih vlad v Vzhodni Evropi zelo škodujejo politična preganjanja ljudi, ki jih svet pozna, da niso bi U nikaki sluge osnih sil, marveč le pošteni opoaicionalci. Doktorja Furlana, ki je kot begunec v Lon donu med vojno zagovarjal parti cansko stvar in to stvar več kot eno leto podpiral s svojimi radi; skiini govori, so mnogi Angleži po znali in spoštovali in ne bodo mogli verjeti, da je kriv zločinov, ki mu jih očita komunistično sodišče v Ljubljani. Ravnanje ljubljanskega sodišča potrjuje mnenje tistih, ki pravijo, da jo prijateljstvo z Zaho-aem že povod, da te v komunistični Vzhodni Evropi sumničijo in sa movoljno aretirajo. K temu bi dodali in ustrelijo, saj jo znano, da je bil cerkljanski kaplan Lado Piščanc obsojen na smrt, ker je preveč pri jazno govoril z angleškim zveznim oficirjem, ki je bil med partizanski mi skupinami v Cerknem in so ga pozneje partizani ustrelili.
dustrijske proizvodnje. Francozi in še bolj Sovjeti zahtevajo, naj proiz ajajo Nemci manj, da se Nemčija pet no dvigne; Angleži in Amerikami pa vidijo, da Evropa brez nemškega gospodarskega sodelovanja no more naprej in morajo le Angleži in Amerikauei mašiti luk-je, ki se zde pa tudi Angliji in A-meniki prevelike. Zdaj upajo, da bo svet zunanjih ministrov v novembru sprejel in odobril kako tozadevno odločitev.
ANGLIJA V GOSPODARSKI KRIZI. Britanski minister za kolonijo Creech Jones je poslal prebi-alstvu vseh kolonij posebno poslanico, v kateri pravi, da doživlja Združeno kraljestvo resno gospodarsko krizo kot še nikdar v svoji dolgi zgodovini.
PRED 60 MILIJONI LET. Učenjaki Amerškega naravno — zgodovinskega muzeja so našli v Novi Mehiki živalska okostja, ki utegnejo prispevati k odkritjem o začetku življenja sesalcev do dobe pred 60 milijoni let.
RODOMOR. New York Times prinaša uvodnik pod naslovom Zlo čin rodomora, v katerem poudarja, da se mora imeti rodomor za mednarodni zločin. Rodomor — to besedo je skoval poljski učenjak in svetovalec na razpravi v Niirnber-gu prof. Rafael Lemkin, da z njo
NEMŠKA INDUSTRIJA. Pri vseh razpravah o mednarodnih go spodarskih vprašanjih se pojavlja vodno znova vprašanje nemške in
označi uničenje narodnih, rasnih ali verskih jeder. Rodomor je zločift ® katerim se mora nedvomno bavi* Listina Združ. narodov. Te besed6 mi Slovenci, ki nas skušajo neka10' ri narodno, drugi pa versko radi slišimo.
V 14 URAH v AMERIKO. Pa“ American World Arways jo objavi' la, da je z 29. avgustom pričela 1 redno službo rned New Yor kom 111 Londonom brez vmesnih postank°v s 4 motorniki vrste Lockheed stellation, ki preletijo Atlanti ocean v 14 urah.
PRIZADEVANJE ANGLIJE lN AMERIKE, da bi rešili na smrt obsojenega Nikola Petkova označuj6' jc« Sovjeti kot vmešavanje v bolgarsko čisto notranje zadeve.
AMERIŠKI DEČKI bero šo vedno radi mladinske knjige, ki so J1 radi brali dečki pred sto leti, kak°r pripovedke Marka Twaina, Grimma, Robinsonove dogodivščine i*“' — tako so ugotovili v Ameriki. N4-ši dečki najbrže niso drugačni.
EVROPSKA CARINSKA ZVfr ZA. Mnenje ameriškega tiska je 0(*" ločno naklonjeno evropski carinsk' zvezi kot oisnovi za dolgoročen načrt za evropsko obnovo. Sporazum »Benelux« med Belgijo, Nizozemsk0 in Luxemburgom predstavlja korak k poenoteni Evropi.
DOMAČE NOVICE
DUHOVNA OBNOVA ZA MOŽE IN FANTE
bo v soboto 6. sept. ob 8. uri zvečer pri Starem sv. Antonu, skupna sv. maša pa v nedeljo pri sv. Ivanu ob osmih. — Možje in fan-ije, udeležujte se teh svojih pobožnosti in s tem pokažite svojo versko zavednost.
Apostolstvo mož in fantov
DUHOVNA OBNOVA ZA ŽENE
bo danes zvečer ob 8. uri Dri Sv. Antonu.
LADRI PRI KOBARIDU
Nismo se še oglasili v Slov. P., das. nas je precej zvestih bralcev lista, (lav nanio, kakor da bi se sramovali imen# svoje vasi. Pravijo namreč, da v laščini nekaj slabega pomeni. Pa je ime morda bolj staro kot laski jezik. Možno je, da M kraju dali vsaj podobno ime že pre.l-slovenski prebivalci. Morda so rimski .o-jaki, ki so njega dni stražili znano rimsko cesto iz Nadizke v Soško dolino ter unpK posadko kje v bližini sedanjega Kobarida (ad Silanos F), imenovali naš kraj »antra«, ali v vojaški govorici tudi »Tantra«, ali a Tantri« (kar pomeni v slovenščini: jame, dupline). Kes, popotnik, ki prihaja iz Kobarida, opazi ob vhodu vas ob cesti mnogo duplin, ki so biie v davnini verjetno številnejše in večje. <'d tistih rimskih izrazov pa do današnjega imena razvojna pot ni dolga, zlasti če |e dosti časa; od rimskih legionarjev v Kobaridu pa do o. kr. vahmajstrov ga je bilo dovolj. — Tudi v Benečiji je sloveča iLanderska jama«. Naj nam torej pomagajo jezikoslovci in zgodovinarji, da se nam ne bo treba svoje solnčn,e vasice sramovati.
Letos smo obhajali ravno na nedeljo vaški praznik sv. .Lovrenca. Kateri slovenski rodoljub ne pozna prijavnega gri
čka s cerkvijo ob boči, kjer počivajo ssei#-skr ostanki »goriškega slavčka«!' bel1,1 pr-digo smo slišati ta dan. Gotovo je bil vesel tudi pokojni Gregorčič. Skodli da j«s cerkveni praznik skrunilo nek»i zapeljancev. Mi pravimo, da naj ima vsilita lec svoj cas, način in mero. tudi **' bava.
Kaj žalostnega pride včasih vmes, tlrU" gou (n pri nas. Na Rožmco je ležal na Igrali 17 letni Maks Gruntarjev. Ponesi1'3' Cii se je z elektriko. Mladina, ne iglilJ se s to rečjo! Spoštovani prizadeti drua' ni izražamo sožalje, pokojnemu pa voi^' mo večni mir.
BRJE PRI RIHEMBERKU
Pri Pečenkovili smo 17. Vili. slovesi Dlagoslovili zaobljubljeno kapelico Mati' ie božje iz Fatime. C. g. župnik Srebrn*® ■e ob asistenci g. kaplana izvršil obn?1* oiagoslovitve in imel govor, v katere*11 j.s številnim vernikom od b.izu in dale-povedal, kako izredno je Marija varovali' iirje v pretekli vojni in kako naj se vS' vetrno z zaupanjem zatekamo pod njen0 varstvo.
Slišimo, da na raznih krajih skruni)0 sv znamenja in kapelice, a upamo, J® n ed nami ni surovežev, ki bi se drznil1 kaj takega storiti.
čč. gg. duhovnikom,
ki se bodo udeležili duhovnih vaJ> sporočamo, da jim ni treba nosit1 rjuh s seboj, pač pa bi bilo želeti* dc, prinesejo ne k oj zabole.
Darovi
Vinar ubogega vdovca 60; Livek za sklad S. P. 500; Vagabundus 200! Za obisk Urha pri slovenskih kato-ličanih v Belgiji 500; Lojze 300; Marija 500; N. N. iz Gorice 500; N. N* Vogersko 100 L. Bog povrni!
Za »Slovensko sirotišče«
M. P. 1000 L, Rakušček Marija 50 L Lepa hvala!
Hlapec Ferjan
XII.
Poldrugo leto je bil Ferjan žo v zaporu. V Tihem dolu so že davno prenehali o njem govoriti, da, že so ga na pol pozabili. Le v nekem žalujočem dekliškem srcu je bila njegova podoba še v tvežem, toda bridkem Bpominu in tudi v Bregarjevi hiši so pomilovali usodo ubogega hlapca.
Ferjan se je spočetka vdal topi bolesti in se potapljal vedno globlje v žalost. Njegova obsodba in težka ter sramotna kazen sta mu že šla tako do srca, da ga je hudo strlo in da jo začel počasi hirati. On sam jo bil trdno prepričan, dri no bo dočakal konea svoje kazni. Todaj se je zavzel zanj jetniški dušni pa.itir, star, izkuSen in pobožen duhovnik, ki mu je v luči sveto vero dajal poguma in tolažbe. Pri-
jazno in prepričevalno njegove besede so Ferjana nagibale, da se je vdajal v božjo voljo in laže prenašal svojo nesrečo, le ko ni bil zaposlen z delom in zlasti ponoči se jo polaščala vedno znova trpka žalost njegovega srca. Najbolj bridko ga je mučil spomin na Milko. Dekletov vklik pii zadnjem srečanju, ko so ga orožniki tirali mimo njo, — »Ali je mogoče, Ferjant« — mu ,io neprestano zvenel po ušesih. Sprva si Milkinega prestrašenega krika ni dvomljivo tolmačil; pozneje pa, ko jo cele ure posedal brez dela, jo vedno razglabljal o tem, ali tudi Milka dvomi o njem in morda verjame v njegovo krivdo. Tedaj je zastokal kot težko zadet ranjenec in se obrnil od bolesti. Z vsemi močmi si je prizadeval, znebiti se te misli; toda čim bolj so je jo otresal, tem trdovratnoje se je oklepala njegovega srca. Toda tudi čo o dekleto-
vem zaupanju ni dvomil, vendar ni tila dosti manj bridka misel, da je Milko zgubil in z njo vso svojo življenjsko srečo za vedno. Na poroko z Milko mu ni bilo več misliti. Saj je zgubil vse svoje premoženje in bi moral zopet leta dolgo varfcv iti, da bi kaj prihranil za stare dni. Še najhujša ovira za ,-:veco z njo je pa bil madež na njegovem dobrem imenu. Nikdar bi ne mogel spojiti imena dobrega nedolžnega dekleta s svojim omadeževanim, pa tudi če bi bila Milka tarna pripravljena, to spregledati.
Ob takih razmišljanjih jo sklenil, da ne bo na Milko sploh več mislil in da si bo izbil iz glavo vsak spomin nanjo. To so mu pa m posrečilo.
Milka ni prestajala doma nič manjših duševnih muk kot Ferjan v zaporu. Ubogo, plaho in neprestano strahovano dekle še vedno ni
prišlo do sklepa, kako naj bi dokazalo Ferjanu svojo zvestobo in mu zagotovilo, da ni nikdar dvomilo o njegovi nedolžnosti. Žo večkrat se je lotila pisati pismo in ga je dokončala, toda odposlala ga ni še nikdar. Govoriti ni smela o tej zadevi z nikomer; pred stricem Šmo-nom in teto se je morala posebno paziti. Tudi ni vedela za Ferjanov naslov in ni mogla nikogar o tem vprašati. Pa tudi če bi vedela za njegov naslov, bi si vendar nikdar no upala oddati pismo na pošti v Tihem dolu, ker se je bala, da bi izdala medsebojno tajnost. Sosednji poštni urad je pa bil tri ure oddaljen in tako daloč je nista stric in teta nikdar pustila. V takih okoliščinah in zlasti zaradi dekletove bojazljivosti in skrbi, da čuva Ferjanu obljubljeno tajnost, ni prišlo nikdar do tega, da bi odposlala svoje pismo. Ko sta tako pretekli dve
Odgovorni urednik
Dr. BONAVENTURA MAHNIČ
Tisk. G. lucchi — Gorica Tiskano z dovoljenjem A. I. S.
leti, jo opustila deklica vsako mise^ na kako pismo; kajti ko je tako dol' go molčala, si sploh ni več upala P*' sati Ferjanu. Po njenem mnenj)1 bi sedaj pač ne verjel več niti naJ' bolj prepričevalnim zagotovilo«1. Ubogo dekle je zadrževalo svoj0 bridko bolest v prsih. Če se je v09 dan premagovala, da ni pokazala svoje dušne bridkosti, ja pa v tih1 noči pretakala vročo solze na svojem ležišču. Čeprav je bila prepri' eana, da je izključeno, da bi 30 kdaj poročila s Ferjanom, je bil° 'endar celo njeno srce z vsem s O' utjem, skrbjo in ljubeznijo pri nesrečnem hlapcu; vedno znova 3° zagotavljala, da' rada vso stori 111 pretrpi, da, celo umre, samo da h* bil Ferjan še kdaj srečen.
Svoje najbolj goreče molitve pošiljala proti nebu za svojeff9 nekdanjega zaročenca.
(Nadaljevanje)