SploSne vestl. ČLANOM »RADOVLJIŠKEGA VČh TELJSKEGA DRUŠTVA«! Radovljiško učiteljsko društvo je prijavilo poverjeništvu svoj izstop. V koliko se niso na zborovanju, ko se je o tetn sklepulo, kršila pravila, bo pover? jeništvo ugotovilo posebe. Poverjeništvo p.oziva člane radov Ijiškega učiteljskega dvuštva, ki niso bili na zborovav.ju navzoči in ki se ne strinjajo s postopanjem in z izstopom društva iz UJU, da se z dopisnico pvU javijo poverjeništvu. Enako naj se prijavijo oni, ki žele še nadalje prejemati stanovske liste, ker jih vsem drugim s prihodnjo Mevilko ustavimo. Članom sporočamo, da bo poverjeništvo osnovalo v okraju svoje dvuštvo, če bo odhor vztrajal na svojem statišču. POVERJENIŠTVO UJU LJUBLJANA, 9. oktobra 1926. Andtej Skulj, poverjenik. Josip Kobal, strok. tajnik. UČITELJSTVU KRANJSKEGA . SREZA! . Po kranjskem okrožju širi neki »ptipravljalni odbor« pozive k izstopti iz našega društva, opirajoč svoje trditve na opetovano premteta in ne povsem resnična dejstva, zato sem primoran podati sledeča stvarna pojasnila. Svojih nazovdv o potrebi strogo stanovske organizacije sem si navzel iz poteka mnogih razprav ožjega in širjega sosveta, glav. odbora in raznih zborovanj in kongresov UJU, o katerih sem podajal točna ustna in pismena poročila, zagovarjajoč ono stremljenje, ki je bilo šele za tem unešeno v deklaracijo. Da dolžnosti ntiših stanovskih predstavrtikov niso biie pravilno pojmovane, je priznala tudi odstopivša trojica (Rant, Sepacher, Završnik), ki je pred letom z meno.j vred soglašala z demisijo drušfvenega odbora v znak protesta napram kršitvam sklepov širjega sosveta. Glede nalog UJU smo si domalega vsi, ki smo kedaj prisostvovali vabukam na kongresih (radikali so grozili SDS pristašem, nasprotniki DS so naperjali celo stol napvam njenim predstavnh kom, drugi so pretili z Radičem, in tretji so povzročali svoje namerne nemire) — na jasnem, da bi bilo iz oglušujočega hrupa zaželeti prihoda »feniksa«, ki naj bi prerodil UJU v to, kav irrta biti, v za-stopnico izključno stanovskih ihteresov. Ujedinjenje naroda je opravičen zagovarjati le oni, ki stremi po ujedinje: nju učiteljskega stanu, kar edino vodi narod k bratoljubnemu in vseobčemu sporazumu. Vesel dokaz, da smo na pravi poti, je sklep sremskega učiteljstva, ki si je nadelo nalogo, da se v UJU započne zbližanje z učiteljstvom Hrvatskega Saveza. Naše stremljenje je, da posamezne frakcije družimo in zato bi tudi mi opra; vičeno lahko izrekali prokletstvo nad njimi, ki razkosane stanovske vrste še bolj razkosavajo. — Le bijte se, da vas, pobijejo! Na zborovanju 4. oktobra sem na predlog detegatinje tov. Malenškove d a l na glasovanje jasno izjavo o z a.up nic i oz. event. nezaupnici delegatom na pokr. skupščini, čemur se je g. Završnik trdovratno upiral, ker )e upal, da s svjojim predlogom, združenim z načelom narodnega edinstva, omaje čustva nacionalnega članstva. Parlamen= tarno sem omogočil, da se članstvo jasno izjjavi o svojih nazorih. Če bi od= šla iz dvorane večina, bi se ji mi legalno pokoravali, ker pa so se naše vrste oja; čile že nad 60 članov, se smatramo za opravičene voditi strogo stanovsko poUtiko. Glede volitve delegatov pripomU njam, da nisem še nikdar opazil, da bi vlada poslala opozicijo v boj za svoje predloge, i smešni bi bili mi, če bi izbo-jevana načela sami strmoglavljali. Tudi mi smo storili vse, prav vse, da bi ostalo naše društvo enotno. V odboru smo opoziciji pripoznali 3 mesta (proti 4), ustregli smo nfeni zahtevi po 'zrec/nem občnem zboru, da bi uvelja; vila svojo premoč, nismo ugovarjali bKupnemu zborovanju z uradno konfe= renco, ne pismenim pozivom k »važ* mm<< volitvam, prigovarjali smo, nai prekhcejo demisijo, na zborovanju nU smo izpadali, dokler nismo bili z »neresnicami« izzvani. /n z napovedano de* tnisijo se liki noju skrivajo za tnoj hrbet. Pač junaško! Tovariši! Tovarišice! Zadnja burna zborovanja vam dovolj jasno svedočijo, kakšnega orožja se člcvek ne sme posluževati, da ni sam z njim prizadet in osramočen. Zavrnite, kar vam vsiljw jejo, ne plašite se, ker nas ne oplašc, olivanite neomajno vero v samega sebe in organizacijo kot celoto! Predaii Učit. Tovariša so vsakteri resnici vsikdar na razpolago, ne tako neresnicam, ki so jim morali izbrati drugo torišče, v koliko primerno, prepustimo razvoju. Zora puca, bit če danal J o si p L a p a j n e. — Ali moreio okraina društva t>restcoiti 'i7 eneea ocverieništva v drueo. Izvršmi odbor UJU v Beogradu ie o tem izdal sledeči sklep se=e z dne 9. t. m.: »Tak costouek Se ne more. odcbriti dokler se ne izpremene pravila UJU v tem smislu in r,iso soelasna vsa noverieništva v tem podedu. Sedai ie tn 'Povsem v nasprotiu s čl. 9. toč b pravil UJU.« Ta načelen sklep ie izdal Izvršni obbor UJU pod štev. 1236 od H. 0'kto'bra t. 1. na vsa poverie-n-ištva. S tern je rešeno VDrašanie da ic nrestcm iz eneea nodrcčia Doveneništva v drueo nemofi'oč. VstoD društev v UJU se smp. izvršiti le poto.r. tTisteineea Dovereništva. — Odoor oroti izstoon i? UjU nostam-nri učitel:stvu radovliSkeea društvn vedno veču. Sedai se šele zavedaio Dosam-ezniki dalekosežnosti prenaelieneea koraka Na noverieništvn Prihaia'0 člani radovliiškeFa društva ki odločno obsoiaio ta korak. Posebno oovdarjaio, da ni bilo navzočih na zborovaniu nri elasovariMi niti nolovica članov. Kakor zatriuieio ip v resnici. večina članov za novp smernicp in mirno nenolitično uoravo. Povdariaio. da izredni občni zbor ni bil niti opraviče.in izelasovati takeea sklena- ¦— Okrožnica ki so io preiemali v teh dneb člani kočevskeara dmštva: Dobesedno se elasi tako: »Tovariši! Kot bivši oredsednik nčit. društv« za kočev•ski okrai. Vas nozivam da cp zborovan:a dnp 9 t m. v Kočevin n? udeležite. ¦Raz!opri- ki nas siliio do te?a koraka so ^otovo šp vsem znani \? zadnieea občnee"a zbora in Da i/ dnevnib vesti sedanie strijie. Udeležimo se na vsi p r i h o dnieea občneea zbora našega društva. ko bo ncdaial sedanii odbor obračun o Draktični izvedbi »deklaracije«. V slučain cia sp 'p že kdn 'nriiavil še vednn lahko ostane rioma in im?\ nouk tpr ?a nibrp np more siliti češ. mnraš ker <?i se žp. p-iflasil. Tovariski pozdrav! — V Ribnici. dne 4. okt. 1926. — Završnik Alfcnz. učiteli v Ribnici.« — Tako se ie a^itiralo proti udeležbi za zborcvanie. rm katerem se ie razrorav1'nln o aktualnih vnra-šaniiTi ki so razvidna iz noteka zborovama med dmštvenrmi noročili. na kar oosebe onozarjamo čitatelie. — Imenitna okrožnica kroži v kratiiskem okraiu mp,d učitelistvom. Okrožnica ip anonimna in ip podnisan l,p »Prinravlialni odbor«. ker se ie naibrže nihče ni unai podpisati zaradi meresničnih trditev ki iih vsebuie. Natisnjen pa tudi ni tiskar. oziroma tiskarna." ki ip letak tiskala kar ie še nerjravilneie. Opozaria.mo. da ie no tiskovnem zakcfiiu kaizniivo raz'širienie takib tiskovin in ie v tem slučam kaznovan razširievalec. Toliko- da nedolžni ne bodn imeli sitnosti! — Ali res ne smeb sedeti vsi stanovski tovariš; za eno mlzG ra raz?ovcr o stanovskih voraianiih? To vnraša*nic nekaterim np ?re v p-lavn in vendar ie to 1p. vorašanie naše zrelosti. Malo več strniiosti. maln več Ioialnosti na tudi ^iedp v^rašani. v katerib smo si načelno nasnrotnih nazirani ne bo treba nriti do osebnih in ne stanovskih sporov. Kako hočemo širiti versko in narodno strpnost. če nismo dostopni za stanovsko strpnost kakn hočemo delovati v pozitivnem Dravcu za narodno edinstvo če nismo doštonrfi starro^skeirriii edinstvu. Ce lahko debatiramo skurjai na uradnih konferencah ali ne bi lahkn debatirali tudi na zborovaniih? Ali res ne bo prišel nikdar c.as kn sp hn dvieniln učitelistvo na tako višino inteli?enčneea nivoa, da bo labko skuono akademično raznravlialo o zadevah v katerib sicer načelino ne soglaša? Dvienimo sp v visino! — Novi učni načrti. Dobili smo nove učne načrte ki so v marsičem pomanlkliivi. Posebno so arizadetp z ,novo razdelitviio šolskib (reci učnih) let eno- in dvorazrednice. Po nnvi razdelitvi ip v nižii skupini ali prvp.m razredu 1. in 2. ?olskn leto. v viš;i skuoini na 3.—8. Prooorcionelno ie po tei razdelitvi v -prvern 'azredu V\ učencev. v drueem pa %. Zc Docrei&nia razdelitev 3 leta v prvem razredu in 5 let v drueem. \p bila oboutna za razrednika rlruze^a razreda. Navadno ie imel vedno po 20—30 učencev več kakor v Drvem razredu. Druei razred ie dal.ip zakliučni razned zato i> potrebno. da -nrideio v ta razred že nekoliko stareiši učenci- ker z 8—9 letom učenec eotovn ni zadosti razvit da bi zamoeel slediti oouku ori Dredmetib ki sp, obravnavaio skuD'nn z druerim oddelkom. Merodainp oblasti sp orosi. da razdelitev šolskih let .nrcuredp vsai za šole z n:se,mletnn solskn obvezndstio C. H. Ker Da imaio učni načrti mnne^o tudi dobrih strani. bi bilo nrimerno. .ria <sc novda-riio tudi dnbre iStrani- ker ni nmestno. Ha vsako novo stvar enostavno raztr/pmr, jn Vsak nokrpt ubiie.mo že v kali. Smatraimo načrt za nrnvizorii in mretehta'.mo kar i> v n:pm dobre?a in kai v resnici slabeea — potem izrekaimo scdbo o obciem . — Prikraišane urne nrp no 40 minut nr?de'n v noštev le nn onorazrednicah in tudi tukai le za popoldanskp ure. Tako ie obvestil na tozadevno vorašanip tukaišmi sreskj šolski nadzornik neke^a šolskee-a npravitelia v mariborski oblasti. — K naši zadnii notici o učnih načrtih. Nova razdelitev 7 veronaukom vred predvideva 30V2 ur dočim iib ie preišnja predvidevala za dekliške 321/2 — brez ponavlialnp. šolp seveda. ki na v preišaiih tudi ni predvidena. Kmetiistvo ie v učnem načrtu točno označeno »v zvezi s snoznavanipm orirode«. Kakn ie za 5—8 šol. leto snraviti v sklad novi učni načrt s starim ie razvidnn v zaoisniku nadzorniškp konference kar bo priobčeno vsemu učitelistvu s Dosebnim odilokom PriDomniti ie da so člani komisiie. ki sn načrt izdelovali. sami učitelii iki so ,poseb110 za zemlieDisip vzeli za podlaeo načrte. ki iih že izva;aio v nekaterih okraiib baš v Sloveniii. — Prosimo tovariše dopisnike da točnn prouče števiiln ur nreden izdelaio poročiln za list ker uredništvo ne utezne, Drimeriati številk z orinnalom, čp odeovaria'0 nri vsaki kateeoriii. — Še nekatera Do.asnila k novemu učnemu načrtu. Na razna Vipraišania poiasniuriemo: Olede razdelitve. tedenskih učnih nr na- razdelšenih dvorazrednicah in trirazrednicab z vsednevnim in ooldnevinim Doukom v I. in II. razredu sledeče: Razdeliena dvorazrednica s Doldnevnim noukom (in 7, 1 učitel.'em) v bistvu ni drueo kakor enorazrednica. v kateri se poučuip pol dneva I razred ki tvori v tem slučain »nižrin skupmo« enorazrednice. II razred s poildnevnim poukom 'na »višin skuDino« encrazrddnice. Zato na ip bila na nadzorniškeim sestanku v Lmbljani dne 9.^seiptembra t. 1. odreiena razdelitev učnfh uir. kaikor ip razvidno na str. 1. »Razdelitve«. — V tem slučain ima teda.i Učiteli ki sam ooučuiie na taki dvoražrednici tedenLsko število ur: 14 + 161/- —3 (verj =¦ 21>lU tedenskih ur. — T r i r a z r e d ,n i c e z vsednevnim in s Doldnevnim poukom v I- in II. razredu se more smatrati ]e za dvorazrednico. kier obseea I razred (poldnevni pouk) 1. in 2. šolsko leto. II. razred (pokkievni pouik) Da 3. in 4 šolsko leto dočim sta v III. razredu oddelkoma 5. jn 6. šol^ko leto. 'V tem slučaju bo prilaa-oditi za I. razred razldelitev števila uir kakor ip odmerieno za nižrio skupino enorazrednice. za II. ra:zrpd Pa številn ur kakor ip ndmerieno za višio skupinn enorazrednice dočim ostaine za III. razred razdelitev. ikakor ip razvidna za ta razred i/ omen-iene razdelitve na str. 3. — Po teim torei ima učiteli I. in II razreda (o'b poldnevtiem poiiku): 14 + 16V2 — 3 (ver.) = 27V2 tedenskih ur. učitelj III. razreda -pa: 28 — 2 (ver.) = 26 tedenskih ur. Razen teea '"e v zimskem tečaiu ura le 40 min. kar število efektivnih ur za učitelia sp znatno zniža oziroma mu brez nrekoračenia zakonite^a maksimuma omos-oča pouk v ponavlialni šoli. — Ali učimo zemlieD.sje nn noHtičnlh srezih a|i zemlieoisnih enotah? Da ne bo nomote moramo ocozoriti na tiskovno napako v učnem načrtu ki ip v sloven- skera natisku- ni ie pa v srbohrvatskem natisku. Pri zemljepisiu lll.ra.zr.se. mora nravilno elasiti: »Zemlieoisna enota v meiah političneira sreza v k a t e r i in ... v katerem zemlieoisia sne učimo po oolitičnih srezih. temveč po zemliepisnih enotah. — Sklepe Ptujskeea učiteljskega društva. ki smo iih princsli v eni zadnjih števiik- prinaša »Naš Glas« v celoti z utemeliitviio pod naslovom »Nanrei. naorei!« — PreDleskanie sten nadomestilo za šolske table. Današnia doba hitečej?a tehrtičneea razvoia. ki nrieobrazuip, živlienske oblike zabteva od nas Ha noučuiemo kolikor rnneoče nazorno in praktično- za živlien.ie. Zlate resnice. ki so nani jih podali Ratke. Comenius. Pestalczzi. Frobel in druei. se vedno boli uvažuiejo in izvaiaio V smislu nazor.nosti ip šolska tabla ncDrecenliive vrednosti toda v modernem poučevaniu ie le ena tabla nremalo. Da zamore s kredo v roki istočasno vpč učencev sodelovati. sem v svoiem razredu nreoleskal e^ole in mrtve sten-e v širini ene^a rr.etra s temneišo sivo barvo in ta piesk mi nadomestuie table. Na ta način sem pridobil dosti veliko torišče važne?a otroške^a delovan:a. Za nlesk sem nainrvn stenr> tpmeli:' to oeladil s olovciem (Bimstein) in n"h 'nrenleskal <; firnežp.m (lanenim oliam) ter nato nrevlekel <; kitom. Ko sem tako pre~ narirane stene šp pnkrat osrladil- spm iih dvakrat orepleskal. Barvo sem pripravil sledeče: Siva barva. saip cinkovo belilo in nekoliko zmletefa plovca. Razmerie sestavin ie poliubno. Ja7 se;m hotel imeti siv ton ker črna barva ne spada v šolo kier nai orevladuip živlienie: zato spm primešal le malo sai Vrb dIcska sem oritrdil rezan le^ kamor obešamo učila in kier razstavljaimo izdelke učencev. Živlienie ie ob stenah. Dostikrat sp mude ob n<ib učenci celeea razreda istočasno. Vsaka obravnavana učna snov se riše ali slika. namestn da bi se opisovala s praznimi ibesedami. Pojmi se bistre- tekme se vrše in ustvaria se. Prepleskan;.e sten nosebno toplo priporočam nižiim razredom posebno še. ker stane 1 rrr pleska le okoli 20 Din in drži do 10 let. Če kdo želi po.iasnila. sem mu na razpo^laaro. — Leo Pibrovec. Jesenice. — Pokojnemu Fr. Črnagroiu ie tudi »Slovenski Čebelar« posvetil na uvodnem mestu iako lep nekrolo? s sliko. Urednik e. Aveust Bukovec se ea spominia knt doleoletne?a nredsednika '»Cebelarskeea društva«. Načeloval ie društvu od leta 1899. v izredno težavnih razmerab do konca leta 1904 Po kratkem cresledku ie bil zor>et izvolien za oredsednika leta 1908. in ie DOtem vodil društvo do leta 1912. ves čas iako' spretno in uspešno. Tudi kot sotrudnik' »SIovenskee^a č.pbelaria« si ip nridobil znatnih zaslue. Časten spomin mn zato ohraniio tudi čebelar.ii. — A. M. — Domoznanstvo za osnovne šole, sestavil Josip Brinar. Cena vez. izvodu 20 Din. Brinarjevo »Domoznanstvo« prinaša vso tisto domoznanskn snov ki 10 Dreduisuie n-ovi »nastavni plan« za 4. razred osnovnih šol (elei oriloefo k »Osnovni Nastavi« br. 1.) Prvi del kmiee obravnava Sloveniio in nato vsn našo kralievino po zaokroženih kulturno - zemljepisnib slikah. Drusri del »Domoznanstva« pa podaia v 44 vzorno sestavlienih slikah vse važne doeodke iz z^odovinp troimeneea našeea naroda. V zeodovinskih slikab ie posebno nap-lašena ptična stran ter izzvenevaio zeodovinski orisi v akorde domoliubia bratskp sloee i,n sličniih vzorov »Domoznanstvo« se odlikuie po iedrnatem sloeu in preaflednosti ter kaže v vspm da ie praktirnn delo izkušeneara šolnika V istem založništvu (Goričar & Leskošek v Celju) ie dobiti učno kniiso »J. Brinar. »Slovenska vadnica« za višip razrede osnovnih šol in 7a meščanske šole. Vaie iz slovnice pravoDisa in spisia. Cena vez. izvodu 24 Din. Brinarjeva »Slovenska vadnica« nf morebiti suhoparen slovniški učbenik. marver ie bo^ata zakladnica narodnih nreeovorov. skrbno izbranih nesniških citatov in odlomkov iz našib pisatelievklasikov. Iz mnoeobroinih zeledov In vai se slovniški nauki tako izlahka izvaiaio kakor se izlušči kleno zrnie iz dozorele?a klasia. Obe kniiVi »Domoznanstvo« in »Slovensko vadnico«- ie šolska oblast uradno odobrila a nraktična unoraba v šoli bo dala kniirama naiboliše nrinoročilo. — UsDOSoblienostnii izoiti za ljudske (osnovne) in niim sorodne šole se prično tia mariborskem moške.m nčiteliišču dne 3. novembra. Pravilno koikovane (20 + 5 Din) rjrošnie nai se notom š o I s k e 2 a vodstva in sreske^a nadzornika nredlože nredsedniku (moško učiteliišče) komisiie do 20. oktobra K orošniam za donolnilni izpit nai vsakdo priviie tudi dosedanie izpričevalo za usnosoblienost /a noučevanip. na liudskjh (osnovnih) šolah. — Popravek. Z ozirom na noročilo iz seip ožietra sosveta pov U.IU — Ljubliana v 2.—3. številki »Učit. Tov.« 7. dnc 19. avjaista 1926 s"lede dopisa sreskega ceferenta e Pulka nopravliatnn — po ugrotovitvi — da ie vsa zadeva v prv-em delu temeliila na nesporaaifmlieniu. ki nam ?a ie sedai noiasnil v. Pulko nikako1* na nimamo vzroka da bi dvomili 0 resničnosti drue^eea dela mpFovefa dopisa. S tem nonravliamo Doročilo da se ne bo naoačnn tolmačilo in nikomur narraviio krivice. U.IU — pov. Liubliana 9. okt 1926. Andrei SkuiiTo&in KobaJ. noverienikstrok. tainik. — Realiziraite kunone T'c državneea invest. posoiila. Pozor imeiitelU! Kdor ima katero. Da morda še n; realiziral kuDonov iz prve?a Ieta- nai tn stori čirrmrei ker s prihodniim 1-etom nerealizirani kunoni ,7 te?a leta ize-ube svoio vebavo. Če iib kdo izmed r. n. tovarišev(ic) noče vnovčiti. >sp 7an'c nrinoroča konviktov blaeainik. — Članstvu učitelifkega društva za srez Murska Sobota Glasom sklepa zborovania z dne 25. sentembra pozivamo tem ootom vse naše člane(ice) ki so še v zaostanku s rilačaniem članarine 7a I. 1926. da store čimipreip svoio dolžnost. Vsak tlolžnik(ica) nai nnošteva težaik doložai tov. blaeainika. ki mora naoram noverieništvu vršiti toeno svoie obveznosti — denaria Da ni! Že-samo tovarištvo in koleeialnost morata vsakemu velevati da vrši redno svoio nrp-anizačno dnlžnost ter s tern olaiša delo itn skrbi odboru posebmo pa blaeainiku. Proti onim. ki bi rndi ta klic nstal brezusrešen. bomo postocali z naiverin brezn-bzirnostio: Kdor ne rjlača vseb /nrispevkov dru?tv;ii takoi kn -nreimp obračun od društveneea blaeamika temu ustavimo takoi liste, dolžni znesek Da izterjamo potom svoieea pravnpo-a zastonnika. kaiko-r smo to z np.katerimi člani žp storili. Odbor. — Člani učiteHskeea društva za mariborski šolski okra« se ooozariaio na točko 4. dnevneea reda društvenesra zborovania. ki bo v soboto dne 6. novembra t. 1. in ki <sp ?lasi- Diskusiia o novem učnem načrtu. Vsak(a) č.lan(ica) si naj napravi do tačas stvarne. kratkp in ipdrnate ppombe za šolsko leto in katpi?oriio šole na kateri službmie. Natančneii dnevni red ura in lokal zborovania se bo naknadno pravočasno obiavil. — Predsednik — Državni nrazniki se bližaio. Kako iih boste proslavili? Lahko uorizorite ierico »Šola v nebesih« ter dodaste kako deklamaciin vn oevsko točko. Na vsak način boste pa rabili ori proslavi državni erb Ali ste za žp naročili pri Učit. domu v Mariboru? — Poseben orivilegii za Prekmur.'e. Sresko ooelavarstvo v Murski Soboti ie ukinilo s šolskim letom 1926./27. v svoiem področin na vseb šolab nerazdelieni doDoIdanski pouk. np elede na to da so se občine in kraini šolski stolci (svetO izrekli zani V/rok ni naveden eovori se pa. da radi teea. ker prihaia učitelistvo nrevpr, v šolp prostih RODoldnevib v Mursko Soboto! — Komcntar ni potreben! lz nase stanovske organizacije. + Zborovanje učiteijskega društva za kočev* ski okraj sc je vršilo dne 9. okt. 1926. v Kočevju od 10. do 14. ure. Predave.nje: Po običajnem pozdravu, da predsednik takoj besedo g. dr. mcd. F"ed. Mikiču, ki nam je v svojem prcdavanju: »Higijenski pouk na csnovni šoli« najprcj razložil važnost in na= mcn tega pQuka glede na sledcče nalezljive bo« lezni: (jetika, tifus, griža in škrlatica). Kako naj bi šola skrbela, da obvarujemo kolikor je mogoče narod pred omenjenimi socis jalnimi boleznimi, oziroma njih razširjcvanju, je predavatelj obravnaval v naslednjih točkah: 1. higijena telesa; 2. higijena doma in v šoli; 3. vpliv tobaka in alkohola na človcški organizem. Pri zadnji točki nam je predavatelj podal tudi par učnih slik, kako otrokom nazorno razložimo in Uokažcmo vpliv alkohola na človcški organizcm. Predsednikovo poročilo in dopisi: Predsed« nik sc je prcdavatelju v izbranih besedah za« hvalil za predavanje, ki je pokazalo, da je res prepotrebno, da se učiteljstvo oprime pouka v šoli o tej panogi, ker jc zdravje naroda predpo» goj za njegov kulturni razvoj. V svojem poročilu pmcnja prcdstdnik, da je vsled odhoda treh od^ bornikov iz našega okraja — katerim se preds scdnik obencm zahvaljuje za sodelovanje v od» boru — postal odbor društva nepopoln in da se ho radi tega čimprej sklical občni zbar. Pred. sednik _sc tudi spominja upokojcncga tov. Fr. btctancica, ki je v težki dobi od 1908 do 1920 bi predsednik našega učit. društva in se ni uklo» nil pod viharji, ki so v oni dobi butali v vrste. slovenskcga učiteljstva; ostal je mož, borben ki ni nikdar skrival svojih načel. Poziva učiteljstvo naj mu sledi, naj tudi ono ostanc za svojo dobo borbcno, stanovsko zavcdno in naj klubuje vi« harjcm sedanje dobe, ki butajo ob nas in nas hočcjo vreči nazaj v preteklost, da bomo tudi mi na jcsen našcga življcnja lahko rckli: »Zdrobiti stc nas mogli, ukloniti nikdar!« Tov. štefančiču pa žclimo šc mnogo vrsto let uživati zasluženi pokoj, ki naj mu poplačajo borbo in oranje ledine za slovcnskega ^učiteljastrpina. Med dopisi sc je tudi — brez kornentarja — prcčitala okrožnica tov. Alfonza Završnika, od» poslana članstvu, v kateri kot bivši predsednik društva poziva člane, da se naj današnjcga zbos rovanja ne udeteže. Poročilo o skupščini v Celju je podal tov. Anton Mervič; o državni skupščini v Beogradu pa tov. Herman Kmet .— Iz obeh poročil je članstvo razvidclo, da jc duh deklaracije prodrl v vse vrste učiteljstva naše države. Pregledovalci računov. Ker sta sc na občnem zboru izvoljcna pregledovalca- računov odpove* dala — se je nanovo izvolilo za pregl. rač.: tov. Štojfa Pavla in Kos Pavla. Sklepi: 1. Na prošnjo učitcljstva je obljubil Dr. med. Fed. Mikič, da izdela navodila za — higi« jenski pouk na osnov. šoli v obliki brošure. Pos verjeništvo pozivamo da imenovano brošuro za« loži. 2. Glede izstopa članstva -iz vseh kulturnih društev, kot protest k rcdukciji drag. doklad, sklenejo zborovalci, da se o tem prepusti vsakemu prosta volja. 3. Glcde vstopa vsega članstva v O. Z. se društvo v principu strinja, pač pa pristop za= cnkrat odloži. — V slučaju potrebe pa pristop pospešimo. 4. Društvo poziva povcrjeništvo Ljubljana, da na merodajnem mestu najenergičnejše prote* stira proti podaljšanju službcne dobe in ponovnc redukcije draginjskih doklad. 5. Zborovalci so ostro kritizirali novo raz^ Jjoredbo ur in novi učni načrt, ki jc neprikladen *n pomanjkljiv za našc šolstvo. Pri scstavitvi uč= nih načrtov imej besedo učitcljstvo. 6. Društvo naj naprosi sreskcga poglavarja, da sc učiteljstvu čimprej vrnejo originali doku» mentov, ker jih učiteljstvo nujno rabi za svoje uradne zadeve. linako naj sc društvo obrne na srcskega šol. rcfcrenta, ki naj skliče vsaj šol. upravitclje in jim da navodila glede novega učncga načrta. 7. Članarina za naše društvo ostane Ianska, t. j.: Ccloletna 140 Din, za z učitelji poročene učiteljice 60 Din, za upokojence 70 Din, za učit. žen. roč. del 100 Din. V letu 1926 plača vsak še 100 Din za Učit. konvikt, vsled sklepa zborovanja z dnc 3. 10. 1925. Odbor opozarja članstvo, da naj zborovanj ne zapušča ob odhodu prvega vlaka, ker to ne* ugodno vpliva na predavatelja in ostalo članstvo. Tajnik. LISTNICA UREDNISTVA. — Prosimo malo potrpljenja, ker smo mo» rali mnogo gradiva iz te številkc izpustiti. Nekro« log pok. Jak. Kovačiča pride v prih. številko. Razveseljivo dejstvo jc, da se oglaša vedno več novih dopisnikov — prav v zadnjih tednih. To znači, da se članstvo zaveda svojega glasila.