jr industrija pohištva stol kamnik Jugoslavija Letnik XXII STOL glasilo kolektiva junij 1975 ŠTEVILKA 1 30 let svobode Let?, 1945 ne smemo za nobeno ceno pozabiti, saj smo ravno tega leta izbojevali dokončno zmago nad fašizmom, ki nas je leta in leta zatiral, poniževal in množično uničeval. Nihče od umetnikov, pa naj gre za poeta, kiparja ali kogarkoli, ne more prikazati dejanskega trpljenja jugoslovanskih narodov, prav tako se ne da prikazati občutkov, ki so jih doživljali naši ljudje prav 9. maja 1945, ko so pričakali svobodo. Žrtve, ki jih je dalo jugoslovansko ljudstvo, ni moč pozabiti, saj vemo, dr, jc bilo teh kar 1,700.000, kar pomeni, da je vsak deseti prebivalec takratne Jugoslavije padel v boju ali umrl v raznih taboriščih širom Evrope. Slovenska javnost, ki je že neštetokrat dokazala, kako spoštuje in ceni svobodo, je še enkrat izrazila svoje priznanje in spoštovanje vsem žrtvam in sodelujočim v boju za osvoboditev s svečano manifestacijo, ki je bila istočasno priložnost za odkritje SPOMENIKA REVOLUCIJE na Trgu revolucije v Ljubljani. Ta manifestacija je najbolj živa priča, kako slovensko ljudstvo spoštuje vse tisto, kar je bilo pridobljeno s krvjo. V soboto, 10. maja se je v Ljubljani po vseh vpadnicah pomikala nepregledna. kolona ljudi s številnimi parolami, praporji in zastavami, ki jim je bil cilj odkritje SPOMENIKA REVOLUCIJE. Množici kakšnih 150.000 ljudi, ki se je zbrala pred spomenikom, je spregovoril predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher. S svojimi besedami je ponovno izrazil našo pripravljenost, da se odločno borimo za vse tisto, kar je bilo pridobljeno z revolucijo in borbo proti fašistom, ne oziraje se na ceno. V vsej tej množici je bilo nedvomno prijetno gledati predstavnike raznih brigad in prvoborcev, ki so prav tako ponosni kot pred 30 leti pripovedovali o spominih na dan osvoboditve. Med udeleženci te manifestacije je bilo veliko število članov našega kolektiva, medjraterimi je bilo veliko teh, ki imajo zasluge za svobodo, ki jo danes uživamo, čeprav je vsi včasih ne znajo pravilno ceniti. Horst Hafner ^ IJU,. , 4 u^4jn p - - A / >, ■ \^VVWV'7VVW\A/VV'7WVWWWV\ /o.od dohodka podjetja; nov je tuli Prispevek za avtoceste, ki nam jem-Je m starih milijonov mesečno. To uiogoče ni tako velika vsota, vendar e na tak način hitro nabere ena ali ve milijardi, s tem da mora vse te Prispevke delovna organizacija redno sak mesec odvajati, medtem pa mo-rajo vse druge stvari, ki so za poslo-anje nujne, čakati. Osebni dohodki o sicer pri nas zagotovljeni, če ne drugače pa iz rezervnega sklada, ven-aar pa moramo dati več poudarka na izterjavo, kljub temu da moramo za-adi pomanjkanja naročil iskati več kupcev in pristajati na relativno neugodne pogoje, da pač čakamo na plačilo po več mesecev. Pač pa moramo °d plačilno sposobnih kupcev zahtevati čimprejšnja plačila in na ta način nekako reševati situacijo. Delavski svet je potrdil poročilo za prvi kvartal. V nadaljevanju poročila objavljamo še vse ostale sklepe. Delavski svet je sklenil, da da v javno razpravo, ali bomo šli v gradnjo še enega stanovanjskega bloka ali pa da večino razpoložljivih sredstev namenimo za kreditiranje individualne gradnje. Sprejet je tudi sklep, da novi sodelavci, ki jim podjetje obljubi stanovanje ali kredit, dobijo dokončno odločbo o dodelitvi stanovanja ali kredita šele takrat (po 6 mesecih ali enem letu), ko se izkaže, da ta sodelavec tudi uspešno dela. Delavski svet je potrdil tri pravilnike, ki so bili v javni razpravi, in sicer: — pravilnik o uporabi osebnih avtomobilov in potnih stroških, — pravilnik o delavski kontroli delovne organizacije, — poslovnik delavskega sveta in drugih samoupravnih organov. V javni razpravi je pravilnik o informiranju, ki ga bo sprejel centralni delavski svet, pravilnik o delavski kontroli v temeljnih organizacijah združenega dela pa bodo sprejeli delavski sveti TOZD. Delavski svet je sklenil, da zaradi odsotnosti glavnega direktorja pooblasti za opravljanje poslov v samoupravnih zadevah tov. Konrada Vavpotiča, v poslovnih zadevah pa tov. Petra Skuška. Delavski svet je sprejel predlog TOZD-9, da se odpre in zasede dve novi delovni mesti: — predstavnik za severovzhodno Slovenijo, — pomočnik vodje prodajnega sektorja. Delavski svet je potrdil poročilo inventurne komisije za prvi kvartal. Odobril je tudi prodajo ogrodij za konferenčne mize, skaja (poškodovanega od požara), natrijevega nitrata in vate. Na predlog TOZD-9 je delavski svet sklenil, da odobri nakup prodajnega prostora v strogem centru Skopja. Čeprav je več interesentov, ima prav Stol največje možnosti, da kupi ta prostor. Vrednost investicije je 440 starih milijonov. Naložbo opravičuje trenutno stanje na tržišču in skupni cilj naše delovne organizacije, da čimbolj pokrije in obvlada celotno jugoslovansko tržišče. Razen nekaj najnujnejših strojev bodo letos investicije namenjene povečanju prodaje, kar je v sedanji situaciji gotovo najbolj smotrna oblika vlaganja investicijskih sredstev. Na predlog TOZD-2 je delavski svet sprejel sklep, da vsaka TOZD imenuje komisijo za ocenjevanje nekurantnega blaga (tak predlog vsebuje tudi osnutek novega statuta). Centralna komisija, ki bo delo teh komisij spremljala in usmerjala, bo še vedno ostala, prav tako bo prodaja še naprej šla preko Interiera. Naše delavce pa je treba vselej pravočasno obvestiti o prodaji. Delavski svet je sprejel predlog VIBA filma, da bo izdelal 15-minutni film o kamniški industriji. Film bo stal 30 starih milijonov, Stolov delež pa bo 10 milijonov in glede na to 5 minut v filmu. Ta film se bo eno leto predvajal po vsej Jugoslaviji, mi pa bomo dobili eno 16 mm kopijo in eno 35 mm kopijo tega barvnega filma za lastno uporabo. Naš pogoj pa je, da za film sami sestavimo scenarij in da nam za ta del filma ostanejo vse avtorske pravice. Delavski svet je odobril prošnjo DIT in dodelil znesek 1000.— Ndin za proslavo 100-letnice PIT gozdarstva. Delavski svet je sklenil, da HK Jesenice dobi en stol kot naš prispevek k tomboli, katere namen je financiranje hokejske šole. KS Šmarca je zaprosila za prispevek v višini dveh starih milijonov za ureditev pločnikov v Šmarci. Delavski svet je prošnjo zavrnil. Delavski svet je imenoval začasni uredniški odbor v sestavi: Boris Bavčar, Ciril Sivec, Srečo Smole, Horst Hafner in Tulij Budau kot glavni in odgovorni urednik (na sliki) Tulij Budau INTERIER SKOPJE Duplica, 6. junija Uspelo nam je kupiti prodajni prostor v strogem centru Skopja. Ni ovir, da ne bi mogel »INTERIER« Skopje začeti z rednim poslovanjem še to poletje. Kaj se dogaja v prodaji 1. Tržišče je pestro »Stol« Kamnik prodaja svoje izdelke na zelo široko tržišče. Kupci so v ZDA, Kanadi, Angliji, Franciji, Nemčiji, Avstriji, Španiji, Madžarski, Sovjetski zvezi, Japonski, Izraelu, Arabiji in Afriki. Na domačem tržišču so naši kupci v vseh republikah in pokrajinah. Ta širina tržišča daje našemu podjetju vsedržavni in svetovni renome, kajti vsak kupec je s svojim nakupom pokazal priznanje našemu delu. Ta širina tržišča pa nam istočasno prinaša vrsto problemov, ki jih čutimo pri vsakdanjem delu: — kupci imajo različne navade, govorijo različne jezike, ne zadovoljijo se z enotnim asortimanom, imajo različne zahteve pri dobavnih rokih, pri plačilih in podobno. — kupci so odvisni od gospodarskih nihanj v svojem okolju in od ponudbe mnogih naših konkurentov. Vsak od teh se razvija, vsak vodi svojo dolgoročno politiko, zato se naš položaj na tržišču neprestano spreminja. Današnji položaj ni enak včerajšnjemu in jutrišnji ne bo enak današnjemu. Na tako širokem tržišču, kot smo ga v začetku omenili, se neprestano pojavljajo mnoge spremembe, zato ni lahko »držati situacije v svojih rokah«. Mi bi na primer radi vedeli, kaj bo jutri in pojutrišnjem na madžarskem tržišču — kolikšen bo smel biti obseg njihovega uvoza pohištva, kdo vse bo ponujal artikle na to tržišče, kakšne bodo cene, kateri ljudje bodo imeli naj večji vpliv pri izbiri artiklov in dobaviteljev, a marsikaj od tega nam ostane skrito, ali pa gradimo svoje odločitve samo na predvidevanjih. Na drugem tržišču je drugačna problematika, na tretjem spet drugačna itd. Vsem nam je znano, da je konec tistega obdobja, ko je bilo povpraševanje po izdelkih mnogo večje, kot je bila ponudba. Včasih so kupci sta- li skoraj v vrsti pred dobavitelji, zdaj pa dobavitelji stojijo v vrsti pred kupci. Zdaj kupec mimogrede pove, kaj vse mu nudi naša konkurenca in mi smo prisiljeni na pogajanje, če nočemo kupca izgubiti. Potrebno se je pogajati za asortiman, ki naj bi ga dobavili, za cene, za dobavne roke, za rabate, za kreditiranje, prevoz in podobno. Mnogi proizvajalci pohištva so v sedanji krizni situaciji zagrabili sleherno bilko, samo da bi se obdržali na površini. Trgovini in kupcem so na primer ponudili mnogo ugodnejše plačilne pogoje, samo da bi šli v promet njihovi izdelki, ne pa konkurenčni; prav tako so začeli proizvajati izdelke, ki so jih prej delali drugi proizvajalci in so ti izdelki še idoči na tržišču. Tako so se vrinili v asortiman drugih proizvajalcev, ponujajo ta asortiman po nižjih cenah ali z ugodnejšimi prodajnimi pogoji. Tako delajo v tej krizni situaciji zmedo tudi proizvajalci sami. Našteli smo nekaj značilnosti za tržišče in še bi lahko naštevali. Vse to nam narekuje, da moramo spreminjati način dela, krepiti prodajne vrste, oživeti dejavnosti na področju raziskav, svetovanj, ekonomske propagande, dolgoročne obdelave kupcev in podobno. 2. Doseženi rezultati v prvih štirih mesecih Kljub temu, da se je povpraševanje na trgu zmanjšalo in da je konkurenca veliko močnejša, smo dosegli naslednje rezultate: Domači trg: v tisoč din mesec 1974 1975 Indeks januar 1.352 1.853 137 februar 1.441 2.526 175 marec 1.570 2.644 168 april 1.540 2.420 157 maj 1.523 (2.420) 159 Povečani obseg prodaje na domačem trgu izhaja deloma iz povečanih cen, deloma iz povečanih količin. Izvoz: v tisoč dolarjih mesec 1974 1975 Indeks januar 344 146 42 februar 402 156 39 marec 345 170 49 april 326 252 77 Ko slišimo za rezultate drugih proizvajalcev, smo lahko z doseženimi rezultati Stola zadovoljni. Res je, da nam vse skupine izdelkov ne gredo enako dobro v prodajo in da ne moremo vsem oddelkom enakomerno preskrbeti dela, da imamo pri določenih skupinah izdelkov nadpoprečne zaloge, a pri vseh teh težavah ne smemo spregledati rezultatov pri dobro idočih skupinah izdelkov. Glavni delež v celotni realizaciji predstavljajo kovinski stoli in fotelji, mize biro S, mize biro E in omare. Tu pa je promet dober. 3. Delo za bodoča naročila Večkrat dajemo ocene o uspešnosti ali neuspešnosti prodaje. Tu se radi omejimo na rezultate, ki so že »pod streho« (kakšna je že dosežena realizacija, kakšne so zaloge, kakšne terjatve do kupcev). Pri vsem tem je zelo pomembno tudi tisto delo, ki »še ni pod streho«, a ima izredno velik pomen za bodočo realizacijo. To je težje meriti v doseženih številkah, vendar je v tem vloženega veliko kvalitetnega dela. Na primer priprava bodočih naročil. Mi že zdaj pripravljamo posle, ki bodo v hišo šele prišli: — priprava novih izdelkov, — obdelava projektantov, da bodo v načrtovane objekte projektirali naše izdelke, — obdelava bodočih investitorjev, — dajanje ponudb za že znane potencialne kupce, — priprava za inozemske kupce, da bi le-ti dali naročila za naprej, — priprave bodoče prodajne mreže in še bi lahko naštevali vrsto konkretnih del. Na teh področjih je prav tako potrebno delati kot na prodaji že obstoječih zalog. Ce bi zanemarili ta dela, ki so vezana na bodoče posle, bi kmalu začutili, da pritok naročil občutno pada. Ko načrtujemo in ocenjujemo delo v prodaji, ne bi smeli zanemariti teh dejavnosti, ki imajo izredno veliko vlogo pri bodoči prodaji. 4. Zaloge in terjatve Večkrat je govora o tem, da so se letos zelo povečale zaloge izdelkov in terjatve do kupcev. Tu ie vezan en del obratnih sredstev in to vpliva na likvidnost. V zalogah gotovih izdelkov je vezanih na dan 22. maja 22,554.000 Ndin 5 Interier Duplica, zgrajen leta 1973 <9Pomba: naše zaloge so ocenjene po direktnih stroških). V terjatvah pa je vezanih na isti dan blizu 4,5 (milijarde starih dinarjev (vir podatkov: ERC — mini bilanca). Pri večini izdelkov se gibljejo zaloge v normalni višini. Če upoštevamo Priliv in odliv iz skladišča, potem pri kovinskih stolih in foteljih, pri biro S, pri biro E mize in omare in pri nekaterih drugih skupinah ni prekomernih zalog. To so skupine izdelkov, ki tvorijo glavni del realizacije v Stolu. Najbolj so problematične zaloge lesenih stolov in miz in deloma tudi klubskih foteljev. Tu se pozna izpad izvoza in težek plasman na domačem tržišču. Računamo, da je to prehodno, da se bo tudi izvoz začel odpirati in da bodo sedanje zaloge tudi prodane. Ze nekaj časa izvajamo pritisk na domače tržišče, da bi tu prodali večje količine, a do zdaj nismo uspeli plasirati takšnih količin, kot so proizvodne kapacitete. Zdaj imamo akcijo »mesec ugodnega nakupa«, da bi v lastnih trgovinah pospešili prodajo lesenih stolov in miz. Določeni uspehi so tu, a to še vedno ni toliko, kolikor prihaja teh izdelkov iz proizvodnje. Terjatve so letos tudi močno porasle, posebno na domačem trgu. Zakaj? -— povečali smo mesečni promet. Če smo lani fakturirali mesečno 1,8 milijarde S din, letos pa 2,4 milijarde S din, potem so pri enakih plačilnih rokih že zato morale porasti terjatve, — zelo se je poslabšala likvidnost pri vseh kupcih. Tudi oni ne dobijo denarja za prodano blago, zato ne morejo niti nam pravočasno plačati računov, — ob začetku vsakega leta je likvidnost v gospodarstvu najslabša. Po zaključnih računih poravnava vsakdo družbene obveznosti in ostala sredstva porazdeli v svoje sklade. Zato vsi slabše plačujejo račune. — prej je bilo možno izbirati, komu prodati blago (tistemu, ki prej plačuje), zdaj pa ni več takšne možnosti izbire. Povpraševanje je manjše in se sprašujemo, ali naj blago leži na skladišču, ali pa naj ga prodamo, čeprav kupec ne spada v krog najboljših plačnikov. Z akcijami za izterjavo se situacija popravlja. Računamo pa tudi na to, da se bo likvidnost pri kupcih izboljšala in da bo ta verižna reakcija omogočila boljše plačevanje naših računov. Tone Ivanič Samoupravni sporazum o varstvu pri delu * S Kd' je bilo normativno urejanje področja varstva pri delu v naši OZD že staro in ni več ustrezalo pozitivni zakonodaji, so delavci v vseh TOZD sprejeli letos nov samoupravni sporazum 0 varstvu pri delu v skupnem besedilu. S samoupravnim sporazumom o varstvu pri delu so v skladu z zakonom in drugimi samo-dehfVn*m* podjetja urejene norme in naloge v zvezi z izvajanjem in pospeševanjem varstva pri ba ^poraz4m ureJa zlasti splošne in posebne varstvene ukrepe ter varstvene ukrepe v zvezi z na-vo’ vzdrževanjem in uporabo sredstev ter opreme za osebno varnost. piše: Janez Novak Splošni varstveni ukrepi se morajo izvajati vseh delovnih mestih in delih )in obsegajo nor-®.za delovne proizvodne objekte, za delovna eastva, priprave in naprave, glede gibanja lju-* na delu in transport, ropot in vibracije (ne presegati 90 decibelov), električni tok in oaijtva suvanja, nevarne in škodljive snovi in nrv^mo varnost> zdravstvene pogoje pri delu in df»ii° pomoč ter sredstva za osebno varnost pri ni *L . Postopek v zvezi z nabavo, vzdrževa-J m in uporabo teh sredstev in opreme. vai?& delovnih mestih oziroma delih, ki se iz-dpiai«- v P°sebnih razmerah, zaradi katerih so oa delu izpostavljeni posebnim nevarno-spkU- pošk°db ali obolenj, se uporabljajo še po- SvidualnrStVeni ukrepi’ ki se lahko določaj° in' stvn°tr®b? ukrePi 50 določeni s predpisi o var-do U rPn delu’ zlasti za dela pod zemljo, pod vo-na’ Pfostem, zlasti na dvignjenih mestih ali rih objektih in drugih delih, pri kate- mnJS« Posebnih nevarnosti in škodljivosti ni ninu; ukr^pi.ar°Vati delavcev s splošnimi varstve- delaw^ePtb-iV^zvezi z delovnimi pogoji določajo o hišici i8?0 s samoupravnim sporazumom delnvro e?ojni.b razmerjih in zadevajo predvsem delih- rJ?aS. in počitek na določenih mestih in za j* Jih mora izpolnjevati delavec hrann Je določenega dela, nastanitev, pre- sebnn ^ Prev(lz pri Posebnih vrstah del; po-varstvo žensk, mladine in invalidov, z P^oembna področja dejavnosti v zvezi i delu, ki ga ureja sporazum, so: deip QP°učevanje in vzgajanje, tako ob nastopu tudi Pfemestitvi na drugo delovno mesto, kot stvu in dopolnjevanje znanja o var- ™ vseh delavcev v podjetju; jo nn5v?i?ua-n^e delovnih mest z večjo nevamost-ukrenn^, b zdravstvenih okvar ter izvedba vseh kemPHoi Pred ln med zaposlitvijo delavca na ta-Kem. delovnem mestu; lav«- ^t™iŠki pregledi. ki določajo, da se de-skladu abk° razporedi na delovno mesto samo v nego u£Otovitvijo splošnega oziroma special-tuf? ?S£Vmškega pregleda, prav tako so urejeni delavce?635”1 sploSnl zdravniški pregledi za vse vani Preskušanje delovnih priprav in preisko-mi L ™lk pog°iev se opravlja s periodični-vars?^? ‘,n pregledi v skladu s predpisi o pn delu v rokih in na način, ki je doki i i Greenom delovnih priprav in naprav, 1 86 Periodično pregledujejo in preizkušajo; 5. način uresničevanja obveznosti do organa inšpekcije dela. V posebnem poglavju sporazuma delavci urejajo tudi naloge organov upravljanja in odgovornih oseb ter pravice, dolžnosti in odgovornost delavcev. Organi upravljanja skrbijo za izvajanje in pospeševanje varstva pri delu v podjetju in opravljajo naloge, ki so določene s predpisi in drugimi samoupravnimi akti temeljne organizacije združenega dela. Delavski svet temeljne organizacije združenega dela in delavski svet skupnih služb morajo za učinkovitejše izvajanje nalog v zvezi z varstvom pri delu izvoliti posebni kolektivni izvršilni organ — Komisijo za varstvo pri delu. Izrednega pomena za učinkovito varstvo pri delu so tudi pravice in dolžnosti delavcev na delovnih mestih. Vsaka dejavnost, ki ni v skladu z dolžnostmi na delovnem mestu predstavlja hujšo kršitev obvez iz združenega dela. Pravice delavca so urejene v 93 členu sporazuma: — da uporablja naprave, sredstva in opremo za osebno varnost pri delu; — da odgovorna oseba po razporeditvi na delovno mesto, kakor tudi med samim delom, če se delovne razmere spremenijo, teoretično in praktično pouči zlasti o nevarnostih, ki pri delu pretijo njegovemu zdravju in življenju, o najprimernejšem načinu dela, ki mu zagotavlja varnosti pri delu, o varstvenih ukrepih, ki jih mora upoštevati in o okoliščinah, ki take ukrepe narekujejo; — da ga odgovorna oseba, ki ga pri delu neposredno vodi ali nadzoruje, poučuje in vzgaja, oz. mu omogoča izpopolnjevanje znanja iz področja varstva pri delu; — da odkloni delo na delovnem mestu, če grozi neposredna nevarnost njegovemu življenju ali zdravju, ker niso izvedeni varstveni ukrepi in to toliko časa, dokler se ustrezni varstveni ukrepi ne izvedejo; —• da predloži odboru za medsebojna razmerja pismeno zahtevo za odpravo pomanjkljivosti oz. nepravilnosti v izvajanju varstvenih ukrepov, če nista neposredni vodja del oz. oddelek varstva pri delu v 3 dneh izvedla ustreznih ukrepov; — da se pritoži organu inšpekcije dela in zahteva, da izda ustrezno odločbo, če ni bila takoj odstranjena nevarnost za njegovo zdravje ali življenje, zaradi katere je odklonil delo; — do prve pomoči in reševanja ob nesreči pri delu. Dolžnosti delavca ureja 94. člen sporazuma: — da opravlja svoje delo z vso pazljivostjo in tako prispeva k varovanju svojega življenja in zdravja kot tudi življenja in zdravja drugih delavcev na delu; — da upošteva in izvaja predpisane varstvene ukrepe in navodila za varno delo ter skrbi za izvajanje in pospeševanje varstva pri delu; — da uporablja naprave in sredstva ter opremo za osebno varstvo v pravi namen, z njimi pazljivo ravna in jih vzdržuje v brezhibnem stanju; — da neposrednemu vodji dela takoj naznani vsako pomanjkljivost, okvaro ali drug pojav, ki lahko ogrozi varnost pri delu; — da se pred razporeditvijo na delo seznani s predpisi in varstvenimi ukrepi v zvezi z delom, kot tudi z organizacijo in izvajanjem varstva pri delu v podjetju; — da med zaposlitvijo nenehno izpopolnjuje svoje znanje o varstvu pri delu; —■ da prijavi neposrednemu vodji dela vsako hujšo nesrečo pri delu ali pojav, ki bi lahko spravil v nevarnost njegovo življenje oz. življenje ali zdravje drugih delvacev; — da opozori oz. zaprosi vodjo dela za prenehanje dela, če se zaradi trenutnega psiho-fizič-nega stanja ne počuti sposobnega za varno opravljanje dela; — da pred delom oz. med delom ne uživa alkoholnih pijač, ki bi ga onesposobile za normalno delo; — da pri neposrednem vodji dela zahteva, da se izvršijo predpisani varstveni ukrepi; — da v primeru, če ima kakšno zdravstveno hibo ali bolezen, ki se z zdravniškim pregledom težko ugotovi, ali se sploh ne da ugotoviti, to naznani, ko nastopi delo oz. pozneje, če se bolezen pojavi med zaposlitvijo. Kot zadnje sporazum ureja delovno področje in pravice službe varstva pri delu, razmerja in način sodelovanja z ostalimi sektorji, oddelki in službami, ki morajo sodelovati pri pospeševanju varstva pri delu ter način opravljanja notranje kontrole. Sporazum o varstvu pri delu so sprejeli delavci vseh temeljnih organizacij združenega dela v enotnem besedilu, posamezna temeljna organizacija združenega dela pa lahko predpiše še poseben pravilnik o varstvu pri delu, če to zahteva specifičnost in zathevnost posameznih nlaog varstva pri delu. SOZD »UNILES« Čeprav je minilo že eno leto, odkar je OZD »STOL« Kamnik stopil v SOZD »UNILES«, je naša širša javnost malo seznanjena, kako potekajo dela in kaj danes »UNILES« predstavlja v republiškem merilu. Dne 14. 3. 1974 se je v skupni SOZD pod imenom »UNILES« združilo 5 lesno-proizvodnih OZD s trgovsko OZD in to: — »JAVOR« Pivka — »LESNINA« Ljubljana — »MARLES« Maribor — »MEBLO« Nova Gorica — »NOVOLES« Novo mesto — »STOL« Kamnik Kmalu zatem so se pridružile še OZD: — »LIKO« Vrhnika — »KRASOPREMA« Dutovlje — »IZTOK« Miren Celoten SOZD, ki predstavlja 1/3 slovenske lesne industrije ima vključenih preko 60 TOZD, ki skupno štejejo preko 12.000 zaposlenih. SOZD »UNILES«, ki se je začasno naselil v prostorih poslovalnice »JAVOR« Pivka v Ljubljani na Celovški cesti, si je v samem začetku zadal velike naloge, vendar se le-te počasi rešujejo zaradi posameznih objektivnih razlogov, kot je nezasedenost delovnih mest vDSSS »UNILES«, saj imamo redno zasedeni le 2 delovni mesti in sicer: po močnika predsednika PO in svetovalca za marketing. Poslovni odbor intenzivno išče predsednika in ostale sodelavce, a je do danes ostal praznih rok, kajti konjuktura za taka delovna mesta, ki bi bila potrebna za SOZD »UNILES«, je zelo velika. Sam SS o združitvi v SOZD »UNILES«, je bil v širši slovenski javnosti ocenjen kot eden boljših sporazumov, prav tako je bil dobro ocenjen s strani družbenopolitičnih vodstev. SOZD »UNILES« je tekom leta formiral vse samoupravne organe in družbenopolitične organizacije, kot so: — Delavski svet — Poslovni odbor Izvršilni odbor — Delavska kontrola — Svet ZK — Sindikat Poslovni odbor je na eni izmed svojih sej, že na samem začetku poslovanja, imenoval delovne komisije, ki vsklajujejo in rešujejo vsa odprta vprašanja in sodelujejo v skupnih akcijah. V teh komisijah so tudi člani našega OZD in sicer: — Komisija za razvoj, tov. Peter Skušek, član — Komisija za marketing, tov. Tone Ivanič, član — Komisija za finance, tov. Janez Griinfeld, član — Komisija za samoupravne, pravne in splošne zadeve, tov. Konrad Vavpotič, član — Kadrovska komisija, tov. Alojz Švigelj, član — Komisija za EOP, tov. Horst Hafner, predsednik če od bliže pogledamo program dela posameznih komisij, je naslednji: Komisija za načrtovanje in razvoj: —- izdelava srednjeročnega programa TOZD, DO in SOZD. V tem okviru je potrebno: — da je vsak član komisije s strani UNILES zadolžen za pravočasno izdelavo srednjeročnih programov TOZD in DO, — da komisija izdela osnovne smernice razvoja UNILES za obdobje 1976—1980, — da komisija izdela srednjeročni program UNILES na bazi srednjeročnih programov DO v okviru UNILES. Pri -tem sodeluje z ostalimi komisijami, ki ji morajo biti v pomoč. Predlog srednjeročnega programa UNILES predloži v obravnavo in sklepanje samoupravnim organom UNILES, — komisija sodeluje z republiškimi in zveznimi organi pri usklajevanju pomožnega programa v republiškem in zveznem merilu, — predlaganje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov za izvajanje srednjeročnega programa, — spremljanje, analiza izvajanja in tekoče usklajevanje srednjeročnega programa DO UNILES in v samem UNILES in v tej zvezi priprava predlogov letnih gospodarskih načrtov UNILES, — prenašanje in medsebojna pomoč pri tehnološkem razvoju posameznih TOZD in DO, — usklajevanje proizvodno-prodaj-nih programov oziroma usmeritev DO v UNILES, — sodelovanje pri nudenju tehnične pomoči in skupnega nastopa pri nudenju ingeniringa drugim deželam, posebno deželam v razvoju. V tem smislu je potrebno izdelati osnovo za formiranje ingeniringa, — obravnavanje in usklajevanje razvojnih programov TOZD, DO kot skupnih naložb SOZD in naložb s tujimi partnerji. V tem smislu je pripraviti realizacije izvajanja skupnih naložb, — usklajevanje dela komisij UNILES in priprava skupnih predlogov in elaboratov UNILES, — priprava osnov za pospešitev raziskovalne dejavnosti in priprava predlogov za skupne raziskovalne projekte, — dajanje pobud za nove dejavnosti v okviru UNILES in obdelava pobud tretjih, — študiranje in dajanje programov za širjenje in razvoj UNILES z vključevanjem novih partnerjev UNILES ne glede na panoge, — pospeševanje realizacije s samoupravnim sporazumom UNILES začrtanih načel. Komisija za marketing — organizacija ekonomske propagande za salone Uniles, — organizacija ekonomske propagande v primerih skupnih nastopov izložb, sejmov, razstav, — koordinacija EP v vseh OZD, — pomoč in usluga posamezniku EP v OZD, — koordinacija dejavnosti stikov z javnostjo v vseh OZD, — organizacija in vodstvo stikov z javnostjo pri akcijah skupnega pomena in značaja, — informacija javnosti o dejavnostih, ciljih in uspehih celotnega sistema UNILES, — izdeluje temeljne ekonomske in tržne raziskave domačih in tujih tržišč, ki služijo kot osnova in vir izdelavi marketinških načrtov, planiranju in razvoju kot tudi načrtovanju prodajne politike posameznih članic sistema, — koordinira delo oddelkov za marketing (tržnih raziskav) posameznih članic sistema, — izdeluje in predlaga enotno metodologijo za izdelavo tistih načrtov, ki jih izdelujejo posamezne OZD, — na osnovi zbranih podatkov endogene in eksogene narave izdeluje in publicira mesečne analize konjukture in nakazuje verjetnost iste v naslednjih mesecih, — izdeluje in publicira primerjalne analize o stanju in gibanju poslovanja in vrednosti sistema v prostoru SRS in SFRJ. podpis sporazuma o združitvi v SOZD »UNILES« 14. 3. 1974 prvo zasedanje delavskega sveta »UNILES« __Komisija za notranji trg j ~~ skladno s sprejetimi smernicami ** določili samoupravnega sporazuma J*, drugih samoupravnih dokumentov rpgovorno vodi in usmerja smotrno J?, racionalno razširitev NT mreže, zla-stl Salonov UNILES, _. koordinira delo med posameznici TOZD NT, — rešuje skupne odnose in proble-ce v proizvodnji TOZD, 7- usklajuje pogoje prodaje na do-nacem trgu in tisto proizvodnjo, ki ni ■^Jeta v lastno mrežo, . v cilju ohranjevanja in razvija-Ja enotnega jugoslovanskega tržišča avezuje in vzdržuje dobre poslovne oicaje z NT mrežo drugih sistemov, opravlja vse ostale posle, ki so interesu smotrnosti in racionalnosti razvoja NT mreže in razvoja UNILES __ Komisija za zunanjo trgovino _ °b upoštevanju načel samoupravna sporazuma in drugih samoupravni, • dokumentov sistema UNILES po-aje v skladu z dokumenti, smernica-ni ln poslovno politiko, sestaja se po potrebi, koordinira in usmerja poslovaje enot ZT, m T s°deluje z vsemi enotami ZT eze v pogledu analiziranja in oce-Uievunja rezultatov in poročilo o delu teh enot, ocenjuje predloge ZT enot glede sten?V^nj j v ozD, ki niso članice sistema m daje svoja soglasja, e-a sestavlja predloge kratkoročne-n daljnoročnega načrta poslova- -&in,or3eac$m"fc *“>• “ m»r,t^Sest,avl^a Predloge vseh doku- P«stoTn„sktaS S:ejemBnle “O* v mrežePredIaga na<^n financiranja ZT vanTp in odgovarja, da je poslo-S^Iehern! od enot v skladu s po-SRs , 1 predpisi in zakoni SFRJ oz. _v Poslovanju ZT dejavnosti, vrvi,- PnPravJja vso dokumentacijo in ter s,rS0 ®krb za ustanavljanje novih enot ZT611"16 °Z' ukinjanje obstoječih ba T Proučuje analize in predloge služ-nanifh Proučevanje in spremljanje zu-sklepe trZ1SC ter sprejema ustrezne Komisija za nabavo — pripravlja na podlagi sprejetih informacij letne plane iz nabavnega področja, — organizira zasledovanje tržišča za glavne surovine in repromateriale in informiranje članic o gibanju cen ali pogojev le-teh, — opravlja in posreduje analize iz nabavnega področja za potrebe samoupravnih organov SOZD, oz. za potrebe državnih organov, — opravlja po predhodnem pooblastilu samoupravne sporazume iz področja uvozne nabave, — organizira konsignacijska skladišča za potrebe članic, — pripravlja kreditne aranžmaje za kreditiranje nabave in uvoza, — pripravlja projekte o naložbah v surovinska področja ali v industrije repromateriala, — organizira uvedbo enotne računalniške tehnike na področju materialov za potrebe članic, —• razpisuje licitacije ali avkcij-ske nabave ter zbira ponudbe, — v kriznih situacijah opravlja distribucijo kritičnih materialov. Komisija za finance — sodeluje pri sestavi investicijskih programov, ki se financirajo iz združenih sredstev, predvsem v pogledu ugotavljanja virov financiranja, — izdelava razdelilnika sredstev, ki se združujejo in zbiranje teh sredstev (ta sredstva naj bi se po možnosti zbirala preko računa UNILES), — sodelovanje pri sestavljanju kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih načrtov UNILES, — skrb za zbiranje in potrošnjo vseh sredstev, ki se združujejo na ravni UNILES (sredstva poslovnega sklada, rezervna sredstva, sredstva skupne porabe), — izdelava predloga proračuna za delovno skupnost UNILES, — priprava, organiziranje in izvrševanje tehnike, ki se tiče opravljanja vseh finančnih transakcij med članicami UNILES (multilateralne kompenzacije), zbiranje in razdeljevanje združenih sredstev in sl.), — organizacija in vodstvo vse računovodske finančne informativne službe za organe UNILES, — izdelava predlogov enotnega kreditiranja potrošnikov s potrošniškimi krediti in sodelovanje pri kreditorjih za pribavljanje teh sredstev, — izdelava predlogov za najemanje kreditov, ki jih UNILES pošilja domačim in tujim kredi tor jem, — izdelava predlogov postopkov za poenotenje računsko finančne službe pri članicah UNILES, — izdelava predlogov glede avtomatske obdelave poslovnih podatkov pri članicah UNILES, — delo na vseh ostalih računovodsko finančnih vprašanjih, ki rešujejo na nivoju SOZD — UNILES. Komisija za elektronsko obdelavo podatkov (EOF) — sodeluje pri reševanju organizacijskih in programskih nalog, v zvezi s prehodom na EOF, — predlaga in sodeluje pri nabavi računalnikov, — rešuje konkretne naloge v zvezi s tipizacijo določenih organizacijsko programskih rešitev. Komisija za splošne zadeve — izdeluje osnutke splošnih samoupravnih aktov, — opravlja naloge s področja organizacije samoupravljanja v SOZD, — izdeluje analize in programe s področja kadrovske politike, — opravlja konkretne naloge s področja obveščanja članov združenih delovnih organizacij in javnosti, — obravnava in daje predloge o drugih zadevah iz področja samoupravnih, pravnih in splošnih vprašanj. Komisija za kadre — skupno nastopanje pri sporazumevanju in financiranju šolstva ter določanju usmeritve šolskih centrov, — izmenjavanje pripravnikov in praktikantov, posebno za tista strokovna področja, ki v matični OZD niso razvita, — izvajanje izobraževalnih akcij za določene poklicne profile, za katere: — posamezna članica nima dovolj kandidatov za lasten tečaj, — so cene zunanjih izobraževalnih organizacij previsoke, — ima posamezna članica že vte-čeno izobraževanje. — izmenjavanje izkušenj s področja funkcionalnega izobraževanja, literature in predavateljev, — izvajanje skupnih akcij na področju družbenopolitičnega in splošnega izobraževanja, — izmenjavanje pravilnikov in sporazumov s kadrovskega področja, — izmenjavanje počitniških kapacitet, organizacija skupnih izletov in športnih srečanj, — izmenjavanje vesti iz kolektivov članic, ter informiranje o delu organov UNILES (v internih glasilih), — izmenjavanje programov in strokovnjakov s področja varstva pri delu. Vsaka izmed teh komisij je v minulem letu opravila nekaj skupnih nalog, medtem ko je za letošnje leto izdelan program dela za posamezna področja. Izdelan je tudi sporazum med trgovino in proizvodnjo, ki ne-(konec na 8. strani) (nadaljevanje s 7. strani) kako natanko precizira odnose med trgovino in proizvodnjo, nadalje precizira skupna vlaganja v trgovsko mrežo, itd. SOZD »UNILES« je pred nekaj meseci spremenil organizacijsko strukturo glede na obsežnost funkcij, ki bi jih naj upravljal. V okviru UNILESA bi v DSSS bila pokrita naslednja področja: — predsednik poslovnega odbora, — pomočnik predsednika poslovnega odbora, — direktor za notranji trg, — direktor za področje nabave, — direktor za področje zunanje trgovine, — direktor za področje financ, — svetovalec za marketing, — svetovalec za področje kadrovskih in pravnih vprašanj, — svetovalec za področje načrtovanja in razvoja, — svetovalec za področje elektronske obdelave podatkov (EOF). Te spremembe nam bodo omogočale, da bomo posamezne dejavnosti preko SOZD lahko lažje reševali, ter nastopali skupno na domačem in tujem tržišču in pri tem dosegali boljše plačilne kot tudi nabavne pogoje. V okviru »UNILES« se bodo širom po Jugoslaviji začele odpirati velike trgovske hiše, v katerih bo zastopano vse blago članic. Taki saloni se bodo najprej odprli na zagrebškem velesejmu, v Sarajevu, Novem Sadu, zatem pa še v Skopju, Splitu in Prištini. Naložbe za te salone se bodo delile na naslednji način: 1/3 naložb krije »Lesnina«, 1/3 bančni krediti, 1/3 se bo porazdelila na 8 proizvodnih članic. Uspeh ali neuspeh »UNILES« je nedvomno odvisen od vsakega posameznega člana tega SOZD, zato mislim, da bi s še večjim prizadevanjem lahko dosegli tisto, za kar smo se pred dobrim letom samoupravno dogovarjali ob vstopu v skupni SOZD »UNILES«. Horst Hafner Restavracija bo TOZD 30. maja je bil v prostorih Delavske restavracije zbor samoupravne delovne skupine RESTAVRACIJE. Delovna skupina RESTAVRACIJA je izrazila potrebo, da se formira kot TOZD. Tu zaposleni so ugotovili, da izpolnjujejo vse z zakonom predpisane pogoje za formiranje TOZD, samo formiranje bo le legalizacija dejanskega stanja. Zaradi svojega poslovnega predmeta in načina dela je bila ta enota že sedaj ekonomsko in tehnično popolnoma zaključena, kar je bilo potrebno zaradi ugotavljanja ustvarjenega dohodka in eventuelnega kritja izgube s strani posameznih TOZD, za katere restavracija opravlja usluge. Da pa bi bile stvari še bolj čiste s finančne strani in pa zaradi večjega uveljavljanja samoupravnih pravic, so tukaj zaposleni delavci izrazili zahtevo po ustanovitvi TOZD. V kolikor v roku 30 dni ne bo pripomb s strani drugih TOZD, se bo začel postopek za registracijo. Stanovanjska problematika v Stolu Eno največjih, kljub gradnji novega bloka na Duplici, še vedno nerešljivih vprašanj v našem podjetju je, kako rešiti stanovanjski problem. Kako rešiti protislovje, ki nastaja med velikim številom prošenj in premajhnim številom stanovanj, ki so na razpolago? Stanovanjska komisija, ki jo je na eni izmed svojih sej na koncu preteklega leta imenoval Odbor za kadre, HTV, požarno varnost in družbeni standard delovne organizacije, je po svojih najboljših močeh skušala rešiti največ, kar sc je rešiti dalo s prostimi sobami in stanovanji, ki so bila na razpolago po raznih kombinacijah, prepletenih z novim blokom, starimi bloki in individualno gradnjo. V celoti je rešen problem barake v Volčjem potoku. V novem bloku smo dodelili stanovanja 35 prosilcem, ki so namensko varčevali ali pa so bili zaradi socialnega stanja nujno potrebni stanovanj. 20 prosilcev pa je dobilo sobe ali stanovanja v starih blokih. Kljub temu je ostalo še 59 prošenj za stanovanja, to število pa se iz dneva v dan poveča vsaj za enega prosilca. V načrtu je gradnja še enega bloka na Duplici, podobnega temu, ki je bil pravkar dograjen. Predvideva se, da bo gradnja tega bloka omogočila rešitev večine prošenj, ki so ostale nerešene, seveda spet s pomočjo kombinacij s starimi bloki in individualno gradnjo naših sodelavcev. V celoti pa stanovanjski problem ne bo rešen. Veliko delavcev se zaposluje pri nas iz oddaljenih krajev ali celo iz drugih republik, ki vlagajo prošnje za stanovanje; prav tako je veliko mladih, ki še stanujejo pri starših in bi se želeli osamosvojiti — ne samo materialno ampak tudi prostorsko. DELO STANOVANJSKE KOMISIJE POTEKA TAKOLE: Komisija prošnje zbere, jih točkuje po kriterijih, določenih s pravilnikom o dodeljevanju stanovanj, nato izvrši oglede stanovanjskih razmer na željo prosilca ali na predlog komisije, napiše zapisnik o ogledu na domu, katerega podpišejo prosilci in člani komisije, ki so izvršili ogled, potem spet komisija pregleda prošnje skupaj z zapiskom o ogledu stanovanj, pripravi predlog o razdelitvi stanovanj, ki so na razpolago in sestavi rang listo in ta predlog predloži Centralnemu odboru za kadre, HTV, požarno varnost in družbeni standard, ta pa predlog obravnava, popravi, dopolni, nato pa ga sprejme ali zavrne. Komisija za stanovanja je dolžna na tem odboru za kadre posredovati obrazložitve za posamezne kandidate — prosilce za stanovanja. Iz navedenega sledi, da delo stanovanjske komisije ni lahko, da je potrebno veliko časa, predno je sestavljen predlog, da je veliko sporov, pogovorov s prosilci, nesoglasij, negodovanj in slabe volje, preden člani komisije najdemo skupno točko s prosilci in uskladimo predloge v največji meri z željami posameznikov. Socialna delavka Tatjana KORITNIK Sodelovanje uporabnikov računalniških sistemov IBM S/3 Sestanek skupine v tovarni »Alpina« Žiri Zametki skupine segajo v drugo polovico leta 1973. Idejni avtor je podrtje Stol, ki ima v združenju stalno Pomembno vlogo in je nekje v ospredju po kvaliteti elektronske obdelave Podatkov in kadrov. Združenje je začelo delovati v spontani obliki, konec lanskega leta pa je otl podpisan sporazum, ki definira .nkcije sodelovanja. Sporazum je podpisalo ll proizvodnih in trgovskih Podjetij, in sicer: . »Agrotehnika«, TOZD trgovina, Ljub- »Alpina« Žiri, »Autocommerce« Ljubljana, »Avtomontaža« Ljubljana, »Chemo« Ljubljana, »Dekorativna« Ljubljana, »IMP« Ljubljana, »Induplati« Jarše »Stol« Kamnik, »Titan« Kamnik in »Ilirija« Ljubljana. Namen združenja niso le finančn temveč je poudarek zlasti n odatnem izobraževanju, izmenja^ nenj, izkušenj ter na poenotenju p< programskih in organizaci 4. v? aplikacij. To združenje omogoč dol/ • ne Pride do izpadov pri ol hi iv/ v času okvare računalnika, ka U. mio botoče ravno v Stolu, saj im; „ ° racunalnik zaseden skoraj 24 l rih. , in je večina aplikacij dnevu oDdeiave prenesena na računalnik. nron° obliko združenja imamo name n«to?Stl v. republiški okvir in s tei in „a - Prispevati k hitrejšemu raz vi JU računalništva pri nas bi zvedeli kaj več o prvih r čimai •-i®2delovania uporabnikov r; nmh !1S^h, sistemov IMB S/3 in iavmemih’ ki 80 86 v zvezi s tem P' m/ U sm1° zaprosili za nekaj pojasn ohdJ? nka Novaka, vodjo elektronsk bdelave podatlcov v »Induplati« Ja nino iJe bll na zadnjem sestanku ski sednika0skiSe°V iZV°ljen Za P°dpre' — Program sodelovanja je med drugim obsegal znižanje stroškov zaradi količinskega popusta pri nabavi materiala, skrajašnje rokov in opravljanje uslug drugim članicam. Kakšni so dejanski rezultati? — Na področju nabave nas kot skupino jemljejo zelo resno in smo dosegli občuten rabat pri nabavi papirja, diskov in celo kartic, kjer to doslej ni bilo v navadi. Tudi opravljanje uslug drugim članicam, kadar so v časovni stiski ali pa imajo računalnik v okvari, poteka po dogovoru. Pri tem, če gre za manjše usluge (nekaj ur), se stroški sploh ne obračunavajo. Ta medsebojna pomoč seveda zelo pomaga pri zagotovitvi izpolnjevanja rokov. — Kako je skupini uspelo znižati stroške pri poenotenju posameznih aplikacij? — Tudi tu so rezultati otipljivi. Do znižanja stroškov je prišlo zaradi poenotenja obrazcev. Plačilna kuverta je na primer pri večini članic skupine enotna. Stalno pa se trudimo, da bi vpeljali enotne obrazce, kjer je to lei mogoče. — Kakšni problemi so se pojavili pri sodelovanju? — Te probleme bi lahko razvrstili v štiri kategorije: • različna dejavnost uporabnikov — nekateri imajo zelo malo stičnih točk (proizvodna in trgovska podjetja), • različna stopnja vpeljanosti elektronske obdelave podatkov — imamo podjetja, ki so komaj začela s tem, na drugi strani pa imamo »stare mačke«, • kadrovska problematika — ljudje v ERC so zelo zasedeni, ker jih je premalo, • različna velikost računalnikov. — Katera oblika sodelovanja je najbolj zaživela? — Najuspešnejše je sodelovanje pri dodatnem izobraževanju. Organizirana so bila predavanja za vse članice skupine s področij, ki se naših kadrov neposredno tičejo. Imeli smo več predavanj s področja programiranja, v načrtu pa imamo podobna predavanja iz aplikativnih področij — vodenje proizvodnje, obračun prodaje, carina (za zunanjetrgovinska podjetja), saldakon-ti kupcev in dobaviteljev ipd. — Uredba Zveznega sekretariata za zunanjo trgovino (2/75) ukinja najem računalnikov. Kakšne so posledice tega ukrepa za uporabnike računalnikov? — Ker so najemne pogodbe enoletne, bi morali v letošnjem letu vsi odkupiti računalnike, ki jih imamo instalirane, kar pa je finančno nemogoče in tudi sicer bi bilo ekonomsko nesmotrno. Zveznemu sekretariatu za zunanjo trgovino in nekaterim drugim institucijam smo poslali protestni dopis s približno takole vsebino: Nakup instaliranih obstoječih računalnikov je nemogoč zaradi: 1. pomanjkanja investicijskih sredstev, 2. hitre zastarelosti računalnikov, kar je posledica naglega razvoja računalništva, 3. že pretežne izkoriščenosti obstoječih najetih računalnikov — posamezna podjetja že razmišljajo o zamenjavi z večjimi računalniki, kar omogoča prav obstoječa oblika najemanja. Ukinitev elektronske obdelave podatkov, ki je v zadnjih letih zavzela zlasti v SRS precejšen obseg, bi pomenila velik korak nazaj oiroma že kar nepremostljivo oviro za normalno poslovanje in ravoj podjetij. — Za konec morda še eno vprašanje: kakšni so problemi računskih centrov v podjetjih? — Predvsem je to problem kadrov. Doba usposabljanja programerja je dve leti, kar je občutno daljša vpeljava kot v skoraj kateremkoli poklicu. Delo je naporno, posebno v podjetjih, ki imajo računalnik skoraj 100% izkoriščen, zato je treba delati tudi popoldne, ponoči in ob nedeljah. To zmorejo |le mladi ljudje, pa še ti po nekaj letih običajno zapustijo to področje. V računske centre zato praviloma prihajajo samo začetniki. Drugi problem pa je stalno spreminjanje organizacije v podjetju in izven njega. Računski center porabi po nekaj letih že do 70% časa za vzdrževanje obstoječih aplikacij. Nemalokrat pa imamo težave zaradi tega, ker v podjetju nimajo prave predstave o našem delu in s tem iv zvezi večkrat pričakujejo od nas, da bomo poleg elektronske obdelave podatkov sami pripravili tudi organizacijo poslovanja pri uporabniku, kar sodi v njegov delokrog, ne pa v našega. Tulij Budau Uvajamo novo rubriko, v kateri vam bomo predstavljali člane našega kolektiva, od delavcev do inženirjev, od mlajših do starejših. Pripovedovali bodo o svojem delu, problemih, veselih in žalostnih dogodkih. Za prvi pogovor smo izbrali Karla Benkoviča, šefa finalne proizvodnje, ki je zvest Stolu že 39. leto. — Od vašega prihoda v podjetje ste verjetno večkrat zamenjali delovno mesto? — Ko sem prišel v tovarno, sem prakticiral v strojnem oddelku stolar-ne (apretura). Čez pol leta je mojster odšel in prevzel sem njegovo mesto. Tu sem delal nekako do vojne. Med vojno sem bil mojster v mizarski delavnici (pisarniško pohištvo) do 3. septembra 1941, ko je tovarna pogorela. Po požaru sem vodil oddelek, ki ga je takratni lastnik Stola ing. Remec vzel v najem v Preserjah. Ostali oddelki so bili v Grobljah in v Mengšu v sedanji Melodiji. Leta 1942 sem se vrnil v tovarno, ki je bila toliko obnovljena, da se je lahko začela proizvodnja. Tu sem bil v oddelku za izdelavo pisarniškega pohištva, nato pa mojster v furnirni do leta 1944, ko sem odšel v partizane. Proti koncu vojne so me ujeli, bil sem zaprt in nato odpeljan v Salzburg, odkoder sem teden dni pred koncem vojne pobegnil domov v Kamnik. Sodeloval sem pri narodni zaščiti, a so me kmalu poklicali v tovarno, kjer sem prevzel mesto pomočnika obratovodje, lete, 1947 pa sem prevzel mesto obratovodje. Ob prihodu tov. Isteniča sem postal glavni obratovodja oziroma tehnični direktor. Na tem mestu sem bil 14 let, do prihoda ing. Skuška. Zdaj sem. šef finalne proizvodnje. — Kakšna je bila proizvodnja in koliko zaposlenih je bilo v Stolu v prvih letih, ko ste prišli v tovarno? — Zaposlenih je bilo približno 350 delavcev. Delo je bilo težko, tempo pa še hujši kot danes. Bilo je mnogo več ročnega dela. Če bi danes kdo videl, s kakšnimi stroji in drugimi sredstvi smo takrat obratovali, bi rekel, da je to nemogoče. — Kakšen je bil takrat položaj lesne industrije? — Prave industrije je bilo malo, Stol je bil ena redkih izjem, ostalo so bile večinoma obrtne delavnice. Takrat so bile v naši panogi slabe plače v primerjavi s kovinsko industrijo. Tržišče ni preneslo dragih izdelkov, pa tudi konkurenca je bila že takrat močna. To je bil za nas predvsem Mundus iz Varaždina, ki je tudi proizvajal stole. — Česa se spominjate iz obdobja vojne? — Med okupacijo je po požaru proizvodnja rapidno padla. Ljudje so se razkropili. Nekaj je bilo ubitih, odpeljanih v taborišča, nekaj jih je odšlo v partizane, tako da je konec vojne dočakalo v tovarni le 50 ljudi. Delavci smo v večini sodelovali s partizani. Vstopi: 1. NENADOV Radivoj, NK delavec, PE 2, OZD 2. BUZA Dragutin, NK delavec, PE 3, TOZD 1 3. REGULJ Pavla, NK delavka, TOZD 3 (Motnik) 4. SAKAČ Vladimir, NK delavec, PE 3, TOZD 1 5. GORIČAN Rajmund, NK delavec, TOZD 3 (Motnik) 6. BUDAU Tuli j, srednji strokovni uslužbenec, OZD 7. MARENTIČ Sonja, KV prodajalka, TOZD 9 (trgovina) 8. ROJC Vida, NK delavka, PE 9, TOZD 2 Tudi jaz sem imel tu v tovarni zvezo in poleti leta 1944 sem odšel iz službe, pustil kolo pri neki hiši, kjer sem se tako dogovoril že prejšnji dan. Odšel sem čez vodo na kraj, kjer sem bil zmenjen s partizani. Boril sem se v Šlandrovi brigadi. Pri Dobrniču so me Nemci ujeli. Bili so mladi vojaki stari komaj 16 ali 17 let in so me hoteli kar ustreliti, saj so že pripravili puške. Takorekoč v zadnjem trenutku je prišel mimo neki narednik, me zaslišal in se odločil, da me vzame s seboj kot ujetnika. Bil sem zaprt v Šentvidu, Ljubljani in Begunjah, nato pa so me odpeljali v delovno taborišče v Salzburg, od koder sem tik pred koncem vojne pobegnil domov. — Kako ,je tekla obnova tovarne in njen razvoj po vojni? — Tovarno je bivši lastnik obnavljal že med vojno, to je bil oddelek za pisarniško pohištvo, polovica današnje stolarne (PE-7) in furnirna. Takoj po vojni pa so proizvodne kapacitete naglo naraščale. Delali smo po cele dneve, včasih tudi ob nedeljah. Najprej smo dogradili stolarno (1948), novo mizarno (1949), kasneje pa v glavnem razne adaptacije. V zadnjih 15 letih pa smo zgradili še vse to, kar danes imamo. Posebno tehnologija proizvodnje je izredno napredovala. — Trenutno je lesna industrija v krizi. Take situacije vam gotovo niso nove. Ste optimist? — Stol je preživel že dosti kriz. Zdi se, da se da z dobro organizacijo še vedno prodreti na tržišče. Tudi v krizi so proizvajalci slabši in boljši. Pred vojno so slabši enostavno propadli ali pa so jih požrli močnejši. Tudi danes se morajo slabši zelo boriti za obstoj. Za Stol pa resnično nisem v skrbeh. Gospodarstvo je pač podvrženo določenim zakonitostim, stalno niha. Enkrat je v konjukturi ena panoga, enkrat druga. Tudi ta trenutna kriza ne bo trajala dolgo in prepričan sem, da ima Stol perspektivno prihodnost. Saj če bi bil slab, bi se mar obdržal 70 let? 9. JUHANT Jožef, avtomehanik — vajenec, PE 2, OZD 10. SEMPRIMOŽNIK Anton, KV voznik motornih vozil, TOZD 3 (Motnik) Izstopi: 1. SKUPNJAK Zora, KV natakarica, OZD (del. restavracija), pismeni sporazum 2. ANDOLJŠEK Stanislav, NK delavec, PE 3, TOZD 1, odpoved (Sodelavca 3. ZAVRŠNIK Branko, elektrotehnik, PE 2, OZD, odpoved sodelavca 4. KNEZ Stanislav, NK delavec, PE 1, OZD, na lastno željo Kadrovska služba Tulij Budav Kadrovske spremembe v maju Smučarji »Stola« na Kaninu tiS' A-r. . *-■ ■ - r% \ ^hi4 -v":- .p -Sl j " ; ! XX& ■ v p.?.-.p-5». ■*^s5?x ' .»-P*- ,L *♦ " Smučarji Stola so se tudi letos Udeležili smučarskega tekmovanja gozdarjev, lesarjev in lovcev, ki je bilo 10 Pot na smučiščih Kanina. Tekmovanja so se udeležili tile tekmovalci: Franc Bauman, Cene Kramar, Usan Kregar, Jože Zupin, Janez Slu-ka, Mirko Smukavec, Janez Brilly in Urago Šimenc. - Odpotovali smo 13. 3., ker je bilo ® isti dan žrebanje štartnih številk. 5? Pot je padal dež, kar nam je dalo čqv *’ da na Kaninu ne bomo smu-aii v dobrih razmerah. V dveh dneh im Z,apad!o i.5 m suhega snega, zato je /oel organizator tekmovanja precej š-j e težave s pripravo prog. V petek nrii raT smo se napotili k žičnici in po st n-rni vpžnji prispeli do zgornje poda Je; .počakala nas je megla in seve-tero ldca sneSa- Zaradi nepoznavanja X.,1?® 80 bile sprva naše smučine bolj smVldn®- Ker vlečnice niso delovale, n, ? Pae hodili peš. Cene Kramar in čila 2 Kregar sta se kaj kmalu odlo-ip , da se. peljeta do »C« postaje; kot Po ?ano.’ i® ta sedaj zasuta od plazov, turn f1111 srečni vrnitvi smo se za to smo tUdl drugi opogumili. Zapodili ie v,ue ?? globokem snegu, vse skupaj smiioa ■bo -i Podobno oranju kot pa tan lnjU’,sai ta del proge ni bil tep-PornavPinekaj vožnjah se je pokazalo kondicije in tudi ura bližalaga,. odhoda gondole se je že pri-vrnn ’ tako da smo se ob 17. uri pravi J B?v®c- Naslednji dan, to se stan veleslaloma013 10' ™' »» * ™ Sn&rFBSZTSZ rali karUTanih^.°?-ene vlečnice, smo mo-bi zam,Lu hitetr s Povratkom, da ne tal Fninr- RStarta' Prvi od nas ie star-59 Bauman s startno številko Krami e ^ s?, se zvrstili še drugi: 99, KresrarSit?QllT3°-i9i3’ Sluga 96> Šimenc Smuktfvl U?f Bnlly 146, Zupin 198 in VMcev nw S Štx,v.dko 216- Vseh tekmo-smo v.iPn m08klb je bilo 240, progo 1 Prevozili, le Sluga je bil zaradi Tekmovanje gasilskih enot Na vsakoletnem občinskem tekmovanju gasilskih enot, ki je bilo 24. maja v Kamniku, so naši gasilci dosegli naslednje rezultate: moška ekipa je osvojila 3. mesto mladinska ekipa je osvojila 2. mesto Doseženi rezultati naj bodo vzpodbuda našim gasilcem za nadaljnje delo m s tem za še nadaljnje uspešno zastopanje »Stola« na najrazličnejših tekmovanjih. Boris Bavčar Stolova tekmovalna ekipa zgrešenih vratič diskvalificiran. V kategoriji članov do 35 let starosti so bile naše uvrstitve naslednje: Janez Brilly je zasedel 48. mesto, Bauman 51., Šimenc 53., Smukavec 73., Kregar 80., Kramar 88., Zupin 105. mesto od 140 tekmovalcev, kolikor jih je bilo uvrščenih. Vsi ostali, to se pravi 100, so odstopili ali so bili diskvalificirani. Ekipno smo od 37 ekip dosegli uvrstitev: na 16. mesto I. ekipa (Bauman, Šimenc, Kramar), na 17. mesto II. ekipa (Brilly, Smukavec, Kregar). Na hitro pogledano, so naše uvrstitve skromne. Če pa pomislimo, da je bila večina od nas pred tem tekmovanjem zaradi pomanjkanja snega le trikrat ali štirikrat na smučeh, potem so te uvrstitve zadovoljive. V bodoče bi se morali za taka tekmovanja bolj sistematsko pripravljati, kar pa je seveda povezano tako s finančnimi kot tudi s snežnimi razmerami. Nihče izmed nas ni ne vem kako vajen voziti na tekmovanjih, se pravi med vratci, kar pa pri vsakem vzbuja določen strah in tremo. Strah sicer ne pred strmino, ampak strah, ali bo pravilno prevozil vso progo, to se pravi sigurno voziti na račun hitrosti. Ker vaja dela mojstra, bi zato morali organizirano vaditi vožnjo med vratci. Ker se z letošnjo zimsko lesariado začno dosežene točke upoštevati tudi pri letni, bi bilo treba dati poudarek na množični udeležbi, tako žensk kot moških. Naj to priložnost izkoristim za ugotovitev, da je pri tako velikem kolektivu neverjetno, da je zanimanje za smučanje pri ženskah tako majhno. V prihodnji sezoni bi morali z morebitnimi eno ali dvodnevnimi tečaji smučanja zainteresirati čim več žensk za to zdravo obliko rekreacije. š. D. de/ei minut razvedrila HUMORESKA opjoiiazjanje Na lepem ljudje niso bili več zadovoljni z vremenom. Tudi direktor Vreme je sam to razmeroma hitro opazil. Sklenil je sklicati sestanek. »Dež, ti pojdi na službeno mesto, mi pa se moramo reorganizirati,« je rekel nekega dne. »Zakaj pa samo jaz!« se je jezil Dež, a ni nič pomagalo. Direktor Vreme ga je zavrnil, da imajo v njegovi enoti še dovolj zalog. Na sestanek se je prismejal šef Sonce, prihitel je šef svojega sektorja Veter, privlekla se je sitna šefinja Megla, pozneje je počasi prištorkljal Mraz; ko pa so se že vsi zbrali, se je na lepem zabliskalo in takoj so vedeli, da je Strele že spet bila na službenem potovanju, nekje onstran gora. »Tako ne moremo več naprej,« je začel sestanek direktor Vreme. »Moramo se na novo organizirati, sicer bomo povsem propadli. Dež lenari na svojem delovnem mestu ir- seveda vsi njemu podrejeni, Sonce bo spravilo ob takem poslovanju naše podjetje na boben, Veter se obnaša po svoje, kot se mu zdi. Megla se s svojimi tovarišicami zadržuje nenačrtno na različnih koncih, šef Mraz je zaspal z vsemi sodelavci in se greje ob topli peči, Strela pa deluje, kakor se ji. zljubi.« Vsi prisotni šefi so sklonili glave, saj so nekje na dnu srca. čutili, da direktor govori resnico. »Premalo kompetence imam,« se je oglasil čez čas M ras. »Jaz jih imam še manj « se je pritožila Megla. »Mene povsod vsi preganjajo,« se je zabliskalo tudi Streli. »Tišina!« jih je ustavil direktor Vreme. »Prav zato pa smo se zbrali, da dobi vsak več možnosti delovanja. Ustanovili bomo šest temeljnih organizacij združenega dela. Vi boste postali direktorji svojih organizacij. Toda od zdaj za naprej ne smem slišati nobene pripombe več. Jasno?« Prikimali so. Sklenili so, da med sabo sklenejo samoupravni sporazum, ki bo natančno določal pravice in dolžnosti vsake organizacije posebej. Sestavljali so ga tri mesece in se pri tem namučili čez glavo. »Kaj pa jaz?« je takrat prišumel Dež. Na mene in moje sodelavce ste čisto pozabili.« Direktor Vreme je poslal na delo Mraz in dal teden dni časa Dežju. Ko je prišel slovesen trenutek podpisovanja medsebojnega sporazuma, je Sonce protestiralo: »Toliko že ne bomo delali! Pa samo dva meseca dopusta imam. Ne strinjam se, dokler ne popravimo te stvari!« Vreme je poslal na delo delovno organizacijo Meglo in zopet so začeli pisati nov sporazum. Zavleklo se je v tri mesece. Pri podpisu se je razburil vodja temeljne organizacije Veter. »Kaj pa proste nedelje in sobote? Pa prazniki? Mislite, da bomo delali, če ne bomo posebej plačani!« Direktor Vreme je sklenil organizirati več komisij, da bi vsaka zase pripravljala svoje predpise. Ko so se komisije sešle, so si skočile v lase. Temeljna organizacija združenega dela je s Strelo na čelu pobesnela in naravnost udarila, da je delavska kontrola neefektivna. In tako so se dogovarjali in pripravljali sporazume še dolgo časa. Medtem pa so vsak zase delo opravljali zelo malomarno. Sonce s svojimi sodelavci ni imel smisla za lepe vzhode in zahode. Veter je pozabil na izračune primerne hitrosti, Megla na svojo koncentracijo, Mraz je pozabil na koledar, Strela je izgubila smisel za višino, Dež je pozabil računati gostoto. »Ne gre,« so vsi ugotavljali na ves glas. »Bi že šlo,« jih je zavrnil direktor Vreme, »pa kaj ko niste pravi skupaj!« Glede na trenutno vreme je očitno, da se še vedno niso združili in podpisali medsebojnega sporazuma. S. C. — Poglej spačka, kako dobro vzmetenje ima. Sinoči se je ustavil tukaj, pa se še sedaj ziblje. IN ŠE DVE IZ STOLA — Kaj pa dela tvoja hčerka? — Saj ne dela, v pisarni je ... — Kaj res ne hodiš s Petrom? — Veš, že dva meseca ga ni bilo blizu, pa sem ga kar pustila... Izdaja v 1700 izvodih Industrija pohištva STOL Kamnik. Glasilo urejajo: glavni in odgovorni urednik Tulij BUDAU ih član? uredniškega odbora: Ciril SIVEC, Boris BAVČAR, Sr^čo SMOLE, Horst HAFNER. List izhaja vsak mesec in ga prejemajo delavci v združenih TOZD in DSSS brezplačno. Natisnila Tiskarna LJUBLJANA v Ljubljani.