Dopisi. Sv. Parel pri Preboldu. (Narodna reselica). Naše katoliško izobraževalno dmštro nam je priredilo dne 22. t. m. veselico, ki se je obnesla kot prava narodna veselica. Ife samo razumništvo, ampak ljudstvo, narod je bil navzoč in sicer v velikem številu. Genilo se je okoli 600 udeležencev. T prvih rrstah smo videli spoStovano ZaBierjevo rodbino in cenjene goste iz različnih krajev. Na novem odru, pri katerem je pokazal Stupar Alojz svojo veliko spretnost, so nam igrali sami domači fantje šaloigro >Kozlovska sodba t Višnjigori«. Same čestit^t« osebe sedele so t mestnem zboru, še le ko je prišel berač med nje, se je slika nekoliko spremenila. Vrli mladeniči, ki so tako lepo predstavljali igro, se imennieio: Miha Burkelc, dva Ribičeva mladeniča, St. Jelen, Kisovar, Blnmer Fridolin, Stenovec, Lemes in Uplaznik. Kot druga točka sporeda je bil poučen govor g. prefekta KoroSca iz Maribora. Govoril je o lepi nalogi katoližkih izobraževalnih druStev ter dajal naTode, kako se naj v pravem duhu in za ¦fcTljenje koristno udje v takih druStvih izobrazujejo. Po govorn je bila zopet igra in »icer dramatična slika »Pred nebeSkimi vrati.« Igralo se je krasno. In dobro igranje je bilo Se spremljano po slikoviti opravi igralk in igralcev. Diven je bil tudi pogled t »nebesa«. Carobna luč, množica raznoˇrBtno opravljenih nebeških prebivalcev, milo, polutiho petje, to vse je tako prijetno, dobrodejno uplivalo na srca gledalcev. Ne moremo w kaj, da bi ne imenovali marljivih sodeloralceT, ki so tako dobro predstavljali igro. Bili so Lubej, Stenovec, Blumer Katica, Trapej Nežika, dve Ocvirkovi mladenki, Jelen Marija in Stenovec Helena. Zadovoljno je aapuščalo mnogobrojno ljudstvo prostor veselice. Dobilo je utis, da zasleduje katoliSko izobraževalno druitvo pravo smer y svojem delovanju: Narodu dajati pouk, a tndi po- Steno zabavo. Gotovo bo ta veselica pripeljala zopet mnogo novih udov neutrudno delujočemu druStvu. Da pa je veselica tako dobro vspela, imamo se zahvaliti posebno tudi g. Ivanu Traunu, ki se je mnogo žrtvoval za našo stvar. Pa tudi Kunstovim in drugim, katerih ne moremo vseh imenovati, gre velika hvala. 2elimo, da bi po krasni Savinjski dolini nastalo kmalu mnogo tako delavnih, za naše dobro ljudstvo namenjenih katoliških izobraževalnih društev, kakor je v Št. Pavlu. Vsa čast mul Iz kozjanskega okraja. (Vremenske nezgode.) Dragi »Slov. Gospodar«, dovoli mi danes, da poročam cenjenim bralcem nekoliko o vremenu. Mesec avgust je bil suhoten, da se }e bilo bati največje suSe. Prišel je pa dan 2. septembra in nebo se je preobleklo v tanke, sive oblake, iz katerih je začel curiti pohleven dež. Deževalo je potem skoraj vedno. Celih 12 dni se nam ni prikazalo iz nebeSkega oboka ljubo solnce. Prišel je 14. dan septembra. Vendar je enkrat ljubo solnce pokukalo na nas izza sivih, hribovito nagromadenih oblakov; a že popoldan istega dne se je zopet skrilo za črnosive oblake, iz katerih je začelo bliskati in grmeti, da je bilo groza in se je bilo bati najhujšega, to je ledenega biča. Potem je deževalo zopet eela dva dni, kakor bi iz Skafa vlival. To neprijetno, deževno in nalivno vreme je bilo nesrečepolno za prebivalce po dolinah, posebno okrog Sotle in Bistrice. Sotla in Bistrica sta prestopili svoje meje in se razlili po njivah in senožetih tako, da je bilo videti, kakor veliko jezero. Prebivalci ob teh vodah so bili v silno žalostnem stanju teh 15tih deževnih dni, ker so morali brez izjeme zapustiti svoje sobe in se preseliti na višja in pred vodo bolj varna mesta, kakor so podi, dile, ali pa celo na hribovite kraje. Seveda so morali s seboj spraviti tudi ubogo živino, svinje in drugo, kar bi jim lahko voda odnesla. Hiše ubogih prebivalcev ob Sotli »o stale v vodi, kakor barke na morju, po več dni. To je res straSen prizor, ako ga kdo že od daleč vidi; ako pa ga okusi, }e trikrat strašnejši. Pa to še ni vse, ampak mnogo še je hujšega, kar |e tem nbogim prebivalcem voda pouzročila. Odnesla jim je mnogo buč in krompirja iz njiv, ajdo in koruzo je povaljala, da je groza. S travnikoT je odnesla pokošeno travo, a kar je je ostalo nepokošene, je poblatena, s peskom posuta in tako popolnoma uničena, da ni za rabo. Živina bode morala pri teh siromakih zopet stradati. Mnogo plotov. desek in drugih premičnih stvari je deroča Sotla in Bistrica s seboj odnesla; pa tudi živalim ni prizanesla. Res ubogi in stiskani so bili v teh deževnih dnevih revčki ob štajerskohrvatski meji. In sedaj v žalostnem stanju gledajo svoja razdrta, s peskom posuta in uničena polja in poblatena senožeta. Ti ubožci so silno potrebni pomoči od vlade in dežele, ali kaj, ker se malo zmenijo za te sirote. Naj se jim davek od uničenih polj odpiše, in ako je mogoče, s podporami na pomoč prihiti v tej veliki stiski in nadlogi. Naj se vendar enkrat reši vprašanje regulacije Sotle, ker s tem bi bilo veliko in trajno pomagano naSim prebivalcem ob štajersko hrvaški meji. — Pa tudi nam v bolj hribovitih krajih je dolgo deževno in kujavo vreme veliko neprijetnosti povzročilo. Mnogo pokoSene trave nam je sprhnelo, in s tem je uničena skoraj polovica najboljSe živinske klaje. Marsikateremu bo letos huda prela, ker ne bode imel kaj živini skoz celo dolgo zimo pokladati; a za slepo ceno }e pa zopet ne bo mogel prodati. Ubogi kmetovalci! — Tudi za slivarje Je to vreme veliko Skode napravilo, ker ne morejo obeljenih sliv na solnca posuSiti. Zguba jim preti. Z eno besedo: vse je jako mnogo trpelo vsled dolgega deževanja. —k. Od Sv. Jurja v Sloven. gor. Saj grozen čin, ki se je dne 2. septembra t. 1. pri Deutschman-s (domače Kaloha) v Spod. Gasteraju izTrSil, vendar le ni tako na tihem iz spomina izginil, da nobeno peresce nič o njem ne piSe! Poročali so sicer o tem nekaj nemžki časniki, tudi že »Gospodar«, ali taisti dopis se ne strinja s tem, kar si dovoljujem jaz o tem razkriti. Kar piSem, vem iz prezanesljivega vira in videl tudi s svojimi očmi. Pred vsem se mora ta čin pripisovati nesrečnemu zakonu. Ne vem ravno, ali je bilo dekle k zakonu, še komaj pred letom storjenim, prisiljeno ali ne, ali to vem, da sta se ta dva zakonca vedno med seboj kavsala in da se je v tako razburjenih slučajih oče Letnik vedno za svojo hčer potegoval. Sosedi in drugi ljudje, ki so prišli vežkrat v dotiko s taisto hišo, vedo pričati, da se je Letnik večkrat proti svojemu zetu Deutschmanu zagrozil, da, ako ga Se enkrat kakšne prešestnosti obdolži ali mu zapravljivost njegovih posestev oponaSa, da ga k priči umori. — Na ta način je postal razpor pri tisti hiši tudi k noči dne 2. septembra. Kakor otroci pravijo, stopila sta si ta dan v razburjeni jezi nasproti — Letnik z železnimi, Deutschman pa z lesenimi vilami. Da je zmagalo železno orožje, to smo videli na razmesarjeni glavi umorjenega Deutschmana. Rog od železnih, ki se je bil zasadil med očesoma na čelo, je prevrtal lobanjo skozi in skozi. Ta napad se je godil pri hlevu blizu hiše. Kakor sklepamo, se je premagani gospodar hiše, še ne mrtev, zavlekel kakih 150 korakov od hiše. Od tam so sliSali sosedje jok in premilo javkanje, da bi se pa vendar kdo na to prežalostno torišče ne privabil, je morilec sprevidel potrebo, dati ranjencu Se zadnji smrtni udarec. Letnik obstoji vse hudobno ravnanje s svojim zetom, le samo tega ne, da bi bil on pri umoru tudi rabil sekiro. Ker so se pa sledovi od sekire na glavi naSli, je morala priti žena (hči) na sum. Ko je napočila zarja, odide morilec Letnik od doma, opozori mimogrede domačega viničarja, da naj gre hitro tje in opravi živino, ker sta gospodar in gospodinja bolna. Ko pride viničar Janez Bračko k hiši, od otožne in precej zadete gospodinje komaj izve, kaj da je in iskati je moral mrtvaško torišče sam. Viničar oglasi storjeno zločinstvo kmalo pri županu gosp. Koserju in lenarSki sodniji. Naglo se je zanesla žalostna vest tudi na vse druge kraje, na kar so ljudje le vreli na tamošnji prostor, kjer je umorjeni v svoji krvi ležal. Predno je dan minul, je prišla že sodnijska komisija in zraven nje tudi morilec Letnik, kateri se je radi nemirne vesti sara javil sodniji. Ko je komisija s potrebnim poizvedovanjem bila gotova, priče zasliSala itd., vzameio orožniki še mlado ženo v svoje varstvo, da je prisla z očetom vred pod ključ. Truplo umorjenega se je med 9. in 10. uro v noči prineslo semkaj v mrtvašnico, kjer je bilo drugi dan secirano. Po preiskavi dveh vračnikov se Je konštatiralo 25 udarcev na glavi. Sedaj je vsa reč v preiskavi. Obsodbe smo vsi radovedni. KakoSna bode, to objavimo drugokrat. Od St. Barbare v Halozah. (Dobrodelna tombola), katero je priredilo naše bralno društvo dne 1. septembra v svrho, da se za čisti dobiček nakupi ubogim učencem takajSne šole za nastopno zimo gorka obleka, obnesla se je zelo povoljno. Blagodejni solnčni žarki, kojih oživljajočega upliva smo doslej dolgo vrsto dnij pogrešali, privabili so nam Stevilno dragih gostov iz Ptuja, Zavrča, Majšperga, Leskovca, od Sv. Marjete, Marka in celo daljni Tomaževčani so imeli tu svoje zastopnike. Privrelo pa je tudi domačega občinstva toliko, da je nastala na prostem pred ato kar gnječa. Za domačine so imeli največjo privlačno silo gotovo vrednostni in zelo zanimivo sestavljeni dobitki, med katerimi se je na naivišjem mestu posebno odlikoval Iepo rejen pujsek. Ker so potemtakem bili glavni pogoji za povoljen izid tombole glede na dobitke in mnogobrojnost udeleženega občinstva izpolnjeni, zato se tudi ni čuditi, da se je vseh 400 dovo- ljenih srečk v nekoliko minutah do zadnje razprodalo. — Po završeni tomboli razvila se je pravcata >židana volja« ob petju in tamburanju, a še več je v tej točki pripomoglo in naneslo sladko vinčece, res neizrekljivo prijetnega »žmaha«, in za le-to vrlino zasluži krčmar g. Reicher vsestransko priznanje, ker ie dal tako pristnega in gladkega »na pipo«. Ob bodrilnih govorih so kaj brzo preminule predpolnočne ure; jeli smo se razhajati. Najdalje so pač vstrajali vrli gostje. Hvala iim na tem mestu za prijazni obisk. Priznalno moramo tudi omeniti, da sta našo zabavo počastila s svojo prisotnostjo oba domača gospoda duhovnika, kar nam je bilo zelo drago. V obče se \e po vdeležbi vseh strank tukaj v kraju jasno dokazalo, da smo v svojem narodnem čutvovanju, mišljenju, stremlienju in delovanju složni, enodušni ter vsak hip pripravlieni poseči si medsebojno v roke, da tem lažje zmagamo težavno delo v teženju za blaginjo našega naroda. Moramo pa tudi v tem duhu vstrajati in prodirati po geslu našega bralnega druStva vedno naprej. Da se razvidi uspeh prirejene tombole, usojamo si tem potom javno izjaviti, da je odbor bralnega druStva po odbitku troškov za dobitke vložil v poštno hranilnico 200 K, kateri znesek se po priloženem čistem dobičku druge tombole dne 3. listopada uporabi v označeni blagotvorni namen. Živeli darovalci, živeli gostje! — Ob enem smo prejeli naslednjo zahvalo od Sv. Barbare: Podpisani odbor izjavlja tem potom vsem blagosrčnim darovalcem, kateri so drage volje dali svoje prispevke bodisi v denarju ali v naturalijah za dobrodelno tombolo, najtopleio zahvalo. V denarju so podarili: baron pl. Kiibeek 20 K, kaplan g. šorn 10 K, g. Kaiser 5 K, dr. Fichtenau 4 K, dr. Jurtela 10 K, prof. Zelenik 10 K, dr. Horvat 10 K, gosp. M. Brenčič 10 K, dr. Brumen 4 K, g. Šulfink 10 K, g. Bogomil Ulrich 4 K, gdčna Kraber 3 K, slav. hranilno in posojilno dru3tvo v Ptuju 50 K, g. Pinterič.. gospa Ana Rakuš po 2 K; g. Bahorič, o kapl. 2irovnik, gosp. Lorber Miran, g. Skuhala, gosp. Slavinec po 1 K. Vsem plati Bog! — Odbor bralnega društva »Naprej« pri Sv. Barbari v Halozah.