Belladonna*Smrt na lezbijke* Calvin Klein*se lerica* skrite in film**' vodna postelja Ogled in naročila: Razstavno prodajni salon GAL, Ljubljanska c. 88 61230 Domžale (vhod SKB banka, 1 nad.}, tel.: 061 713 361 ali 737 889 Možen nakup na kredit, brez pologa. Odplačevanje na tri leta. Mestne ODlast1' so ob eksplozijah kuge brez orestanka prirejale množične javne zabave, veljalo je namreč trdno prepričanje, öd se bode tako povrnili življenjski sokovi, opt.irrizetn. rod. blagor in predvsem zdravje. Pobitost, melanholija iri Strih podvržejo človeka boleznim, mračni stoicizem ülabi telo. vabi sirupe ir» odpira dušo zlu. Bolj kot so nesreče desetkale meščane, bolj vrtoglave, razvratne in blazne so postajale veseloigre. Navidezno zastaralo vraževerje ludisticnih razpoloženj iz srednjeveških mestnih karanten pripoveduje o nekih oddaljenih časih. Mocerna je doba penicilina, anestetikov in proFariih norosti, etnocidov, genocidov, suicidov, shizofrenij, klavstrofobij, ksenofooij honovobij, egofobij, samosvojih držav, izdanih tovarištev, pozabljenih prijateljstev in obrekovaniii ljubezni. Današnje strategije preživetja - ledena brezbrižnost, zamrznjena srca in adijo-pamel - bodo iz naših dni v muzej zgodovine postavile naslednji lapidarij groze Povsem retardirano desetletje, tale "devetdeseta". Dü stvari sploh niso v redu, in je Sinilo v glavo tedaj, ko se je v tradicionalno anarhističnem gnezdu, Študentskem domu, začelo z otožnimi očmi prepevati "ponarodele". To je tilo tik po prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji. Po drugih demokratičnih volitvah je postal pogovor o vsem. kar se ni dotikalo Študentskih bonov za prehrano, moralni problem. Ker topla goveja juhi ca. Potem se je nekajkrat zaporedoma dogodilo, da je bila revija Revolver po zapletenih asucia tivnih prteh in kapacitetah domačijskega kolektivnega spomina pripisana "Janši", Blagos1ovljena pozaba. Spomin živi Lod eno samo generacijo. Pa še ta se krči. Danes tu naokrog ampak to je Že širše obeležje vetij® prepričanja da ima vsak bebec pravico javno blebetati o svoji vi ziji državne in državljanske čistosti in nesnage, pa še o tem, kje je p-ostor alternativne kul ture, mnenja, da mora vsaka razvita parlamentarna demokracija imeti svoj nacistični kot, da mora znanost iti v vsako slovensko vas, ko je še na univerzi ni, zapoved, da je punker bolj brutalen kot država s 130.OÜO brezposelnimi, da pa je vsako stremljenje pravšnje £e je le dovoli abstraktno in tako najbolj vitalne generacije lovijo po nebu neke svoje in tuje karme, se mize razporejajo po šestindvajsetih registriranih verskih skupnostih in tožijo nad usodo "lačnih in brezdomnih drugje po svetu. Vse zahteve po izbiri in svobodi so ^epo telebansko izpolnjene. Seks m rock'n'roll ste po štiridesetih letih v opoziciji. Gay gibanje je zasnovano kot organizirana skupina pritiska, ki skuša vplivati na državne institucije na njihove strategije in akcije ali na samo javno mnenje. Ga,y gibanje . Sloveniji je po razsvetljenski liniji podedovalo iluzijo o modrem človeštvu in ze polno desetletje izvaja pri tisk na "dolino šent.f 1 orjansko" sko?i čisto kulturo. Ampak z dovzetnostjo za kulturo je.;^ tako kot s cerkvenimi odpustki j 15. stoletju- čelu letö mečkaš in nateguješ možganske perf* zije vseh vrst, potem greš enkrat "na Ramovše" in že si povsem nebeški. Spel ¡jo trebi nabiti na Kakšna sveta ¿rata. JaVha-mnenjska nravstvena straža je odlično zaslutila domet ture: v okrožje domoljubni", bratomornih, "obče-civilizacijskih" in nasploh dovolj steril Kolektivnih hrepener.j br teZko pripustila kakšno zvito ga.y zyodbo, ki bi radovednem se-vij krepko porcijo individualnih strasti, seksualne nelojalnosti in, glej-ga zlomka morda civilne nepokorščine. ............ V tuji sodobnosti je ga.y seksualnost postala tako mikavna in dostopna, aa je iz radi socialne deviacije prešle- v imperativ osebne avtonomije. Znamenje kozrropol itskega kulturniši".......... establishments. Ravrio prav za naslednje generacije. "Homoseksualnost" ni vec skriti vir p L^™— antičnih junakom nit zamolčana erotika pesniške aristokracije prejšnjega stoletje ■getoizirana drugačnost, temveč ena od razpoložljivih seksualnih praks sproščenega s 1 ehern Jonasa bi iaraci njegovih imbeci I ni h spakovanj o ¡oedrih po treh sekundah brcnili z KTV- Sloveniji živimo pretekle travme nekih generacij T.z časov davno pred vsemi rovimi, našimi sS^SSS®...... dardi svobode. Narodna sprava ni moj problem postaja pa nasilje čezne, ko je njena simbo f^fiM» vzvišeiiL.st še po štirih letih prednostna naloga vseh državnih in ljubiteljskih instil Harmonija kolektiva, to je že i redu, če bi k tovrstnim naporom države primaknili tudi sodobnejša veselja sli zagate, lepo prosim. Tako pa imamo zopel idejo neke razcepljene ti, neke manifestacije totemskih praks in skupinske označevalce kot edine etične izmenjave, mens, od ':akšnih rednoslnih kompleksov lahko rečemo naeuorial i )zem. Drugemu te^oseksua I ni ekskluzivizem. Dežela, kjer uspevajo tisti, ki jim za znak progresivnosti, Kili • .v:''-- ■ jjs vidua! nega šarrr- in uporništva zadostuje ve1 i k, velik motor, se je na področju kulture zi na nivoju ameriških baby-boomerjev iz zgodrtjUi 'HO. let. Ovajset let prod StenewaTlom. Dvf lil^llPIPiill lillillll roj za ijIepše torej pa i a kaj K«™« 'MOnn Mlnfenovič je nmrot i i i hI te prš treba i o shvčVtl kč<3 totdfno o dus taja ^ jS^^p&K...................... zgodbe enega sainega človeka, individualnih načinov prisotnosti, intenzivnih, domovanj, odprte senzibi I nosti, zgodbe mest in prostorov, ki smo jih nekdaj skupaj imeli r fltfj 5vi: > *' Jp '5; • fj, prihajali vanje ob vsakršni uri. v njih ljubili in se vračali spet in spet, Želja, ki jllfil^^ . sam(a) ne moreš obvladovati, drugje m ne utrditi, zgodbe prestolnic, ki sedaj vedno J"................ .v....-;-;.;.;.;.;.;.-.;";.;.;;.;. postajajo pokrajine nekih tujih, grobin praks, tod izgubljajo domovinsko pravico. Civilizacij..^__________t___________ rr ta deponij? kolektivnih insignij, ni nič kaj strpna in sčasoma aobfš utrujen obraz od t.pl ni h nasmeškov :b stiku 7 vsem, %: Nataša Velikonjd K] a mm disko, Metelkova, knjige dom nsvet nterv u: Douglas Conrad Belladonna MTV - Pedro Zamora Rebekka Armstrong foto: Daniel Novakovic lezb'u:ni kamp lezb ce v klozetu gayi in film kastrat1 gay v računalniku Calvin Klein Beograd, Munchen naslovnica: k.d.Jang Roza klub je organizacija, ki skuša pokrivati široko »od račje homoseksualnosti - tako moške kot ženske. V juniju 1990 sojo ustanovili člani Škucove sekcije Magnus in članice Škucove sekcije LL, Naš naslov je: Roza klub. Kersnikova 4, Ljubljana (IV.nad.. soba 404), tel. 061.1324.089 (ob torkih m četrtkih med 12. in 13. uro), fax 061.329.185, Žiro račun za plačilo posameznih publikacij, članarine (1000 SIT za 94/95) ali prostovoljnih prispevkov je: 50100 67844343. Roza disko. K4, Kersnikova 4, vsako nedeljo od 22. do 4. ure Revolver, revija s homoerotičnlm nabojem, je revija Roza kluba Metelkova - v bivši vojašnici na Metelkovi (hiša Lovci): klubsko vzdušje, nastopi, razstave, pogovori... Magnus klub/Monokel: srede in petki po 19.00 Kontakt navodila in obrazec v Revolverju Projekti: Homoseksualnost. Kaj je to?; Varnejši seks; Brošura: Gay in lezbične organizacije v Sloveniji Magnus - gay sekcija pri ŠKUCu: mesečni časopis KeKe(cj, izleti... LL ■ lezbična sekcija pri ŠKUCu: informator Pandora (v jan. izšla nova 5.številka), pogovori, srečanja, izleti, rekreacija; pozanimajte se za termine SOS telefon za ženske in otroke - Žrtve nasilja: 061.97.82. 061.441.993 - je prav tako odprt za težave, stiske lezbyk AIDS FOND - za pomoč seropozitivnim (prispevke nakažite na ŽR ŠKUCa: 50101-678-52011. s pripisom Aids fond. Hvala.) Projekt Pitts za pomoč okuženim, obolelim ter njihovim prijateljem... REVOLVER, revija za kulturna in politična vprašanja (revija s homoerotičnim nabojem), ISSN 1318-2668. Izhaja četrtletno. Cena posamezne številke je 450 SIT. Ustanovitelj In založnik: Roza klub, Kersnikova 4, Ljubljana. Odgovorni urednik: Brane Mozetič. Naslov uredništva: Revolver. Kersnikova 4. 61000 Ljubljana. tel.+386.61,1324.089, fax: 329.185. Tehnično urejanje in postavitev: Boštjan Lisec. Tisk: Grafična delavnica ČUK, Postojna. © Revolver. 1995. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov revije je dovoljen samo s pismenim pnvoljenjem založnika. Pridržujemo si pravico do objave pisem, fotografij ali člankov, prispelih na uredništvo. Mnenja avtorjev v reviji so njihova osebna in ne izražajo vselej stališč uredništva. Objava piscev, fotografov, modelov, reklameijev ali drugih oseb in organizacij ne izpričuje njihove seksualne usmerjenosti. Pnspevki v reviji niso honorirani. Po mnenju Ministrstva za informiranje sodi revija med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. To številko |e uredbi Suzana Tratnik, Številka je izšla s pomočjo OSF Slovenia in Ministrstva za kulture RS. 2 f kazalo ] Salomé, foto: Jasna Klančišar Bili smo v Roza oisku-. 7 pre¿ iveli Senzacionalni naslovi v slovenskem časopisju so vplivali tudi na naš dobri stari Hollywood. Hudičevo trezen tip je resnično streljal, a so njegovi streli še nekako najbolj zadeli nedeljski Roza večer v klubu K4. Število obiskovalcev se je v povprečju razpolovilo in samo z nostalgijo ter upanjem lahko gledamo na 30. oktober ko je našo diskoteko po dolgem času obiskalo 450 ljudi. Na predvečer novo peč enega državnega praznika seje z enoun.im koncertom v diskoteki predstavila ženska (lezbična) skupina Belladonna iz Francije. Koncerta so bile vesele predvsem ženske, ki so prišle po dolgem času na svoj račun. Kasneje je bilo poskrbljeno za vse občinstvo, ki se je noro zabavalo do zgodnjih jutranjih ur in padalo v trans-tehno oziroma rave, za katerega je resnično profesionalno poskrbel MC Brane skupaj s svojimi DJ^ji. Malo manj - ali pa zelo slabo - so razgreli naše občinstvo tematski žuri. Prvi takšen je bil t.i. študentski party s Salomé in znižano vstopnino, zanimivo je izzvenela zamisel grškega žura s tradicionalno grško glasbo i programom Salomé i Elene ter nenazadnje latino party z baloni, konfeti in latinsko-ameriško glasbo. Morda je bil slednji prevelik eksperiment za naše občinstvo, a nedelja za nedeljo dokazuje, da je Izredno težko zadovoljiti širok krog občinstva, ki ga sestavlja več generacij. DJ Nataša, ki v Roza disku skrbi za glasbeno podobo, se resnično trudi ustreči čim večjemu krogu ljudi in zadovol č i vecim okusom. Žal je problem tudi nabava sveže glasbe, če v blagajni ni veliko denarja. Nataša obljublja, da bo svoj glasbeni Izbor popestrila tudi z gostujočimi DJ-ji in njihovo gfasbo. Eksperimentirali smo tudi s filmskim programom v disku. Izkušnje in želje obiskovalcev so pokazale, da melodrame, komedije In stari ho-olywoodski filmi nasploh niso zanimivi za Roza disko ter da si večina želi gledati novejše komedije, parodije, filme s homoerotičnim nabojem In seveda porniče. No, tudi v takšni ponudbi lahko diši po dobrem starem Hollywoodu. Klub K4 pa prav nič ne diši stanovalcem Kersnikove ulice, ki so na enem od svojih izredniri sestankov od mestnih oblasti zahtevali, da klub, v katerem domuje tudi Roaa disko, nepredušno za pro ih vse skupaj pometejo Iz mestnega središča. Pa ne samo sosedi K4, tudi desno usmerjena študentska vladi ma veliko povedati predvsem bode v oči nedeljska roža barva. Močno pa sta jih vznemirila tU' 1 plakata za os vešča nje In boj proti aldsu, ki sta visela v eni od vitrin diskoteke. Bojda sta bila neestetska in preveč radikalna. Žal tega niso upali povedati glasno, saj bi morda izgubili kakšen glas na študentskih volitvah, pa še očitali bi jim lahko, da preveč zro v plakate z nagimi fanti v družbi s kondomom. Morda bomo drugič spregovorili o mladostnih travmah... Klub K4 ma torej še vedno odprte ventile. Roza disko pa svoja vrata vsako nedeljo od 22. ure naprej. Spremljajte programske lističe, da ne boste zamudili varletejev, strlpti-zov, plesa v peni m seveda roza strela direktno v srce. A. J. Vllrč kot Josrpa. roto: Jasna Klančišar Elena, fok>: Fren k Fidle: Belladonna, folo: Frenk Fidler [ dom in svet ] 3 mefelhova LOVCI ob sredah m pethih 190D - 230D zanjo MONOKEL zanj MHGNUS HLUB Mirč kot Klaus Nomi, foto: Jasna Klančišar Peppé iz IJtrechta (NL) foto: Frenk Fidler Obisk skupine ACT UP Iz Utrechta (NL) - akcije po Ljubljani, sep. 94. foto: Frenk Rdfer [ dom m ) Knjiga na knjigo Lambda (založba ŠKUC) se je letos zapisala kar trikrat. Prvič na pesniški prvenec Nataše Velikonja, "Abonma". Kvalificiran sem le, da za recenzentom Alešem De beljakom ponovim, da je to knjiga "tanke občutljivosti in spontane neposrednosti, pritajenih bolečin in duhovite socialne iznajdljivosti..:". Rad bi bil Natašin prijatelj. Vem, da nikoli ne bom. Rad bi bil deležen njene dobrote, preprostosti in nežnosti, ki seji zrcalijo z obraza, izza katerega ne zmorem, ne znam. In občutljivosti, a tudi igrive naga-jivosti: 'tri sem imela rada tri sem sanjata. dve še nista vedeli, prva ni vedela zanju. In tudi besede ne bi nič.' Noben moški ne more podpisati takšne poezije. Ker iz sebe sega nekam, kamor ne spada. Nataša je zato preveč poštena, do sebe in do "ras": 'dolgo nama je bil všeč tisti ženski par. mislili sva s/, ko bi druga drugo jezili, bi se šli k njima založit, postaviti bi se na neko pokrajino, si sposojali besede in bolje vedeli o stvareh, jim delali prostor In v njem srkali čaj'. To je lirika z veliko začetnico. Nataša, se zdi, liriko živi. Devetindevetdeset poglavij in potem stoto. Najkrajše, kajti umiranje je dolgo, smrt kratka; 'Name se zapira moja knjiga, neskončna, zrcalna slika. V dreku sem. Do kam hočeš, da se potop/m ? Obesi se. Biti! Moje mišice so splahnele. Znova imam otrobe roke in noge'. Tako se torej konča roman, ki ga je Herve Guibert napisal "Prijatelju, ki mi ni rešil življenja". Delo je avtobiografsko, v njem pa skozi poglavja, nekakšne dnevniške zapiske, niza svoje občutke od začetka bolezni dalje. 0 aidsu je pisal brez zadržkov in zavor. Bolezen je sprejel, svet in življenje doumel. Če niso besede preveč bogokletne, bi si usodil zapisati: aids ni nujno samo tragedija. V začetku leta '92 mi je v takratnem Joy clubu Brane Mozetič, sicer urednik pričujoče zbirke, povedal, da je Guibert umrl. Ne vem, zakaj sem obstal tako zgrožen, končno sem to lahko pričakoval. In izgubljen, ne da bi do takrat prebral eno samo njegovo knjigo. Poznan mi je bil le kot fotograf in scenarist filma "Ranjeni moški". No ja, tudi kot Foucaultov prijatelj. Zdaj ga berem prvič. Ker ga berem tudi zadnjič, ga prebiram. In ga bom še dolgo. Odločno nepopustljivi lezbični feminizem je zbudil pozornost z romanom "Granatno jabolkoki na svojem področju prav gotovo predstavlja mejnik. V njem je s humorjem, tenkočutnostjo, a tudi sveto jezo, opisana pot ponosnega in pogumnega dekleta, ki odraste v lezbijko. Z njim je pisateljica Rita Mae Brown postala poznana tudi širši bralski publiki, kar ji je kot filmski scenaristki pomagalo odpreti vrata v Hollywood. Resda za ceno zanosa, poleta in navdušenja, kar vse žarčl iz njene literature, predvsem pa te neverjetne knjige, ki je zdaj v branje ponujena tudi vam. Zbirka "Lirika" (MK) je znova obogatila našega duha. Predvsem z dvema pesnikoma. Publij Vergllij Maro, slaveč kot največji rimski pesnik, se je v času večnega mladeniča Julija Cezarja rodil na podeželju. Zato pri njem najdemo toliko bukolične, idilične poezije, ki pa je vedno obogatena z realizmom, neposrednostjo, humorjem, a tudi z ironično distanco. V idealizirani Arkadiji, ki predstavlja vrt pesnikovega hrepenenja po srečni In večni mladosti, živijo navadni Itaiski pastirji z zvenečimi grškimi Imeni, da se tako mešajo med mitološke osebe, celo med bogove. V drugI eklogi, monologu hlapca Koridona, ki brezuspešno zapeljuje gospodarjevega ljubljenca, lepega Alekslsa, hlapec ostane neuslišan. Pa kaj, ko je cilj dosežen, ga je treba preseči. In zato se bo vedno znova iznaševai kak novi Aleksis. In se našel... Wystan Hugh Auden je predstavnik drugega časa in drugih besed; modernistične in intelektualne, konkretne poezije. Ker pa mora biti vsaka poezija v prvi vrsti odkrita In poštena do same sebe, lahko tudi z njim potrdim prejšnje prepričanje: 'Prijatelja, ki sta se tu seša in objela, sta odšia, vsak k svoji pomoti'. In če pristavim še strešico na ž: tudi prazno križišče iz njegove pesmi "Razpotje" se vedno znova napolni. Še nekaj besed o pesnikovem življenju v telegrafskem stilu: Auden seje rodil leta 1907 v Vorku, Anglija. Po študiju na Oxfordu je s pomočjo Stephena Spen-derja izdal prvo poezijo. Z drugim prijateljem, Christopherjem Isherwoodom piše svoja prva dramska dela. Skupaj z njim se leta 1939 preseli v ZDA, kjer spozna mladega Chest e rja Kali mana. Čeprav se je njuno seksualno razmerje po nekaj letih povsem ohladilo, pa sta si kljub temu zgradila trdno živijensko vez, ki je bazirala na vzajemnem zaupanju in naklonjenosti. Leta 1973 se ustavi na svojem posestvu v Kirchstettnu v Avstriji, kjer presenečen ugotovi, da so cesto pred njegovo hišo preimenovali v Auden-strasse. 28. septembra odpotuje ha Dunaj, kjer uprizori pesniški recital. Namesto na večerjo oddide v svojo hotelsko sobo. Naslednje jutro ga Chester Kallman najde mrtvega. Dve knjigi naj bosta izvzeti tudi iz nove garniture "XX. stoletja" (CZ). Roman 'Voss"je velik bralski izlv, umetniški užitek, ki ga lahko doživite pri tem, je zato toliko večji. Vossje raziskovalec, ki se odpravi v notranjost avstralskega kontinenta, med domorodce aborigine. Nad svojo moško odpravo, ki jo sestavljajo osebnostno šibkejši sodelavci, uveljavlja faustovsko naravo. Med njim in Lavro, edino Žensko, ki pa ostane doma, vlada na videz eterična ljubezen, ki pa je le pobeg pred telesnostjo In hkrati priprava nanjo po vrnitvi. Toda vrnitve ni... Patrick White, najbolj znani avstralski pisatelj in Nobelovec se je rodil v Londonu, vendar avstralskim staršem, in je v Angliji preživel tudi vso svojo izobraževalno dobo. Med drugo svetovno vojno je pri RAF-u spoznal svojega ljubimca Manolyja Lascarisa in se z njim leta 194S vrnil k svojim koreninam. S pomočjo njegove ljubezni je potem dolga leta ustvarjal dela, ki so mu prinesla svetovno reputacijo. V starosti 78-tih let je leta 1990 umrl v Sydneyu. Roman "Poljub ženske pajka" je zares razvpit. Vsi ga poznajo, če ne drugače, kot gledališko priredbo, musical ali uspešen film. Njegov avtor, pisatelj Manuel Puig, se je rodil nekje sredi arge-tinske pampe. Bogu za hrbtom, kot je sam dejal. Mati, doktorica kemijskih znanosti, se ni nikdar vživela v deželo, kjer seje njen mož ukvarjal z vzrejo govedi. Zatočišče je našla v sanjah holly-woodskih filmov. V beg pred stvarnostjo se je zatekala skupaj s svojim sinom. Zato je njegovemu prvemu romanu naslov "Izdajstvo Rite Hayworth", kjer sam nastopa v vlogi Inteligentnega, skrajno občutljivega, nežnega, vase zaprtega in po lepoti hrepenečega dečka Tota, ki je naravnost idealna podlaga za Molino-vo homoseksualnost Iz pričujočega romana. Puigova dela niso parodije na kič, kot bi morda kdo pomislil. Z njim kot fenomenom se je zavestno ukvarjal. Nižje ali manjvredne literarne zvrsti je vedno zavzeto branil In dejal, da se jim godi tako kot ženskam v mačistični družbi: vsi uživajo v njih, a jih nihče ne spoštuje. Romanu lahko očitate trivialnost, a prebrali ga boste na dušek. Kot lahko na dušek izpijete čašo dobrega vina. Če to ni visoka umetnost... Puig je umri v starosti 57-tih let, 22. julija 1990, v svojem zadnjem eksiiu (deloma tudi zaradi homoseksualnosti), v Mehiki. Naj opozorim še na navadno knjigo "Blazno resno o seksu" (MK), ki jo je napisala nenavadna Desa Muck. Zares škoda, pomislim, da ni bilo v času mojega odraščanja niti sledu o podobnem delu. (Samo) izobraževati sem se moral ob buklah, ki bi mi lahko, če se ne bi Modra svetloba, ^to.'ogijù Michel Foucault; Zgodovina seksualnosti. Skrb zase Ino Knflbino: Ganimed in drugi, 'O/TR'"; Ciril Bergles: Ifrikija, Des m Nataša Velikonja: Abonma, O à K § « « Ä -h pesmi Hervé Guibert: Prijatelju, ki mi ni rešil življenja, roiTan J3 N Rita Mae Brown: Granatno jabolko, roman [ dom in svei ] paz i spolno življenje celo priskutile. Seveda vam ni potrebno reči, da je knjiga namenjena otrokom, ki odraščajo v (kakšne že vse?) heteroseksualce, pa vendar v njej nastopi tudi homoseksualec Simon ki postane pisateljičin prijatelj že v otroštvu: 'In ta 1 ostal do danes. Je eden najpogumnejäh, kar jih poznam, saj svojega nagnjenja nikoli ni skriva! pred svetom, čeprav mu zaradi tega v življenju ni bilo iahko. Seveda se tudi ni potrebno vprašati, kdaj bo izšla podobna knjiga za otroke, ki odraščajo v (kakšne že vse?) homoseksualce, pa vendar se lahko do takrat tolažijo prav z Desino knjigo, ki jim zagotavlja, da je homoseksualnost le eden od mnogih obrazov ljubezni. Tujih novih knjig načeloma ne predstavljam. "Matrosen sind der L tebe Schwingen" (Insel Vedag, Frankfurt am Main) je izjema, ker v njej avtor Joachim Campe antologi-;ko predstavi pesnike od antike do danes. Od Pindarja preko Lorda Byrona do Allena Ginsberga. In Braneta Mozetiča. Postanite tudi vi lastnik prve tuje antologije gay poezije z domačim avtorjem. Vložite vanjo svoj kapital. In v vse ostale. In v vse ostalo... (gusti g.) Galerija ŠKUC Sur i Polanc, Wo: Fienk Fidler Razstava: Tu smo Pri prujektih je ena najpomembnejših stvari, če ne najbolj pomembna, dober, uskla-j ifi tlm, na katerega se lahko zaneseš in s katerim se da delati. Razstava "Tu smo" gaje k sreči imela, in ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem sodelujočim, še zlasti pa Suzan Tratnik, Jerku Gluščevlču in Anderju Brumen Čopu. Razstava ob deseti obletnici se je morala zgoditi, drugače bi okrogla obletnica ostala nezaznamovana, če ne štejemo incidenta na Gradu, Dnevov lezbičnega in gay filma pa Slovenske popevke maja v Roza disku, vendar smo tega le. kar navajeni in bi o tem težko rekli, daje lo kakšno posebno praznovanje. Razstava naj bi predstavila delo preteklih let. Kako seje to posrečilo, težko sodim, saj sva s Suzano ob pripravah naletela na velikanski arhiv, na številne produkte, razna poročila o dogajanjih ipd. in se je bilo težko odločiti, kaj in kako razstaviti. Tako je veliko stavri ostalo še naprej v arhivu čeprav bi si zaslužile, da so »"dene. Moram poudariti, da razstava, čeprav izhaja iz naše scene, ni bila v prvi vrsti namenjena njej, saj te izdelke, dokumente, fotografije itn. poznata že prakt.jno vsaka lezbijka in gay s scene. Namen dogodka je bil opozoriti javnost na naše delo, zlasti tisti del javnosti ki o nas ve malo ali nič. Seveda pa pri takem "sporočanju" zmeraj pride do napak, za katere je kriv zlasti slab marketing in netrženje naših izdelkov. Ko govorim o tem, ne mislim toliko na komercialo, na zaslužek, ampak preprosto na promoviran-je homoseksualne populacije, zlasti pa tega, kar dela. Dokler se ne bomo zavedeli, kako pomembneje to, se bomo še naprej zapirali v nekakšen geto. Šele ko se znajdeš pred arhivom, ti postane asno, kako velika je produkcija slovenskega lezbičnega in gay gibanja, pa tako krivično spregledana i malo cenjena. Zakaj javnost nase delo slabo zaznava, sem si že razjasnil. Zakaj pa ga ne podpira publika, ki 10 ta proaukcija v bistvu promovira, pa je nekoliko bolj zapletena in kompleksna zgodba, v kateri nastopajo predsodki, netoleranca in nenazadnje malomeščanska vzvišenost, ki je žal značilna za mnoge od nas, saj je zakorenir na globoko v slovensko kulturo. O tem bi se dalo na dolgo in široko pisariti. A čemu? Se bo kaj spremenilo? TomaJ korjanc Dnevi filma 94 (4 12. -11. 12. Kinoteka) TRI ZALJUBLJENA SRCA (Thref of Hurts), Yuhek Bogüjcwitz, ZDA 1992, vlog t; William Bmdwin, Kelly Lynch, Sheruyn Feimn Film se še vedno rola po slovenskih kinematografih in gotovo bolj sodi tj;, v srčiko straight občinstva, kot pa na lezbičen in gay festival. Morda je zgodba res nekoliko posebna, zanimiva in "tolerantna do vsakovrstne oblike seksualnosti" - kot se ta film če k rad predstavlja - za lezbijke oziroma gaye pa je bolj osladen dolgčas. Se pa da preživeti, Če gay vzdihuje za Williamom Baldwinom ali lezbijka za mračno lepotico Sherllyn iz Twin Pea As a. Kelly Lynch igra ta pravo lezbl-jko, ki jo seveda neodločena oziroma biseksualna ljubica zapusti. Baldwin naj bi ji zlomil srce, kot se pač za najetega ljubimca spodobi, in jo tako prepričal, da so moški navadne svlnjt, s katerimi je bolje imeti Čim manj opravka. Toda profesorica angleščine, ki jo igra Sherilyn,je poštena in na koncu oba tudi pošteno nategne. Tako neutolažljivi lezbljki in fantu na poziv (ki je v teku film že opustil ta nedostojni posel) ne preostane nič drugega, ko da si izmenoma jočeta v naročju in še naprej razvijata razumevanja polno prijateljstvo. SUPER a 1/2 Bruce UBruCE, Kanada, 100 mi«, čb, vwge: Bull-: UBbuce, M key Mike, Ki aus von Bruckfr LaBruce. ki ga poznamo po filmu No Skin Off My Ass. tue tokrat ni razočaral. Glavno vlogo je spet rezerviral zase in v duhoviti, mestoma cinični in warholovsKi maniri pripoveduje o svoji poti do porno zvezdnika. Brezkompromisno govori tudi o podrobnostih v tem poslu, ki so opremljene s temu primernimi prizori. Nemalo pozornosti nameni tudi lezbijkam, saj je protagonista odkrila avantgardna filmska ustvarjalka. Slednja se navduši tudi nad lezbičnim parom, ki predstavlja zabaven prototip lezbičnlh stereotipov in odštekanosti. Sta namreč sestri, gre torej za in cestno razmerje, ki se nenehno zabavata in pred kamero veselo razlagata, kako sovražita moške, še posebej bele stralght moške s čopi. Ena izmed njunih veselih prigod se odigra na avtocesti, kjer "neusmiljeno" napadeta in posilita nemočnega belega sti ght tipa s čopom, ki je povrhu vsega Še na ber- [ dom in svet ] glah. Rim, ki bi se mu pozorni gledalci in poznavalci lahko dodobra nasmejali, če ne bi bilo nekaj razvlečenih prizorov. LUNATIC THEATRE HiSiYfl^u Snro, JaKjNSka 1989, 60 MIN Nenavaden prikaz homoerotične zveze z dalmega vzhoda. Zgodba o Jjubezni, zaznamovani s fetišizmom, ki niha med sadizmom in nežnostjo. Gotovo nam bo ostal v spominu zaradi pretanjeno krutih erotičnih prizorov, čeprav je v prikazovanju odnosa med mučiteljem in žrh ' d (ki se lahko tudi zamenjata) ostajal premalo poveden. GOREČA UŠESA (Rote Ohren fetzen durdh die Asche), Angela Hans Schfirl, Ursula Pljrfr, D i ft mar Sphipfk, Avstrija 1991, 83 min, vloge: Susanna Heilmayr, Ursula Purrer. Angela Hans Saheirl Film, kt se je v evropskih gay krogih reklamiral kol zjemen dosežek lezbične kinematografije, je, milo rečeno, razočaral. Že tako ohlapno in raztrgano fabulo, nabito s težko berljivo fantastično In stehnizirano simboliko, povsem skazijo bor efekti nizkoproračunske produkcije. Že gotovo dolgo ni bilo moč videti filma s tako malo dialoga, ki pa bi bil nadvse potreben, če bi gledalec sploh hotei dojeti vsaj malo več, kot mu je privoščila režija. Da utrgan ost, trendovske obleke, breze ni protagonisti in mesto katastrofe liso dovolj za dober/znosen (lezhlčnt) film, pa že tako vemo. Za konec samo še anekdota: na nekem avstrijskem gaylez festivalu se je organizatorjem po pomoti zapisalo "Arsche" (zadnjica) namesto Asche (pepel) In menda se gledalke in gledalci niso nič vznemirjali, čeprav so. po zaslugi tiskarskega škrata, goreča ušesa frlela skozi Rit. IN ORKESTER JE IGRAL DALJE (And the Band Playeg On). Rqgfr Spottaawqope, ZDA 1993, vloge: Matthew Modine. Alan Alda, Richard Gere Še en film, ki sicer nI povsem razočaral, smo pa ( njega vsekakor pričakovali preveč. Razvpiti je-ali-ni-gay Richard Gere se v filmu pojavi kot koreograf z aidsom, vendar le nekajkrat pO nekaj minut. Drugače pa je film primeren za šolske oglede {brez cinizma), medicince in za vse, ki jih je morda malo bolj zares zanimalo, kdo je odkril virus HIV- Francozi ali Američani - in kakšno pot so prehodili znanstveniki in za njimi capljajoče javno mnenje, preden so spoznali, da ne gre za gay. temveč za vsaKogaršnjo bolezen. JAGODE IN ČOKOLADA (Fressa y chocolate}. Tomas Gutierrez Alee in Juan Carlos Tabie. Kuiw-Mehika-Spanua, 1993, 110 min, viogf: Jorgf Pfrijgorria, Vladimir Crlp, Mirta Ibarra 0 preganjanih in v ZDA bežečih (nemalokrat kot del ekonomske migracije) kubanskih homoseksualcih je bilo že od nekdaj veliko slišati. Tudi o sinkretičnih verskih obredih, denimo santerii, ki se jih udeležujejo. Jagode in čokolada so kljub neprijaznim komunistlčn i kubanskim razmeram veder in simpatičen film, ki mu spogledovanja s komercialnostjo nikakor ne gre zameriti - tudi take filme namreč "potrebujemo". Tako kubanske tete preživijo, čeprav preveč krilijo z rokami, se pretirano zanimajo za umetnost, berejo prepovedane knjige, ogovarjajo mladce na cesti in na črno pijejo kapita-lističr whisky Če postane prevroče, pač emigrirajo, ker je revolucija neizprosna mati. Jagode pa so tudi film o globokem prijateljstvu med gayem m homoseksualcem, kar je gotovo redkost. POSLOVILNI POGLEDI (Parting Glances), Bill Sherwooo (+1990), ZDA 1986, 90 min, vloge: fiicraru Ganüung, John bolger, STlve buscemi Vzhajajoči rockovski zvezdnik Nick umira za aidsom. Michael je njegov nekdanji Ijufc lec, k sko zgodbo odkrije, da je Nicka bolj ljubil od svojega sedanjega partnerja. Film velja za enega najtoplejših filmov o aldsu, v kar pa se gledalci niso mogli prepričati, saj kopija ni prispela pravočasno, zato so si morali ogledati rezervno v nemški sinhronizaciji. GORJE (GRiEr), Richard Glatzlr, ZDA 1993, 86 min, vloge: Alexis Arqlette. Craig Chester. LuiAa Gutterioge To pa je film iz kg,,, tal ¡stičnega sveta, ki si prav tako zasluži oznako simpatičen. VIRGIN MACHINE (Die Jungfrauwschi.ne). Monika Treut,, Nfmčiji-ZDA 1988, 85 min, de V pisar produkcijski pisarni TV milnice The Love Judge {video insertl so morda najduhovitejši del filma) se znajdejo gayi, črnci, debela šefinja, uspešne in nekoliko uporniške ženske. Osrednji lik je bodoči producent Mark, katerega ljubimec je umrl za aidsom. sam pa živi pod Da-moklejevim mečem, ker se ne želi testirali. S prijateljem Jeremyjem, prav tako gayem, se nevarno spreta zaradi simpatičnega sodelavca Billa, ki še ne ve, ali je ali ni, zato pač poskuša, bolj ali manj, z obema. Zgodba se konča tako, kot je treba, volk si m koza cela, in celotna ekipa odide na poslednje skupno kosilo. OLIVER OLIVER Agniezsba Holland, Francija 1992,110 min Film, ki je zamenjal neprispeii zadnji Jarmanov film Blue. ki pa po svoji kvaliteti prav gotovo ne zaostaja za znanim režiserjem. Nenavadna zgodba o fantu, ki se najprej prodaja po Parizu potem pa se preprosti vaški družini izdaja za njihovega izginulega sina, je popestrena s pojavo posiljevalca in morilca majhnih dečkov Prvi film kultne nemške lezbične režiserke, ki se je brezkompromisno lotila lezbi-jk, gayev, transeksualcev, Camllle Pa-glia, sadomazohizma. Deviški mašini sicer primanjkuje Monikinega običajnega ostrega humorja, nam pa vseeno tudi v tem njenem prvem filmu postreže z drznimi prizori lezbičnega drag showa, ki popestri nekoliko dolgočasno lezbično romanco in dolgovezno "iskanje sebe oz odkrivanje seksualnosti", s katerim je obremenjena glavna junakinja. In še dva nesojena filma. LJUBEZEN V TROJE Film. za katerega Columbia ni želela, da se predvaja v okviru festivala, si morda lahko še ogledate v redni distribuciji. Tako kot pri Treh zaljubljenih srcih imamo opraviti s trojico, ki pa je prikazana dosti bolj zabavno in gledljivo. KRAVJI BLUES Ko smo si ta film Gusa van Santa končno lahko ogledali v redni distribuciji, smo se lahko prepričali, da njegova zmedenost in dolgočasnost gotovo z ničemer ne bi obogatila lanskih dnevov filma. [ dom in svet ] Portret mavrice Vsi opažamo zastavo v mavričnih barvah. Vidimo jo v angleških, ameriških (in še katerih) iezbičnih In gay časopisih, videli smo jo na razstavi Tu smo v Galeriji ŠKUC (od tam je tudi izginila - upamo, da je storilec vedel, kaj je odnesel!), v mavričnih barvah se je pojavljal napis Revolvern a naslovnici novejših številk revije, imeli smo jo na Metelkovi in menda jo je nekdo videl viseti z nekega ljubljanskega (!) balkona. Če bi bil to nek balkon v San Francisco ali New Yorku ali Londonu, bi posvečeni nemudoma "pogrun tali", da tam domuje kakšna roza organizacija ali pa roza par Mavrično zastavo nekako povezujemo z gay gibanipm. všeč so nam prstani ah majice ali brisače "svobode", prav tako v mavrični! barvah. Potem pa se po tihem le vprašamo zakaj je mavitca "barva" gay skupnosti in kaj (če sploh i pomenijo posamezni barvni odtenki? Ime: mavrična zastava, gay zastava ali zastava svobode. Oblikovanje: Leta 1978 jo je zasnoval Gilbert Baker, umetnik iz San Francisca. Mavrično zastavo je ustvaril kot simbol ponosa lezbične in gay skupnosti. Navdihnila pa ga je že obstoječa "zastava ras" v petih barvah. Biografija: Po prvotni zasnovi naj bi mavrična zastava imela osem barvnih črt. žal pa je zaradi nujnosti prilagajanja tiskarskim barvam izgubila dve: rožnato (za spol nost) in indigo modro (za harmonijo). Mavrica svobode ima tako sedaj šest barv: rdečo (za življenje), oranžno (za zdravljenje), rumeno (za sonce), zeleno (za naravo), modro (za umetnost) in vijolično (za duha). Rojstni kraj Mavrica je vsekakor najbolj doma v Ameriki, je arhetipski koncept San Francisca: tako hipijev kot gaye v. SFje namreč zatočišče hipijev ter me k a za lezbij ke in gaye. Gay Američani se požvižgajo na državno ameriško zastavo saj imajo sedaj svoje "gay zvezde In črte"... Kaj pa rat? Če po kakšnem naključju [ ridete do mavrične zastave, si jo le obesite na balkon saj to JE gay zastava. Na plaži se mirno zleknite na mavrično brisačo - morda boste priklicali posvečene v skrivnost za vse neposvečene pa ste lahko "samo" ekologi, zeleni, borci za enakost ras ali pa se zanimate za duhovna gibanja. Mavrica nudi torej Širok spekter možnosti, povsem v skladu s svojo barvno lestvico govori o enakosti, ne glede na raso. spol, spolno usmerjenost, versko ali duhovno prepričanje, pozitiven ali negativen izid testa. In mnogi so prepnčani v moč barvnega simba la, ki naj bi bil prijetnejši od rožnatega trikotnika, s katerim so nacisti označevali homoseksualce v koncentracijskih taboriščih. Starši aktivisti Richardove stvari V preteklih treh let- se je tudi v Nemčiji, in ne le v ZDA, močno zvišalo število članov v organizaciji za starše homoseksualnih otrok. Na Vsenemško srečanje staršev, ki je pote. a!o od 23. do 27. septembra 1994 v Dusseldorfu, je prišlo skoraj sto mater in očetov iz rajnih nemških krajev. Tema srečanja pa je bila Odnos dveh velikih cerkev do homoseksualnosti. Na fotografiji mati, udeleženka srečanja, s sinom in prijateljem. Prenekaterl gay (pa tuai lezbijka) bi stavil glavo, da je igralec Richard Gere gay, Kar naprej se šušlja o tem, da je menda že javno "priznal" svoje nagnjenje. Noje pa res, da se je pojavil na letošnji londonski gala gay prireditvi The Eouality Show, ob tako zvenečih imenih, kot so Elton John, Sting, Melissa Etheridge. Alison Moyet, Vivienne Westwood, Ben Elton in Sandi Toksvig. Med drugim je občinstvu povedal, da je navdušen nad toplim sprejemom, da gre za veličastno prireditev z veliko energije... da je dober prijatelj angleškega (gay) igralca tana McKellena še iz časov, ko sta skupaj igrala v Bentu, drami Martina Shermana o gayih v koncentracijskih taboriščih. Gere pa je obelodanil tudi svop intim-nejšo plat: "Vsi gotovo Že teta poslušate govorice o meni. Sedaj je pravi trenutek za resnico... Ime mi je Richard Gere in sem lezbijka." [ dom in svet ] Spol na fotografij, BJ in Mike sta zmagovalk prvega lezbičnega transvestit-skega tel- no vanj a Drag King Contest, ki je potekalo lani v San Franc scu. Prvo mesto si je prislužila frajer(ka) BJ. k1 ni navdušila samo lezbijk, ampak tudi prenekaterega gaya. Intelektualna Mike bi lahko dobila tudi prvo mesto, kot trdijo r ^ne pnvrženke, če bi se na tekmovanju spomnila recitirati Bau-deiaira. Sirenne Gre za najnoveji mainstream film, ki se spogleduje s t.i. lezbičnlm šik modn.rn trenaom. Zgodba je pa naslednja: vikarja in njegovo ženo (Hugh Grant in Tara Fitzgerald) angleška cerkev pošlje v Avstralijo raziskat dela avstralskega slikaija, čigar nerlll-g,ozna dela je navdihovala zbirka dolgolasih "jezerskih deklet" (igrajo Portia de Rossi, lie Mac-Pherson in Karte Fischer) Drugače pa stetski in ne preveč lezbični prizori... Partnerstvo v Evropi Morda pa obstaja resna možnost, da bo nasied.ije tisočletje tudi v znamenju lezbičnih/gay parov, družin oziroma starševstva. Po vsej Evropi se namreč sprejemajo predlogi ali že kar zakoni o registriranem partnerstvu. Led so prebi Danci in Švedi, lani so se ■ im pridružili tudi Norvežani in in Finci, Kmalu bo podoben zakon sprejet tudi na Nizozemskem: lani je I Izdelan predlog za zakon o registriral h partnerstvih, ki pa ima še eno posebnost - ne zije-ma le istospolnih parov, temveč tudi heteroseksu-alne pare različnega spola, ki se ne morejo poročiti (brat in sestra, mati in sin, oče in hči, stari starši in vnuki..,)! Tudi španska vlada bo letos spomladi sprejemala zakonski predlog za hetero ir homoseksualne neporočene pare. Pri tem bodo registrirana partnerstva imela prednost p ločitvah, saj bo zadostovalo že izjava o pre nitvi partnerstva. Švicarska organizacija za gay pravice je v svoji peticiji zbrala 84000 poopi-sov v prid homoseksualnemu partnerstvu in jih tudi že predala švicarskim zakonodajnim oblastem, ki pa : ! niso določile oblik možnih sprememb zakona o partnerstvu. Češka gay/lezbična organizacija SOHO je prav tako predstavila osnutek o registriranih homosek sualnih partnerstvih članom parlamenta. Letos se bo na novo sprejemal češki družinsk zakon i leta 1964 člani SOHO verjamejo, da obstaja veliko možnosti za sprejem njihovega predloga, O podobnih zakonskih spremembah razmišljajo celo v Ukrc ini, vendar je vprašanje, Če se bodo homoseksualni pari sploh želeli registrirati v državah, kjer ni tradicije gay gibanja ali kjer je bila homoseksualnost še pred kratkim zatirana. V takem primeru je vsekakor bolj smiselno najprej razmišlja o zakonski prepovedi d iskri min aci-,e homoseksualcev Letos je potekala že druga pode' 13v nagrade Johna Kobala za najboljšo fotografijo - portret, ki jo sponzorirajo Independent on Sunday ter družbi Finnemore in Field. Za več kot tisoč udeleženk in ud' ,ežencev, . so se potegovali za laskavo nagrado, je bila letošnja poglevitna tema spolna identiteta oziroma spolnost. Prvo nagrado si deiita Polly Borland z na/.ivom portreta Adria-nna, Transvestite. Brazil in pa dvojni avtoportret Suhy Best z naslovom Jaz kot heteroseksualni odnos. Razsteva naj boljših fotografij do nas sicer ne bo pr|šla, lahko pa si ogledate zmagovalko Suky - kot žensko in kot moškega v zvez,. [ dom in svet ] ocvirki p Veliko ljudi v «ngliiLSe v^jlho težko verjame da? lezbijke karkol- počnsjgll-razcn, da mogoče stokajo skupki Maeeie Sn|tti Jaje grem v&n s straight Hipi in ne seksiam kot pa 4a grem ven z gay # in seksam. Včasih, o g do fesa točkujem,^ G us Van Sant Skrivnost in zgodbe ob času za spanje Misiinlflfeda imamo vsi v sebi andrugenust; imamo obe.strani. Vse je samo stvar, da to realiziraš in imaš rad ote vto|i. Orače ImtA # Ooberte, n zame je b| ces#n utrujal svoje sestro. če sem na poroki injei fistfuckirsg z Ženinom ir da sem se še^s praznili z nevesto. Malcoim I /diskusiji o letu, ko je V Ameriki so zelo Konzervativni. A ffk jsrvtii stvgjir? nedeljskih časopisih, ko jfe" Miki Miška fufta! Ii T.-ja. i Marine »m neta ljubim^:', ati -;ne zato jih nadomestiš s geti in čokoladnimi ml. Divine Sern, sem, "ser spala í : rada. Bilo je fepo. Ne da promiskuitRto i&vzročajo ljudje, ki ne ,510-rejro najti nikogar, 0, katerim bi dejansko ostatj dp i ■ Ljudje imajo take čudne sn naivne ideje o tem, kako je ia Finskem. Nek bogsgaš ti New York s je prilet^lv Helsinke po Ustem, ko^e videl nek^j mojih risb, "zato ker jejOriCakovaf. da bo videl dobre Upe. ki to počnejo vsepovsod pO mestu. Bojim se, da je bil gfen ko ¡•razočaran Ni or-tel niti .24 ur. v bistvu jc %jg>čif na naslednje c New 3r seks zame jé, day spravim pokonci. Alten Ginsberg, 64 let { dam in sms t} Po zadnjem smglu 'I'll remember", kije bil nominiran za najboljši spot v filmski glasbi na lanski MTV Awards (nagrado je odnesel Spnngsteeni. zabeležen v filmu "S častmi", je Madonna zopet na pohodu. Po zadnjem studijskem albumu "Erotica" od katerega je že dve leti, se je vrnila z novim izdelkom 'Bedtime Stories (Zgodbe ob času, ko je treba v posteljo}", ki je ¡zšel 26. oktobra. Obdobje je odprla s 3 nglom Secret", ki je že nekaj časa kar reden gost na radijskih in še kakšnih valovih. V videu ki je. črno-bel in sneman v črnski četrti New Yorka, Harlemu, se Madonna sprehaja po zakotnih ulicah črnskega geta s peroksidnimi kodri in visoko preklano obleko stila štiridesetih let, obdana z zanimivimi travestiti in skrivnostnimi tipi, ki so vsi v iskanju erotičnih pustolovščin. Madonnina skrivnost: človek se mora naučiti ljubiti samega sebe, da bi lahko ljubil druge. Sporočilo nI novo, saj ga lahko zasledimo že v pesmih kot so "Something to remember" (z aibuma "I'm Breathless"), ~ Express Yourself" (album "Like a Prayer") all "In this Life's predzadnjega albuma, vendar vsakokrat v drugem kontekstu. Tokrat je to spoznala od svojega ljubimca. Ob koncu videa pristane vjazz-clubu, kjer poje na odru v spremstvu črnskega h end a. V pavzah med snemanjem se je Madonna posvetila črn s ki m otrokom, ki so sodelovali v videu in se zbirali na prizorišču: povabila jih je k sebi in jih oskrbela s čajem in keksi. Madonna je, po ocenah kri kov. končno dostojno odigrala glavno vlogo v filmu "Snahe Eyes" (Kačje oči) režiserja Abela Ferrare. Kačje oči so film o snemanju filma, Madonna igra glavno, spogledljivo in ne preveč uspešno fgralko, ki se zaplete tako s svojim filmskim partnerjem (James Russo) kot 2 režiserjem (Harvey Keftcl) Kljub njenim šestintridesetim letom se Madonnina zgodba nadaljuje. Jadran Tom ostaja gay Britanski glasbenik Tom Robinson je naredi! coming out "že" ¡eta 1973. Leta 1976 je naf al nepozaben komad Glad to be Gay in tako zaznamoval sedemdeseta z refrenom "Zapoj, če si srečen, ker si gay . " Skratka, Tom je tiste vrste fant, ki ne pristaja na kompromise, tudi za ceno slave ne... Pa vendar ga v teh dneh v Angliji vlačijo po zobeh takorekoč vsi. Ker sedaj živi z žensko, ki je nedavno še "celo" rodila, ga je gay skupnost, z londonskim Gay Timesom na čelu, uvrstila na seznam homofobičnih Izdajalcev, katerim se ne sme odpuščati. Se nzac i on a l ¡stični tabloid in njihovi paparazzi. 3a ga seveda skušajo ujeti v intimnejših družinskih trenutkih, da bi tako "dokazali" uspeh desetletne terapije, ki naj bi Toma končno spremenila v heteroseksualca. In kaj pravi jezni Tom? "Nikoli mi ni bilo mar za druge. Nisem iskal partnerke zato, da bi ime! otroke ali ugodil starkem. Sedaj živim z žensko preprosto in samo zato, ker > päc ljubim. Če vam je prav... Še enkrat bom ponovil, kar sem že stokrat povedat: Rad imam moške - vedno serr jih imel n vedno jih 00 m, Še vedno se raje identificiram kot gay, ne kot btsekSL/alec (spet - če vam je prav), saj naši nas protniki ne vidijo razlike." Maja letos je Tom izdal nov album Love Over Rage (Ljubezen nad sovraštvom), na katerem je kar nekaj pesmi posvečenih gay tematiki, v eiveh pa se spominja prijateljev in ljubimcev, ki so umrli zaradi aidsa. Človek bi še pomislil, da so gay i najbolj veseli takrat, ko postanejo heteroseksualci... 'Prihodnost je vprašaj Gregg Araki, rojen leta 1960 v Los Arvgelesu in aktivni član tamkajšnje skupine japonskih emigrantov, je tudi gverilec v neodvisni ameriški filmski produkciji. Oktobra 1994 je na avstrijskem Viennalu predstavil filma Trte Living End" (videli ste ga na Dnevitl filma 93) In "Totally Fucked Up" ter ob tej priložnosti dal intervju za avstrijski časopis WirtschaftsWoche.. The Indigo girls Wqi vratom qj ^eifilot .ez "fínost kol po^yi^o-É i na vp í«llb»*kifclaiteisk5 .* * res rjtr.j jgft, mjgjel |Pd| litote, álripir pravkar (¡spi čudovita pralnica t m +■ t..... Vsi straight tip urugega mriiik\jp-v s«?- psfiT .......... ....... Koliko so vas filmi odraz vašega načina življenja ali določene generacije v Las Angelesu, ki jo je hollywoodska tovarna sanj Izločila? Mislite kaj takega, kot je generacija X? Ne, ne želim predstavljati nobene generacije ali biti njen umetniški izraz. Seveda pripadam skupini ljudi z določenimi občutki, kije povsem odtujena 'ocena od mainstream kulture In sistema. Že prej ste delali Utrne o gay, lezbičnih in blseksualnlh skupinah mladih. Takrat jih nihče v Hoilywoodu ni hotel videti. Zakaj? Moji filmi se navezujejo na svet, v katerem živim. V tem, da sem gay in da živim v umetniški subkul-tiiri. se zelo razlikujem od ostalih režiserjev. Tudi v prim'.,javi z drugimi neodvisni filmi so proračuni, s ' aterimi sem razpolagal, nadvse skromni. Prva dva filma sem posnel s 5000 dolarji zadnja dva pa s 25000. Trenutno snemam svoj najdražji film z naslovom "The Doom GenerationSpet gre za pripoved o najstnikih, ki med sabo razvijajo človeške vezi povsem drugačne od tistih, ki sicer veljajo za normalne. Gre torej za podobno zgodbo kot v "Totally Fucked Up" (Totalno pritegnjeni)? Ko sem delal film, je bilo zelo pomembno, da sem se gibal v svetu teh najstnikov. Zato je toliko ži. h v deo odlomkov. Vse sem hotel videti skozi njihove oci , ne kot nekdo, ki opazuje ob strani. Film se konča s samomorom fanta iz skupine. Zdi se, kot da ni ne upanja ne rešitve. Ja, vsi moji filmi imajo odprt konec. To je del mene in moje gene-acije občutek, da je prihodnost en sam velik vprašaj. In kina nočem izrabljati kot škatlo za milo, ki na, ji gledalca osrečilo s sporočilom. Zadovoljen sem ob misli, da moji filmi ljudi provocirajo in jim dajejo misliti. V "The Living End" gre nekako za pojem odgovornosti. Kajti z aidsom okuženi ubijalec iz filma ni nič v primerjavi s pomanjkanjem odgovornosti, s katero je ameriška vlada obravnavala problem aidsa še v poznih osemdesetih. In tudi danes nI veliko bolje. Dekleti sta pravkar končali snemanje hollywoodskega filma Boys on the Side, v katerem Whoopi Goldberg igra lezblčno glasbenico. Čeprav se z glasbo ukvarjata že več let, sta postali mednarodno znani šele s pr edbo pesmi / Don't Want To Talk About It. ki stajo prispevali za film Philadelphia. Emily Sailers in Amy Ray pa sta posneli tudi nov album Swamp Ophelia, ki je eklektičra mešanica glasbenih stilov od ročka, funka do post punka in pomensko močnih besedil. V pesmi Dead Man's Hill govorita o otroških spominih na krutost, This Train se loteva holokavsta In podobno. The Int 50 Girls pa sta naredili še eno veliko spremembo: o lezbičnem nagnjenju govorita bolj neposredno. V intervjujih se sicer tej temi še vedno raje izogneta, ker "čakata" čas, ko bo spolno nagnjenje posameznika tako postranska zadeva, da ne bo več potrebno govoriti o tem. [ dom in svet ] 12 i'.;-;:' «mmi svöiiigpitv-gj sgiw timjpm-, We; as bi (Ko gay;, iankr; igSjfäia »n'öfl fr v tlim FEKTitSliariftirn iwft Kägai $(}iiovrič< w&a^'-8 IniifiJŽbei tß 'Mo.risU'f-Jj» änugjfr-; m ötrokcv ;ff!i.--.0!f« '< iiOi-t ocr . je, '1 tJflmörv Wdivst. dostikrat fiepo pVev&f-mt liniji izbrisa srednje satte, ir v«, kprriurukaajo ^ i<3 ^noseksualna ,populaQ]3 te^a jMWivaen* ter vete predle iietHE okofiu. P^'-siow kortčfio, docaHaia Hfi Saj .vi bistvu it t»M»w. «www |f&¡. || K< Ä je-pred ■ sei« ctrwek duska rea] nefeäjfera* j^M g dBseöe^i'sžji^sie^ spörnärtp«! fe "feto. feÄäteva vatm seks.in nefif^v;.. tfrota-■ fiJ^fFS' ufgsnii'ifai'ü rq'^iaiiosi,-'Rrd-. mžave oo mpaWweru Rarmm^ "sc ■ m^m || ■^'^^p^ippHMV^t» fi jpvt & pmtififera; .d^" 0 tä»if MAGßiJSnämi ¡»»v v.eöSü, kr. ^ slOveriSKj f/rtirj-si nzorec |riv tst i g?. K>. te % torej. do pasv^t^ pftsto. &f tfciffl^c- 'jf^orig«fi j»;iiaKrifb nove o|ašniis& mS ■ Is četo ^odto.^ bi število gayev ^enaai psu^veri d rej Bogi» nit mi ' ^generačrte v generacijo:ttpadaio. To pa :pžiw:ieffii stekii.-A proiagtsnisti ociast, dc^jve. dč zakona so' heieiT poslati ertatopravsr^' najboljši davkeplačevatei", p &di za ^v • i^iuct^fe teim*-.' det-ki &;]iri> omogoča.totSi gitierite.' kt-^i aassžsh ofemoSiie ieije Slew pa po neuradnih podatkih sfrfivt ne triecsseoojne porok? m posvojitvo. Saj ne korrveneranalriosti r»e »meto mt tiste Bfea^bkbiiJ'riiarijšfh5"" ||| naj bi za neMf popolnoma OfcrrfC®oeefeev : tja», naredi kafe.e ie-Sploh-žacelo dete. ps veslat sc. na fethentijrazuma rajtogi " vati. ^ t' - ; : '' J ■ #(£istraio m-ps .vegetiralo Vse]-50.000 pro'.f močAe^t Oil i ¿¿togo V itvl^č; ali. fJaok skfb ft) te,stve, .: si&^ajefe-ttiifi iwm& m isw ^uWltW. orav v »m; da-Ai tfc- • f,RpalactiP seksu^ifieleriste. m;ne ho pnmoie, n> ■ fwvr» d^of&i fttwefc sam določa meje M še veUna 2ačyauio&n oziogcv tMji, I ¿iLijgacw-od iaito- -.vojega jjaittt^ifštvs. kot tool odgovorov iudisfvafgayev siitnii». ki ot> petletnic Setejf;oosi atjvife^lfti vse, kar sodi v.KBhi «vs^bgs ^gam^miie&a feojsr ysec-ru«: """poehotlmo |> ustotieimo t>esetlo gay »»1« (eg>Sfmarieg& partneratva? S papir- - -keeejo; ša p^huM' rtoit>Deni> ^ivtij ■CeljCrtnc 'lštasjwii.(0-"usjT)erfer.6"0'itpul& ij^^if ga t*o»Oka pnnaša-s sabo, pa ' .pot. "Žrelpst fiS.naj te dokaaij^HC i ' ¿rfo-. -Ta ogtomns -Števillie pa n&jKiirie^,, ¡wstaje «ictgovomasi .navadna konv^nci-; iev^m!*. M.festival F mismm^.. da fe nolni tega KHJ -aa oi- se clov^te- krstafe^iwi--; peticpmi, boj^m -aa' "pri2ftarije,.rftsfstfi n^^-teprpdficiral] ■ an wlf 60^' p.rob'emo c*mmiit • i 8ssn$&iesfe rešiti pDrtiierStsv. iadi « ^«^Kftt- ■■ . očrti ||WH smfe wogja tneaw" <*i|f ian}^.. ta" ||| «oftoffii : lu ./dr-adi frfipSjiiiljiva Sgnvoriii i» aa&tf tr. rjfoswroUfti. ife ¿a | nem w natbolj t.6i'ikovtto »Mskrši ¿a hčif isiJJ'iit! .M-j'tJ^ot ?i 1> r t . V-"'.i.1»"¿fe--»; ■■ t^fi '^tfe n t ■rij^r«. p^mOrr^o fcetv^Oif.; :pa f.ovi, -¡uinOi'Sfpftooi'Siiri' ' "«¿tvfmi^f od Konvencij, - iti drs©fe ^em/'i^t^-' •• I de.rc skrita |p .-tskozvatf& J#fffleti.e || aa j. awico ad ksvaj^ia otret= 1$ Wa • . I mm g ' •. tet^S i i M -žb -imie^^^^ie«^ ^(jsnfei Pa- tie zatet ni cosvci^. ^ . I : Mt-rahic«! tU rfa&ottBc« r^stff v teiKem. poBeb^-tt(wvijeSBem • '.- ' I ^pjgBI ______ Prisciila Ttie Ad\'entures of Pri sei I ta, Queen mf the Desert IPrigode Priselile, kraljice puščave] je naslov najnovejšega filma o transvestitlh, scenarista in režiserja Ste ph a na Eli lota. Dva transvestita in transeksualec potujejo čez avstralsko puščavo v središče države, kjer jih čaka nastop. Rim, ki homoseksualce In ostale queere osvobaja pripisanega urbanega okolja m jih vrže v avtobus sred samotne poščave. Kot v vsakem dobrem road movieju, se tudi V Priscilli glavni junaki oz junakinje odpravijo na avantur ¡stično psihološko potovanje. Samotna pot jih pripravi do odkritega izražanja misli in občutkov, ki jih sicer "mesto varuje", kot pravi ena izmed junakinj. [ dom m svet ] * !.....1 ......i......I.....I........i ►.......i......i.......! teiez ^»garo^iza^, , K¡ je-Wa il» ^MBMHP IWm.'(#■ 3« natattgMf m. sgmsrwAeiaye z oblastio. V noči s 14. na izacije, od katerih je želela í č[am,v- : u ...r: i „-lili Letos spomladi bo v Haagu na Nizozemskem potekalo evropsko tekmovanje za miss travestita. Organizatorji obljubljajo velik medijski dogodek, ki naj bi ga spremljale tudi mnoge evropske TV mreže. Tekmovanja se bo udeležila tudi naša predstavnica Salomé. Mi ji seveda držimo pesti in upamo, da se bo prebila tudi na svetovno tekmovanje za miss travestita! Leto 1994 je pomenilo deset let organiziranega gay in lezbičnega gibanja pri nas in petnajst let gay aktivizma organizacije H OS I v sosednji Avstriji, k p v.tin i' v /.U-V !t-mv;-!:V Manjši i 1 IlezbfiniJfriataiie vse tuft i:spr sno aWtiavifaio araviGo do starševstva Pred krHfki'r: V nfcfeii rtng>!Š*.;j WiTtijUi. -.■ _ j.. i jjfei aftfff ^aša^d^ii ,'Jt"0'C.I . o® in' ||enjjjiirj|Setejg. Qtt^gB. nuč'".! : ioljjigrnplno zivljerije km oče. Pa še nekaj strupenih izjav neumorne Camille Paglia, ki jih je natresla v intervjuju za ameriško gay revijo The Advocate: "Ko moški postane gay, se njegov IQ desetkrat poveča. Ko ženska postane lezbljka. jI IQ desetkrat pade." Seveda zopet pribije, da v svetu ni velikih lezblčnih umetniških del, skratka ničesar. In modro, povsem v slogu staro-kopitnih seksologov ugotavlja, da so lezbljke ženske, ki nikoli niso opravile "transferja" k moškim. pvevka i , ekdt tuli (n«e f "pešn^i igralka Marianne Faithfull je cejše-n JU n||pegg IVI ic kom Jag| rom je pogost-našel v postelji. aihe menica je spals le z d "su"ze!o seksualno". lariiP T i j livji zvezi z . nirrJ»(§fl| pni in me FhdarMaff zares" varala, ,er n^femNft' fHP z ¡o s£ je po- . pa lüfc, ' sinkih potekalo tudi srečanje transeksu-alcev Transgender Pride Conference Tudi transvestlti In transeksualcl so aktivni člani SETE, finske gay/lez organizacije. KAM V HELSINKIH? Bari: H20, Eerikinkatu 14 QUIQUIRIQUI, Lonnrotinkatu 32 CAFE ESCALE, Kansakoulukatu 3 NALLE PUB, Kaarlenkatu 3-5 TOM'S CLUB, Kalevankatu 44 (S/M klub, odprt ob sobotah, obvezno usnje in jearsj Restavracije: OLOTILA, Pursinuehenkatu 18, od 15. ure naprej NIGHTINGALE, Annankatu 10 Diskoteke: DON'T TELL MAMA, Annankatu 32, od 23, do 4. ure NEW FACES, Lonnrotinkatu 29, (odprto ob sobotah, pretežno lezbična populacija) TRIANGLE, discotheque GOTTA, Museokatu 10 (odprto ob ponedeljkih) HOMOSAPIENS (v Nightingale), Annankatu 10, petek in sobota od 21. do 2. ure; striptease, dark room, v Ideo roo m, transvestitski 5 how i. Savna: YRJONKATU, Yrjonkatu 23, ponedeljek, sreda in petek samo za ženske, ostali dnevi samo za moške, ob nedeljah zaprto. KnJEgarna, organizacije: BAFFIN BOOKS, Eerinkatu 33 AIDS Support Centre, Linnankatu 26 SETA (lezbigay org.), Oikikatu 3, telefon +358 0 1358 302 TRANS Support Centre (org. transek-sualcev), Mannerheimlntie 108 A 6, telefon +358 0 4111135. S.T. Od 27.12. do 31.12 1994 je v Helsinkih na Finskem potekala 16. evropska regionalna konferenca ILGA (Mednarodno združenje lezbijk ir gayev). Udeleženci In udeleženke konference so obravnavali nasled lje teme: ženske v ILGA, ILGA in Evropska skupnost ter Evropski svet, registrirana partnerstva, gay in lezblčno starševstvo, E-mail in Queer Internet, mla< iske skupine, AIDS v medijih, lezbični pari, baltske države, balkanske države, rasizem, lezbijke v Vzhodni ivropi, transeksualni fenomen, podobnosti. razlike In sodelovanje med lezbigay in trans skupnostjo, akcije, Europride. ILGA. edina mednarodna nevladna organizacija fe že dalj časa v finančni stiski, doživela pa je tudi politični polom - kljub izključitvi dveh pedofiliji naklonjenih organizacij je izgubila konzultativni status pri ECOSOC v okviru OZN. Če bi si ga (dolgoročno!) spet želela pridobiti, bo za začetek morala oddati natančen Dopis vseh svojih članic (organizacij) in seznam njihovih ak vnosti. Med konferencc ,e bilo poskrbljeno tudi za zabavo: nastopila je pevka Kartla Lam-pela (finska kd lang), 30. decembra je bila organizirana Glamour Party za lezbijke, 31. decembra pa silvestrovanje v stari tovarni kablov, na katerem se je zbralo čez 3000 ljudi, v glavnem lezbijk in gayev Žal pa so se Helsinki pridružili črnemu seznamu mest, katerih župani ne želijo sprejeti članov ILGA konference v svoji rezidenci. Organizatoiji so zato pripravili polurno demonstracijo pred mestno i 50. Naslednja Evropska ILGA konferenca bo potekala konec decembra v Rsgl, Latvija. Vzhodnoevropska pa maja v Kijevu, Ukrajina. Letošnji Europride pa se Ima zgoditi v Kopenhagenu na Danskem. Istočasno z ILGA konferenco je v Hel- [ dom in svet ] 13 Športno ž nIjonje Diamanda Gall as, Ki so jo v najnovejših angleških recenzijah nenovali "križanka med vampirjem in dervlšem*. je izdala nov album z naslovom The Sporting Life (založba Mute). Diamanda ostaja na okopih brezkompromisnega aids aktivoma in s tetovažo "Vsi smo HIV+" na roki še vedno sporoča, da je politično vedno osebno. Kljub temu le The Sporting Life bolj sprejemljiv album, morda tudi zato, ker z njo sodeluje (redka čast!) John Paul Jones, glasbenik, ki je avtor večnega hita Stairway To Heaven legendarnih Led Zeppelinov. Diamanda, ki je nekoč Izjavila, da so njene misli preveč grozljive, da bi jih povedala na gias, v komadu Skotosene (Ub me) ostaja zvesta svojemu večglasnemu neverbai-nemu petju in grški tradiciji, ki ne pozna žalosti, ampak maščevanje... Naslovna pesem albuma govor ) skupini prostitutk, ki za zabavo ubije moškega. Tudi repine znanih pesmi je pričarala v svojem značilnem grozečem stilu. Percy Sledge bo v Diamandinl i terpretaclji njegove pesmi Dark End of the Street (Temni konec ulice) gotovo odkril njemu neznane temačne plati. Športno življenje vsebuje, za razliko od prejšnjih pogrebnišklh albumov, podtone sarkazma in črnega humorja. Vendar tudi ta album nI primeren za kronične depresivce. Marketing brez predsodkov Oglaševanje, ki je del marketinških aktivnosti, je industrija, ki ustvarja milijone dolarjev z namenom, da potrošnika informira, prepričuje in mu prodaja izdelke in storitve. Vendar je to le ena plat industrije. lotivacijske raziskave na področju marketinga in oglaševanja segajo v drugo olovlco 30. let v Ameriki, napredek pa so dosegle v 50. letih. Pionirji motivacijskih raziskav so namreč s pomočjo različnih metod ugotavljali, da kupe ;e zdaleč ne posegajo po izdelkih zaradi racional nh razlogov, temveč je njihovo obnašanje odvisno od spleta faktorjev, ki jim zagotavljajo čustveno gotovost, moč, socialni status, seksualni apel Ipd. Tovrstne raziskave, namenjene strokovnjakom marketinga, so tako pokazale, da potroš k pogosto poseže po tistem (neracionalno) izbranem Izdelku, ki mu prinaša najbolj pozitivno, pogosto nezavedno zrcalno samo-podobo. To je podoba, o kateri posameznik misli, da jo določeno okolje vidi oziroma percipira. POPOLNOMA IZKORIŠČENI IN POZABLJEN'? Nakup določene blagovne znamke je torej demonstracija pripadnosti enakemu, čeprav pogosto netransparentnemu okolju, oziroma razredu. Posameznik tako sociallzira s tisto družbo ali mlkro okoljem, kjer lahko Izbran izdelek vidno demonstrira. Tudi pripadnost gay skupnosti se nenehno demonstrira z obleko, ki jo nosimo, pijačo, ki jo pijemo, glasbo, ki jo poslušamo... In kupujemo iste blagovne znamke: Lew's, Doc Martens...itd. S statističnega vidika je gay trg - "roza trg" precejšen, saj predstavlja cca 10 odstotkov populacije. Če temu prištejemo še tradicionalno razumevanje gayev kot populacije z dobrim, Izbranim okusom, kot skupine, ki se ne poroča In nima otrok, potem kaj hitro pridemo do preprostega zaključka, da imamo gayi nadpovprečno kupno moč. Večinoma gayi pripadamo tudi modernemu segmentu življenjskega sloga z naslednjimi značilnostmi: zabava, razvedrilo "živeti danes pametneje kot varčevati za jutri", ne maramo pa zgodovine, stripov, verskih tem, igranja na Inštrumente ipd. Za tržne strokovnjake pa pomeni tisti ključni tržni segment Kupcev, ki bo prvi posegel po novih proizvodih ter jih dejansko ponesel na uiice, ceste, v realno življenje. Bilo je torej le še vprašanje časa, kdaj bo marketing stroka spoznala ta 10-odstotni :ig in ga pričela osvajati. Moč "roza trga" torej obstaja. Oglaševalske agencije pa so tradicionalno počasne ¡n previdne. Šele v 80. letih je prišlo do prvih uspešnih reklam s skritim prepričevalom - pripadnosti določenemu okolju, namenjenih gay ciljni skupini. Spomnimo se samo Nick Kamena In njegovega pristopa k reševanji' problema umazanih Levi's kavbojk v pralnici. Pravo ofenzivo oglaševalskih kampanj, namenjenih gay ciljni populaciji, pa so prinesla 90, teta, zahvaljujoč "kalviniz-mu" in njegov, n spodnjicam, različnim parfumom, Absolut "drugačni" vodki, Smirnoff vodki ter njegovim angelom v Doks Čevljih, Ikea-l Toyoti Britvic pomarančni sok itd. "DRUŽBENA ODGOVORNOST" Ena najodmevnejših tržnih potez lanskega leta je bilo gotovo sponzoriranje Gay (olimpijskih) iger v New Yorku, ko so korDoracije odštevale od 50 do 500000 ameriških ooiarjev. Vrsta podjetij je izjavila, da vzrok za tako promocijo nI bila "trda" prodaja izdelka, marveč vzpostavljanje pozitivnega odnosa do "največje ameriške manjšine", saj je gayev v Ameriki več kot Židov In mnogih drugih rasnih skupin. Diskriminacija gay segmenta lahko, s tržnega vidika, povzroči vrsto negativnih učinkov, kot na primer bojkot cigaret znamke Marlboro v letu 1992. Sponzoriranje Gay Iger je torej omogočilo idealno osnovo za vzpostavljanje in vzdrževanje zvestobe s proizvajalci - blagovnimi znamkami (ATT telekomunikacije, gigantska pivovarna Miller). Še pomembneje pa je, da nas tudi vidno pnznavajo. Ne glede na to, kriikšna je dejanska kupna moč gay skupnosti, je pomembno, da v času, ko prihaja do velikih sprememb kulturnih vrednot, korporaci1 i spoznavajo nujnost upoštevanja trendov in ustvarjanja, ne ignoriranja novega trga. To je mnogim oglaševalcem in vodjem marketinga Že povsem jasno. Končni Izid je pa tudi preprosto dosežen, saj kupujemo to, kar nas povezuje, pa tudi mnogo straight kupcev poseže po naš i najbolj priljubljenih blagovnih znamkah. Prijeten nakup, Tomaž R. [ dom in svet ] f sturrf aÜ an Francisca - í^ aku-isi. iiia-íi-v tul- amyiškig|Qp||flik ;Cii|rl¡rflltéÍ|l Iezbičnega ir fcaf ¡láh kot kotira I nato fori ouaautaci0toemnership igagn fitfnskijoft in Ä8Ä- Sergpl S fotcgraflja^entli.Äaj žamitnivih do|)J-ilfepSPi zf^evmer in k(1 dc|jjcitf(f¡fei sí e vi snega PggjekjB StMfes-at ñt-'d ana Pink * Sgl galfdoKumemarnegč trn® o gay žiifenjti ije Vzhcgfie..jj|rog||. ^^^riéfiialllií'' v :Pragi, «bw . slew sta / üWjjrifll ^Bu^raptr, JfpafiStl . BiÄTzhÄem lic:li-iu .n Mfcs "asistentko, sngma^o mm ati Je^j|kp |M|ai||- ir^^erÄiÄ i logov u Irdelomim' islu:vi:om,á£acfcs aUtedWd Pink. »o/T'-ftP -Jtid- i n lin i mervj uvatí: tarej ^Bs- zgadbe, ki bodo tudi siBfcf čvt*V*B'''-. Prav tako rn<; je za ustno zgotoyinMprá^his- Trenutno potuješ ter obiskuješ lezbične in gay skupine v Vzhodni Evropi. Zakaj si, kot Američan, izbral prav ta del sveta? Za izbiro Vzhodne Evrope je več razlogov. Predvsem me je že od nek-ck zanimala ta regija. Vzhodna Evropa je bila namreč tisti del sveta, o katerem Američani nismo nič vedeli. Spon yam pa se tudi obdobja, ko sem šele začei svoj coming out in se še nisem pogovarjal o tem z drugimi. Ena izmed najgrozljivejših ž, ivkza homoseksualce je bila "commie-pinko fag" (komi-roza peder). Spraševal sem se, kaj naj bi to bilo. Ko sem se deklariral kot gay, sem začel razmišljati o tem, da homoseksualci obstajajo tudi v komunističnih deželah. Leta 1987 sem sodeloval pri organizaciji Gay in iezbičnega pohoda v Washington. To je bil pohod za pravice t eden izmed sloganov je bil "We are everywhere" (Ml smo povsod). Še boli so me začeli zanimati ljudje in kraji, kijih nisem poznal. Leta 1988 sem bil eden izmed organizatorjev za Gay Freedom Day Parade (Pohod ob dnevu gay osvoboditve). Prireditev smo odprli tako, da so ljudje iz različnih dežel pozdravljali zbrano množico v svojem jeziku. Takrat sem spoznal veliko homoseksualcev i Vzhodne Evrope. Istega leta sem obiskal Vzhodno Nemčijo, kasneje pa še Češkoslovaško in Madžarsko. Začel sem Intervjuvati ljudi In spoznal, da zelo malo vedo o gay življenju in o tem, kaki e denimo nanj vplivala vzgoja. Vzhodnoevropejci pa so mi bi všeč in svoja spoznanja o Vzhodni Evropi sem želel prenesti v Ameriko. Upal sem, da bo to pospešilo In Izboljšalo stike med dvema različnima svetovoma. Kakšni so tvoji načrti za naprej? Kdaj boš končal projekt In kako boš predstavil dokumentarec? Dokumentarec govori o zgodnjem razvoju gay gibanja v soc:=llzmu in takratnih stališč do tega pojava. Ravnokar raziskujem arhive. Bil sem že v dokumentarnem filmskem arhivu v Moskvi in nekateri zgodovinarji ml bodo pomagali osvetliti preteklost socialističnih dežel. V filmu bom uporabil tudi intervjuje, ki naj bi ilustrirali, kako so ljudje živeli v teh deželah oziroma razlike in podobnosti med njimi. Predvidevam, da bom projekt končal v dveh letih. Sem namreč še redno zaposlen, z dokumentarcem se ukvarjam v prostem času. Upam, da bom naslednje :to lahko ves čas posvetil samo filmu in začel s produkcijo: uredil arhivske zapise in posnel scenarij. Kako se dokumentarec financira? Do sedaj sem dobil podporo nekaterih gay in iezbičnih organizacij. Newyorsk °aul Robeson Fund, ki je del fcndacije Funding Exchange, financira lezbične In gay filmske projekte in nekaj denarja so dali tudi meni. Podprla me je tudi manjša lezbična fondacija Astrea, Horizon's foundation iz San Francisca in manjši privatni trust, ki je bil zapušč na nekega gaya, namenjena kulturnjrr. projektom. Pri zbiranju sredstev pa mi je pomagala tudi Christina Schenk iz bivšega Vzhodnega Berlina, lezbijka In poslanka v nemškem parlamentu. Financiranje mojega filma tako ni zavezano kakšnemu študiju ali televiziji, temveč gre za širše gay fondacje. Posku; pa bom tudi pri organizacijah, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami. Distribucija filma je torej neodvisna. Pogovarjal sem se že s Frame Line, ki je producent Mednarodnega gay in iezbičnega filmskega festivala v San Franciscu, nameravam se dogovarjati s TV mrežami in z evropskimi producenti. Glede slednjega se pojavi težava, saj se nekateri iter-vjuvancl ne smejo pojaviti na filmu v lastni deželi, tako da bom moral za prikazovanje filma v nekaterih vzhodnoevropskih deželah kakšne intervjuje tudi iztezati. V Ljubljani se boš mudil le štiri dni. Pa vendar me zanima, kakšni so tvoji prvi vtisi o tukajšnjem ozračju in seveda gay sceni? Ozračje v Ljubljani ml je zelo všeč. Stvari, ki jih delate v vaši gay skupnosti, name vedno naredijo močan vtis. rhčudujem vašo sposobnost, da se javno predstavljate v Sloveniji. Še posebej sem navdušen nad Revolverjem, saj se vidi, da ženske in moški zares delajo skupaj. Revija omogoča enakovredno predstavitev lezb jk in gayev, ima res dobro ravnotežje, ki ga vidiš le malokje. Mislim, da so ljudje, s katerimi sem se pogovarjal, zelo predani lezbičnemu in gay gibanju ter zelo ustvarjalni. Občutek imam, da se tukaj veliko dogaja in da se vidnost homoseksualcev v vaši deželi nenehno veča. Naletel sem na zelo bogato lezblčno in gay sceno ter zelo pristopne in odprte ljudi. Mislim, daje vse skupaj cool. Snemalka Tracy "lOITipSOn pa dodaja, daje njen prvi in najpomembnejši vtis o slovenski gay sceni ta, da se vsi zelo dosti in kar naprej smejijo... Conrad se čez kako leto, po pregledu posnetega materiala, namera va vrniti v Vzhodno Evropo. Seveda bo Ouiskal tudi Ljubljano, pa še Zagreb In Beograd. Vsi, ki vas njegov projekt kakorkc zanima ah p bi želeli sodelovati, lahko pišete na naslov: Shades of Red and Pink, Douglas Conrad, 584 Castro Street 123, San Francisco, CA, 94114, USA Suzana Tratnik [ intervju ] 15 donna >o m si A ^ © >o il MIOHELE CONDRIU IN AGNES RDYOKILE MEE. IZVIRNI IM ANGAŽIRANI GLASBENI USTVARJALKI IZ MARSEILLESA STA LAN) NASTOPILI TUDI V ROZA DISKU IN PO NASTOPU SPREGOVORILI 0 SVOJI USTVARJALNOSTI, CD PLOŠČI BELLADONNA 9 CH, FEMINIZMU, LEZBIŠTVU, APOKALIPSI, AIDSU, OADA1ZMU. "Lahko predstavita sebe in vajino delo?" "Najprej je to ljubezenska zgodba. Srečali sva se pred sedmimi leti in začeli skupaj pisati glasbo pred štirimi ali petimi leti- Najprej sva prirejali Tom VVaitsa, Janis Joplin ipd., potem sva začeli pisati lastne komade. Gre za dve plati pri najinem delu. Prva je kabaretna stran, ki ste jo videli na koncertu, bolj francoski tradicionalni realistični šanson. Drugi glavni tok je bil najprej vrsta punka, ki se sedaj preusmerja v techno. Oba toka je težko mešati, vendar je končni rezultat nekak kabaret-techno. Belladonnaje seveda ženska skupina, femi-nističnolezbično usmerjena in nekatere pesmi so odkrito lezbične. V glavnem nastopava po Evropi, vendar ne toliko v Franciji, ki še vedno zaostaja za sodobnimi glasbenimi tokov. Na seveiu in zahodu je nekoliko bolje, na jugu Francije pa še vedno najbolj poslušajo rock'n'roll. Nastopili sva v Berlinu, na Japonskem In v Tirani - tako sva tudi prvič potovali skozi Ljubljano." "V Tirani? Lahko povesta kaj neč o tem?" "Vsako leto tiranska TV povabi specialnega gosta iz Južne Evrope, Hoteli so nekoga iz Marseillesa in seveda sva sprejeli povabilo ženske, ki naju je videla nastopati. Zanimala naju je ta Albanija, saj je šlo za drugačno kulturo, drugačno senzitivnost. In bilo je zelo lepo Pred TV kamerami sva nastopili v živo, v dvorani z osemsto gledalci. Najprej so bili zelo presenečeni, ker niso vajeni feministk in še posebej ne žensk, oblečenih kot sva m i dve. Potem pa so naju toplo sprejeli. Nastop je trajal le 10 minut, vendar je bilo vseeno šokantno doživetje. Najraje nastopava pred r bolika današnjega časa." "Lahko bi rekli, da je vajina poetika po eni strani zelo politično angažirana In obenem zelo osebna. Govori o politiki, sekslzmu, rasizmu, homofoblji..." "Da. Politična je tudi pesem v italijanščini Aqua in bocca, ki govori o fašizmu in seksizmu. Ljudem je zelo všeč, ker je v njej veliko jeze in istočasno ljubezni, govora o svobodi, o pravici do izbire lastnega življenja, kar seveda vključuje tudi homoseksualce, feministki n vse, ki preprosto živijo po svoje. Gre za zelo angažirano anarhistično gibanje. Veliko sva nastopali po Italiji, v anarhističnih squatih, v Torinu in drugje. Midve imava zr lo neodvisno strukturo in skušava vztrajati na robu družbe, zvesti svojemu prepričanju. Anarhizem nama je najbližji, čeprav ne pripadava nobeni politični stranki ali organizaciji. Nočeva biti del nikakršne politične organiziranosti, vendar je najina senzibiinost usmerjena k osvobajanju ljudi. Ne bojiva se oznake političnosti v tem smislu, ker sva angažirani okoli določenih tem. Mislim, da je umetnost najboljši način govora o politiki, saj premaguje jezikovne pregrade. V Franciji se marsikdo boji politične oznake, ker ljudje ne znajo ločiti med idealno politiko in politiki." "Kakšno je torej javno mnenje o vajini glasbi in besedilih?" "Ponavadi imava zelo mešano občinstvo; starejše, mlajše, homoseksualce, heteroseksualce... Mistlm, da se veliko ljudi lahko prepozna v najinih temah, ker so jim blizu, so čutne in obenem tudi krute. Nekaterim najina glasba ni blizu, vendar imajo radi koncerte, ker govoriva iz srca, zelo odkrito in iskreno." "Ali jih moti vajina edkritost glede spolne usmerjenosti?" "Doživeli sva nekaj presenečenj. Morda ste na včerajšnjem koncertu v K4 opazili rahlo zmedenost občinstva po izvedbi erotične pesmi. Aplavz je bil nekoliko zadržan." "Najbrž je treba upoštevati, da v nedeljski Roza dlsko prihaja tudi veliko s tralgbt ljudi." "Zelo sva se zabavali. Nekateri so nama navdušeno ploskali in neka- 16 [ intervju ] tudi nad fotografijami, diasi in slikami, ki sva jih predstavili tudi na koncertu v K4. Pripravljava pa tudi nekakšen apokaliptični show. Mislim, da bova v bodoče bc nastopali za gay občinstvo po vsej Evropi. V letu 95 nameravava nastopiti na amsterdamskem gay in lezblčnem filmskem festivalu. Želeli bi nastopiti tudi na ameriških ezbičnih festivalih, če niso preveč radikalno usmerjeni, vendar mislim da bi jim lahko bil všeč najin show." "Omenili a ta apokalipso. Kako torej vidita bodočnost sveta?'' "Mislim, da več nimamo dosti časa. če ne bomo vzpostavili tolerance vseh barv in prepričanj. Mogoče je to zelo osebno mnenje, vendar mislim, da Imajo lahko gay ljudje velik delež pri tem. Velikokrat so v težavah, izločeni, zato se lahko naučijo odprtosti in tolerance. Živijo drugačen, odprt življenjski stil. Mislim, daje sedaj, ko je konec z družino, to zelo pomembno. Ne moreš pa vedno čakati, da se ljudje spremenijo, včasih je treba biti neposreden In grobo opozar jati na probleme tudi zaradi tega mi je všeč delovanie skupine ACT UP. Tudi to je anarhistično razmišljanje." teri so bili rahlo šokirani. Radi šokirava občinstvo. V bistvu pa se ne deklarirava zelo javno kot lezbijki, ker je to razvidno iz pesmi. Ne maram Izjav v slogu: mldve sva lezbijki, bla, bla, bla. To naju ne zani ma. Na odru se dobro vidi, da sva par in vedno govoriva iskreno. V mnogih pesmih govoriva o ljubezni med ženskami." "Med včerajšnjim nastopom sta omenjali tudi aids. Poznata koga, ki ima aids, sta tudi tukaj angažirani, morda povezani z gay ali ACT-Up gibanjem?" "Napisala sem pesem, homagge prijatelju, glasbeniku, ki je umrl za aldsom. Včasih moraš izkricati te stvari, ker je res zelo boleče, ¡e too much. Sodelovali sva z ACT-UP gibanjem v Marselliesu, kije relativno novo. Nastopali sva 1. decembra, ki je mednarodni dan boja proti aiilsu. Veliko sva nastopali tudi na festivalih, posvečenih boju proti aldsu. V Franciji je veliko i dsa, to je velik problem. Tudi v pesmi Desert govoriva o tem: '... ti si v žalosti mojih oči...' Tekst je zelo političen in tudi posvečen prijatelju, ki je umrl pred šestimi meseci. Seveda poznava veliko pozitivnih in ljudi z aidsom. Vendar pa nisva hoteli, da bi pesem Elegy, ki sem jo omenila na začetku, govorila samo o žalosti. Prvi del omenja tudi deklaracijo pravic pozitivnih in obolelin za aiusom: ne glede na spol, spolno usmerjenost, narodnost ali vero itd, imaš pravico do svobode .. in enakih možnosti Če si seropozitiven a imaš aids." "Poznata Dlamando Gallas, ki je prav tako zelo aktivna na tem področju?'' "Da, Diamanda je odlična." "Kakšno je vajino mnenje o drugih aspektin gay gibanja?" "Problem vidiva v nekaterih ekstremističnlh gibanjih, kot so recimo radikalne lezbijke. Tovrstna gibanja se kaj hitro približajo fašizmu, ekskluzivnosti in to je nevarno. Pred tako avdienco ne želiva nastopati. Včasih ima Agnes težave na srečanjih radikalnih lezbijk, ker mislijo, da je transeksualka. Prizadevava si za odprtost in neobremenjenost, zato naju taki pojavi odbijajo, tudi v gay skupnosti." "Da, to je problem. Nekatere lezbijke denimo ne sprejmejo žensk, iezbijk, ki izgledajo zelo običajno, imajo dolge lase ipd. To je body fascism." "Tudi Tina je imela podobne težave v berlinskih lezbičnih klubih, ker so nekatere r...siile, daje preveč ženstvena, da bi lahko bila lezbljka. To je res grozljivo. Prideš v lezbično ali gay skupnost, ki je še bolj netolerantna in nepovezana. Tako se zgublja na moči. To je totalno neumno. In v gibanju ACT-UP v Marseillesu mi je všeč prav to, da niso seksisti, ženske in moški ter homoseksualci In heteroseksualcl zelo dobro sodelujejo No, seveda je aids problem vseh. Mislim, da si v teh časih ne bi smeli privoščiti toliko notranjih nasprotij niti posiljevanja z eno samo resnico. Zato mi je zelo všeč mavrična zastava kot simbol gay skupnosti." "Kakšne projekte, glasbone ali še druge, pripravljata v pri/jotJncsff?" "Show, ki sva ga izvajali v Ljubljani je precej nov. v letu 1995 ga bova predstavili lezbični publiki v Švici, Berlinu in morda na Dunaju. Do konca leta 95 želiva izdati drugI CD. Mislim, da se bo glasbeni razvoj nadaijeval v smeri kabaret-techna. Vse bolj se navdušujeva "Želita še kaj poudariti?" "Najin naslednji korak bo tudi priredba Božanske komedije. aj in pekel v simbolizmu devetdesetih. Seveda pa bova morali imeti v mislih kreacijo, primerno za manjše prostore." *Poznata La Divina Com-medio v Pandurjevi režiji?" "Slišali sva o njej in zelo radi bi jo videli. - Rada bi še dodala, da nama je v Ljubljani všeč. Osebno mi je všeč kombinacija latinskega in vzhodnega duha v tem mestu, saj gre za kombinacijo, ki jo uporab Ijava v najinem ustvarjanju. Zelo podobno sva se počutili v Vzhodnem Berlinu in Italiji." Nataša S. Vegan loto: Frenk Fidier [ Int&ryju ] "Kako sta se počutili v Roza disku?" "Najprej se mi je občinstvo zdelo nekoliko zadržano, sramežljivo, vendar sva vajeni, da ljudje potrebujejo nekoliko časa, da se navadijo na show. Potem je vzdušje postalo precej toplo, nekateri so uživali med nastopom. Čutila pa sem razliko - ko sem bila pred časom prvič tukaj, bil to res gay disko. Kakorkoli že, midve se nikoli ne prilagajava, ostajava provokativni, ne glede na vrsto občinstva. Agnes so sicer zelo motili ljudje, ki so med nastopom nenehno čvekali. Kljub različnim izkušnjam in reakcijam občinstva seveda vedno igrava do konca, da bi dali, kar pač morava dati. To ni vedno lahko, je pa zanimivo, je Izziv. Če se povrnem k prejšnjemu vprašanju - ena izmed najinih sanj je igrati v Almodovarjevem filmu. Dvakrat sva nastopali v Madridu, vendar ga nama ni uspelo srečati. Prvič je snemal v Barceloni. Drugič pa imel premiera v teatru in pustit nama je opravičilo ker ni mogel priti na zmenek. Všeč mi je njegov slog; je provokativen in obenem nežen, krut in da-daistlčen..." ■ i" nit * ra esnična smrt i®*»1! Ko je predsednik Clinton telefoniral v njegovo sobo v bolnišnici v Miamiju, pred Pedrom ni bilo več veliko življenja. "Kličem, da ti povem, da mislim nate in da molim zate," so bile predsednikove besede. Toda Pedro Zamora, izčrpan od bolezni, povezane z aidsom, je komaj zmogel "hello", medtem ko mu je sestra držala slušalko. Pedra takorekoč ni1 lo več • kajti težko si ga je predstavljati brez glasu. Preden je lanskega 11. novembra umrl, star dvaindvajset let, je prebudil celo generacijo. Za večino gledalcev MTV-ja je bila aids bolezen brez obraza. Dokler niso v tretji sezoni oddaje Real World (v kater iberejo nekaj mladih, jih naselijo v skupnem gospo- dinjstvu In potem nekaj mesecev tekajo za njimi s kamerami in mikrofonii), ki sojo snemali v San Franciscu, spoznali odkritega, lucidnega, simpatičnega gaya, ki je takoj povedal, da ; HIV pozitiven. In s showom fv Ameriki so zadnjo epizodo gledali večer pred Pedrovo smrtjo) je napredovala tudi njegova bolezen Bili so lepi, zdravi trenutki Bile so nespecne, vročične noči In ugašanje moči. "Nikoli nisem poljubila koga z aidsom," pravi njegova sostanovalka Pam. ki je preloži.a študij medicine, da bi lahko pomagala prijatelju. "Tveganje glede okužbe me sploh ni skrbelo. Bolj sem tvegala glede čustev." Toda v njegovemu boju proti bo lezni in v njegovem življenju nasploh lepi trenutki niso mogli pomeniti veliko. Leta 1980 sta njegov oče in mama s takrat osemletnim Pedrom in še z dvema od njunih sedmih otrok pobegnila s Kube. Družina je bi1 a razbita in do ponovnega srečanja je prišlo šele tik pred Pedrovo smrtjo. Ko mu je bilo trinajst let, je mama umrla za rakom. Kmalu zatem je spoznal, da je gay. in zače! se je potikati po barih. Toda seks brez zaščite se mu je maščeval: pri sedemnajstih so mu, ko je daroval kri, povedali, daje okužen z virusom HIV. Najprej resnici ni mogel pogledati v ou,. Potem je o okužbi povedal očetu, 1 ga je podprl, in se prijavi i na Body Positive, organizacijo v Miamiju, ki se bojuje proti 18 [ humanizem in renesansa ] Pedro, ki se je v San Francisco preselil iz Miamija, je tu spozna! aktivista Seana Sass&ija ki je tudi HlV pozitiven. Zaljubila sta se. Producenti so bili navdušeni, da so naposled le dobili svojo prvo "pravo romanco"'. Pet tednov po začetku snemanja je Sean Pedra zaprosil. Nekaleri stanovalci, ki doslej niso imeli veliko izkušenj z gayi. so bili seveda vznemirjeni, "Ali se ne dogaja vse malo prehitro?" je zanimalo Cory. Judd pa: "Ne pričakuj, da bom tvoja družica. V obleki in visokih pelah sem grozen." Nekega večera je Pedro govoril z Mohamedovo sestro Aisho: "Toliko stvari se plete v moji glavi. De! mene pravi: pa kaj potem, če sva dva moška, to še ne pomeni, da se ne moreva ljubiti in biti predana drog drugemu, kar je pravzaprav bistvo zakona. Po drugi strani pa nočem oponašali heterosekso-alnega zakona../' Sean je ostal z njim do konca. Rachel Campos, Cory Murphy, Pedro Zamora, Mohamed Bilal, Pam Ling in Judd Winick - srečni v San Francisco aldsu. Tu je začel svoj križarski pohod in kmalu je pritegni! pozornost medijev. Njegov prijatelj in takratni sostanovalec Ale* Esc»-rano pravi, da je Pedro, vedno odličen dijak, svoj boj proti aldsu jemal zelo resno in da je bil glede tega pravi rri' Jja: "Zgrozil se je ob nevednosti in odporu. Če bi komu rekel, da ima raka, je vedno pravil, bi ga ta objel; če pa jim pove, da ima aids, se ustrašijo in zbežiio." O svoji bolezni je govoril odkrito in z lastnimi izkušnjami dokazoval, kal- pomemben je varen seks, V petih letih je več stokrat govoril mladim. Lanskeg julija je nastopil pred odborom senata: "Če mi hočete kaj povedati kot gayu, predvsem kot nebelem gayu, mi morate dati informacije v jeziku, ki ga razumem m s katerim se lahko poistovetim." "Brez dvoma je bil Pedro čudovit človek," pravi Jon Murray, eden od produ-centov, ki ga je Pedro s svojo zgodbo tako prepričal, da gaje med 25.000 prijavljenimi izbral za tretjo sezono oddaje Real World. Njegova sodelavka Mary Ellis Bunim dodaja, da mladi, ki se prijavijo, običajno želijo uspeti kot igralci ali vsaj postati slavni. Pedro je hotel več. Hotel je povedati svojo zgodbo. "Fant ima dar za izražanje, ki prevzame vsakogar - pa naj bo Kubanec, gay ali HIV pozitiven," je povedal Še en produce nt George Verschoor. "Jaz ga spoštujem, ker zna povedat1 o svojem boju (ali, če pustimo v originalu, "is able to articulate the human struggle"). Tega ne more zanikati nihče. Ne more gledati in poslušati Pedra, ne da bi rekel: Mogoče me oabija njegova spolna naravnanost, ampak Pedro je neverjeten človek!" Real World ni soap opera, je pa morda vplivala na scenarije trenutnih žajfnic: tako imajo aids tudi na Melrose Placeu. Če nadaljevanko spremljate, veste, da se je tam stanujoči gay Matt spečal s simpatičnim mornariškim častnikom Jeffrey-jem (čeprav se kar naprej samo objemata). In če gledate Melrose Place na TV1000 (na Sky One so še pri stari sezoni), veste, da je Jeffrey naredil coming out, a je pustil mornarico in se vrnil v LA In da ima aids. Vsak od njegovih šestih sostanovalcev je njegovo bolezen najprej sprejel različno; toda počasi so Pedra vsi razumeli, ga vzljubili in občudovali. Morda je bila najbolj "previdna" Rachel, toda njuno prijateljstvo je zraslo v močno čustvo Tudi drugi sostanovalci (če odštejemo Pucka, ki e poglavje zase), so se zelo navezali na Pedra. Ko seje njegovo stanje slabšalo, so z ustvajalci oddaje orgai :irali dobrodelne prireditve, da bi mu pomagali i da bi pomagali njegovim bratom in sestri, ki so skušali priti s Kube. Toda tisto jutro, ko bi moral biti gost oddaje This Morning na CBS, se je Pedra zgrudil. Od tu naprej se ni dalo več veliko storiti. Zaradi dveh možganskih bo lezni, povezanih z aidsom, počasi ni mogel več videti In govoriti. Le njegov zdravnik je bil prepričan, da bo Pedro vztrajal vsaj dokler njegova družina ne bo spet skupaj. In res so njegovi trije bratje dobili vlze, njegovi sestri Mariji Eleni pa je kubanska vlada dala dovoljenje za izhod iz države, nekaj dni prec! Pedrovo smrtjo. Ko je telefoniral predsednik, je bila pri njem sestra Milly. To je bil njegov zadnji stik z oboževalci. Umrl je manj kot mesec dni pozneje. Doug Herzog, eden od producen-tov, pravi: "Ime! je zelo aktivno in privrženo občinstvo." Menda je vsak teden dobil na tisoče pisem. Toda Pedro ni simbol. Je človek. Njegov sostanovalec Judd: "Ljudje ga postavljajo na piedestal in tako je tudi prav. Toda za nas je bi! samo prijatelj. Bil je čudovito oseba, kije pač zbolela." "Zelo sem ponosna nanj," pravi sestra Milly. "Veliko je stori j svojem kratkem življenju. Od sebe je dal najboljše. Svoj čas, svoio ljubezen." Real World (3 sezona) se e tudi na MTV Europe iztekla. Posebna oddaja v spomin Pedm Zamori je bila na sporedu na dan boja proti aidsu in po izteku serije v januarju. SIcer je nekaj scen iz bolnišnice in tik pred Pedrovo smrtjo, toda na srečo je Tribute To Pedro Zamora v primerjavi z neizprosnim Življenjem v Silveriaku čisto spodobno estetski, a še vedno ravno prav zastrašujoč. [ humanizem In renesansa ] 19 REBEKKA AP1 ISTRO NG. Puščavska roza Tako je bila Rebekka, z umetniškim imenom Puščavska roža, predstavljena septembra 1986 na prestižni Playboyevi duplerkii. Ures nlčlle so se ji najstniške sanje toda ni ji bilo usojeno postati še ena Izmed neštetih puhloglavih lepotic. Osem let kasneje Rebekke,.ne boste našli meči Playboyevimi nociet; ,-ja ku*s"eT bazenu, ampak r^^p^fftvl APL>, ni:ls p«: ':-', ta mesta Los.Ašgeles, oblečeno v «tv^focc. ohlapne kavbčike, škornje ,n z tw.soi«i!lsKO kapo na «¡uvo. Tudi pri 27-lh nI izgubila jega š; - Se vedno soji všeč Italijai i. tekla; "Kjiii najti manekena, vendar je izginil kot kafrs njegovi starši pa jrniso hoteli dati nobenih informacij; .U 11S1Hife. Vendar pa jo sed=>' privlačijo tudi ženske. Ima ne lili. več kliogramov, ker je nehala jemati speed in podobne droge. Najve^a sprememba^. njenem življenju pa je ta, da že nekaj let a^hidsorfo Avgusta lani j'Š!?kot prostovoljka sodelovala na seminarju "Žen^e za pozitivno življenje'' In na mnogih druglh.':'€ieprav je že leta 1989 vedela daje HIV pozitiVrig^cii,takoj postala aktivistka,. Najprej je skušala ;uEti;-:syojl usodi i begom v alkohol: in droge. Ker je zaradi ' m/ri r-icHa težave prt delu in bankrotirala, . sploh ni znašla/;! Sv,n!ka z močnim Za njen .18. Napier čavl - in Bel ca, po p||p] odvisnosti ;0i Ko '>0 j da jé|i ¡e spg| Iharles A pus-::;izyezdi-stanja Sffenja. ločil p, da tefonu motava odvrnil; 'eni/na lezfiično eifiia pre vj-mtii, k so imele ijeno sMnje. Kot rek pe gotovo ni priljubljena- med fežbtčnirrii separatlstkami. Bekkl pravi, da se med vso to &ifno lezbično teorijo in različnimi življenjskimi usmeritvami : se opisuje kot blsete; ■m k 18 LET. NARAVNA BLDNDINKA. RADA IMA ^Znebiti!' *l||/ pa-preiied.: ! i proč izkušnjo, živeti z žei več razurtieva danja Playboyé\ía.: PLES, DVIGANJE UTEŽI, jŠF ; ROMANTIČNE VLGERE IN -" ITALIJANE. NE MAF NEISKRENOS I.L SUROVOSTI, ./.xXx^:/;^"' PRETVARJANJA, DROG. .... NAČRTI; DA B! BILA lililí hovno uredila življenje: "Moray zveni čudno, Živi v pretežno afriškframeriški t *~xla kljub groznemu dejstvu o mojem stanju, nega Los Angelesa, s "pa-*-"'1"' m naj&ečnejše oBdot^e v mójem mjenju, MMeijom. ga je sao/na!« na zabavi; za -• moja' privlačnosti'¡n kíiüóit; prt' Play- ¡e/bijke" in b¡s<;K.s;iylt<£>. Tudi Mille >u mj^udje prisluhnejo. Imam možnost danja" lezbijka, ki se danes identificira kot IZJEMNO SREČNA Z 'ruge o stvareh, s katerimi samfl moški, čeprav né jemlje hprrfioriov; ima oznanjena takrat, ko bi mi lahko Izkušnje; z zdravljenjem odvisnosti.Takoj, ko rešile živijefije. Srečna sem. Naša sem pravi je spoznal Bekki, je tta jI mora š tati ob strani. Miller sodi. v najnovejši ameriški L(_ii_>L)i_uiu \w v i ivK_Kjr\nvi um rend iezbijki H? «e oola&já cirajo IN Najprej so jT sorodniki in prijatelji.odsvetovali javno govoriti o aidsu, češ cin ix> samo še več težav in >ym..Za:; ženske z aidsom namreč velja prt(. ican;i>. da so si ga zaslužile oziroma da so viačuge Rebekka pa ni hotela me iti. Ker sama misli, da se je okužila pri 1( i sil najstnike opozarjati, da jih mladost sama po sebi nikakor ne varuje pred )kažb( Pomoč drugim je način njene samopojfjtjčl. ":>čf. irayposesivnostl. kot moški, njihove (ženstvene) partnerke pa jih ponavadi kličejo "Dad". Tudi Bekkl kliče svojega Jakeapo Pravi, aa v. "V časiti /v v /g(Xln>ct7i obdobju neke zveze slutim težsve^ Vendar nič ne naredim, ker me nenehno skrbi, kdo me bo ljubil, če izgubim to osabo. Kcfc bo sel z mano skozi vse &t iiI!iiiiiii:!!ii;iil;-: in IMELA USPEŠNO KARIERO. 9k "OS. Rebekka Lynn-Bekki seje rodila v provincial- Ironija Bekkine usode pa je v tem, da jI je o ku žbja. ž virusom HI V o m ogočiia, d a spozn a, kdo v resnic* ¡e. Ko setr. naredita coming out kot oseba z aidsom, so me nenadoma začep obravna\'3ti tof celovito osebnost in ne /e-kotkos mesa." Tako Bekki kljub ■ obr.jsn:l\izčrpanosti -zaradi bolezni, povezanih z aidsom, nadaljuje s svojo misijonarsko vlogo. Opozarja tudi na brezbrižno- -dpavnikov, ki'vedo :ze!o::malo o s p ec i fiSri ih bol ežrij.h -i- za: b o I ev aj o okužene'-:ženške.. Se :manj:.pa-je znano o varnejšem'Zato seje Armstrongova udeležila tudi lanskega Tedna lezhične vidnosti v West HoHywoodu. Kalifornija SkupE z neko žensko sta na odru javno demonstrirali varen seks za lezbijke. Uporabili sta dental dam. rokavice i lateksa, kondom,... Očitno je dejstvo, da je svoje sporočilo ponesla na ulice, Armstrongovi dalo življer nem mestecu Rldgecrest v Kaliforniji. žp: bratom Dafifem se spominjata neurejeijŠ' družinskih ragraer - nenehnega pop^vanja/Tn pretepanja Ko je mati zapustila družino, seji je kasneje,. pri 15-ih,-pridružila tudi Bekkl in pustila šob. !. le!'o"i svojim prvim fantom, se je preselila v prikolico. Zanosila je že pri 16-ih in tudi splavila. Po splavu je dobila transfuzijo. Šest let kasneje je skušala ugotoviti, ali je morda šlo za okuženo kri, vendar v bakersfieldski bolnišnici n .nega obiska niso dokumentirali, sama pa je pred leti zaradi strahu pred okolico sežgala vse izv "2 v zvezi s splavom. Bekkl omenja še drugo možnost, kako bi lahko dobila aids. Nekoč je brez zaščite sek-sala z biseksualcem, nekim Armanljevim manekenorn. Takrat ni imela pojma o okužbi z aidsom: n slila je, tako kot vači la, d Stop, Jana, Republika, Slovenec. 6 žensk na vprašane, kaj je potrebno gay sceni odgovarja, da je potrebno vse našteto. Vsi možni odgovori so skorajda enakovredno zastopani. 12 moških meni, daje gay sceni potrebno vse našteto. Posamezni možni odgovori pa so pri vseh anketirancih po številu točk razvrščeni takole: Ns prvem mestu sta Roza disko in Revolver, vsak po 40 "glasov", na drugem mestu so dnevi gay filma (37), na tretjem Kekec in pomoč po telefonu (po 34 točk), na četrtem videoteka, knjižnica in aids akcij (po 32 točk), na petem izleti v naravo in pogovorna srečanja (vsak po 31), na šestem Metelkova (29), na sedmem razstave in izdajare knjig (po 28 točk), na osmem tabori (27), na devetem Pandora (18) in zadnje mesto je pripadlo izletom na tuje štrlk place (17 točk). Pod "drugo" zasledimo naslednje predloge: potrebno je zamenjat folk; potrebujemo slovenskega gay idola; disko samo za moške; razširitev aktivnosti brez nepotrebnega ekskluzivizma; telefon za navezovanje stikov; povezave s straight mediji: privatni lokali, restavracije; gay bar in pa folk z veliko volje, 5 anketirank meni, da bi morala država storiti vse našteto, možni odgovori so tudi v tem primeru približno enakovredno zastopani. Anketirani moški so dali največ točk odgovoru, da b se država morala boriti proti diskriminaciji homoseksualcev - eden omenja uzakonitev izrecne prepovedi diskriminacije. Ostale možnosti, ki bi lahko bile v domen drŽave, pa so po številu točk razvrščene po naslednjem vrstnem redu: finančna podpora gay organizacijam in aktivnostim; sprejetje zakona o istospolnem partnerstvu (poroke); boj proti aidsu: dedovanje po partnerju istega spola In na zadnjem mestu je posvojitev otrok. 14 anketiranih meni, da bi država morala ste i vse našteto, eden na vprašanje ne odgovarja. B.V. [ ankete j 2 OD DIANE DO KD {parafernatfje] I gradimo vrata, Ko je pretok v tre iijavi zadosten, trdnjava §j več trdnjava, ampak "polis", mesto, ki že od grškth časov da: e pomeni ternéíj. resnične demokrat-. t:3te, jsivaitcie z novimi' medčloveškimi odnosi,-ki jih lingvist!čni kvarrtutT., besede, le 'jjezči-o'. uvrste v jezik kol sistem komun!Círanja. CCostno t.mieváinje .msííijev in njihov vpiív na oblikovanje mentalite.te torej odpravlja ve ■ ko zmót. E/iá . ■.-največjih je irav t£ .ki zadeva ■'.■.. "jezik sam íjezik.koí sistem) in.. . l/ra¿e v njer i-jek določen Izraz ni ntkpji v nikakršnem razmerju z. nečim izven s :;tenvj. je« ¡ka; "mentsilna slika" (vsebina izraza). ki je vezana nanj, je kot -Nekakšen koš komuntkaqj|sHifi vozlov i ftksacij znotraj sisteira. Izruz se begati, oži, d rugad le ob metaforičnem oresko- j in ->rt kritju z drugi si¡ko, V tem ujeiju so tor 4 coüeserJnc shranjeni vsi drcižbent ®buji iri predsodki ki jih Dotem devamr, svoje slovarje ir iepimo na družbene fe- fnómene. V ilustracijo: izraz "ko-mtfhlst" v nekdanjih ameriških1 .i nimih^ebéa'nnzraz "pede; vis ■ : a vis gay, ali homotnopiter moški. !z raz "homoseksualec ' v od-• -rcttii do "hareroseksualca" 'd. itd. tlustnram tore' sed ene predsodke. pr< 11 diskvalifikacije v stoerrih kór-umei-ranja, ki vežejo v «voji ' portobi" ' -"t.J tudi negativne i.ksaci e. Površ nost in kriviínost farih mentosrvh g podob p« rima k ■ rí Qássrta-samo pc po (tŠhih .ic-inarjcv, na katere se, -"in^di, ¡zvrača ta g,T|- amp«. e povserr družbena v Usten smisu;. da -r-entahtuto. kot'i^f alje.'o, ftksirjno mišljenje manrjšega-fcroga družba afirmira, ojači, posploši, . ;ratk« z njo manipulira. Gornji izraz "komu- ■ nist" v ameriškem filmu sedem dC'ifitih let i' isko ni bil nsS strankarska. -..si g lenioi sečnega. ampak zgolj ameriški •. ' Sinor.irr za joiwarjenca". Js |§|| .-■■■■v-" ...,. . gi, ki v družb ¡r Svetu nikoli ne bc ?i'KXJii. Štc je torej za d|p|g£ tiki«!ter>, > k ¡jcujo.: pojerru:za vertjaino diskvalifikacijo. Enako diskvalifikacijo običajho nosi zra; "pedet" za tistega, ki to kar je tahko pokaže kar v pisoaijih. Če jO znanstv&hik, ce kulturno-deluje, njegova kultura ne more zrasti .V-¡saj več, kot neko subkulturo. 'Je pač tak...", pravijo, faka : mentalna slika Ima lo^ko žMjen ja, koiikor ji g? daje družben pretok, je torej skoraj neuničljiva vsaj do na: fed nje metafore in nasledn e vsebine znotraj nfor-m a Oljskega kroga Isti pretok pa se ravno v določenih stereotipih mišljenja sam venno ohranja. Posebna oblika fiksiranja je seseda »sfa, ki izvira iz (kon)teksta Ts j'ej ali slej dobi mesto tudi v vseh "pravopisih: jezika", kjer se analitično določi in ustaljuje -tudi njena slovarska vsebina. Na eno takih fiksacij v strokovni filozofski literaturi bi želel danps pokazati. Izraza prav konkreten odnos do homoseksualnosti. Ta odnos pe ni strokoven, ampak iz.v ra iz "mentalitete' in osebnih predsodkov avtorja, ki je blesteč mastk, prevajalec, človek kulture in duha. Izbral em ga čisto slučajno vendar z namero, da pokažem paradoks med znanostjo neke osebe in osebnimi pred sodki, ki potem v tekstih, ki jih piše, postanejo ne le stereotip mišljenja posameznika, ampak v družbeni redundanci vplivajo na mentaliteto narooa populacij. Stereotipi razmišljanja p osame? nika se tako paradoksalno vgne zdijo tudi tja, kjer bi jih ne pričakovali. V našem primeru celo v grški gay svet bleščeče filozofije. V komentarjih tako ti fiksirani predsodki tudi sami dobe "znanstven značaj1' in potem, preko moči teksta tn medijev, "kroje mišljenje" mase. Postali ;o torej fiksira' preosodek z znanstvenim paravanom 3. MED ZNANSTVENI1 STROKOVNOSTJO IN PREDSODKOV Prav nič ne ¿memo hiti i [JtUUul "Shi; če tudi v atraktivni literaturi, klasičnih grških- filoze ski h nre votlih nenega naiega najimenitnejšega prevajalca n?j-lemo tak opis homoerotike in gay problematike, ki ne kaže niti najosnovnejšega razumevanja in tolerance. Narobe, izraža docela odkrit gnus nad 1 lerti, kar je uranistično nedersko, homotra,-no ali ht rotlčno. Se vam zdi čudno? Filozof naj bi bil ■ dobesednem pomenu tisti, ki ljubi modrost, prevajalec pa tisti ki dobesedno umetniško preliva tekst enagd jezika v drugi jezik, Vendar včasih, kot bomo videli. [esej] of Cliíw.; English opiše rrient.> ■ •líftU: Kot "general- intellectual o#ačter" ' tüc Tj*." 'degree ojrj intolcrtual power". English Larh kot. "thieparticular. - % ' - 1 J '.":' ^ / Čeprav nnl-:lona. pravšnjat^riteglji^ je; skrav.H univerzalfj^ ín' metlijska,.-.. dovršena, v ptrocesii yprfemntan-' ' ja ;iSt¿¿-jí;ief>C' ínrej nikoli, ne naš- . ' Makujorroizicj ¡ recave, ar¡-- ají ■ torej' igičri" ia ,r jvih-tek-: ;■ '..;'; "' suv pa -i« berejo ravno-bran-' jevke, ki prodajajo solato na ljubljanskem trgu; njihova odzivnost ■■■■ je velika, zato taka flksacija' ..postane tudi vprašljiva. Sedaj, pa-j v -I afi.Krv. (kako .....■ tor prev-aja.-gr.ški - izraz- za - horoo- : seksualnost v svetem najširšem ■ ■ orne .j i iede po S rgtovo . ■■■svoji' Zgodovini Starih Grkov pravi . o: stvari takole; "Skupno prebivanje z istim spofom je pri S p, i' tiatrh pospeševalo pederastijo. . . ..;.. ■: Reč;je; normalnemu C lo vekuiCZil ogabna, pa naj /o poklicni in : nepoklicnh moralni tapetntki še tako ovesaio z etično pobatvani-mt krpami. Grkhsojo trpeli tudi v.. bc>, rmainim čvstve. vanjem od Grkov odbijajo, poseb-; . ne ko vidi, da niti možje kakor Sofpkles in Sokrate s niso bih brez tega hecednega nagnjenja*. ■ Vse"svetovne avtoritete: znotraj i. grške filozofije, ki: jp prevaja in vse avtoritet- rimske in nemške HI klasike/kiti k. Sovre v celoti ' | genialno pozna, njso bic to'.'.> ripnoc ega stališča. Oc kod : gaje dobili ne razlaga, vendar pa vsesko?' trdovratno vztraja pn njem in ga. --a akatiemski pačit, priobčuje vsem svoji m, :Sieei objektivnim delom. In dalje: Celo ■ tatn. kjer svetovni-^enialn! "" d.mov: z njim ražh^ajb, jim to 1 " • Krepko :icioc!tfi. 'Ko v uvodu v : : : svoj ^evoc Sknoosion citira Goetheja, se .t;j zap še: "Gretji« IftB pravi neHje, da je ^pedemstija . ■ stara kakor človeštvo-" in zato lahke rečemo,'.. da teži v naravi, četudi je zoper naravo". To goe-tejansto stališče pa se mu zdi prebiago, zato bo {nič klasično) dodal; 'No,: Goethe je Nemec, ki ; pederasoja se ž vcc/o prfivipp imenuje nemška boiezerr kakor rahitis angleška, ; saj je bil a že - p-r&d prvo svetovno vojno .po ¡¡¡T na ra točne ~ zznačena pol ek-sualne zabiode". GroznO'jeisicërv slišat' ngšegs kulturnika Klasični Izobrazbe m poznavalca grške omike, ko taki go >n in piše. vendar prav tako Tiisli; Sovre natančno vedel in poznal vse,; tudi to, koliko n( ~ioseks jalce1 je nasi,re smr;i- kom v nemških nacističnih togorjih, vendar to, kar zapiše zgoraj, zapiše boij pretentano, kot sleherno drugo besedo v svojih ezgr Ij i v i h. prevodih-, grške, latins ke, nemške, italijanske in francosko kulture. S Prešernom b sicer lahko ponovili: "nano strašna slepota je človeka" fendar sn to čisto nič.ne-pomaga. Kaj-je ob. takih stereotipih mogoče reči? Dejansko su-io ;<;. aa gay-. ■ nanstven^e čaka še ilil' ■ del; na vseh področjih. Že ce bi ločili to,; kar. je: znanost pti tega, kar. ni, ul bilo preco: storjenega. Vf ,da t^ nr more ït< riti vsak sarr Diužba 'n družbeni :re>lsodki se te družbeno prečiščujejc Da b, -karkoli premaknili-v tem: pomenu.;, besede, te Totrebna celostna informacija in komunikacija. Gre ; za medijsko afirmacijo celotne gay populacije. Svojo ■ sttko" lah-.n "le tako spremenimo.Ne bi želel izzveneli pokroviteljsko (ta piedestai mi je tuj in nepertfé- - ben), moram ob koncu "nekega utrinka .predsodkov" zapisati, da : je največji problem ooio'."e gay "populacije na Slovenskem dejansko medijski problem: Kri za "rta-: ših glasil, publikacij, prepo-. vedanih prireditev na; Gradu, Itd., je torej medijska kriza. Svobode je namreč vedno le toliko, kolikor si jo vzameš m tvoj obraz prav -.■iëftaën-.kakršnega si ustvariš:: (nasproti ostalim). Nobena siru-tlačna kritika nič ne koristi. I" še Hvala tistim, ki pišejo, tisttm, ki berejo, tistim, ki govore, se pbgfr:. %'erjajo. se prehajajo p3 Ljubljani, .Mariboru..., Murski Soboti :in Ko nr.. - povsod, v SI oveni j (in Svetu... H vat a vam na radiu, na TV, povsod... Hvala fantje in - dekleta.,..,..;.;'.-■■:■ kaknr erdvniia. Naravnost strà- -'• hotna pa se je rfi.zoasia y dobi nacizma...Lahko rečemo, do ju bila v nacistični štranki ? njenim ■: - Češcenjem poudarjenega rasiz- ......... [esej] mti za Mjaja iiajgîotfo^ družim. ■i'.:. [1.1 -e r- Tržiu.dA i :vv orči/r.c, sem; : ijornaroeFiomà ¡zb'a: stn>-iozofeki-piievbd jvega -défa Simposicn m = 3 v sf;)Viien; ^revocu Ar> : jvrêtà.in njegovo delo Zgo Cîrkcv. Anton Sovra. je ,kl izjemni; prevajalec Kla lovensko îiteratijfo je ouo-•ififWKnm- u svctovnt • r- 1i'i".'.*;ii.ii. t.-t^ i samosvoj, prečiščen; crhiily klasično, vender, t ri o sf na e *ien> poiir:xju. taša. ¿aro&nin. rezj tDtov ■ i irùgérn in zsKi. tr oram Bg r- Si.--«; V $ "■ :t: ■fi/i-.X'l Jfa^iZRh': éfiuje g3y lito) oopcinoma isticen, piker in do korea I. be.Tr tH -Akc. lilTîkl' pttà- «i-ru Viilč WT»Bt n^rfït!' vra'ize-tv iton-oergtiks, Srtkc . pšlt:> si ininj^hbvoiotištdovanjei. ki, i^ieW •--saTl S«vtetcv rar>tji-. ku: -¿jWfi r. zaptRC. .ovif'ir Fenomen lezbičnega sika je iz lezbičniti zvezd naredil ljubljenke medijev. Pevki Mells-sa Etheridge in k.d. lang se z Martino Navratilovo izmenjujeta na naslovnicah In predstavljata zaščitni znak novega vala lezbijk. Ali slavne lezbijke res sprejemajo lezbično skupnost a pa coming out mrzlica bledi prav tako hitra kot poletna zagorelost? So ne časopise vztrajno zavrača tudi Alice Walker. Pohvalila je članek o svoji knjigi in filmu Warrior Marks, sem ga napisala za Lesbian News in je vseboval tur intervju z režiserko Pratibho Parmar, ki je odkrita lez-bijka Istočasno pa je Walkerjeva urednici napisala dolgo In jezno pismo zaradi vprašanja v čvek kolumni istega časopisa o tem, kdaj bo končno javno oznanila svojo lezbič- Pratitifia Parmar lezbične zvezdnice res out, ali samo stojijo za varnimi vrati svojega klozeta in skušajo požeti prednosti out statusa v homo skupnosti in hkrati ohra riti hetero podobo v straight družbi? V zadnjih dvajsetih letih sem naredila Intervjuje s toliko znanimi lezbijkami, da se vseh niti ne spomnim. Nekatere so bile slavne samo nekaj časa, druge so blestele dlje, nekatere so bile out, druge so se okoli tega vprašanja vrtele več let. Nekaj pa se od sedemdesetih, ko sem irrtervjuvala Rito Mea Brown, Alix Dobkin in Jean O'Leary, le ni spremenilo; te ženske v resnici ne želijo, da bi javnost spoznala njihovo lezbično plat, še manj pa sprejemajo lezbično skupnost, vključno z lezbičnim tiskom. Ob nedavnem intervjuju z Indigo Girls sem spet začela razmišljati o tem, kako odkrito lezbične so nekatere lezbične zvezde Indigo Girls sta se javno deklarirali kot lezbljki v nekem drugem članku, ki ga je objavil Out. Začetno dogovarjanje s predstavnico PR pri Epic Records je potekalo uspešno, dokler ni zahtevala, naj ji pošljem kopijo revije, za katero pišem (Lesbian News). Temi je sledilo njeno sporočilo, da bosta Indigo Girls odgovarjali samo na vprašanja o glasbi in da ne mislita razpravljati o "lezbični stvari". Istočasno sem tudi izvedela, da sta odpovedali že dogovorjeni intervju za The Advocate. Presenečenje je prišlo kakšen mesec kasneje, ko je britanska Diva objavila nekajstrans-ki pogovor z njima, v katerem razlagata svojo negotovost v zvezi z javnim coming outom in nepripravljenost manegerjev, da bi prisluhnili njunim željam na tem področju. Intervjuje z lezbič ml novinarkami za lezbič Melissa & k.d. lang nost. V pismu je zatrdila, da se ji že zdavnaj javno deklarirala za lezbijko in da to "vsi" vedo. Omenila je celo svojo coming out zabavo za družinske člane In prijatelje. Končala je z mislijo, da namigovanje brez osnove škodi ugledu časopisa. Glede na njeno izjavo, da je out, sem skušala od nje dobiti Intervju za knjigo o ameriških lezbijkah, ki jo ravnokar pišem. Njena asistentka mi je po desetih dneh sporočila, da "Walkerjeva ceni moje delo in obžaluje, da nima časa". Za uro In pol dolg Intervju. Lezblčni skupnosti očita, da ne spoštuje njene lezbičnosti. sama oa javno noče priznati obstoja taiste lezbične skupnost. Kaže, da lezbijke, ki so out, vedno bolj lezejo nazaj, vsaj kar se tiče medijev. Pred leti' sem delala intervjuje z režiserkami za knjigo o ženskah in filmu. Med njimi je bila tudi Donna Deitch, katere Desert Hearts je postal lezbična klasika. Po petih minutah pogovora je zahtevala, naj izključim diktafon in zagrozila, da bo odšla. Vprašala sem jo, če je težko biti lezbična filmarka v Holywoodu. Zavrnila me je, da neutemeljeno domnevam, da s lezbijka, in da je to značilno za lezbiike. Če nameravam peljati pogovor v to smer, je rekla, ne bo nič z njim. Svoj prvi igrar film Desert Hearts je označila kot zgodbo o prijateljstvu, ne pa lezbično love story. Baje ga je naredila sam zato, ker si je vedno želela gledati tak film. Žalostno pri vsem skupaj je, da je deset let trdo delala na tem, da je zbrala dovolj denarja, in še nekaj let, da je našla distributerja. Uspeh z Desert Hearts ni prišel čez noč. Donna Deitch preživlja težke čase v Holywoodu, kjer je malo režiserk, med njimi nobene deklarirane lezbijke. Pred meseci ml je nekdo namignil, da bi pristala na nov intervju, ki naj bi bil njen lezbičnl debut, pa ji je potem zmanjkalo časa. Neka druga filnnarka, Lizzie Borden, mi je pomagala osvetliti ozadje ravnanja Donne Deitch. Po njenem mnenju lezbijke v Holywoodu niso dobrodošle. "Zbujajo odpor." Razlog, zakaj lezbične režiserke ne obelodanijo svoje lezbičnosti, vidi v tem, da po mnenju mnogih to nima smisla, ker itak ne bi mogle posneti lezbičnega filma. "Edini ženski, ki bi lahko posneli lezbični film v Holywoodu, sta Madonna in Jodle Fostei Edini imata dovolj denarja." Sprenevedanje pa ni le domena lezbičnih zvezd, ki sveti na nebu straight občinstva. Martina NavraLillova Mnoge so začele kariero v lezbičn skupnosti, ki so ji obrnile hrbet, kakor hitro so uspele tudi Izven nje. Skoraj dvajset let nazaj je pevka Cris Williamson vztrajno zanikata namige na svojo lezbičnost, čeprav je prepevata izključno pred lezbičnim občinstvom. V nasprotju z njo folk pevka Holly Near ni n,.,oli sk. »ala svoje usmerjenosti ali zavračala zvez z lezbično srenjo. Odkrita lezbičnost je sestavni del njenega političnega prepričanja, ki vključuje tudi feminizem in borbo proti rasnemu in drugemu zatiranju. Straight privržencev ji priznanje ni odgnalo. "Do občinstva sem iskrena, sicer me ne bi moglo spoštovati." Tracy Chapman in Melissa Etheridge sta manj iskreni. Njuni karieri sta se začeli v lezbičnih krogih veliko prej, preden sta pristali v mainstream glasbi, vendar sta le s težavo priznali svoj lezbični izvor. Coming out Melisse Etheridge so pospremile fanfare, čeprav so vsi že leta prej vedeli, da je lezbij-ka. Njene slike, k so v zadnjem letu preplavile naslovnice homo revij in časopisov, so bolj opravičilo za leta sprenevedanja kot pa vzneseno razodetje. Tracy Chapman z jemo prikritih namigov na razmerje z Alice Walker, zavrača komentarje o svoji spolni us-merjenostl. V številnih intervjujih Melissa Etheridge nenehno ponavlja, kako težko je lezbični umetnici narediti coming out. Strah, da bo homofobija prevladala nad zanimanjem občinstva, je vedno prisoten. Moje izkušnje z Epicom kažejo, da željo po coming outu zaduši strah velikih korporacij pred izgubljenim dobičkom. Donna Deitch je bila pripravljena razglasiti svojo lezbičnost, dokler ni Hollywood zatrl njene gorečnosti. Komedijantka Suzanne Westenhoefer pravi, da so ji svetovali, naj molči o svojih spolnih preferencah, če želi narediti kariero na televiziji. Nasvetov ni upoštevala, kljub temu pa se pojavlja v številnih komedijah In ima last- nosti s straight ženskami, ne pa podobnosti z lezbijkami. Nikoli se jih ne povezuje z lezbično srenjo. Straight mediji odklanjajo idejo lezbične skupnosti. Navratilova in Melissa Etheridge nikoli ne govorita o svojih odnosih z ostalimi lezbijkami. Odgovarjata na vprašanja o tem v čem se razlikujeta od straight žensk. V poskusu, da bi "normalizirali" lez bistvo, za edino razliko razglasita Izbiro pos- k.d. lang & Cindy Crawford J'jriiy- Foster no oddajo na kabelski tv. Trdi, da ji odprta lezbičnost in uporaba lezbičnih materialov v oddajah ne škodita, čeprav nastopa predvsem za straight občinstvo. Coming out je po njenem mnenju smiseln, ker "ustavi govo rice. Ljudje te pustijo na miru, ko poveš, da si lezbijka.': Že strah pred govoricami pa drži nekatere umetnice trdno zaprte v kiozetu. Govorice o Whitney Houston, Jodie Foster, Ellen DeGeneres, Lily Tomlln in kolumnistki Uz Smith vedno znova sprožijo plaz zanikanj njihovih predstavnikov za tisk, čeprav so bile outirane že nič kolikokrat. PR Whitney Houston je samo leta 1989 38 krat javno zanikal namige o lezbičnosti znane pevke. Kaj je tisto, kar ženske z izoblikovanimi političnimi prepričanji kot so Walkerjeva, Martina Navratilova, Lily Tom lin žene v to, da se izogibajo lezbičnemu vprašanju in lezbič-nemu sku? Homofobija in seksizem prežemata celotno družbo, seksizem prežema našo lastno homo skupnost. Zakaj bi bilo torej presenetljivo, če lezbijke ponotranjijo ta stališča? Straight mediji predstavljajo slavne lezbijke kot posameznice - tri zatorej ločene od lezbičnega tkiva. V Intervjujih za straight medije se vedno poudarjajo njihove podob- teljnih partnerjev. Vloga ostalih lezbijk [z izjemo posteljne partnerice) In vloga lezbične skupnosti sta prezrti in razveljavljeni. Dejstvo je, da so lezbijke popolnoma drugačne od straight žensk in da ta različnost izhaja iz lezbične skupnosti, ki je v veliki meri ločena od moških. Slavne lezbijke poudarjajo svoje stike z moškimi, spet v poskusu, da bi normalizirale svoje lezbištvo v kontekstu straight medijev. Poriotranjen seksizem in homofobija jih oddaljujeta od ostalih lezbijk, zato v nekem smislu niti ni presenetljivo, da se izogibajo lezbičnih medijev kifjr ni primerjav med straight ženskami In lezbijkami in bi bila njihova lezbičnost za njihov okus preveč očitna. Celo k.d. lang in Martina Navratilova sta dolga leta zavračali komentarje o svojem domnevnem lezbištvu. Tudi zdaj, ko je veliko slavnih lezbijk uradno out, jih je le malo dalo intervjuje lezbičnim časopisom, kljub podpori, ki jo dobivajo od njih. Biseksualne ženske kot so Sarah Bernhard, Lizzie Borden, Me'She|l NdegeOcello in celo Roseanne so boli odkrite v zvezi s svojimi lezblčnimi izkušnjami in bolj pripravljene sodeiovpt z lezbičnim tiskom, kot pa nekatere domnevno out lezbijke. Vedenje lezbičnih zvezdnic razodeva neke vrste etnični seksizem. Nimajo težav s sprejemanjem lezbičnega denarja, trajalo pa bo, preden bodo spre1 Ne tudi ženske, ki stojijo za tem denarjem, VictoriaA. Brownworth [ d/ve ] 33 film zares, pa čeprav na improviziranem platnu vaške kulturne dvora, ce. Bil je slovenski in rodila se je ljubezen na prvi (p)ogled. Dolga leta sva prijateljevala in včasih sem v šali dejal, da sem edini ljubitelj domačega filma. Bilo je zrno resnice v tem, resda jih ni b ,o veliko, a znal sem jih na pamet. Gospod Nemanič mi je odprl Filmski arhiv in ogleda! sem si lahko tudi vse možne poskusne posnetke in filme, ki so bili preveč "črni" za redni kino program in premalo za uradni "bunker". Kmalu pa je prišel tudi prvi festival, ne canneskl, berlinski ali mogoče beneški pač pa "domači", puljski. Postal sem nekakšen stalen inventar in ob njegovi smrti je sarajevski "Ven" zapisal, da sem zabelil prenekatero tiskovno konferenco. Bil sem ponosen na to. kot sem bil užaljen, ker sem bil za ljubljanski "Stop" identificiran kot "neki reidentificirani delavec-intelektua-lec?!". S festivalom pa 6 prišel tudi Goran, Skupaj sva pisala scenarije in z otroško igrivostjo načrtovala, kako jih bo on režiral, jaz pa v njih odigral glavne vloge. Tudi obnašala sva se kot dve (bodoči) zveze.. Spoznala sva vse, kar je ustvarjalo YU filmsko i dan najbolje pa sva se počutila med "našimi" (on bi rekel "najinimi") režiserji: Djordjevičem, Radlvojičem, Je licem, Lat o-vičem... Z novinarjema reškega "Modrega vaia" in skopskega "Mladega bon:a" nismo bili samo Yuga v malem (naj ml nikoli nlhce ne očita nostalgije po tistih časih, ker ga bom zabode1 z očmi), pač pa tudi klapa, ki je d' ala kot eden. Le novinarja Duška iz ,;S/neasfa" nisem spustil zraven; nikoli nisem prenesel ljudi, ki jim kurac gleda naravnost iz oči. Ko me je ob neki priliki prosil za kratek komentar o festivalu, sem mu zares na kratko odgovoril: "Shit!" Ni bil zadovoljen i na vztrajanje, naj bom le nekolika daljši, sem mu s prezirljivim pogiedom od-vn , naj besedo zapiše dvakrat. Toliko spet ni bil neumen, da ne bi ugotovil, daje izraz v bistvu namenjen njemu, saj nas potem ni gnjavil nikoli več. Sicer pa je spominov na najlepša leta našega življenja neomejeno, a kaj ko je omejen prostor. Ne morem pa mimo zgroženo s pač enega izraza na obrazu Marce IIa Mastroiannija. ko so ga ob priliki predstavitve filma "Una giornata particolare" Ettorej Scole, v katerem je igral homoseksualca, novinarji na beograjskem Festu vprašali, če je gay tudi v resnici. Končno je slovel kot ženskar, a da je b tudi gay, t znal potrditi vsaj Luchino Visconti, žal pa takrat ni bil prisoten. Pa še en utrinek iz igralskega Niša: Bilo je tistega prijetnega popoldneva v kavarni, kjer mi je igralec M lad en Barbaric (popularni Pegu I a iz serije "Vete misto") lep kot, ne, lepši Kot Adonis, v spominsko knjigo spisal pravo pesnitev. Plačal sem mu viski. In še enega in še..., dokler se ni, verjeli a!i ne, dobesedno zvalil pod mizo. Ne sprašujte, kako sem ga spravil v hotelsko sobo. Pri tem je preklinjal vse pedre tega sveta, razen, narcis brez primere, sebe samega. Žal je takšne "ekshibicije" počel mnogo prepogosto, režiserji so se ga pričeli izogibati, dokler se ni povsem izgubil. Goran, uboga sirota iz predmestja Požarev-ca, se potem seveda ni mogel vpisE na Akademijo. Odlično srednješolsko spričevalo ni nič pomagalo niti vse njegovo filmsko znanje, ki sem se mu lahko samo čudil, Odšel je na Pedagoško, a njegove pot se je hitro končala. Ostalo mi je samo njegovo ime in neverjetno zanimanje za filmsko sceno. Zato pa sem moral v "šole', v Kino teko namreč. Postal sem njen a bo ne nt. Ob sredah zvečer, ko je zgodovino nemega filma na klavirju spremljal Borut Lesjak so bila še posebej samosv is doživetja. Mene je navadno spremljal Mare, hm, dokler se Robert ni vrnil iz "vojske". In potem sva se v kupo vanju kart izmenjavala z Davidom (Tomažem iz "Karme"). Vedela sva, kdaj jo lahko kupiš minutko pred predstavo in kdaj se moraš potruditi ponj o tudi dobro uro pred pričetkom prodaje, če nisi hotel stati v vrsti, ki se je nemalokrat vila tudi vzdolž Miklošičeve. Those were the days, my friends, ko n .mo hodili gledat "filmov", pač pa Fellinlja In Altmana Bergmana ali Tarkovskega.. Dobili smo Festival Gay in lezb lenega filma. Cankarjev dom pa je poskrbel za t :ni Film a rt fest. Vse to še vedno je, le starih dobrih Mesto izgufcljenih duš (režija: Rosa von Praunheim) □rancio, Förster & Uz Taylor: Odsev v jlateiri očesu DOBRE VIBRACIJE... Še preden sem videl kako izgledajo gibljive sličice v resnici, sem bil priča njih nastajanju. Bilo je to snemanje impozantnega prizora prihoda Huda-blvške Mete s svojimi par krti v znamenito dvorsko gotsko cerkev. Kasneje sem s šolskega okna opazoval vse številne klofute, ki jih je v parku pred njo prejemala češka gostja H a na Brejc ho va v "Grajskih bikih". Tu nekje vmes sem končno videl kako izgleda 34 [film] casov re. Pa kaj., film nas bo končno vse preživel. Ker je resničnejši od naših življenj. KAOTIČNE SITUACIJE... Ne, ameriški film me ni nikoli prevzel, ker me ni nikoli mogel prepričati. Zato pa ljubim In spoštujem (naj v oklepaju navedem, da v oklepajih navajam samo gay ustvarjalce) nemški ekspresionizem {F.W. IVI urn au), sovjetski revolucionarni film (Sergej Mihajlovič Ejzenštejn, ki je v svoji ljubezni neprestano kolebal med asistentom, kasneje znanim režiserjem, Gr go-rijem Vasiljevičem Aieksandrovom in igralcem Nikolajem Čerkasovomj, francoski nadrealizem (Jean Cocteau, Jean Vigo) in poetični realizem (Marcel Carné, Marc Allegret, René Clement), angleški "free cinema" (Tony Richardson) in socialni realizem (John Schlesinger), italijanski neorealizem (Visconti), kîje vplival tudi na kasnejša obdobja italijanske kinematografije (Pasolini, Lilians Cavani, Marco Risi), mladi ali novi nemški film (R.W, Fassbinder, Werner Schroeter, Robert van Ackeren, Rosa von Praunheim, Lothar Lambert, Walter Bockmayer, Rolf Buehrmann), predvsem pa skandinavske filmske sage (Mauritz Stiller, ki je posnel tudi prvi gay film v zgodovini, "Vingarna■". Krila, 1916, po romanu "Mikael" danskega pisatelja Hermana Banga), Res je trenutno evropski film v krizi, a na srečo se vedno najde možnost, da se lahko Izogneš Holly-woodu, čeprav je svojo propagandno mašine-rijo prignal do popolnosti. In tako je kanadski film tisti, ki me že nekaj zadnjih let prijetno preseneča, imena kot so Denys Arcand, Atom Egoyan ali Johrt Greyson pa nam bodo tudi v prihodnje prav gotovo zagotovila še nove umetnine. Kljub vsemu pa se zloglasnemu Hollywoodu niti ni moč prav zlahka odreci, saj nas s svojo neprestano prisotnostjo dobesedno poslljuje. Človek je tako preprosto prisiljen spopasti in soočiti se z "americano". Ne moreš se ji izogniti niti je ignorirati, in zakaj bi jo sploh? Če te že njihovi filmi, resda do vrhunca prignani v svoji tehnični dovršenosti, pustijo hladne, to prav gotovo ne more veljati za zakulisje tovarne sanj, ki kot prestolnica "greha" neprestano skrbi za s čemeče žgečkljive (čeprav v osnovi neštetokrat izj :mno tragične) zgodbice že vse od konca prsjšmega stoletja, ko je bilo to mesto v Kaliforniji ustanovljeno. Hollywood namreč niti slučajno nI samo pravljično, sijajno, drzno, očarljivo in kolosalno osupljivo, ampak tudi objestno, častihlepno, usmiljenja vredno kičasto In bedno ceneno mesto. In blodno. Že v "zlati dobi" dvajsetih let se je število škandai(čk)ov uspešno merilo s posnetimi filmi. Bili so namreč tisto nujno zlo, ki so filmske zvezde ustoličevali In pokopavali. Tudi dobesedno. "Praški veselja", alkohol, samomori in umori veselih iet so pognali noro kolesje filmskega vrtiljaka, ki se še do dandanes nI ustavil. A kljub temu, da so nekatere ugašale, jih je bilo v Hollywoodu vedno več kot na nebu v najbolj jasni noci. Navznoter, v njihovih dušah, pa je nemalokrat prevladovala tema najbolj črne noči. Prvi škandal, ki je šokiral Ameriko in svet, je bila smrt "najlepše ženske na svetu", kot so reklamirali mlado Olive Thomas, Sal Mineo, James Dean "Upornih brez razloga" ki so jo 10. septembra 1920 našli v sobi hotela Crillon v Parizu, s prazno stekleničko strupa ob sebi. Maj iz nepregledne kronike škandalov omenim vsaj še tistega, ki gaje leta 1921 zagrešil znameniti camp komik Fatty Arbuckle, ko je na eni od svojih znamenitih orgij dosmrtno "obdelal" vzhajajočo zvezdico Vlrginio Rappe. Producenti so s pomočjo odvetnikov, kot vedno, vse skupaj spretno prikrili in udušili, a komikova kariera je bila za vedno zapečatena. Hollywooü je spolnost vedno abladoval. Predvsem homoseksualnost. Kljub temu, da je bil vedno odprt za vse vrste umetnikov, .e bila kariera za tiste, ki se jim je zgodilo biti gay, vedno negotova v sicer že tako antago-nizmov poinem filmskem svetu. Zakoni zoper homoseksualnost so biii seveda tu a v Kaliforniji polni predsodkov, obvladovala jih j i namreč religija. In z njeno "pomočjo" so medijske in cenzorske institucije Izoblikovale konvencionalno moralo, tako da gayi dostikrat niso smeli "vedeti" niti drug za drugega. Napadu na homoseksualce, , ki se jih je seveda v Hollywoodu kar trlo, pa so se najbolj spretno izognili tisti, ki so se prepros to odloČili za (gay-lezblčni) zakon1 Lynn Fontanne in Alfred Lund, Robert Taylor in Barbara Stanwyck, Charles Farrell In Virginia Valli, Gibert Adrian in Janet Gaynor... Volkovi so se tako ihko še naprej izživljali na svoj način, zakonske koze pa so tudi ostale cele. Nekateri pa izsiljevanj in neprestanih kompromitiranj niso zne ali zmogli prenašal. Robert (Bobbv) Harron, obetajoči In občutljivi deček iz spektakla "Nestrpnost", si je leta 1920 pri komfli 26-tih pognai kroglo v glavo, ker ga je prijatelj, slavni režiser D.W. Griffith, zapustil in ga zamenjal za drugega čvrstega mladeniča in ljubljenca, Rlcharda Barthelmessa. Leta 1922 je postal žrtev nikoli pojasnjenega umora režiser William Desmond Taylor. Medtem ko je njegov črni služabnik Henry vpil: "Dey've kilt Massal", je batler Sands izginil in nikoli več ga niso videli. Neutrudljivi novinarji pa so ugotovili, da je Taylor v času pred smrtjo (pri 44-tlh) tako pogosto obiskoval "queer meeting places", da se je "vzrok" umora lahko zgodil samo tam. Ko se je Mumau vozil na premiere svojega novega filma, je v avtomobilu ob njem sedel 14-letni filipinski deček Garcla Stevenson, ki je pomenil njegovo ljubezen, njegov kurac pa režiserjevo smrt. Briijantna igralka Jeanne t age Ii., sicer pa nesrečna intimna prijateljica pevke Josephine Baker, je leta 1920 vzela preveliko dozo heroina. Mlada igralka Carole Landis je napravila samomor, ker ni našla ljubezni niti pri slavni biseksualni pisateljici Jacqueline Susann (Dolina lutk). Nick Adams je zmešal sedative in alkohol ter umri pri 36-ih. Albert Oekker se je obesil v ženski opravi, s tičem zunaj in George Sanders je v svoji hotelski sobi tudi napravil samomor. William (Bill) Haines pa je bil mogoče največje srtev hollywoodske hlpokrizije. V večni uradnih filmskih zgodovin boste našli podatek, da je njegovo slavo junaka nemega filma vzel vrag, ker neznosno "pis-kajoči" glas ni ustrezal prihajajočemu zvočnemu filmu. Bil je totalka odštekan in eden redkih, ki mu niti na misel ni prišlo, da bi svoje gayevstvc skrival Bil je prijatelj režiserja Georga Cukorja in ko je bil za glavno vlogo v "njegovem" filmu "V vrtincu " izbran Clark Gable, je počilo. Slavni in oboževani "kralj Hollywooda" se je namreč zbat, da ne b prišla na dan njegova "sramotna" faf romanca s Hainesom. Kakorkoli že, Cukor je bil kot režiser odpuščen (zamenjal ga je "možati" Victor Fleming), Haines pa si je kariero dokončno zapravi!, ko so ga aretirali v domu Y MCA v San Diegu, ko je bil ravno v Jimmyju Shieldsu. Pozneje sta se skupaj lotila dekoracije interierov in ko je Haines leta 1977 umrl za rakom, si je Shields le nekaj dni zatem sam vzel življenje. Režiser Cukor, čeprav so ga vsi imenovali "that faggot", je t seveda dovolj slaven, da jo je odnesel brez praske. Kot gay režiserji nasploh: Rex Ingram, Edmund Goulding, James Whale. Mitchell Leisen, Vincente Minnelli... Sicer pa so si ga> ustvarili svoje pribežališče v baru pri Mary, še bolj popularen pa je bil Cafe Gala, ker sta si svoj drugi dom med drugim ustvarila tudi Cole Porter in Cecil Peaton In Errol Flynn, ki je v Hollywood prišel s Tasmanijp n od tam prinesel ne samo svoj simpatični nasmeh, pač pa tudi dvoje modrih oči, i so tako rade pogledovale za čedn ni dečki. Njegova ljubimca sta bila med drugim tudi igralec Tyrone Power in pisatelj Truman Capote, najbolj pa je užival med najstniki v Mehiki, ki so si prislužili znamenito ime FFF: Fiyrn's Flying Fuckers. I film ] 35 i-...:..:::. J: K... ... ....... : j MMäfis J Nurcifiu I'at Valentiono Čeprav je zakon sklenil z blseksualno Igralko Lili Da mita. tudi ta ni bila kos njegovemu temperamentu. Bil je eden najbolj potentnih igralcev, čeprav redkokdaj trezen. Umrl je pri 50-ib zaradi srčnega napada. Upornik brez razloga, Montgomery Clift. se vse do svoje smrti ni mogel sprijazniti s svojo homoseksualnostjo. Ni mu mogel pomagati niti psihiater William Sllverberg (pa ne samo zato. ker je bil tudi sam gay) niti prijateljica Elizabeth Taylor in še najmanj b ¿.eksualna črna pevka Libby Holman, s katero seje hotel celo poroči1- Pravočasno se j< zavedel, da s tem ne bo pridobil ničesar, ni se pa zavedal, da ga Richard Burton, Be* Hanison: Stopnišče preobilne količine alkohola pehajo naravnost v orezgodnjo smrt (pri 44-ih). Verjeli ali ne, kljub izjemnemu izgledu in očitnemu talentu ter popularnosti pri publiki, je bil tako poln travm in kompleksov, da je bila smrt zanj res odrešiteljica. Uporniki brez razloga so bili samo naj tipi na filmu, v življenju so navadno ne vsaj en razlog za upor (in smrt). Tudi James Dean. ki pa ni pil alkohola, pač pa življenje. Tudi on je ljubil moške in še zlasti užival, če so mu ljubimci puščali sledi cigaretnih ogorkov na koži. Tudi on je "načrtoval" zakon, s Pier Angeli in Liz Taylor je bila tudi njegova prijateljica. Uporniki (z razlogom ali brez) morajo umreti mladi in vtem je največja tragedija. Komaj pri 24-lh je v srehmo-sivem porseheju dobesedno zdirjal med večne Za "tretjo uporniško osebo' sem si tudi vedno želel, da bi umrl mlad. Tako bi ga lahko imel vedno v spominu kot mišičastega lepotca v jeansu in T-shirtu "poželenja tramvaja". To je seveda Marlon Brando, ki je v začetku sedemdesetih napravil tudi coming out. S ponosom je spregovoril o svojih homoseksualnih izkušnjah. Sicer pa ni nihče "kriv'' če je straight, pomembno je le, da je toleranten. Eden takšnih je bil prav gotovo Peter Finch, ki je z gay vlogo v filmu "Sunday Bloody Sunday" kandidiral za oskarja: "Videl sem številna razumevajoča in ljubeča razmerja, tako med moškimi kot med ženskami. In zato bi morali biti gay ljudje bolj ponosni, bolj kljubovalni in izzivalni. Vendar vem; meni je to lahko reči!" Tako kot Finch tudi Richard Burton, gay iz filma 'Stair case", n i bil homofob: "Precej igralcev nas je latentnih homoseksualcev in to skušamo prikriti z alkoholom. Jaz sem enkrat bil homoseksualec, a ni delovalo." Pitje je, dodajam jaz, saj gaje pokopalo, Najslavnejši ljubimec, kar si jih je film omislil, pa je bil nedvomno Rudolph Valentino. Mogoče tudi zato, ker je umrl tako mlad; leta 1926 pri 31-tih. Bi! je gay, njegovo življenju pa sta ooleg ljubljene matere uravnavali dve soorogi Prva je bila lezblčna igralka Jean Acker, druga pa scenografka in kostumo-grafka Natasha Ram bova ki pa je bila ljubica Alle Nazlmove. igralke in producentke (njen soprog je bil gay režiser Charles Bryant), ki je v resnici kreirala Valentinovo kariero. Rudy Valiee naj bi ga nasledil, a bil je samo gay, ne pa tudi igralec. Zato pa je Valentinov naslednik z lahkoto postal Ramon Novarro, ki je bil tudi njegov nekdanji ljubimec. Postal je torej tip "latinskega ljubim ca", za katerega bi, ironično zares, "umrla vsaka ženska". Ii I je oktobra leta 1968 moral umreti sam in to na več kot pretresljiv način. Po več kot uro trajajočem mučenju dveh mladeničev (17 in 22 let), je bilo do nespoznanja izmaličeno truplo vse, kar je ostalo do njega. Je bila vzrok umora njegova "drugačnost" ali aj drugega, policija ni nikoli obeladonila. Šlo naj bi sicer za rop, a glej Čudo, v hiši ni zmanjkal prav noben dragocen predmet. 0 umoru Plera Haola Pasolinija sem že pisal, le nekaj mesecev za im, februarja leta 1976 pa je moral na do doben okruten način umre1" Sal Mineo ;než-ni Plato iz filma "Rebel Without a Cause '). Zabodenega so našli na ulici Santa Monica v 36 [ film ] zahodnem Hollywoodu. Ubil gaje rjef ov lastni ljubimec. Noja, eden od neštetih! Številni igralci so bili umorjeni, a sami rt o morili nikoli. Zato p£ j i ti zadnje desetletje neusmiljeno mori aids: Hock Hudson (Has Anybody Seen My Gal?), Li be race (The Loved One), Kurt flaab. Dieter Shidor in Peter Chatel (Fassbinderjevi igralci), Paul Shenar (Sest Seller), Douglas Lambert [Sandy Bloody SundayLeonard Frey, Robert la Toumeaux in Kenneth Nelson (igralci iz filma "The Boys In The Band"), Merrit But rick (Star Trek If), Stephen Stucker (Airplane), Michael Hagerty (Overboard), Manfred Seipold (Das Brot des Backers), Craig Russell {Outra geous), Klaus Schwarzkopf (Reifezeugnis), Graham Chapman (clan "Monthy Python'). Ian Charleson (Chariots Of Fire), Brad Davis (Querelle) Anthony Perkins (Psycho). Ray Sharkey {Willie and Phil), Paul Keenan, Michael Navarre, Gordon Metcalfe, Amadeus Avgust, Werner Pochath, Werner Stocker..., ps plesalci, ki so se kaz£ tudi na filmu kot Rudolf Nurejev (Valentino), Charles Ward (Stayin' Alive). Gregory Huffman (A Chorus Line) in Jorge Done, kije v filmu "Eni in drugi" nepozabno odplesal Rave lov "Bolero", in režiserji: brazilski Leon Hirszman (Brez črne kravate), argentinski Americo Ortiz De Zarade (Drugačna jte-zenska zgodba), kanadski Richard Benner [Outrageous), izraelski Amos Gutman (Amazing Grace), danski Stefan Henszelmann (Prijatelja za vedno), francoska Cyril Colard (Divje noči) In Michel Bena (La Ciet de Pariz), angleški Tony Richardson (Tom Jones), Stuart Marshall (Desire) in Derek Jarman (Sebastiane) ter ameriški Arthur Bressan (Buddies), Bill Sherwood [Parting Glances), Andy Warhol {Blow Job), Emlle Ardolino (Dirty Dancing), Colin Higgins (Pokvarjena igra), Jack Smith (Flaming Creatures), Tom Joslin (Siiverlake Life), Marlon Riggs (Tongues Untied)... Igraica Denholma Elliotta puščam za konec tega žalostnega sprevoda, da vas razvedri anekdota o njem, ki jo je v knjigi o Igralčevem življenju, ob pomoči vseskozi tolerantne Elllo-ttove soproge Susan, napisal Barry Turner: Ko je Denholm v Afriki snemal film "Zulu Dawn", je k njemu pristopil mlad, čeden Igralec in ga vprašal, kako je mogoče, da je tako popularen med dečki v vasici, kjer so snemali. "Zato, ker sem pofukal večino njih," mu je hladnokrvno odvrnil. Ko pa je videl zgrožen kolegov obraz, ga je hitro po-mi Jc "Samo šalim se. Večina jih je pofukala mene!" ZME )ENE MEDITACIJE... Kosem odhajal na poznopoletne morilske počitnice, J ubij i o počasi, sem se na pragu kinodvo-rane poslovil od "M. Butterfly", na srečo ne tako kot Jeremy Irons: "z rdečim trakom" krog vratu. V kir>o sem se vrnil šele na jesen, ko je s še eno iz niza mojstrovin, "The Remains of the Day", ponovno navdušil James Ivory. V Cankarjevem domu sem po končani premieri "Kike" Pedra Almodovarja srečal prijateljico, vso besno, ker je morala film prevesti po zvočnem zapisu. Sinhroniziran je bil namreč v francoščino, dialog lista pa je Murray Head, Peter Finch: Nedelja, prekleta nedelja prispela v originalu, torej španščini Zaradi mene, sem si mislil, prevoda tudi če ne bi bilo. Pač še ena čisto gledljiva, a tudi hitro pozabijiva variacija na temo žersk na robu živčnega zloma. In potem vzleti m na "Spe ed", v katerem je Dennis Hopper homoseksualec, ker nima ženske, Keanuju Reevesu tako perverzen festival, kot je perverzno njegovo Ime Pravzaprav je povsem soliden, čeprav ,ii mladi cukrček Matthew Fergus-son. Kane iz filma "Love and Human Remains', še zdaj povzroča mokre sanje. Nekaj dni pred 1. decembrom je bilo v Kinoteki, v okviru cikla "Okužba", seznanjanje z aidsom ra filmu. Razumljivo, gayev v dvoranico ni bilo. SIcer pa že leta In leta na vseh mogočih premierah In reprlzah videvam le erie In iste face enih in istih družb. In še teh je vedno manj. Tudi na letošnjih Dnevih gay in tez-bičnega films je bilo tako, vendar o njem nekaj besed posebej. Naj tudi tale del končam bolj vedro, z dovolj zabavno anekdoto, upam. Michael Caine pripoveduje, kako sta s Seanom Connei jem snemala film "The Man Who Would Be King" na samem robu Sahare, kjer nisi mogel početi ničesar drugega, kot da si zvečer šel v disko: "Ampak tam so plesali samo moški z moškimi kajti ženske ponoči niso smele ven. Tako stojiva Prijatelja zavedno (režija: Stefan Henszeljtian) pa podtaknejo Sandro Builock, da ni bi kdo slučajno pomislil, da je gay tudi on. Se eden od naštetih filmov, v katerih je čutnost med glavnimi (moškimi) junaki tako nat: a s homo erotiko, da se kar naprej ljubijo s svojimi revolverji. "Sicer pa je znano, da se Keanu v sveiu ljubezni ne brani nil žensk niti moških," je zapisal v portretu o njem "Nedeljski". Že res, da je "hitrost" njegove lepote nadzvočna, res je pa tudi, da je za takšne izjave preveč skrivnosten. Na direktno novinarsko vprašanje pisatelja Dennisa Cooperja, ali je res gay, je zaenkrat odgovoril le: "Seveda ne, ampak - nikoli se ne ve!" V največji letošnji angleški uspešnici, "Four Wedd 'fs and a Funeral", za gaye nI rezervirana nobena od štirih porok. Ostane kar preostane, torej pogreb. Film, ki nas resnično prepriča, da za poroko ne obstaja noben dovolj tehten razlog. In že sem pi. .rAF-u, ki ni midva ob šanku in gledava te poplesujoče fante, ko se Sean obrne k meni in reče: 'Imaš kaj proti, če zaplešem s tvojim šoferjem, rnojjetako grd!'" Gust) Goran Leben P.S.: Natanko pred stotimi leti, takoj ko je film zavekal v svet, je režiser William Dickson za Edison Studio posnel kratek eksperiment, "The Gay Brothers", v katerem dva moška plešeta valček. Sem jaz rekel, da Hollywood ne mara veselih ljudi? In prav takšnih filmov! [film] 37 na. Ki so si jih nadeli kot še danes številni pevci (predvsem v Italiji). O Farlnelliju, s pra vin menom Carlo Brioschi, je francoski režiser in muzi ko log Gerard Oarbiau pravkar posnel film, ki bo vsekakor vzbudil veliko zanimanje po celem svetu. Glavno vlogo je zaupal lepemu, osemindvajsetletnemu italijanskemu igralcu Štefanu Dionisiju, o katerem bo nedvomno še veliko slišati, saj ga Italijani že sedaj smatrajo za naslednika Marcella Mastroia lija. No. Farinelll je bil v 18. stoletju najbolj znan kastriran sopran, ki je prepeval po vseh evropskih dvorih. Njegov učitelj petja O mero Antonutti je želel in tudi dosegel, da so Carla (Fannellija) kastrirali že pri desetih letih. Rim med drugim prikazuje morbiden odnos med njim in bratom, ki je tuc bil glasbenik, odnos med kastratl In Handlom, ki nikakor ni hotel, da bi njegova glasbena dela interpretirali kastrati. Seveda v filmu ne manjka odnosov med Farinellijem 1 ženskami, ki so ga oboževale pra tako kot moški. V omenjenih stoletjih je bilo povpraševanje po italijanskih kastratl h po vsej Evropi zelo veliko, saj so s svojim glasom spravljali moško m žensko publiko \ zanos. Na dvorih, kjer so v glavnem delovali, so jih dobro plačevali „j obdarovali. Kastrati so bili v modi če lahko tako rečemo, več kot dve stoletj'. Zaradi svoje dvojnos' pa so bili v privatnem življenju nemirni, nekateri nesrečni, vendar so to kompenzirali s slavo n bogast-vom Imeli so visok, vendar močan glas. In kot pravi novinar Jean Marie Duhame1 (La grande moda dei castrati nel mondo ella mu ca del '600 e '700, Storia illustrata, št. 352, marec 1987, A. Mondadorl Ed.) niso bili ne povsem moški ne povsem ženske. Imeli so lastnosti enih In drugih, tako po fiziognomiji kot po obnašanju. BIH so izjemno senzibilni in tudi njihovo razmišljanje je bilo "drugačno". Da bi razumeli, zakaj i kako je nastala tovrstna moda v Evrop. 17. in 18, stoletja, pa se moramo vrniti nekoliko nazaj v zgodovino. V srednjem veku je bilo namreč ženskam prepovedano peti v cerkvenih zborih pri liturgiji. Tako so pri mašah lahko peli samo moški. Pri petju višjih tonov so "pomagali" pubertetniki oziroma mladi fantje, še preden so mutirali. Z razvojem poli-fonične glasbe je bilo seveda težko najti moške z visokimi in hkrati močnimi glasovi. Zato so ponekod (predvsem v Rimu) že v 16. stoletju kastrirali mlade fante, da so potem za vse življenje ohranili lep, čist in visok glas. Kastrirali pa so jih pred koncem puber-tete (preden so spremenili glas) in sicer tako, da so jim odstranili testisa. Tako so zaustaviti razvoj glasu. S tem pa sta bila tudi njihova fiziognomija In obnašanje spremenjena, motena. Prve fante so kastrirali v Va-tikanu, kjer so peli v zboru Sikstlnske kapele in sicer leta 1562. Prav v tistem času je bila religiozna glasba v velikem zamahu oziroma ekspanziji. Med takratnimi ko m poz i-to rji pa velja vsekakor omeniti Palestrino in Monteverdija V 17. in 18. stoletju so celo namenoma ustanavljali glasbene šole, v katerih so se v Detju šolal kastrati (v Italiji je po teh šoiah prednjačil Neapelj). Petje so vadili od osem do deset ur dnevno. Medtem pa ko so druge šolarje v šolah hranili s sardinami, so kastratom nudili pečene piščanci in druge dobrote. Številni dečki, ki so imeli lep glas, so bili skorajda primorar se podvneči kastriranju. Predstavniki višjih slojev, ki so bili zaljubljeni v glasbo petje in lepe fante so bili pripravljeni marsikaj storiti da so privabili kastrate na svoje dvore. Takrat se le izredno veliko mladih fantov dalo kastrirati, da so tako zadovoljili užitke (pa ne samo glasbene) visoke družbe. To pa je bil tudi način lahkega in dobrega zaslužka, življenja na soki nogi in še marsičesa. Starši teh fantov so bili seveda ponosni, da so njihovi sinovi na dvorih in gradovih peli visoki družbi, ker so bili dobro plačani slavni. Kastrati so kmalu Dostaii nepogrešljivi na glasbenem podtočju. Nekateri glasbeniki so v svojih delih pisali vloge namenoma zanie Turneje italijanskih kastratov tudi zunaj italijanskih meja pa so prinašale tako r" n (in staršem) kot njihovim "menedžer-jem" velike vsote denarja in drugih materialnih dobrin Povpraševanje po njih je bilo izredno veliko in konkurenčno. Najbolj znana, popularna in slavna kastrata sta bila Gaetano Majorano z umetniškim imenom Cafarelli (1710-1783) in že omenjeni Carlo Broschi z umetniškim Imenom Farinelli (1705-1782). Za kompozitorjr Jeana Barja-mina Labordeja je Farinelli mel najlepši glas. ki je kdajkoll obstajal". Nekater pa so ga smatrali za "največjega kastrata vsega vesolja . Farinelli je živel 25 let na dvoru španskega kralja Filipa V. Tam mu ni manjkalo ne bogastva ne slave. Baje se Filip V. prej ni zanimal za glasbo, ob poslušanju Farinellija pa je dobesedno osupel n ga nagrajeval z zlatimi škatlami, diamanti... Italijanski kastrati so bili privilegirani tudi na dvoru francoskega kralja Ludvika XV. Ta je na svoj dvor v Versailles povabil C afere Ulja. Nastan I ga je v posebni, njemu namenjeni vili, kjer gaje streglo posebno osebje. Obda rova" ga je z zlato tobačnico. Na razpolago mu je bila kraljeva kočija, s katero se je prevažal okoli itd. Iz Versaillesa je Cafarelli odšel v Pariz, kjer je prepeval v louverski I -peli. Že Ludvik XIV. je imel na svo, ;m dvoru celo vrsto italijanskih kastratov. Posebno je oboževal kastrata z umetniškim imenom Favelll, tako zaradi n govega lepega glasu kot užitkov, ki jih je doživljal ob njegovem petju. Kastrata z umetniškim imenom Ba-nleri pa je tako ljubil, da ga je nagradil s številnimi beneflclji in privilegiji... Banieri seje celo zbal, da bi izgu_.. svoj lep glas, ki gaje Ludvik XIV. tako cenil, da seje zatekel po pomoč k svojemu zdravniku - kirurgu, ki gaje v mladih letih kastrlral. Imena zdravnikov, ki so kastrirali mlade fante, so morala ostati za vedno anonimna. Tako so se kastrati morali po opravljeni operaciji obvezati, da ne bodo nikoli :dali zdravnikovega imena. Zanimivo, da v Angliji takrat niso bili preveč navdušeni nad petjem kastratov in kastrati sploh. Povedali smo že, da so kastrati imt ženski in hkrati moški glas. Bili so mešanica moškega in ženske. Običajno so bili visoke pos tave. debeli, z nekaterimi de1, telesa podobnimi ženskim (prsi, vat, roke...) in so doživeli relativno visoko starost. Cenile in želele pa so sijih tudi ženske, kar je bilo nekoliko presenetljivo. Mučila jih je radovednost spolno občevati s takimi moškimi, zavedale pa so se tudi, da pri tem nimajo kaj tvegati. Prav tako je štev le moške zanimalo spolno občevanje s kastrati, ker so bili "nekaj posebnega'. Sčasoma so nekateri (predvsem filozofi tistega časa) začeli smatrati kastrate za "moške žrtve, ki sicer lepo pojejo, vendar brez barve glasu in vneme" in "najbolj dolgočasne igralce na svetu". Take e papež Klemerrt XIV. (1769-1775) prepovedal kastriranje. Vse bolj pa so se začele uveljavljati v petju 33 l keke ] ženske. Kljub prepovedi s strani cerkve, pa se je moda kastratov še ohranila. Tako se ve, da je Napoleon želel imeti na svojem dvoru sopranlsta Crescentinija, italijanski kastrati so močno navduševali Stendhala, Balzac je v svc noveli "Sarrasme" opisal, kako se je nek francoski kipar zaljubi! v kas-trata Zambinettiia. Tudi Gioachino Rossini je napisal številna dela za svojega priljubljenega kastrata Giovannija Battista Vallutija, ki je pel celo v milanski Scali. Zadnji znani italijanski kastrat je bil Alessandro Moreshi, ki mu je leta 1901 uspelo celo posneti gramofonsko ploščo (Monteverdljevega Orfeja iz leta 1607). kastrati so bili z ženskim glasom v moškem telesu, z obnašanjem, govorjenjem, mimiko, oblačenjem itd, prve javne keke. Baje je Casanova dopustil, da so ga osvajali. Sicer naj bi bil po zadnjih ugotovitvah Casanova nagnjen k moškim. Ker seje tega ustrašil in zbal, je začel osvajati ženske, daje tako nenehno dokazoval samemu sebi. da je "normalen". Aiberto 39 za vse tehno in digitalne pedre in lezbijke na 14400 bitih na sekundo Pedri v hiper kibernetične Ko sem na sestanku uredništva povedal naslov mojega naslednjega članka, so VS! prisotni in prisotne popadi i po tleh - od smeha, namreč. Pa stvar ni čisto nič smešna. Še zelo resna je. Navidezna reničnostje za nekatere vir visokega zaslužka, za nekatere sprostitev, za druge zabava. Po vrhu vsega pa še tole: vsi časopisi v Sloveniji so zadnje čase polni besed Internet, globalna vas, računalniške komunikacije.... zato te tudi pri Revolverju ne bomo pustili, da bi pozabil na te tako pomembne, preroške besede. Na vrsti je malo izobraževanja. Če imaš doma računalnik in telefonsko linijo, si h'*ro omisli še modem, kajti brez teh stvan ne boš mogel preizkusiti spodaj napisanega. Poleg modema dobiš tudi prave programe, ki ti bodo za začetek zadostovali pri vključitvi v svetovno vas. V naslednjih nekaj vrsticah se bom om< l na informacijske servise, baze podatkov in BBSe po svetu. Na začetku naj pojasnim nekaj pojmov. Najprej BBS! BBS (Su//et/ri 8oard System} ie nekakšna računalniška oglasna deska, kjer se premlevajo vse mogoče stvari od tega koliko orgazmov doživi zajček v svojem življenju, pa do popol noma resnih stvari, kako v Oknih za delovne skupine s programom Remote Access doseči, da bo modem začel delovati. Večina BBSov je orientiranih na računalništvo, ob-st?'i pa tudi nekaj takih, ki v svojem elel tronskem drobovju skrivajo "humanistične m osebnostne študije". To na kratko pomeni, da se na njih govori in piše o seksu. Največkrat so to heteroseksualnt knži in težave v postelji (koliko orgazmov doži^ ženska z moškim, koliko otrok imajo v povprečju ženske iz plemena...). Živ dolgčas! In če se človek tako sprehaja po tem hiper kibernehčnem prostoru, bere gay revije in Časopise, kmalu pride tudi do zanimive telefonske številke. V Ameriki! (Vmes pride nova, bolje plačana služba, zato da lahko pokriješ stroške telefona.) Roka ti ne da miru ir pokličeš 00-1-515-9456636. Nič, slaba linija! Gremo še enkrat. Ni taprava bitrost, pa še error correction V.42 moraš vklopiti. Gremo še enkrat. Modem izbira številko (če si eden trstih srečnežev, ki se jim številka začne z ena ali si priklopljen na digitalno centralo pokličeš na 080-8080 in naročiš, naj ti rireklopijo številko na tonsko izbiranje, drugače pa si obsojen na ure čakanja, medtem ko modem vrti in vrti številko). nekaj kratkih piskov in potem mučna tišina. Signal pol e po kabiu nekje pod Atlantikom mimo Titanika ali pa preko zemeljske satelitske postaje v Veliki Britaniji in potem preko satelita, ki mimo plava nekje v tihem vesoiju. med zvezdarr Na koncu pristane spet na Zemlji. Še vedno nič. Opa, saj zvoni. Modem na drugi stran» (nekje v lowi an Kaliforniji, srednji zahod morda) se oglasi, si izmenja začetne podatke z mojim In.. Sveta pomagavka. vsi svetniki tega sveta, pomagajte mi, saj me bo še razneslo od razburjenja. Pojavi se naslovna stran SBSa Imenovanega Free Moden1 Men. Registriram se kot nov [ digitalije ] uporabnik (naslova mi pa le ni treba napisati) in že se pred menoj odpre nov svet. Pedri vseh ras, starosti In poklicev hočejo komunicirati z mano. Počasi srčki, ne morem odgovarjati vsem naenkrat. Gremo lepo počasi. Ime: HardFucker, orientacija: gay, starost: 24 let, se mi zdi idealno, pa še 54% se ujemam z njegovimi željami po idealnem oartnerju. Ga pokličem in tip se noče pogovarjati. Izmenjava par besed (how are ya'? what are ya doin'?) in potem izvem, da je potreben 'm so fucking homy, what are ya wearing, handsome?). OK smo v navidezni resničnosti, cool. Povem mu, da imam na sebi tesno oprijete 501 in da nimam spodnjic (v resnici sem oblečen v zguljeno trenirko in spodnje hlače, ki si jih moram ob prvi priliki preobleči}. Ne verr. zakaj, ampak tisto s 501 je tipa očitno še bolj razkurilo. Začne vzdihovati in me sproti še vpraša, kako velikega Imam (še en falocentnk. ki goji kult ve'ikegi kur ca), pa kaj me najbolj vzburi, če imam rad trdo Igro. kakšno rit Imam in mu pride, reče hvala in se odklopi. Vse s hitrostjo 14400 bitov na sekundo! No prav, recimo, da je to Cruising in Virtual Reality (pecanje v navidezni resničnosti}. Gremo dalje Z mano hoče govoriti BeitMan. gay, 34 let, ujemava se 11%. "Prou, ampak srček, zdej bom pa jest tebe!' Najprej pozdrav, potem pa kot iz topa: "Jest sm pa dons tok potreben. Ena trda ritka bi mi tok prou prši a." Pa očitno tipu na drugi strani tudi. Pa ga vprašam [hočem se čimbolj vklopiti v tok) v kaj je oblečen, kako dolgega ima, če je rrušičast. pa kakšno postavo ima, pa mu rečem, da mi je prišlo in se odklopim (pravzaprav je ura že 3 zjutraj in mq tip je postal zelo hud in izklopil modem, češ. da ni mogel spati zaradi mene) Dn.gi dgfTob tO /fytraj "Moj tip je šel;v trgovino:: Jaz pr». ko! blrsik skočim i? Doste^e in zavrtim, ši^vi^^o mojih izračunih je¥v Ameriki ura nekje med 3. in 5. zjutraj. Na BSSn - vel ko l/uci. Smrtjo Lpnel% Rtder. bis4x. 18 §t, pišapismol vaietnoltiiu, s-katerim ie čavnokar imel navidešni sekL.Ne' Domo se pogovarjali. Pregledam se druge možnosti BBS,i. Mflke sem 3li$al. da se na BB^ih dobijo tudi raznasllkilel PoiziiaimoJ RetfWe, Utfrary. sliecfrtoflafc Jjlksfc so. Naložim dve, ker za naložiti eno traja okoli 5 minut (še sedaj ne veffV, Itako bom plačal račin, «TT J^ pa feko|neuani(fe|a). p es • nariiem s. tore, dvr slikic;, se olklopt» z BBSa, naložim Okna in si ogleaam sliki. uyyMAAUUUUIji! Trije tipi v račvse res-ior* pold ic gb nls«m cisto doume!,:; ampak mogoče Ircia eden gumija stoTirtSani-co, v navidezni resničnosti je možno vse!). Ma drug^ fjp < p.i Hikn'a tpa ne |osto#iska jama ali P6t6čka fjaka), dve roki ikaaJildo. 1 V«? V^/Vh»/ Na BBSih se običajno ne sme niti omeniti besed, ki bi jkakorkol spominke'rta spolnost. Na skoraj v|oh Je vgrajen poseben va rrtost rif, mefi a n i zil m, W h iks sedil vse v zvezi s spolnostjo, organi, po-lOžaf ;r, kar je 0 takih *grdi[T re*. Taki. i_II_J l_I I l_It BBSi so Običajno povezani mea sabo in si lahko izmenjujete elektronsko pošf* i uporabniki po vsem svetu. Na teti tudi ne boste našli kakšne slike. Hetero še mogoče na kakšnem pozabljenem direktoiiju, homo pa niti v sanjah, mogoče lezbične. ki služijo vzburjanju domišljije hetero moških. Tis+ drugi, na katerih je dovoljeno vse, pa omeju jejo pristop svojim uporabnikom tako da moraš biti star najmanj 18 ali 21 let, Če se hočeš priklopih gor. BBS te ob registraciji vpraša, koliko si star in če odgovoriš pravil no, se lahko registnraš, drugače pa "Čao, Miki! Se vidiva čez XX fet." in te odklopi. Naslednji korak je Internet. To je svetovno rač, lalniško omrežje, ki omogoča dostop do različnih baz podatkov in informacijskih servisov. Na Internetu lahko najdete dobesedno vse, tudi slikice (take bolj nedolžne). Nekateri ga imenujejo tutii smttišče računa niš ki h podatkov. Priklop nanj pa nI več tako enostaven. Še vedno potrebuješ računalnik, modem in telefon. Kar ni enostavno, pa je telefonska številka "at, skozi katera lahko vstopiš v Internet. "Čaki mau, tip. O čem pa ti pišeš? Telefonska številka vrat? Moja vhodna vrata nimajo telefonske, paje tud še nekt časa ne bodo mele!" Vrata se v računalniškem žar gonu reče računalniku, na katerega pokličeš in od tam dobiš dostop do drugih računalnikov po vsem svetu in ti hkrati ni potrebno poznati telefonske številke tega drugega računalnika, ampak samo njegovo ime. Ljudje "slovimo" pp iznajdljivosti. In, našel sem ta čudežna vrata v Internet, pa še zas-t:>H k:> ,'če ima «<1o ob Tem aauciac^o na Aticé v čudežni dr-h:':, mu ne f:am§rim)l Najprej Wstaoil vodiča. Paf:ga nI, Zato pa so tukaj najrazličnejša orodja, ki olajšajo delo z J-lcTetom (FTP. Gvoncf, Arrive. WW -World kV/íip Web, Veranear Vse to so ^računalniški programi/ki ortogoéajo,: da ss s klikom na miškin gumb sprehajate po ra-funalriKoh'po vsen svet.j. f"""' i "Dej I tip. Vrata. Vfata. I^e 3t> vraia?"iTa vrata'obslijajo na obeh Univariate in vseh fakultetah v Sloveniji, ali pa v kakšnem podjetju, katefega 'aínraipií;' sn ur^ljuce'ii "a Internet. Drugale pa stane dbstép dO Interneta K)0 mark neNnesec in se promet zaračunajo (to pomeni, da več ko bereš. več a'aías». pa';je navda/'« 'esrií'osti konec T. s; 't '.00 malt na lessee mora bili ČiStO praiíití. Ppd'etji. ¿i Sí; iiKvS'jaia S komercialnim Internetom sta Quantum in NIL v Ljubljani. / " '"I ' ÍNa ur ver/ je dfc>sto| zastonj, fe tipa ki úé¡e "dovoljenja za d6slop"dt> untveríüetne mreže, moraš očarati in prepričati, da si mladi ra-'¡skdvalec;!(pa,'fié Vazfskuješjiaivi- ce/no resničnost) v kotcerr laboratorijev rva-.fakulteti in rnj»)r*> ,e irnet ¿asabo sakš nega profesorja, ki bo podprl tvoje trditve. To ¡iS, (#§111 snio ilostofr dč ihte meta. si s if h n j O o o r~*\ m a r~\ Najprej poiščemo vse besede gay po vseh računalnikih na vsem svetu. To bo trajalo par dni. Pa ni. Izpiše mi jih v pol minute. Kot rezultat dobim naslove računalnikov, ki imajo v svojem drobovju nekje tudi prostorček za gaye, Začuda je to vsaka univerza v ZDA in Avstraliji. Tu lahko najdete različne naslove še bolj različnih organizacij. Gay Students Campus (IMENA IN PRIIMKI IN NASLOVI gay študentov / študentskih domovih - frajerji si pa upajo). Gay Studies Gay Teachers And Students (vse z Imeni in priimki, Gay Campus Informbiion. Ampak stvar ni zanimiva, ker vseh teh ljudi ne poznam. Kot sem že omenil, nekateri Internet imenujejo smetišče podatkov. Ta d na različnih računalnikih najdemo podatke, ki so stari tudi 5 let in prav neuporabni. Nekaj zanimiv ,i naslovov računalnikov pa je: vector.casti.com, www.otJtnght.com, ctari. news, gays in server.berfttey.edu. Če se boš kdaj sprehajal oo Internetu, jih vsekakor obišči. Na računalniku v Avstraliji (www.geko. com.au) sem našel besedilo, ki opisuje, kaj pomenijo rutice različnih barv v levem ali desnem zadnjem žepu kavbojk. Zanimivo, vendar na žalost nič več aktualno. Poleg tega pa še cel kup naslovov organizacij po vsem svetu. Na Internet je priključeno praktično vse, kar ne leze. Če poznaš ime avtomata za Coca-Colo all Pepsi, ga lahko iz Slovenije s pritiskom na gumb pripraviš do tega, da ti podjrl eno aH dve pločevinki. Problem je samo v tem, da ti te pločevinke potem ne kor.stijo, ker si prvič v Sloveniji, drugič pa ne veš, kje je ta avtomat postavljen. Lahko da je v središču Pentagona ali pa kakšnem od boga pozabljenem mestu na ameriškem srednjem zahodu. Pločevinke se pač še ne da poslati preko modema. Žali Mogoče v prihodnosti, ko bo hiper kibernetlčni prostor navidezne resničnosti standardiziran. Dolgčas. Kje je pa seks? Prav. V hiper kiber-netičnem prostoru navidezne resničnosti sem našel novo, resnično telefonsko številko 00-1-415-7038200. Ime BBSa je Eye Contact. Pokličem. V Ameriko, vaijda. Ta BBS pa ri čisto nič prijazen. Poleg vseh podatkov o sebi, moram napisati tudi, kako bom plačal usluge servisa. Pravih 50 ameriških dolarjev, ki jih moraš plačati s čekom ali kreditno kartico. Če ne plačaš v 14 dneh, te zbrišejo. Šok! Stvari postajajo preveč resne. Telefonski račun bom že nekako plačal, ampak 50 dolarjev pa ne dam. Vprašam prijatelja, ki je maher za računalniške igrice, kako lahko prelisičim BBS In vnesem podatke, da sem vseeno plačal 50 lolarjev navideznih 50 dolarjev kredita. Še en šok! BBSa ne moreš prelisičiti. Iščem naprej, Dolj poceni variante. Najdem in pokličem 00-1-716^734070 ali 00-1-7167741111. Naslovna stran MULTICOM-4. Amerika! Odtipkam svoje ime In priimek, naslov, telefonsko. Na koncu še Izvem, da je to za danes vse in da moram počakati, da me preverijo. In konec. Računalnik me je odštekal od navidezne resničnosti in me postavil v pravi svet. Pokličem še enkrat. Prijavim se in še enkrat. "Hvala da ste poklicali. Dokler vas ne preverimo, ne morete dostopatl do našega servisa." KONEC. Uniči me čisto taprava realnost. Ura je 2:15 zjutraj (spat sem še! malo pred polnočjo), ko zazvoni telefon. Kaj, kdo, kje, za kij, a je že jutro? Ne nil Dvignem slušalko, se počasi prebudim iz svoje navidezne resničnosti in zaslišim simultano dva glaso- va, ki se dereta v slušalko. Eden: "MULTI-COM-4, MULTICOM-4!". Drugi: "Will you accept the charges? Will you accept the charges?" Moral Najbrž je samo napaka v mojih stikalih, procesor ne deluje v redu. To je samo mora! Ampak oba glasova še vedno vztrajata. Potem mi pa prebije! BBS me preverja. "Operator, yes ! will accept the charges." Ne vem zakaj sem to rekel, najbrž sem v navidezni resničnosti jvnokar dobil neomejen kredit dolarjev. Tip me vpraša, kako mije ime. Mu povem. Kdaj sem rojen? Mu povem. Kakšno ime sem si izbral na BBSu? Mu povem. In reče thanks in se odklopi. Jaz pa naza, t svojo navidezno resničnost, od katere me ne more odklopiti nihče. Ha, pa sem vas! Zj.traj pa spet kruta realnost. Pa si zavrtim film nazaj in n še vedno ni jasno, zakaj sem rekel, da bom prevzel stroške. Račun PTTja pa še vedno ni prišel in jaz imam minus na svojem tekočem računu! Mogoče v kratkem odkrijem številko bančnega računalnika in moje stanje se bo v hipu popravilo. Vse v skladu z navidezno resničnostjo. In še nekaj čejev. Če imaš kakšno vprašanje, čutiš potrebo po kreativnem pisanju ali pa si semo potreben, mi lahko pišeš pO navadni pošti na naslov uredništva Revolverja. Vsi omenjeni BBSi so v Amerih . Če kdo pozna kakšnega v Evropi, naj mi sporoči njegovo štev ko. Če bo letina dobra, če bodo zreli pogoji, če bom nehal bloditi po navidezni resničnosti, se lahko kaj kmalu zgodi, da nekaj podobnega ustanovimo tudi v Sloveniji, že zato, da bo PTT račun nižji. Digital Queer (Digitalni peder) I dlgitali } 41 / moda ] O b s e d eno s t obllko^i Calvin Klein, Na kaj pomisliti ob imenu Calvin Klein? Na modele v ozkih spodnjicah, parfum kot je Obsession (Obsedenost), raztrgane kavboj-ke... Zagotovo pa nihče več ne pomisli na Calvina kot plahega moškega iz Bronxa, ki je čez noč prerasel v oblikovalca - zvezdo. Mož, ki je ustvaril tastno blagovno znamko, je svojevrstna mitologična inkarnacija ameriških sanj. Vsebina knjige o Calvinu Kleinu: njegova biseksualnost, divje orgije z modeli, uživanje drog, posebne poslovne metode, nesramno kopiranje Yves Saint Laurerrta, uničen zakon - skratka vsi tisti elementi, ki pritegnejo kar največje število bralcev in dvigujejo naklado v vrtoglave Številke. Avtorja Staven Gaines In Sharon Churcher sta po večletnem zbiranju gradiva in več kot tisoč Intervjujih junija odsllkava samo intimnih trenutkov iz Cal-vinove spalnice, ampak opisuje tudi njegove prijatelje, mogočno "žametno mafijo", kliko nekakšnih superlomih gay manageijev. POGLED NA POŽELJIVE MIŠICE Čudež? Calvin Klein je živa legenda, ameriška ikona, edinstveni modni oblikovalec svetovnih razsežnosti. Njegov imidž in izdelki: mlačna erotika. Že leta 1982 je stekla prva reklamna kampanja s fotografijami Brucea We bra Agresivno je i Ija vi i a poželjive nišičaste modele. Seveda niso pozabili na žensko modo. Brooke Shields v tv s potu: Veste, kaj je med mano In mojimi kalvinka-mi? Nič! Kljub temu pa je ostal Klein stno-H rim za moške spodnjice. V gay krogih so post a I e d e i 1993 pripravila rokopis za biografijo z naslovom Obsession. Ni potrebno dodajati, da je bilo pričakovati nov bestseller, saj knjiga * 'uniforme", prav tako tudi med heteroseksualct. Seveda, saj sta jih med mnogimi drugimi nosila tudi Marky Mark in Marcus Schen ken berg SLADKI VONJ USPEHA Po končani High School of Aft and Design in obiskovanju Fashion institute of Technology je Klein pričel delati pri nekem konzervativnem podjetju za proizvodnjo plaščev. V nočeh in ob vikendih pa je ustvarjal svojo kolekcijo, imenovano "Ženska moda v nevsiljivih krojih In barvah". Leta 1968 je s prijateljem Barryjem Schwartzem ustanovil majhno firmo. Kmalu pa je sledilo tudi srečno naključje: v nadstropje hotela York, kjer je bila Kleinova šivalnica, so neko noč pomotoma začeli prihajati gostje namenjeni na neko zabavo. Postal je opažen in kmalu začel dobivati ponudbe za modele, vredne tudi po 50000 dolarjev. Po uspešni predstavitvi postane slaven, njegova firma pozna samo še vzpone. Po poslovnem uspehu pa pride v krizo njegov zakon z Jayne. Calvin se kmalu znajde povsem nepričakovano v gay krogih. Da prosto pot svoji seksualni bivaienci In začne afere z moškimi. V sedemdesetih letih je njegov posel pravi boom, je odkrit pristaš disco scene, noči preživlja v klubih, omamljen 2 vodko, kokainom in lepimi telesi, kupi si hišo v meki gayev, na Fire Islandu, in je vključen v "žametno mafijo" kot rijen ekskluzlvni člen. Ves svet blagoslavlja Calvina Klelna: on je mlad, lep (z operacijo s jdstrani akna sto kožo, s fltnessom postane mi-Šičast) in nezaslišano uspešen (njegov jeans, moške kolekcije, seksi spodnja perilo in parfumi povzročajo višek navdušenja). Ugrabijo mu tudi hčerko Marci. Pri njenem reševanju je obstreljen in ta afera ; povzročila še večjo prodajo izdelkov njegove blagovne znamke. Kljub cvetočim poslom postaja Calvin vse bolj nesrečen. Večkrat ponuja svoje srce razi n heterosek-sualnim modelom in rise 'em, ki ga predvsem izrabljajo. Sanja o družini in harmoniji. rpi tudi zaradi pro m i s ku ¡tete gay scene, v katero je vključen in ki ga prav tako izrablja. PREOBRAT Preneha z drogami in shujša Pojavi se strah pred aidsom. Jeseni 1983 se zaljubi v Keily Rector, asistentko pri oblikovanju v njegovi firmi. Tri leta kasneje se poročita v Rimu. Imidž blagovne znamke se začne spreminjati. Obsedenosti sled Večnost (Eternity). S plakatov veje sreča, družinskost In otroci. Nič več agresivne seksualnosti kot pri že pojenjajoči ampanji za Obsession V reklamah za spodnjice prevladujeta predvsem čistost in opolzkost. Seveda pa ne pozabi na homoseksualce. Postane aktiven v gay politiki, organizira dobrodelne prireditve in ne obnovi pogodbe s homofobičnim Marky Markom. Calvin Klein ostaja uganka, ki jo v celoti niti biografija Obsedenost ne predstavi. Je on res blseksualen In srečen v zakonu s Kelly? Je Kelly Klein samo fasada, pod katero se skriva njen homoseksualni mož? Calvin Klein ostaja nekronani kralj ameriške modne Industrije. Vse ostalo pa, brez komentarja. D.R. Nekega dne bom povedal luni zgodbo o igri solz... VSE TE NEGOTOVOST ts, cn MF Tfll ¡KO PASA PRIKLENJALE K TLOM... _ NE MOREM RECI, DA SEM NAŠEL ZDRAVILO ZANJE. A ZDAJ JIH VSAJ POZNAM NZATO NISO VEC TAKO NEOMAJNE... Včasih mu težko poglede i v oči. Izmikam pogled. Ne vem, če On to opazi, če občuti moje nelagodje... Včasih si želim, da ga nikoli ne bi spoznal Ali ga vse 1 niko /eč ne bi videl. Kakšne misli! Kakšne želje! Včasih mi je prijetno v njegovi družbi, a ne morem se izogniti nečemu, kar nima imena, a j posledica tistega, kar se je med nama zgodilo tisto jesen. Je to ostanek prevarane ga prijateijstva? Je to na pol mrtvo čustvo, ki še v zadnjih življenskih vzdihljajih včasih udari tako močno, da ne morem kontrolirati misli in besed, ki ji jih izrekam? Je to zgolj moja domišljija? ON Zgodba, ki vam jo pripovedujem, je stara leto in pol. Svoj uvod je, kako konvencional-no, doživela ob pijači On je bil prvi gay. ki sem ga spoznal, in to je v meni od vsega začetka, od dneva, ko sem zvedel, da je gay, vzbujalo neka nenavadna, nova občutja. Moja podzavest se je z mojo drugačnostjo očitno sprijaznila veliko prej, preden sem to priznanje dovolii svojim mislim in deianjem. Trikrat ali štirkrat sem mu že hotel zaupati, da naju združujp isti 'problem', a okoliščine tega niso dovoljevale ali bolje rečeno, ko ji bilo treba skočiti v vodo, sem ostal na bregu. In potem je prišel tisti zadnji september, ko sem, opogumljen z nekaj hlapi alkohola, le izustil, da 'mislim, da sem tudi jaz gay'. Ne vem, kaj sem pričakoval, izliv sočutja ali kaj takega, a on je le reke! , 'da to Že ve, oziroma se mu je tako zdeio'. In tako sem svoj pr coming out naredil prej, preden sem sploh vedel, kaj je to. Že naslednji trenutek sem omahoval, rekoč, da nisem čisto prepričan. "Če nisi čisto prepričan * je rekel, "potem si." In tako meje zapečatil za gays. V naslednjih mesecih sem 1 moje priznanje neštetokrat obžalov . Življenje je kar naenkrat postalo toliko bo t lakomplicirano. Potreba po pretvarjanju se je radikalno povečala. Če sem še včeraj bil 'normalen', sem se že naslednji dan počutil kot grdi raček. Predvsem sem mislil, da mi zdaj na čelu piše, da sem gay. Stupid me! Kaj se je med nama zgodilo v naslednjih mesecih, si veijetno ^hko predstav ate. On je imel probleme s svojim tipom in jaz, neizkušen In sramežljiv novopečeni gay, sem bil kot mana iz nebes. Nikoli ne bom pozabil njegovega prvega dotika. Naj se sliši še tako poceni in izrabljeno, ampak to je bil verjetno neponovljiv občutek. Zanj je bila to zgolj rutina. Šele pozneje sem sprevidel, da je t d vse skupaj le umazana igrica katere nesrečni junak sem lil jaz. Priznam, zacopal sem se kot še nikoli v življenju ... veijel sem nje govim besedam, da n ima zelo rad. In jaz sem ga imel zelo rad. Še zdaj ga imam, a drugače. Nikoii več si ga ne želim deliti s kom drugim. Ne njega, ne kogar koli drugega. Vsaka šola pač nekaj stane... Ko sem sprevidel, d; vse skupaj le igra, sem se počutil izrabljeno. Morda je prav to ohranilo najino, ne bom rekel prijateljstvo, ampak koleglalni odnos, ki je vseeno več kot to. ONO Nedeljski Roza disko je bil naslednji korak v mojem gay lajfu. Še danes ne vem, kako sem zbral ves pogum, da sem se pri pehal do Ljubljane in nisem obrnil že sredi poti. V trebuhu me je zvijalo, imel sem občutek, da grem na izpit in ne na zabavo. Smisel mojega prihoda v K4 niti ni bit v zabavi, ampak predvsem v premagovanju samega sebe. Že na vhodu, ko sem kupoval karto, me je izdal mo, glas. Mislim, da sem celo zardel, kar se l tati] mi skoraj nikoli ne zgodi. Na sebi sem občutil poglede drugih gayev in prepričan sem bil, da vsak ve, da sem nov, in da me je neskončno strah. Moj prvi obisk nedeljskega K4 je trajal slabo uro, drugi se je končal v postelji. Brez komentarja! □NA Minilo je že skoraj leto od mojega uvodnega coming outa, ko sem naredi! drugega. Spet ob pijači! Ne vem več, o čem sva se pogovarjala s sošolko, a na določeni točki najinega pogovora sem začutil, da ji lahko zaupam. In sem tudi ji. Začudenje. Rahla neprijetnost. Neobvladanje nove situacije. In pismo, ki sem ga dobil čez nekaj dni. Z njeno privolitvijo ga sedajle delim z vami: "V meni vre... tok misli noče nadeljevati večnega napeva vsakdanjosti. Enostavno to želim izvreči in se znebiti te tesnobe. Moram napisati. Ne vem, če mi bo uspelo... Želim da veš, da si v meni prebudil neka nova čustva in občutek. Zdi se mi, da to, kar si mi zaupal včeraj, ne more biti nekaj, kar bi šlo neopaženo mimo mene. Še zdaleč ne! Priznam, bila sem presenečena in nisem več, s tem sem se sprijaznila, grizejo pa me črvički drugih dvomov. Če sem iskrena, dvomim predvsem vase! Najprej sem celo pomislila, da je to le ena od tistih grdih šai, pa se mi je zdela zate le pre-poceni in sem se morda samo zato vzdržala pripomb kot so: 'A dej ne seri, ti me k'r zaje-bavi...:. Zdelo se mi je pač, da premoreš toliko dostojanstva, da dopuščaš drugačnost, Pa vseeno mi ni bilo nič jasno. Situaciji , ki so mi čisto nove, se mi zdijo ali smešne ali pa se jih ustrašim. Torej, zame je bilo to prvič. Poznam ljudi in celo nekaj kolegov je med njimi, ki so homoseksualci, pa vseeno mi tega ni povedal nihče od dotičnih ljudi. Sprejela sem jih, le zakaj jih ne bi? Razlika je le v tem, da ne vem, če oni vedo, da jaz vem (precej zakomplicirano). Torej jaz se pretvarjam, da ne vem itd. Eno samo pretvarjanje nas je! Ne vem sicer, kam to pelje, pa vseeno... Najin odnos pa je v primerjavi s temi postavljen na glavo. V igranju sem zverzirana, tu pa... postavljena sem pred nalogo, za katero ne vem, če jo bom uspešno rešila. Želim se obnašati do tebe tako, kot sem se do sedaj, saj menim, da se je kvaliteta najinih odnosov celo poglobila. Zaupaš mi in to mi veliko pomeni. Res! Vedno sem bolj cenila ljudi, ki so mi povedali, če so mi imeli kaj povedati, čeprav nikomur najbrž ni (bilo) prijetno v tistem trenutku... Ker si želim (zelo), da bi se do tebe obnašala, ne glede rta tvojo spolno usmeritev, prav tako kot prej, in o tem konkretnem odnosu tudi veliko razmišljam, mislim, da se mi bo prav zaradi (prevelike) želje morda prav ogabno ponesrečilo. Rešitev vidim ie v sprostitvi oz. če povem drugače, prepričati se pač moraš da je situac i čisto normalna, da recimo re-tiraš pesmico Polžek pred lastno pojavo v ogledalu in ne na p jslavi za dan žena pred celim tropom mam. Če to povežem še z mojim problemom - zdi se mi precej bolj zakornplicirano, Če ne celo, da je moj samonasvet precej neustrezen. Postavljena sem pred drug problem - igrati ali ne igrat1. Vem, pa se delam, da ne vem in ti veš, da jaz vem (saj si mi sam povedal), pa se vseeno delaš, da... Zelo teško mi je, ker vem, da stojim pred tehtnico in bom morala postaviti nanjo tudi svoja dejanja in ne le besed. Čaka me kar velika preizkušnja. Morda bom ugotovila, da pri oznanjanju enakosti, tolerantnosti... samo bietiram, ker je to pač 'in'. In če se tehtnica prevesi na pravo stran bo zame pristanek na realna tla še bolj trd in boleč. E no zagotovilo, ki ti ga lahko ponudim sedaj, je to, da se bom trudila po svojih močeh, da bi tvoj pristanek ne bil tako zelo grozen. Včeraj sem jokala za(radi) tebe, ampak zato, ker se je v meni nabralo toliko srda namenjenega naši 'demokratični' družbi. Hudo mi ni bilo zato, ker si v nekem določenem vidiku drugačen od drugih, ampak zato. ker vem, da se boš moral za to drugačnost, ki je vsekakor kvaliteta (le kdo si želi biti le ovca v tropu ovac?), še prekleto boriti in vem, da ti ne bo lahko. Želim ti, da to svojo drugačnost vzel čisto za svojo in jo malo tudi izkoristil - zato. da h ti bilo v posebnih trenutkih kar najlepše in da ti ne bi bilo žal za povprečnostjo. Saj veš, da se je potrebno za posebne zaželene, lepe, plemenite,... stvari v življenju tepsti, pa tudi odpovedati se je potrebno marsičemu na ta račun. In le, če se prepričaš, daje vedno toliko odpovedovanja, ti bo najbrž lažje doseči cilj. Nekateri trpijo za lepoto (by the way: odstranjevanje dlačic z Epilady je hudo boleča zadeva, ampak se splača potrpeti), drugi za avto in tretji za ljubezen (ne glede na spol). Torej če se obeta užitek... zakaj ne? In nenazadnje, nič kar je človeškega, mi ni tuje." Wow! Kateri gay ne bi bil vesel takega pisma? Človeku res vlije samozavest. In to dvojno porcijo. □NI Vseeno so se v naslednjih mesecih še vedno pojavljala d-moi obdobja, In potem je prišla Philadelphia, nova poraja samozavesti. Prav temu filmu se imam zahvaliti, da sem zmogel še tretji coming out. Coming out pred (nekaterimi) prijatelji iz kiape. Con ng out, ki sem se ga najbolj bal. Prva žrtev' mojega coming outa je bi! Urban, Tisto popoldne me je s svojim avtomobilom peljal na faks. Poslušala sva glasbo iz Philadelphie in prav zato sva se verjetno začela pogovaljati o pedrih. "Nič nimam proti njim, samo da mane pustijo pri miru," je rekel. Ja, ja, to vem, ampak kako boš reagiral, če ti jaz povem, da sem jaz eden izmed njih? "Ali poznaš koga? Pedra mislim,' sem vprašal. "Ne. Ti poznaš enega, a ne?" "Ja," sem odgovoril. "Pa ti ga tudi." Izraz na njegovem obrazu je zahteval obrazložitev moje trditve Brez omahovanja sem izustil tisti dve besedi."Jaz sem." "Kaj? Ti si peder?" je bil začuden. "Ja." "Ne me zezat." "Res sem," sem ga skušal prepričati "Ne verjamem ti." "A misliš, da bi se norca delal iz take stvari?" Tišina. Ni mi verjel. In kako je zardel! Prav nerodno mu je bilo. Nekoč pozneje mi je rekel, daje misli!, da ga bo vrglo iz avtomobi-lč "Še vedno ti ne verjamem, a če si, o tem ne želim govoriti." In tako je ostalo. Mislil sem, da se bo novica .«nalu izvedela, na to namreč prežijo ljudje v mestu Gogi, Naslednje tedne sem spet imel občutek, da mi na čelu piše, kdo sem. A Urban je, kolikor vem, novico zadržal zase. Še pred enim prijateljem, pred Aljošo, sem naredil coming out. Vsi drugi so vest o mojem gayevstvu prejeli neposredno. Aljošaje moj najboljši prijatelj že od šestega razreda osnovne šole. V julijski vročini sva zavila na nekaj osvežilnega. Mislim, da se še nikoli nisva pogovarjala tako odkrito kot prav takrat. Ha, še zdaj mi gre na smeh, ko se spomnim njegove zgodbe o tem, kako je mislil, da je njegova punca noseča. "Kaj pa ti, misliš kaj na punco?" me je vprašal. Že takrat sem mu hotel povedati, a sem zavlačeval. Ne vem, kljub vsemu sem mislil, da mu toliko le ne morem zaupati, Spomnim se, daje ob neki priložnosti rekel, da pedri le niso čisto normalni. "Ma, ne. Ne vem, če sem pripravljen na kaj takega. Nisem še sreča! prave," Bluziš, Roman, sem si dejal. Zakaj mu ne poveš? Saj je tvoj najboljši prijatelj! pogovor se je oddaljil od seksa in punc. Mislil sem, da sem tudi to priložnost zamudil. nekaj mi je dalo moč, da sem pogovor spet speljal "na prave tire". Povedal sem mu da sem gay. Povedal sem mu celotno zgodbo. Ni mogel verjeti, da se je vse to dogajalo pred njegovimi očmi, in da tega ni opazil. Takrat sem spoznal, pravzaprav sem začutil, da sem se tudi jaz motil in žal mi je bilo, da tega nisem najprej povedal njemu. Čez nekaj tednov mi je povedal, daje "tisto" povedal tudi svoji punci in da me sedaj, ko sem mu vse to zaupal še bolj spoštuje. Sreča? Naključje? Pretvarjanje? Iskrenost? Kdo bi vedel, pomembno se mi zdi le, da jih nisem izgubil, ker so mi in mi veliko pome -jo. JAZ 0 nadaljnjem coming outu ne razmišljam. Skoraj vsi, ki mi vtem življenju kaj pomenijo, vedo, da sem gay. Sicer pa kaj, kako in s kom počnem "tisto", ne briga nikogar. Konec koncev, nihče mi še nihol ni zaupal, da je on/ona heteroseksualec/ka. In če se to zgodi, mu/ji tudi jaz povem, kaj sem. Po svetu še vedno hodim sam, brez prijatelja. A oči imam odprte in iščem. Upam, da kmalu najdem. Življenje konec koncev niti ni tako brezvezno. Enjoy it! Roman 44 [lajf] So stvari, ki mi nudijo več užitka kot TRAČARJENJE Okužba z virusom HIVje smrtno nevarna NE ZATISKAJTE SI OČI, NATAKNITE SI KONDOME! AIDS INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE INSTITUTE OF PUBLIC HEALTH OF THE REPUBUC OF SLOVENIA Dejan Nebrigič Lavirintski rečnik ili pacifističke mrvice [III] PISMA (P)0 WILDEU [odlomek] BOČICA ZA NAŠEG PRIJATELJA Dragi B-er D. meje učio da živim, da se radujem životu, da uživam u j j pijanstvu i "drogama". On me učio da dišem, da se osečam slobod-! no, i ja sam sa njim - naravno samo nekoliko puta, samo dobro "uraden", totalno high, i samo kratko - zaista bio Slobodan, zato što je medu nama dvojicom - tada u tim trenucima! - zaista postojala . "interakcija", zaista smo uspevali da komuniciramo, da "razmenjuje-mo" emocije, dodire. Ja sam tako uspeo da sa njim. ili uz njegovu j pomoč prevazidem svoj strašni autizam. i zato sam mu beskrajno S zahvalan, za taj "nauk", za taj moj beg od sebe, za tu oslobodenost, \ kao i, naravno, za "ono malo nežnosti što mi je pružio" (kako sam kaze) - nežnosti lažne, ili istinite, svejedno. No. ono što je najvažnije - tada i samo tada - D. me naučio da volim, da saosečam sa Ijudf-ma, ili, tačnije rečeno, da saosečam sa Njim (bilo mi je, ah. teško J čak i kada je njega boleo zub). A ja sam do tada tako retko, baš j retko, znao patitî zbog tude patnje. retko sam percipirao tude emocije, retko ib proživljavao sa drugima... Pored ljubavi, Wilde, kao 4 največu vrlinu veliča saosečanje; kaže da se saosečanju naučio u zatvoru. Čudno je da sam ja saosečati sa drugima naučio baš kada sam bio najviše Slobodan, kada sam najdublje disao. Ali. dragi B-e, ni disanja ni slobode, ni trunke radosti više nema u mom životu. | Nade ponajmanje i smisla. I. verovatno, više nema ljubavi - ne samo iz ideoloških razloga, bolj ljubavlju odbijam da zovem. Progutače me vakum, ugušiču se. nestaču, neče biti nijednog traga moje egzistencije. mog bistvovanja na ovom svetu. Bojim se smrti. Bojim se da se nikada neču naviknuti na bol. A tako je - avaj - uza-ludno od bola bežati. Baš kao što je uzaludno tražiti ljubav tamo gde je nema. Ja • što je najstrašnije - nišam siguran da li još u mom srcu ima ljubavi. Ako je saosečanje sa patnjom ljubljenog nekakav indikator ljubavi, onda ču biti ulovljen u strsšnu zamku, najstrašniju od svih zamki - u pogresno definisanje pojmova, osečanja i stanja. Eto me gde več gazim egzaktnost misli, egzaktnost rečenice Postajem li bezosečajan? Posebno u našem dobu, na ovim "našim" prostoiima, ljudi su izgu bili puno od i iz svojih nekadašnjih života (R. bi rekla bivših života): ljubavi. prijateljstva, domove... Počnem li da otvaram hitchcockovske bočice sečanja, i ja ču ponovo proživljavati svoje gubitke, a drugih se gubitaka, do gubitaka prijatelj(ic)a ne sečam. Jednom mi je D. rekao da nikada ne bi mogao da voli bez mirisa, doslovno tako. I jedna moja prijateljica, mlada senzibilna glumica, rekla mi je da uvek pamti mirise, najpre mirise. Mnogi misle, a i ja sam do skoro tako mislio, da sam ja "vizuelni tip", da pamtim slike. Ali. sada mi je sasvim jasno da su i mirisi. kao i te slike, zapravo, samo naše asocijacije, movensi što nam, dok otvaramo bočice. samo pripomažu da se setimo jedinog što ljudska duša pamti - da se setimo emocija, naročito emocija koje su nain izazvali ljudi koje volimo. Kada si se zimus vratio sa jednog puta. D. i ja smo ti na kompjuteru (na Alarm Clocku) napisali DOBRO NAM DOSAO, DRAGI PRIJATELJU. Ubeden sam da smo sva trojica tada osečali isto - da tako banalno kažem sreču da smo zajedno. Nas trojica. To je ta interakcija, saosečanje, ta božanstvena razmena emocija o kojoj sam ti govorio na početku ovog spisa. To sam ja spakovao u bočicu svog sečanja. Imam čitavu poliču sa bočicama, rekla bi Bezimena u Hitchcockovoj Rebecci. Ali ja više nemam nade da ču takve divne bočice emocija moči da slažem na moju poliču, da ču imati s kim da ih delim. Tako bih voleo da ovoga časa na tastatun stisnem ALT, zatim OPTIONS zatim ALARM CLOCK, zatim napišem MESSAGE: DOBRO NAM DOŠAO DRAGI PRIJATELJU - DUŠAN & DEJAN, ali na ekranu se pojavljuje ono što sasvim ubija moju nadu, nadu da čemo zajedno. nas trojica zajedno, proživeti nešto slično - na ekranu piše DATE NON VALID. Ja, jednostavno, ne znam kada češ se ti vratiti, ne znam da li čemo D. i ja tada biti ovde, da li čemo biti zajedno. No najviše me užasava pomisao da. čak i kada bismo taj datum znali, čak i kada bismo opet bili zajedno i čitali istu poruku - više ne bismo osečali nista, ili, u svakom slučaju, ne bismo osečali isto, ne bismo eto da po-ko-zna-koji-put ponovim isti termin - s a o s e č a I i jedni sa drugima. Treba li onda uopšte pamtiti, treba li puniti bočice sečanjima? Da li je to sečanje teret? Trebamo li bočice otvarati? Mirisati? Sami? Ili sa nekim drugim ljudima? Sve što sam ikada napisao - naravno, ne samo konkretno opisujučr ono što mi se dogodilo svi ti objavljeni i neobjavljeni moji tekstovi. proza, pesme. a naročito pisma, jesu moje bočice u koje pakujem svoje sečanje. Jedna od jako bitnih bočica na mojoj polici jeste sečanje na tebe, na naše prijateljstvo, na tvoje i moje i D-ovo prijateljstvo. München, gay prestolnica Bavarske je mesto, ki nam je znano. V Muenchenu sem preživel dve leti In pol In spoznal, da je biti gay tam lepo. Rad pa bi se, preden vam opišem moj vsakdan, vseeno malce ustavil ob zgodovini tega mesta in okolice. To zares lepo mesto se je razvilo iz več vasi. Zaradi centralnoevropske lege sta se začeli razvijati trgovina in obrt, kasneje, veliko kasneje pa tudi osrednja tržnica Socialistične federativne republike Jugoslavije. Pri tem je celo ostalo, čeprav te državne tvorbe ni več. Posledica dobrih kupčij je bila ta, da so se tam nastanili tudi "višji sloji". Kakšni, se boste vprašali. Naše sestre! Odpirale so rezidenco za rezidenco. Gradile paviljone, t.i. Lustschloesser, v katerih so Imele že tedaj zelo burne zabave j mladimi fanti. Prednjačil pa je seveda kralj Ludwig II, ki sije omislil marsikatero zabavico. Njegovo veličanstvo je bilo v idejah do dandanes nepremagano in nedoseženo. Še danes se Bavarci radi spomnijo njihovega veličanstva, ;i ni imelo na umu vojn ampak raje zabavo. Nekoč smo se takole pogovarjali o kralju Ludwlgu. Presenetilo me je, kako Bavarc sprejemajo njegovo homoseksualnost. Opozoril sem jih na dejstvo, da je bil kralj gay. pa so ml odgovorili, da jim vsaj mrzlo nI biio ter da si ga ponovno želijo Malce čudno, upem pa, da se jim bo želja uresničila, ker bi se v tem primeru tako ¡reselil nazaj ne Bavarsko In kandidiral za edjutanta nj. veličanstva. No, šalo na stran. Muenchen je bil med drugo svetovno vojno docela uničen. Zaradi številnih napadov zaveznikov je bilo med prebivalstvom veliko žrtev. Mato so prišli drugi časi in mesto sedaj je tam, kjer pač je - gay prestolnica Bavarske! Naši v tem mestu lahko uživajo v mnogih klubih in b strojih, restavracijah in diskotekah. Tudi sam sem mnoge obiskoval. Delavnik je identičen s slovenskim, nočno življenje je pa povsem drug svet. Moj delavnik je bil naporen, saj sem delal kot trgcvec v mali prodaji. Tako sem imel šestdnevni tednik, od devetih zjutraj do pol sedmih zvečer. Vsak večer je prišel pome prijatelj, ki sem ga spozna! ob mojem coming outu. Sodelavc so bili seznanjeni z mojim načinom življenja in z njihove strani ni bilo diskriminacije. Resda so me dolgo spraševali, kdo je oseba, ki se pripelje pome vsak večer, vendar jil, odgovor, da je ta gospod moj življenjski partner, ni prav nič šokiral. Skoraj vsak večer sva se odpeljala na drink med naše sestre. Običajno sva zavila v bistro Vittanis, tg se nahaja nedaleč od Ma-rienplatza, na Sendlinger Strasse. Malo sva poklepetala z intelektualnimi sestrami in straighti, ki tja prav rad' zahajajo. Ambient Villanisa je zanimiv, saj se v njem počutiš nekako "normalen". Natakarji so prav fletni, le da jih hitro menjajo. Pivo je, kot ponavadi, zelo dobra, je pa malce dražje kot v "nenormalnih" bistrojih. SIcer pa, to vas ,ie bo kaj dos+ zanimalo, kajti ko boste šli na ogled, ne bo važna cena piva temveč njegova kvaliteta. Zakaj opisujem pivo? Na Bavarskem je osnovno hranilno sredstvo in tega sem se tudi držal, ko sem bil tam. Iz Villanisa sva se nato premaknila v bolj gay lokal, ki se imenuje Nit. To je lokal na HansSachs Strasse. Ulica slo1 po vsakoletni "homoseksualni sceni", ki jo organizira gay in lezbična organizacija SUB SU8 združuje vse klube gayev in lezbijk, teh pa ni ravno malo. V Ni! zahajajo povprečni ljudje, kot sem sam. in lokal m je bil simpatičen. Največ stvar ;e dogaja ob petkih in sobo teh in takrat moraš toierlrati tudi vse mogoče telesne dotike. Natakarji so "cort", pazite pa se našega nekdanjega brata Srba, kije straight. Večkrat sva se sporekla, saj ne mara Slovencev, še posebej ne gayev. Vendar je pa najboljši v svojem poklicu. Na pijačo loste Čakali Se nekaj trenutkov. Želel bi, da bi mu katera od sester zmešala glavo... V Nilu lahko za razumno ceno tudi kaj pojeste. Na voljo je vse mogoče. Po Nilu sva se zavila še v Freds pub. Ta je odprt do štirih zjutraj. V njem vrtijo, v glavnem, porniče, občasno pa tudi gay celovečerne filme. Vzdušje v "Pornofridi", kot lokalu pravijo tamkajšnji gayi, je zelo vroče-vlažno. Ne hodite tja brez kondoma, če želite avanturo. Safe sex je pomemben, ker je Muenchen metropola, kjer živi dosti okuženih s HlVom. Za okužene skrbi SUB. Vsak torek Imajo oboleli na voljo prostore v bolnici. Te prostore imenujejo Cafe Regenbogen (Mavrica). Tam z njimi n straighti lahko popijete kavo in po kramljate... Po "Pornofridi" ti nekako zmanjka energije. Tet imaš dosti za to noč in najbolje, kar sva storila, je bil odhod domov. Za najbolj vztrajne ostaja še diskoteka, ki jih je v Muenchenu tudi veliko. Naše "južne sestre' hodijo najraje v New York, kjer je tudi pravi informacijski center jugovzhodne Evrope. Kaj vse tam ne zveš! Ostaja se Sou! City. Together... Na žalost pa sam nerad hodim v diskoteke in o njih ne morem kaj dosti povedati Najbolje bo, če si o tem sami preberete v Spartacusu, gay vodiču, ki ga lahko dobite kar ob prihodu, na železniški postaji. Kadar je bilo lepo vreme, sva z "možem" šla v Angleški vrt (Englischer Garten). Na jasah se sont _ j telesa adonisov, prav tako, kakor jih je ljubi Bog ustvaril. Toliko tet na enem mestu še v življenju nisem videl. Torej je ogled vrta "muss" za vsakega. Po tolikšnih naporih sva se pa ga poznamo po sceni. Ob nekaj zavreščalo.. Mislil sem prebivalstvo. vedno ustavila še pri kitajskem stolpu, ki so ga postavili ob mestni svetovni razstavi. Tam se ga> zbirajo in skupej popijejo vrček, dva... S sabo lahko vzamete tudi malico in nihče ne bo imel nič proti. Dan sva si z ljubim popestrila še s kopanjem v reki Isar. V bližnjih grmičkih se lahko predate užitkom odvajanja odvečnih hormonov. Ob ponedeljkih sva hodila na tečaj za "govorico rok", ki so ga organizirali gluhonemi gayi in lezbijke in oktobra letos je izšla prva številka njihovega glasila. Kot vidite, biti gay v Muenchenu ni ravno neprijetno. Vprašali me boste, zakaj sem se vrnil. Lahko vam zagotovim le to: domovina je domovina. N^1 bi bila še tako proti homoseksualnosti in vsemu ostalemu. Rad jo ¡mami Želel bi, da bi bile tudi tukaj razmere vsaj take, kot sem jih doživljal tam. Vsi pa vemo. da je za to potrebno veliko trdega dela in odrekanja, veliko sprememb, družbenih in zares aemokratičnih. To pa ne bo lahko, čeprav upam, da se bomo jutri tudi pri nas imeli boljše. Boljše kot v Muenchenu? Si. [ m únchen] 47 Sell is | > I It p t -i s 3 i I E & it S "I li iS c 3 l! iJ 1 i K tf £ i f iS. I i i p I = i. s E" i ? * * m 1-1 If ji ¡3 » i iS i L L 5f L | i i I Is i i s a S E o f »t i 1 f! i s i flil j 1 M i I H I U U I ja t £ C f O 111 i! I H f S 3 £ L g i I I I t g & i I L. S 3 K ft s M g □ p C L C ? n r S| l o ■ a o- v H p ga ! i I ! i * = J5 I * I l l l S 5 1. | S ' u c c £ 1 I C C f I D y g s r i s v U L i I i I L L1 H 3* U ti li * i o f C u T- t ft s» M. a i U L M S 9 Lr LJ I S & k a a i E i 7 M J II s S » O s c £ 3 5 « i f I □ v t i t I g - i & ^ i: fi' ?r t^ X % =■ £# i - = ETS # ž | r- - i' jil = f! 3 t, iilUžlnlH lili lillllll tli I ifIl-S 15 5 siH-Sif' rJ.t-fe| : j; ? ; c 7 f ?! |S:| f ! 1-ffS ttlj6ig S,4I i f lil^nii-r?! -i r af § 1 J- X ; i : " £ ¿'. i - 4 H- i J jjiEl&il ; i ifi! i : -i f ~ £ - 'T - f filllifl!!! « ? ? I f I |f t i f | ! 11 2 I Č s Z < | Ellii '«B £ & H 7 .- GT^ r S i- i -r r | g i-lflšii | ^ -r = i w : ^ i- nimm M: £■5 * S g S =2 3 S ; ■ a j n ET i - S T ' i I i i? i "i | i I f! |ff f ■f I i i ? = ha j.|| t ? ^ = t r1.1 - 6 NON-STOP BREZPLAČNO MUČENJE UŠES NA 89,3 ALI 104,3 OBRATOV SPREJEMAMO TUDI NAROČILA ZA MUČENJE OSTALIH ORGANOV BRAD PITT hot Louis KIRSTEN DUNST kot Claudia VKLENJENA V SOVRASTVU... IN LJUBEZNI NA VEKEVEKOV. WÍPIP TR i u t it ¡I JUBLJANSIKI IMHAïCiUAI I wm ûifflssm ■ '".ySí Oseb» t 'oanjdilo /o sro i/stvom 3838980101540