—   2   -
Pesa.
Novice so za svojo dolžnost spoznale, kmetovavce po Slovenskim prihodnjič tacih pridelkov opominovati, kteri se pri nas se vse premalo sejejo ali sadijo, in kteri kmetovavcam drugod neizrečeno veliko dobička veržejo.
H takim koristnim , pri nas vse premalo obrajta-nim sadežem se šteje pesa ali runa (Runkelriibe).
Pesa je po mnogih deželah v poslednjih letih tako vrednost zadobila , de so se je kmetovavci prav pridno poprijeli. Pesa ni le za živinsko ker m o neizrečeno dobra in tečna , temuč je tudi v fabrikali , kjer cuker ali sladkor iz nje delajo, zlo obrajtan in kupovan sadež.
Pese je več plemen, ki se razločijo po barvi in obliki, pa tudi po tem ? de imajo več ali menj sladkora v sebi.
Bela (jŠlezka) pesa sploh za tisto velja, ki ima nar več sladkora v sebi; rudeča pesa ima menj sladkora v sebi, se je pa več pridela. Zato rabijo belo peso sladkorne fabrike, rudeča pesa pa služi za rejo živine. Kakor rudeča je pa tudi bela pesa, ki se burgunska pesa (Burgunderrube) imenuje, za rejo živine neizrečeno dobra.
Pesno seme ni drago, in se v štacunah , ki s semeni kupčujejo , na prodaj dobi. *}
*) Gosp. Dr. Strupi v Ljubljani daje to seme it verta kmetijske družbe bolj revnim brez plačila.                   Vred.
Pesa ljubi globoko, težko (ilovnato) zemljo, se pa 'fctitii v vsaki drugi zemlji dobro obnaša, če se ji le *Ao1>ro gnoji in steeže; irar vež se je pa pridela v nekoliko apoeni hi »e preveč suhi zemlji. V krajih, kjer se za volj težke zemlje krompir dobro ne obnaša, je — zraven boba — "pesa nar rodovitnimi fn nar navadniši sadež na prahi. V pešeni zemlji, ki ni posebno rodovitna, je pa boljši, krompir namest pese saditi, kterimu se taka zemlja nar bolj prileze. V mastni zemlji pa, kjertomi-pir bolj v zelise (krompirjevec) žene in se le malo drobniga krompirja pridela, pa prekosi pesa vse druge sadeže v rodovitnosti.
Čeravno se le splača, peso v imenovani zemlji in pri obilnim gnoju na debelo za sladkorne fabrike obdelovati, jo zamoremo vunder vsacimu kmetovavcu, če ima le majhin prostor za-njo, za rejo njegove živine prav živo priporočiti.
(Dalje sledi.)
-   6   -
Pesa.
(Dalje.)
Pesa zna po vsakterim sadežu na njivo priti, če je le zemlja za njo pripravna. Kar nasledovanje pese ali rone po drugih sadežih vtiče, naj se kmetovavec pri pesi sploh tako ravna, kakor pri krompirju. Če je zemlja takšna, kakoršno smo za peso priporočili, in če je njiva dobro gnojena, se zna pesa tudi zaporeda-ma več let na ravno tisti njivi pridelovati. Posebno dobro tekne pesi gnojnica. Pese pa, ki prečversto rase, nimajo sladkorne fabrike rade, in posebno taka pesa, kteri se je s konjskim ali ovčjim gnojem gnojilo, ima menj sladkora v sebi, kakor pe'sa, kteri je bilo z govno (gnojem goveje živine) gnojeno. Sploh sladkorni pesi ne tekne preobilni frišni gnoj.
Pesno seme se seje na dvojno vižo : ali 1) tako, de se po sejaoji mlada pesica, ko je debelost gosjiga peresa dosegla, na drug kraj presadi, ali pa 2) de na tisti njivi ostane, kjer je sejana bila. Obojno ravnanje ima svoje dobro , pa tudi svoje slabo,
Če se nekoliko dorašena pesica presadi na drugo mesto, se zamore ta njiva poprej boljši obdelati in še nekolike živinske klaje, kakor rudeče laske detelje, režene mešance, ozimne grahorce i. t. d. na nji pridelati.
Če pa pesa na ravno tisti njivi ostane, kjer je sejana bila, se prihrani delo presajanja, in, kakor ne-kteri kmetovavci pravijo, se nepresajena peea bolj vkorenini, ji tedaj suša manj škodje in debelejši postane od presajene, ktera, ko se je presadila, nekoliko časa potrebuje, de se spet vkorenini.
(Dalje sledi.)
List 3.
Pesa.
(Dalje.)
Sejanje in obdelovanje pese. Pesa potrebuje globokiga oranja in pridniga obdelovanja. V ta namen se že pred zimo njiva orje, gnoj navozi, ki se spomladi podorje, in potem pesa seje. Ako se iz semenskih greda (Samenbeef) pesa na njivo presadi, se njiva poprej enkrat ali dvakrat dobro preorje.
Setev pese se pa na več viž opravlja, namreč: Pesno seme se 1) z roko v zemljo vtakuje. V suhim poletji je sejanje z roko nar boljši, iz se zamore v gorki in rahli zemlji, ki je plevela čista, priporočiti. De se seme zamore v ravnih rajdah in enako delječ saksebi vsejati, se z osipavnim drevesam ([Haufel-pflugj brazde povlečejo, ktere naj poldrugi ali dva čevlja saksebi stoje, v te brazde potem ženske pesno seme 1) ali poldrugi čevelj saksebi vtakujejo. Zna se pa seme tudi v razore potakniti in vsejano potem z brazdo zasuti.— Seje se pesno seme 2) tudi s sejavnico (Sa-maschine}, ali 3} se seme po širokim meče, k temu se pa več semena potrebuje in večidel je rast neravna. Oboje to se zgodi, kader seje zemlja spomladi zimske mokrote dovelj osušila.
Ako se pesno seme na semenske grede vseje, de se iz teh po tem na njivo presadi, se mora ta setev berž ko vreme spomladi pripusti, opraviti. So rastljine (^flance} debelost gosjiga peresa dosegle, kar se mesca maja in rožnika zgodi, se presade na dobro zrahljano njivo,   kar   se   zna ali   z   pralico ali 3
drevesam (plugam) opraviti. Pesna njiva mora vedno vsiga plevela cista biti, in okopovanje se mora tukaj še pridnisi kakor pri krompirju opravljati. Vsaka pesa naj od druge nar menj poldrugi čevelj saksebi stoji. Ker vsako pesno zerno ne kali, se večkrat pri setvi s sejavnico zgodi, de so na njivi prazni prostori; temu se pa s sejanjem z roko v okom pride, ako ženska v 1 ljuknjico po 3 ali 4 zerna vtakne, čeravno se s tem več semena potrati.
De seme hitrejši kali,   naj se   ene dni   poprej namaka.
(Konec sedi.)
—   10   -
—   14   —
Pesa.
(Konec.)
So steblica pese še precej močne postale, naj se okopava, kar se pozneje še enkrat ali dvakrat stori. Je kje preveč pese skupej , se presadi tje, kjer so prazni prostori. — Mesca veliciga serpana seji navadno začne perje odtergovati, pa le spodnje perje in tisto, ki je začelo rumenkasto postajati. To terganje se sme večkrat ponoviti, in da veliko živinske ker-me; tode pozabiti se ne sme, de — če se pe'si le-p6 zeleno perje prevečkrat poterga, pe'sav bolj drobna ostane, in sladkorne lastnosti zgubi. Cisto samo perje naj se živini ne daje, ker jo rada po njem driska napade; s suho   klajo,  namreč  z rezane o  zme-
šano, pa posebno pitavni živini, scer pa tudi ovcam, dobro tekne. Za molzno živino je pa vunder krompir boljši, kakor pesno perje.
Mesca kozoperska je pesa zrela in se domu spravi. Ce je vreme deževno, je prav, de se pe'sa iz zemlje vzame, ker se perje scer preveč ogerdi. Pesa pa, preden se domu, kakor krompir v suhe hrame ali jame spravi, naj se lepo očisti, de se je perst ne deržL V dobrih suhih in ne pregorkih hramih (keldrih) se da, posebno bela pesa, noter do mesca rožnika, dobra ohraniti.
Sploh se šteje, de poltretji ali 3 funti pese imajo toliko tečnosti v sebi, kakor 1 funt sena; pesniga perja pa gre 6 funtov na 1 funt sena. — 1 cent sladkorne pese da 5 — 6 ali še več funtov sladkora (cukra).
Pesniga semena si pridobiti, naj se izbere že ˇ jeseni nar lepši in nar zdravši pese; potergaj ji sker-bno, de ser ca ne raniš, vse perje, in spravi jo čez zimo v suhim hramu. Spomladi precej zgodej jo vsadi na njivo pa 2 do 3 čevlje saksebi; ako bi še zmerzo-vati začelo, jo pokrij s slamo ali listjem; jo o pravim času okopaj , in poganjke, ko so 1 do 2 čevlja visoki, na tanjke količe privezi. Je se'me zrelo, se stebla od-režejo, na soncu posuše in potem omlatijo. Ena lepa pesa da 10 in še več lotov semena.
Se enkrat opomnimo naše kmetovavce, de naj se primejo pridelovanja pese, ker za živinorejo silno veliko — skozi celo zimo — zda.                A. Muller.