Popotnik.
1»
-¦-  opotnik pridem čez goro,
Od doma vzamem še slovo, In kamor se oko ozre, Povsod se mu nov svet odpre,
Tud tukaj solnce gre okrog, Dolino  vidim,  hrib in  los;5
Pa naš hrib lepši zeleni,
In solnce naše bolj bliši.
Tud tu cveto cvetličice, Po njih šume čebelice 5
Pa naših rož je lepši cvet,
Čebelic naših slajši med.
Skoz mesta hodim in vasi,
Povsod drugač se govori5
Jez, ptujc, nikogar ne poznam, In vsred ljudi povsod sim sam.
Prijatli se objemajo,
Pojejo,  si napivajo 5
Jez grem po poti tih mem njih, Vse prazno v pcrsih je mojih.
Dežela ljuba, kje ležiš, Ki jezik moj mi govoriš ?
Kjer znanci moji še žive ,
Prijatli moji v grobih spe?
Zdihujem, prašam vedno: kje? Prijatli, k vam želi sercej
Perute imeti si želim,
De k vam domu, ko ptic, zletim.
Potočnik.