Pismo iz doiMiii krojev. Sv. Peter pri Mariboru. Nataknil si je očali moj prijatelj Poldek, potlačil si nos s šnofovcem ter odprl zaprašene iukve. Najprej je vzkliknil: »Ja, kaj je to!« — potem se je vglobil v branje. In bral je tole: Pred davnimi časi je živel v Hrenci rod, ki se je pečal s tihotapljenjem tobaka. To pa je nevarna reč, ker financarji imajo povsod, kjer so, tudi svoj nos s seboj. Veliko bridkih in dragih ur so morali pretrpeti stari Hrenčani. Toda, kaj so iztuhtali? Nabavili so si tobačnega semena ler ga posejali po vseh vrtovih, njivah in travnlkih. V pest so se smejali financarjem, ki so zastonj čakali, da bi zamehurili kakega Hrenčana. Našel pa se je nevošljivec, izdajalec (da.bi ga kurja smrt pogoltnila!) ki je Hrenčane izdal. Že se je bližala vojska financarjev. Iz Vodol, Dragučove, Malečnika so prihajali, naznanjajoč strašno urico. Vse je bilo zmedeno v Hrenci. Otroci so vekali, matere vpile, dedci pa so tekali okrog s krčancami. A bilo je prepozno. 2e so se prikazovale zelene kape. Tedaj so se zbrali Hrenčani, molili na čast sv. Efezu, da bi jiin pomagal iz stiske. In glej! Niso še izrekli prošnje, že se je tobak spremenil v hren. Prišli so financarji zmagoslavni, kakor vedno. Toda gorje! Na mesto tobaka so našli — hren. Kar nosovi so se jim obrnili od premočnega hrena. Od takrat se imenuje ta lepa dolinica — Hrenca. — Iz vsega tega sledi, da imajo Hrcnčani čudodelno moč! Iz tcbaka — hren! To ni malenkost. JVinlenkost pa bo sedanjim vrlim Hrenčanom spremeniti staro klet pri cesti v Hrenco v nov, lep, prostoren Slomškov dom, če se bcdo vsi poprijeli dela. In gotovo se bodo, saj poznamo hrenčko požrtvovalnost. — Znano je, da hodijo hrenčki fantjc kaj radi na Vodolepo neveste. Imajo čislo prav. Hrenca in Vodole sta dva bisera v kroni šenlpeterske župnije. Zato čast narodnim in požrtvovalnim Hrenčanom! O Vodolah pa spregovorimo prihodnjič. Sv. Bolfcnk v SIov. gorieali. Radeckijev veteran je umrl. Rcdki so možje, ki so služili še pod točetom Radeckijemc; takšen je bil med nami Franc Muršec, prevžitkar v Bišečkem vrhu, po domače Duhov Franeek. Vcdno je bil vedrega lica in blape volje; rad je pripovedoval o bojih in doživljajih v Italiji leta 1860 in pozr.eje. Dne 2o. marca smo ga pokopali; dočakfil je visoko slarost 90 kt. Bil je najstarejši mož v župniji: zanimivo je tudi, da si je sam najel in plačal naprej svoj pogreb. Naj počiva v miru! — Med otroci razsajajo zdaj ošpice. Pred enim mesecem so strašile v sosodnem Ločiču in morile deco; zdaj so prišle k nam, najprej v Trnovce, potem v Biš in Bišečki vrh. Pri nas so zahtevale samo eno žrtev. Bolezen žal še ni prenebala, zahtevala je že šliri ž"tve. — Zupan gospod Janez Kranjc v Bišu in radi domačih težkoč odložil županslvo. Neradi se ločimo od njega, radi svoje^a mirnega značaja in prikupljivega naslopa je bil priljubljen in spoštovan nc samo v domači občini, nmpak tudi drugod. Naslodnik še ni izvoljen. — Tudi k nam se je priklatila ljubljanska »Domovina« in se vsiljivo ponnjala našim hišam. Možu, ki je poročal naše naslove v Ljubljano, povemo enkrat za vselcj odločno: »Domovinac ni naš list! 2e pregovor pravi: Kar se ponuja zastoni, ni veliko vrec*no. Mi ostanemo, kar smo! Mi poznamo samo dva nam prijazna in za nas koristna kmetska tednika, in ta sla »Slovenski Gospodar« in >Pomoljub<c in samo njima ostanimo zvesti. Za Veliko noč sta dobila oba novo oblcko; zato nam bosta šc ljubša in dražja. — Velikonočni por.deljek je priredilo domače Prosvetno društvo svojim članom in prijateljem nekaj veselih u^ic; prcdstavljalo je šaloigro »V Ljubljano jo dajmo«. Čisti dobiček se porabi za nabavo novih knjig. Polenšak pri Ptuju. Nesramne »Domovine«, ki kar mrgoli med našim ljudstvom, se tudi k nam na Polenšak zadnji čas veliko pritepe. Nobeden vercn človek ne more, da bi čital, naročeval in plačeval list, katerega program je: vero naših starih očetov zatreti v srcu našega naroda. Preveč razsodno je naše ljudstvo, da bi čitalo list >Domovinoc, ki z vso vnemo zagovarja eentralizem, ki je požrl že na stotine milijcnov sloven>,kega denarja. Naše ljudstvo se predobro zaveda, da je »Domovina- tisti list, ki sramoti in pluje na katoliško vero in tepe lastni narod z neznosnimi davki. Kako neumen in kratkoviden bi pač moral biti elovek, ki bi čital to gnusobo, glasilo brezverske, liberalne gospode, katero se ljudem vsiljuje kot židovsko blago. Imena naših dobrih hiš si ne pustimo oskrunjevati s takšno gnojnico, kot je »Domovina«. Zato zakličemo: • Domovina« v naših poštenih hišah nima prostora in ga nikoli, nikdar ne bo imcla! Rečemo le eno: SLS je edina, ki je dosledno zaslopala koristi Slovenije, ki slovenskega programa ni nikdar zatajila, zato ostancmo zvesti svoji SLS, voditeljici slovenskega naroda in njenemu glasilu »Slovenskemu Gospodarjm. V znak, da Polešani nočemo in ne maramo ccntralističnc, brezverske »Domovine«, je jSlovenski Gospodar«, katerega število je poskočilo od lanskih 35, letos na 55 in to samo pri Katoliškem izobraževalnem društvu. Društveniki dobivajo list pod skupnim ovitkom, a tudi zasebno. S pošto primaha lepo število »Sl. Gospodarjat k nam na Polenšak. Ne čudimo se, ako cclo dosedanji domovinovci naročujejo »Slovenskega Gospodarja«, a >Domovino< pa odpovcdujejo, Da, res, kakor pravi stari rek: da je lastna izkušnja, najboljša šola. Sv. Urban pri Ptuju. Minulo je čez šest tednov, odkar si je občina Derslelja oblekla žalno obleko za rajnim dolgoletnim občinskim odbornikom in dobrotnikom Francem Sever. Za žalostjo mora tudi veselje biti. Naše županstvo si je omislilo potrebno prenovljenje zastarclega občinskega križa pri občinski cesti in hiši rajnega, krščansko-vestnega župana gospoda Josipa Kajserberger. Občinska zbirka je pokazala veliko dobrodušnost male zavedne občine in drugih dobrotnikov. Domači obrtniki so dobro izvršili svojo nalogo. Kar se pa tiče lepega kinča v vencih itd., je posebna zasluga in čast dekletom za. trudapolno delo. Vsak mimoidoči popotnik naj se spominja cestnega križa in lepega napisa! Najvcčja zahvala za la krščanski spomin spoštovanim gg. županu in sinu J. Bezjak. — Iz naše občine gresta prihodnje dni dva prvonabornika k vojakom. Da bi se zdrava in vesela spet vrnila v domači rojstni kraj! Sv. Marjeta niže Ptuja. Za Veliko noč smo dobili k večini naših hiš gostobesedno in zloglasno »Domovino«. Vendar se temu listu-ni dalo mesta na naših kmečkih mizah, da bi nam s svojo nečedno in strupeno pisavo ne kvaril teka ob praznikih. Rajše smo prebirali našega starega učenika in prijatelja, našega olepšanega »Slovenskega Gospodarja«, ki je v novi obleki kaj mičen. Drugače smo praznike veselo preživeli. Mir nam je kalilo le nekaj duševnih revčekov s svojim neumnim streljanjem, ki je doseglo višek na velikonočni pondcljek pri pozni sv. maši. Bog daj tem norcem pamet, oblastva pa bolj občulljivo kazen, potem bode že bolj mirno prihodnjič. Drugih nesreč ni bilo, razen, da je par pletenic z blagoslovom se kotalilo po zemlji vsled prehitre hoje domov. Pa take rcči se godijo skoro vsako leto. Gomja Radgona, Na velikonočno nedeljo zjutraj so proizvajali na našem cerkvenem koru J. Reismannovo instrumenlalno sv. mašo. Škoda, da je gospod Cirič, ki je imel največje veseljc s tem delom, moral ta teden ležati v bolnici. — Naročili smo dva nova zvona pri mariborskein iZvonoglasu«. Največji bo pel glas »h« in tehtal 2216 kg; prvi za njim pa bo imel glas >dis« in nosil težo 1092 kg. Trdno upamo, da bomo imeli potrebni kapital kmalu skupaj. Vsak bo skrbel, da, kaknr hitro mogoče prinese prispevek, ki ga je obljubil. — Na romanje v Lurd sta se podala kaplan Sajovic in kleparski mojster Laučič. — Glavno trafiko je prevzela Gospodarska zadruga. To je neprijeten poper za Korošca, ki je imel poprej glavno zalogo tobaka. Saj se še spominjamo, da je ta gospod zahteval, da občina od Gospodarske zadruge ne sme ničesar kupovati; sedaj pa sme Gospodarska zadruga prodajati to, kar je bilo Korošcu . odvzeto! In še drug popcr! Korošec je zahteval, da mora Laučič iz opekarne. Sedaj pa so občinski možje naprosili tistega, ki so ga poprcj na nekavalirski način odslovili, da gre zopet nazaj v službo. In Laučič je poslal nadzornik opekarniškega podjetja v Borecih. Ravnatelja Markoviča, čigar poslovanje smo v tem listu javno ožigosali, so demokratje sami odslovili. Za nas je to zadostno zadoščenje. — Živinozdravnik dr. Lobnik je baje prestavljen v Beo- •grad. Centralisie v centrum! Resnici na ljubo pa moramo zabeležiti, da je bil gospod Lobnik ljudstvu naklonjen in postrežljiv. — Polička občina se zelo trudi, da kmalu postavi novo občinsko knpelo. Pridnim in zavednim odbornikom želimo, da se njihovi načrti kmalu uresničijo. — Casopisna agitacija krajevne organizacijc SLS kaže lepe uspehe. Dosedaj imamo že okrog 50 novih naročnikov »Sl. Gospodarjac Vseh skupaj bo s starimi vred blizu 200. Med novimi naročniki sta se najbolj odlikovali črešnjevska in polička občina; med starimi pa nosi zastavo ivanjševska občina. Naj se izkpžejo šc clruge ol>čine, od katerih zacnkrat še nimamo odmeva. Med novimi narocniki »Domovine« pa je nekaj takih, da jih bomo javno razglasili, ako se pravočasno ne spnmelujejo. Tudi rrccd šolarji imamo rszširjeno dobro časopisje. Imarno do 100 naročnikov »Angelčka« 20 »VrtceVf, 30 iZamr.rčkov«, 70 misijonskih koledarčkov in 10 »Katoliških misijonov«. Naj za danes poročamo še to, da jc Posojilnica na prošnjo Prosvetnega društva dala povečali gledališki odcr, da bomo lahko nastopali tudi z večjimi prireditvami. št. Pavel v Savinjski dolini. Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil dne 30. marca za vedno naš obče priljubljeni župan in načelnik krajnega šolskega sveta, posestnik gospod Franc Kač iz St. Lovrenca, slar šele 46 let. Bil je vojni ir.valid, tihcga, mirnega in odkritega zriačaja, zato je bil splošno priljubljen in spoštovan. Za procvit obširne občine štpavclske si je stekel mnogo zaslug, za kar mu bo ohranil vsak občan hvaležen spomin! Bodi mu lahka domača gruda šlpavelska; preostalim pa naše iskreno sožalje! Sv. Jcdert nad Laškim. Zviti marec nam jc spravil pod grudo 42 letno Ivano Marinko, bivšo veleposeslnico v Rečici. Na poseslvu je zdaj njcna pastorka Marija, omožena Golouh. Umrl je tudi vrli mladenič Joško Grešak, pd. Piškurjev, slar 22 let; imel je razširjcno srce, iskal je leka po bolnicah, a ni mu bi!o pnmoči. Nckaj otrok jc imelo vnetje priusne slinavke ali mumps, a ;imrl ni nobecen. Gospodarsko lezemo naprcj v dolgove po -"zmcrju, kakor lczejo lesne in živinske cene nazaj. Kdor nima postranskega zaslužka, n. pr. pri rudniku, •"•¦'¦ •¦•••-¦•o vsak rakovo pot.