SEPTEMBER 2003 obvezni IZVOD PETEK TRANSPORT podjetniška gazela Novo reševalno vozilo V svetovni družbi čebelarjev REŠETO GLASILO OBČINE RIBNICA 29. september 2003, letnik VII St7 9 SREDNJA ŠOLA KOČEVJE Trg Zbora odposlancev 22, Kočevje Podjetje ITPP, d.d. razpisuje dve štipendiji za šolsko leto 2004/05 v višini 25.000,00 Sit mesečno za poklica oblikovalec kovin in sicer ključavničar in varilec. Podjetje ITPP, d.d. je po TÜV verificiran proizvajalec tlačnih posod. Na področju tlačnih posod poleg plinohramov izdelujemo tudi paleto gasilnikov, na področju kovinskih posod rezervoarje, kontejnerje in cisterne za gorivo, iz področja ogrevalne tehnike pa smo poznani po kotlih za centralno ogrevanje. Proizvodni program zaokrožajo razni gospodinjski predmeti, filtri in ostali izdelki iz žične tkanine. Že od leta 1997 je ITPP d.d. nosilec standarda ISO 9001.. 2000. V podjetju že dalj časa z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da se mladi vse premalo odločajo za poklice iz področja kovinarstva. V praksi podjetja rešujejo problem pomanjkanja kvalificirane delovne sile z najemanjem tuje delovne sile, kar pa je oblika rešitve na kratek rok. Zavedamo se, da je ustrezna rešitev domač, kvalificiran kader, zato v celoti podpiramo vrnitev poklicnega kovinarskega izobraževanja na Srednjo šolo v Kočevju. S tem namenom smo se v podjetju ITPP, d.d. odločili za razpis dveh kadrovskih štipendij v višini 25.000. 00 Sit mesečno, z možnostjo povišanja do zneska 30.000,00 Sit, odvisno od uspeha štipendista. Štipendistom bomo omogočili tudi kvalitetno opravljanje praktičnega pouka v podjetju ter potrebno pridobivanje delovnih izkušenj z enomesečnim počitniškim delom. Seveda si štipendist z podpisom pogodbe o štipendiranju, uspešno opravljenem šolanju ter z pozitivno oceno iz praktičnega dela opravljenega v podjetju zagotovi delovno mesto, ali pa pridobi možnost sofinanciranja nadaljevanja šolanja. Direktor: Dejan Vidic •jLiyD industrija termičnih aparatov, Mr žičnih tkanin in plastike, d.d. Opekarska 45,1310 Ribnica tel.: 1 8351 100, fax: 1 8351 120 e-mail: info@itpp.si http: www.itpp.si Projekt zagotavljanja vpisa v strojniške poklice Septembra pišemo: Novice iz doline Prispelo novo reševalno vozilo 4 Apimondia obiskala Ribnico 5 Pogovor meseca 6 Petek transport d.o.o.z podjetniška gazela Prva regijska zmagovalka, dolenjsko-posavska gazela 8003, je bila že razglašena 16. septembra. Po oceni strokovnjakov Gospodarskega vestnika, ki vodijo akcijo izbora zlate gazele, je najboljšo rast v omenjeni regiji doseglo podjetje Sep iz Šentruperta. Vodilo pri pisanju tega članka pa je bil vsekakor podatek, da seje za ta laskavi naslov v ožjem izboru treh potegovalo tudi ribniško podjetje Petek transport d.o.o., ki se ukvarja z mednarodnim transportom. g ' > BESpotietii.: Kulturne drobtinice Odprt kovaški muzej Veter z Milanom Deklevo Naš letošnji semanji dan Fižolov dan v Hrovati 1 588S *r . 4*1 " V;-.: >s -ii O'jwyzvo Zabavne strani na strani 19 Braki pišejo Pogovor iz šolskih klopi Klovnesa Mika-Maka Športni utrinki Nov alpinistimi podvig Ribnitanov RD INLES - RIKO podprt s sponzorji ji f,\ Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Metka Tramte - članica Naslov: Škrabčevtrg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto.ribnica@siol.net Iv Zdenka Mihelič - članica FAKS: 8361 091,8369 765 Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Izid naslednje številke: v Janez Debeljak, Vesna Horžen, 27. oktober 2003 s Benjamin Henigman, Majda Vrh, Pavel Hočevar Lektorica: Tanja Debeljak Na podlagi Zakona 0 davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se rA d{/ Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si Tisk in prelom strani: pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si j' KVM Grafika, Ribnica. pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v Naklada: 3.200 izvodov našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 12. oktobra 2003 Rešeto najdete tudi v elektronski obliki na spletni strani www.ribnica.si Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici: Požiralec ognja na sejmu Foto Zdenka Mihelič ar rvinoči aroi/vorxj PO DOLGEM IN PO ČEZ RIBNICA TIK PRED GRADNJO TRANSFORMATORSKE POSTAJE .V Vincenc Janša Razdelilno - transformatorska postaja je tik pred začetkom gradnje, je 7. septembra povedal direktor Elektra Ljubljana, Vincenc Janša. V tistem tednu je bila namreč s podjetjem Obnova iz Kočevja podpisana pogodba za gradbeni del investicije, ki naj bi bil zaključen najkasneje do spomladi leta 2004. Nova postaja je za mestno naselje skrajno težko pričakovana, saj naj bi odpravila prepogoste izpade električne energije in stabilizirala napetostno omrežje, je dejal Janša Investicija, vredna 600 mio SIT, je v celoti strošek Bektra Ljubljane, odprtje postaje pa se pričakuje prihodnjo jesen. GRAD 80 DOČAKAL NOVE STOPNICE Tolikokrat smo se spotikali ob grajske stopnice, ki so se nam sesedale pred nosom, ter balkonom, ki je na dokaj trhlih temeljih, zato je na tem mestu treba zapisati, da se je začela njihova obnova Vredna bo 10 milijonov tolarjev, zajema pa obnovo veznega hodnika, betonskih površin, kot so stebri in ograje, ureditev stopnic pri glavnem vhodu ter adaptacijo sanitarij pri poročni dvorani, je dejal župan. Zavoljo obnove bo dvorana zaprta od 25. septembra pa do 15. oktobra, ko naj bi bila dela, ki jih izvaja Grafit d.o.o., zaključena K sreči je k obnovi svoje 4 milijone tolarjev primaknilo tudi ministrstvo za kulturo, tako da je breme za ribniški proračun težko le 6 mio SIT. S temi zadnjimi posegi pa projekt prenove še ne bo videl svojega konca Smiseln bo postal tedaj, ko bo oder pokrit in bo prizorišče lahko kljubovalo vsaj dežju, ponudba pa takšna, da bo zavoljo nje Grad v celoti zaživel. KNJIŽNICA GRE NA MAROF Marof je bil zadnja leta propagiran kot tisti, ki bi bil idealen za razstavitev bogate galerijske zbirke, vendar je bilo kasneje ugotovljeno, da tako velikega dodatnega finančnega zalogaja Ribnica ne bi zmogla. Kulturna transverzala, ki se začenja pri Miklovi hiši ter se preko Gradu steka na Marof, pa bo vendarle vzpostavljena Ta nekdanja grajska pristava naj bi bila knjižnica, je dejal župan. Kljub temu, da je Občina za širitev knjižnice že odkupila eno nadstropje kmetijske zadruge, in bi se lotila nakupa še enega, to ne bi izpolnilo normativov, ki jih knjižnica v takem okolju ima Dovolj prostora bi lahko imela le na Marofu, zato se vsi načrti stekajo v uresničevanje te ideje, ki naj bi zaživela in se udejanjila v 2 do 3 letih, je dejal župan. Galerija naj bi ostala na sedanjem mestu, gornji prostori, ki jih sedaj uporablja knjižnica, pa bodo namenjeni muzejski dejavnosti. Nakup, vreden 19.8 mio SIT PRISPELO NOVO REŠEVALNO VOZILO Čeprav sta reševalni vozili le petino časa na nujnih vožnjah, sta nujno potrebni. Če sta v igri zdravje ali celo obstoj življenja, potem je višina cene redkokdaj stvar polemike. Kljub temu, da je novo reševalno vozilo stalo 19,8 mio SIT, izpolnjuje le minimalne standarde opreme, kamor sodijo res-pirator, aspirator, kisikovi bombi, kardiološki stol, zajemna vozila in pnevmatske opornice, po potrebi pa je na voljo tudi prenosni defibrilator iz zdravstvenega doma (ZD). Za razliko od starejšega vozila, ki je zdaj staro tri leta, novo reševalno vozilo premore tudi klimo in je ustrezno tehnično posodobljeno. Nakup je bil nujen zato, ker je praznino zapolnjevalo vozilo, ki je imelo že 480.000 prevoženih kilometrov. Staro je devet let, čeprav letnik ni odločujoč. Vozila se menja, ko odslužijo svojo dobo, in ne, ko so amortizirana, je rekel direktor ZD Ribnica dr. Peter Rus. K sreči je staro povsem odpovedalo le teden dni pred prihodom novega, ki je dospelo 12. septembra. Dve reševalni vozili po mnenju dr. Rusa povsem zadoščata za potrebe področja, ki ga pokriva ribniški ZD, saj lahko tudi v primeru večjih nesreč pre- ■ peijeta 4 ležeče poškodovance. D, PeterRus Malokdaj se je namreč zgodilo, da je morala posredovati še reševalna enota iz Ljubljane. Dr. Rus tudi meni, da Ribnica ni v podrejenem položaju zaradi oddaljenosti od Ljubljane in tamkajšnjih bolnišničnih centrov. "Ključnega pomena sta hiter dostop do ponesrečenca in ustrezna oskrba, še posebej na tako razgibanem področju, kot ga pokriva ribniški ZD, vse do Čabra." j; Oddaljenost zna biti večji problem za naše sosede Kočevce, saj se je že zgodilo, da se je stanje bolnika poslabšalo na poti do Ljubljane, kot tudi, da je morala nosečnica poroditi kar na vmesni točki, v ribniškem ZD. Nakup reševalnega vozila je vedno največja investicija zdravstvenih domov in ker ribniški letno ustvari le 0,5 mlrd SIT prometa, ni zmogel stroška celotnega nakupa. Tako je prispeval 7 mio SIT ZD, Ribnica 7.3 mio SIT, Sodražica 1.4, Loški Potok 1.1 in ministrstvo za zdravstvo preostale 3,4 mio SIT. Naslednje leto naj bi ZD dobil še bistveno cenejše vozilo za prevoze na kontrolne preglede. Te sta do sedaj opravljali reševalni vozili. Ultrazvok še vedno samo za ginekološke preglede Trenutno je ultrazvok, za čigar nakup se je v dobrodelno akcijo vključila širša javnost, sicer v uporabi, a še vedno le za ginekološke preglede. Dva od treh zdravnikov specialistov ga redno uporabljata pri svo- jem delu in je maksimalno izkoriščen, je dejal dr. Rus, izbrani pa so tudi že zdravniki za dodatno usposabljanje za preglede z ultrazvokom, ki bi pripomogli k zgodnjemu odkrivanju bolezni trebuha in uroloških posebnosti. Zavlačevanje pa ni problem ribniškega ZD, marveč države, ki še vedno ni določila institucije, ki bi lahko podeljevala uradne licence za delo z ultrazvokom, je dodal. Novembra letos naj bi bilo o tem več znanega. Že zdaj pa kaže, da bo Ribnica morda končno dobi-_____ la svojega domačega ginekologa. Preglede trikrat tedensko zdaj opravljajo trije ginekologi, če pa bi Ribnica imela svojega ginekologa, bi ta lahko tukaj delal štiri dni v tednu, en dan pa odslužil v bolnišni-Y~j ci. ZD je bil že v podobnem dogovoru s postojnsko bolnišnico in dvema ginekologinjama, a takrat z nobeno od njiju ni prišlo do končnega sporazuma. V ribniškem ZD še vedno primanjkuje tudi zobozdravnikov, saj je ena zobozdravnica že leto dni v bolniškem stažu, druga pa dela nostrifikacijo diplome. Novembra naj bi pomanjkljivo ekipo okrepil stažist. Direktor si želi, da bi se kdo specializiral tudi za ortodonta, saj ga ni vse od Velikih Lašč do Kočevja. Z dodatnimi programi bi rad napolnil tudi ZD, "ki je prevelik za trenutni režim, saj na zaposlenega, teh pa je 63, pride 70 kv. m. površine. Tako velikega prostora ne bi želel najeti niti kak zasebnik." Rus, ki je na tem položaju že 13 let in se mu prihodnje leto izteče mandat, bi v Ribnico želel pripeljati tudi 20 mio SIT vreden aparat za merjenje osteoporoze, vendar so take odločitve zaradi visokih zneskov vedno najprej predmet polemične razprave med občinami kot soustanoviteljicami tega javnega zavoda. Za zdaj je znano le to, da se bo drugo leto obnavljal objekt sodraškega zdravstvenega doma, tako njegova zunanja kot notranja podoba. Tekst in foto A. Pahulje V Sloveniji prvič zbrani čebelarji z vsega sveta APIMONDIA OBISKALA TUDI RIBNICO Udeleženci svetovnega kongresa na ogledu pri ekološkem čebelarju Ivanu Ogrincu iz Brez Slovenski čebelarji so si zaradi prizadevnega in kakovostnega dela na področju čebelarjenja prvič priborili organizacijo svetovnega čebelarskega kongresa, imenovanega Apimondia. Ta je vsako drugo leto, praviloma tudi vsakič na drugi celini. Nekajdnevni kongres se je začel 25. avgusta v Ljubljani, na uvodni slovesnosti pa je udeležence iz več kot 90 držav nagovoril Lojze Peterle, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, ki je bila tudi organizatorica 38. kongresa. Prisotna sta bila tudi minister za kmetijstvo Franci But ter minister za delo Vlado Dimovski. Na sedmih plenarnih zasedanjih in 17 simpozijih je bilo pripravljeno več kot 200 predavanj ter odprta največja letošnja svetovna čebelarska razstava v Evropi. Svetovno čebelarstvo sledi ekološkim trendom, zato je bil velik poudarek na ekološki pridelavi medu, njegovi uporabi v redni medicinski praksi (apiterapija), uporabi čebel pri kontroli onesnaženosti okolja ter iskanja možnosti obvladovanja čebeljih bolezni brez uporabe zdravil. Udeležencem kongresa je bila ponujena tudi možnost, da si eko čebelarjenje ogledajo na kraju samem in slovenska čebelarska zveza jih je napotila k Ribničanu Ivanu Ogrincu iz Brež, o katerem smo pisali ravno v eni izmed zadnjih številk. Avtobus je na Ogrinčevo ekološko kmetijo 29. avgusta pripeljal majhno, a pisano druščino čebelarjev, pretežno iz Švice, pa tudi Nemčije, Nizozemske, Belgije, Avstrije in Kanade. Sprejeli so jih člani ribniškega Društva ljubiteljev APIS in nagovoril njegov tajnik Ivan Šega, ki je poudaril vrednost tega obiska, saj se je Ribnica z njim vključila v največjo svetovno čebelarsko manifestacijo. Ribniški čebelarji so člani društva zgolj ljubiteljsko, jih je pa z območja treh občin kar 80. Poprečno se vsak ukvarja s 15 čebeljimi družinami, zato le manjšemu delu članov čebelarjenje predstavlja tudi vir dohodka, je dejal Šega. Izjema je gostitelj Ogrinc, ki se s čebelarjenjem ukvarja že dobrih 30 let, zadnjih 12 let pa tudi z eko načinom čebelarjenja. To pomeni, da za uničevanje varoje, ki najbolj pesti zdravje čebel, ne uporablja več pesticidov, ampak mravljinčjo kislino. Udeleženci so pokazali veliko zanimanje za novi hlapilnik za uničevanje varoje, ki gaje lani v Sloveniji preizkušalo 15 čebelarjev, med njimi tudi Ogrinc, ter odkrilo, da je tako učinkovit, da zadošča že ena uporaba na leto. Ogrinc je tudi dejal, da čebelam ni nikoli dodajal antibiotikov. Raje ob primernem času poseje ajdo, ki je naravni antibiotik, in je zato dober tudi za čebelo. Svoje varovanke hrani z medom, ki ga v količini 8 do10 kg pusti v panjih. Jeseni jim doda še čaj iz sedmih zelišč, ki mu primeša sladkorno raztopino. Čaj naj bi dajal potrebno kozmično energijo po biodinamičnem principu, katerega Ogrinc preučuje že nekaj let in je tudi član biodinamičnega združenja Demeter. Gostitelju je s takim načinom čebelarjenja uspelo ustvariti dobre donose medu tudi letos, ko večina čebelarjev tarna nad sušo. Dodaten problem predstavljata tudi zgodnja košnja travnikov in uporaba pesticidov na poljih, je dejal Ivan Šega. Ima pa Ribnica veliko prednost, ker je precej gozdnato področje, in so tako javor, lipa, kostanj, smreka in jelka odlična paša za čebele. Letos je bilo zato moč v naših gozdovih videti kar precej čebelarjev z drugih koncev Slovenije. Čebelarje pa niso pestili samo letošnja suša, vročina ter nenehni vzhodni veter, marveč jih že dlje časa tlači tudi dejstvo, da je "državna subvencija na število gospodarskih panjev precej nizka, komaj 4 evre na panj,"\e dejal Šega. Člani ribniškega društva APIS so se izkazali kot dobri gostitelji, in so poleg ogleda eko načina čebelarjenja ter Ogrinčeve ekološke kmetije tujim gostom v enem najlepših skednjov na Ribniškem ponudili še biohrano ter možnost nakupa suhorobarskih izdelkov. Povabili so jih tudi na 100-letnico, ki jo bo društvo praznovalo čez dve leti, bržkone že v novem čebelarskem domu, za katerega je zemljišče že kupljeno. Čebelarska druščina je svoje popotovanje z Ogrinčeve kmetije nadaljevala k Novi Štifti, v muzej suhorobarstva in lončarstva ter k lončarjem v Dolenjo vas. Tekst in foto A Pahulje PO DOLGEM IN PO ČEZ VESTIČKE SREDNJE ŠOLE NE 80 BREZ LOBIRANJA Podjetniški center, ki ga zastopa Janez Mate, je bil tik pred podpisom pogodbe z županom, da bi se začele aktivnosti glede srednje šole v Ribnici, pa je za zdaj zadeva ustavljena. Center je bil zadolžen, da pripravi analizo možnosti, ki bi v našo občino lahko pripeljale srednjo šolo in pripravi pogodbe, zdaj pa želi Občina poprej ustanoviti še lobistično skupino šestih posameznikov, ki bi lahko s svojo veljavo zastavili kakšno dobro besedo za ta projekt. Mednje sodita poslanca, župan ter še 2 do 3 člani. Podobna skupina, le še v širši sestavi, je bila tudi pri promoviranju ideje o gradnji doma za ostarele, a dlje kot do izdelave makete, ki večini Ribničanov ni bila pogodu, Ribnici ni uspelo priti. VSAJ ŠE NEKAJ LET PO POLŽJE DO LJUBLJANE Župani občin od Škofljice pa do Osilnice so se 15. septembra, tako kot vsako leto, sestali s predstavniki Direkcije RS za ceste, da bi ugotovili, ali bo to območje uspelo izboljšati cestno povezavo s prestolnico ali pa bo ostalo njen nebodigatreba privesek. Ministra za promet tistega dne v Sodražici ni bilo. Leta bodo še minila, preden bo morda zaživela katera od predštudij, ki jih izdeluje direkcija: da se naredi priključek pod Pijavo Gorico in se po stari cesti, ki pelje preko barja, vključi na Lavrici. Ali pa: da se območje od Kolpe navzgor priključi na avtocestni odsek blizu Rutarja. Tarnanje tukajšnjih županov, da zaradi slabe cestne infrastrukture marsikaterega investitorja ni blizu, ne pomaga. Direkcija RS je za posodobitev ceste Škofljica-Petrina poskrbela do sedaj le toliko, da je na Škofljici zasilno uredila križišče oz. priključek s kočevske strani, tako da naj bi bila povečana prepustnost prometa, je dejal njen direktor Vili Žavrlan. To bo nekoliko sprostilo kolone, ki se v jutranjih urah po pol ure mudijo na istem mestu, vendar poseg ni zadostna rešitev prometnega zamaška, ki ga povzroča mobilna delovna sila s področja, na katerem je država pozabila zarisati kakšen krak avtoceste. RIBNIČANI ZA ZAPRTJE TRGOVIN OB NEDELJAH Na zadnjem referendumu, ki je bil 21. septembra, se je ribniška občina ponovno dvignila nad slovensko poprečje. Medtem ko so slovenski volivci v komaj 27 odstotkih prišli na volišča, so ribniški v skoraj 40 odstotkih (39,29%). Od 3.994 volilnih upravičencev, kolikor jih je glasovalo, jih je ZA zaprtju trgovin ob nedeljah reklo 2747 oz. 68,78%, proti pa 1207 ali 30,22%. A Pahulje PO DOLGEM IN PO ČEZ VESTIČKE ;i rsj i ioci v:i i >i/v< >nvi VOaMSSaiBXI OyVO s>o«di PETEK TRANSPORT d.o.o med vodilnimi gazelami slovenskega podjetništva Že drugo leto zapored na lestvici najhitreje rastočih podjetij, letos celo med nominiranci za dolenjsko-posavsko gazelo Prva regijska zmagovalka, dolen-jsko-posavska gazela 2003, je bila že razglašena 16. septembra. Po oceni strokovnjakov Gospodarskega vestnika, ki vodijo akcijo izbora zlate gazele, je najboljšo rast v omenjeni regiji doseglo podjetje Sep iz Šentruperta. Vodilo pri pisanju tega članka pa je bil vsekakor podatek, da se je za ta laskavi naslov v ožjem izboru treh potegovalo tudi ribniško podjetje Petek transport d.o.o., ki se ukvarja z mednarodnim transportom. 6 Na lestvici 100 najhitreje rastočih podjetij te regije zaseda letos, ko so kriteriji za zlato gazelo neprimerno zahtevnejši kot v zadnjih letih, 10. mesto. Glede na to, da se izbira 500 najboljših v šestih regijah, je tako tudi v samem vrhu slovenskih podjetij po rasti prodaje, pozitivnem dobičku, rasti števila zaposlenih, inovacijski sposobnosti, vlaganju v znanje in izvozu kapitala, ki so merila za uvrstitev na lestvico. Spremlja se obdobje od leta 1998 do 2002, tako da se mora podjet- je konstantno dokazovati na trgu kot kakovostno, prave gazele pa naj bi bile čez nekaj let med podjetji, ki bodo sestavljala 'jedro dinamičnega gospodarstva'. Marjanu Petku je v desetih letih, odkar se ukvarja s prevozništvom, uspelo uresničiti to, kar leta 1991, ko je moral oditi z Rika, ni bilo niti del njegovih sanj. Leto kasneje je začel z enim kamionom, danes jih ima v lasti 27. Pozna nomadsko življenje avtoprevoznikov, čeprav sam nikoli ni bil toliko vpet vanj, saj je nekdaj vozil le tovornjak, ki so ga doma kupili za lastne potrebe in dejavnost žage. Zdaj sta z ženo 100-odstotna lastnika prevozniškega podjetja družinskega tipa, ki zaposluje 38 delavcev, od tega 30 voznikov. üesero "Največja napaka, ki jo direktor lahko stori, je, da ne zaupa svojim podrejenim. Dobremu delavcu, in jaz jih imam, je vedno potrebno dati proste roke pri delu, drugače ne bo mogel uresničiti svojih, morda celo inovativnih, idej. Moji delavci tako do potankosti obvladajo svoja področja, da se lahko umaknem za nekaj dni, pa bo delo vendarle teklo povsem nemoteno." Pa vendar si dopusta niste privoščili že polnih 10 let... "Morda je to za koga res previsoka cena..., jaz sem jo bil pripravljen plačati. Tako, kot sem pripravljen biti na voljo 24 ur na dan. Ko je to izjavo prebral moj prijatelj, me je poklical ob devetih zvečer in samo rekel: Preverjam, če si res dosegljiv...Transport je toliko specifična dejavnost, da te naravnost zasvoji. Potek prevoza je sicer izjemno natančno planiran, toda vmes nastaja vrsta nepredvidenih situacij, ki jih je treba nemudoma reševati. Gre za precej stresno delo, hkrati pa toliko dinamično, da se mi nedelja zdi pogosto tako dolgočasna..." Na lestvici 100 najhitreje rastočih podjetij v dolenjsko-zasavsM regiji so poleg Petek transporta uvrščeni še: Ristro na 82., R.M. International na 95. ter Urban servis in prodaja na 96. mesto. Obstoječi vozni park že zdaj obsega 27 vozil. Načrtujete še kakšen nakup? "Letos ga bomo razširili še za nekaj tovornjakov, tako velikih kot manjših. Trg je neusmiljen do prevoznikov in moramo zavoljo konkurenčnosti nenehno vlagati v kakovost in posodobitev. Razlika v ceni namreč ni več odločujoča, saj se cena prevoza od prevoznika do prevoznika razlikuje le za okrog 5%. Toliko bolj so zato odločujoči natančnost, nagla prilagodljivost, hitrost in inovativnost. V čim krajšem času je potrebno spraviti blago do znanega kupca, zato je pomembna hitrost obrata kamionov. Pri nas nam uspe vseh 27 vozil spraviti na vožnjo 1,5-krat na teden, kar je zelo zadovoljivo, saj na ta način zmanjšamo stroške prevozov. V nasprotnem primeru bi bila vprašljiva mesečna rentabilnost kamionov, zato s sodelavci natančno analiziramo vsako vožnjo." Glede togosti predpisov, ki jih je v transportu treba upoštevati, bi kdo lahko mislil, da imate prevozniki relativno malo manevrskega prostora za uveljavljanje neke kreativnosti. Ali pač? 'Transport je res precej dodelana dejavnost, tako da, kolikor delaš pošteno in po predpisih, res ostaja malo prostora za inovacije. K novim zamislim nas še najbolj prisilijo tisti prevozniki, ki nimajo zaposlenega velikega števila ljudi, uporabljajo nafto sumljivega izvora in so zato lahko cenovno ugodnejši od tistih, ki delamo po vseh pravilih. Leta 1997 sem bil tako prvi prevoznik v Ribniški dolini in širše, ki sem pri delu začel uporabljati mobilne telefone. To je bil velik preobrat, saj sem prihod kamiona lahko splaniral do minute natančno. Naslednji korak bo uporaba navigacije, ki bo prevoze bolj racionalizirala in nadzirala." Navigacijska naprava naj bi bila sploh dober kontrolni element za voznike...Dobre, vestne in odgovorne voznike je menda zelo težko dobiti. Jih je Vam uspelo? In od kod prihajajo? "Delavci v transportu so res velik problem, saj je dobrega voznika težko dobiti. Zato jih v našem podjetju z načrtno vodeno kadrovsko politiko v 80% poskušamo vzgojiti sami. Preko razpisa ali ustnega priporočila dobimo novega voznika in ga usposabljamo poleg bolj izkušenega. Postopek usposabljanja traja eno leto in vsakega voznika poskušam motivirati za čim boljše delo. Seveda se tudi mi spopadamo z istim problemom kot ostali delodajalci, da nam potem, ko ga izučimo, kdo odide tudi drugam. Sicer pa so pri nas zaposleni izključno slovenski državljani in še to večinoma domačini, s področja Ribnice, Kočevja in Loškega Potoka." Na katerih trgih opravite največ prevozov in poslov ter kateri poslovni partnerji so Vaši največji naročniki? "Nemčija je prav gotovo naš največji trg, sledijo pa mu Avstrija, Švica, Nizozemska, Belgija, pa tudi Španija in Francija, skratka vsa zahodna Evropa. Barvitost trga je gotovo odvisna tudi od naših znanih naročnikov, saj 40% naročil izvira iz Inlesa, ki izvaža prav na omenjene trge." Se nameravate usmeriti tudi na ruski trg? Ta je trenutno za slovenske podjetnike izjemno privlačen in ga kot relevantnega propagira celo naša država. "Slišim in berem, da je tako, vendar se naše podjetje vzhodnega trga ne bo posluževalo, ker na njem veljajo drugačni pogoji dela. Nasploh nismo usmerjeni na južne trge, razen na Hrvaško, ker birokracija še vedno preveč otežuje normalen transport." Potemtakem vstopa v EU ne pričakujete strahoma? "Nikakor ne, domnevam, da bo naše poslovanje Letošnja generacija 500 najhitreje rastočih slovenskih podjetij je nedvomno prelomna. Naši podjetniški šprinterji imajo v poprečju nkyo rast prodaje in tudi število zaposlenih. Toda na lestvico se uvrščajo večja podjetja kot v prejšnjih letih, z več sredstvi in kapitala, več zaposlenimi in večjo poprečno dodano vrednostjo. Zadolženost teh podjetij je nižja kot nekdaj, delež izvoza v prodaji malo višji, kapitalski donos pa manjši. Skratka: hitro rastoče gazele vidno zorijo. (Gospodarski vestnik, 15.9., str. 28) celo lažje s prvim majem prihodnje leto, ko bo tudi Slovenija del EU: meja ne bo več in tako bomo pridobili na času. Ta pa je denar, saj se bo obrat kamionov povečal vsaj za 70 do 80 odstotkov. Slovenski prevozniki so tudi izjemno dobri in cenovno ugodni, tako da bodo dovolj konkurenčni tujim. Bojim se le, da se tega premalo zavedajo slovenske firme in bržkone se bo marsikateri naš avtoprevoznik raje usmeril k tujim trgom in naročnikom, kjer so boljši plačilni pogoji. Bolj kot Evropa me skrbi uvedba cestnin: s prvim novembrom na nemških avtocestah, s prvim januarjem pa še na avstrijskih. Če naši naročniki tega stroška ne bodo vključili v ceno, potem bo ta ukrep za prevoznike prehudo breme. Petek transport d.o.o. ima svoj sedež v bivši Rudeževi vili v Merharjev! ulici, M je bila še do lanskega avgusta last Inlesa, zdaj pa z rjo v celoti razpolaga Petek transport. Kmalu se bo lotil tudi prenove objekta, ki naj bi dobil ne samo svežo zunanjo podobo, marveč tudi novo vsebino. Postal naj bi poslovno-komercialni objekt, če bo interes najemnikov, pa tudi trgovski center. Toda v vseh teh 10 letih Vas likvidnostne težave niso pretirano bremenile. Odlikuje Vas konstantna rast dobička v zadnjih petih letih, kar Vas je umestilo tudi med 100 najboljših podjetij. "Likvidnostne težave se sicer pojavljajo, toda s pravo mero zdravega razuma jih hitro odpravimo in se ne lotevamo projektov, ki jih ne bi mogli uresničiti. Konstantna rast dobička pa je nasploh v skladu z mojim načelom: nikoli ne stoj na mestu, drugače te bodo prehiteli. Stremim k stalni rasti podjetja, tako da bo tudi prihodek v letu 2003 večji od lanskega, ki je znašal 564 mio SIT. Leta 1998je znašal 130 mio SIT, tako lahko govorimo o tem, da smo prihodek v preteklem petletnem obdobju povečali za 430%. Zdaj že širite svojo dejavnost...Odločitev, da napravite avtopralnico, gotovo ni povezana s tem, da ustvarjate premalo prihodka s prevozi? Prebrati je bilo moč, da se boste začeli ubadati tudi s poslovno-trgovsko dejavnostjo? Kakšno? "Načrti za prihodnost so veliki in uresničitev enega že lahko vidite v Prigorici, nasproti Inotherma, kjer stojijo avtopralnica, mehanična delavnica...skratka, tam bo kompletna ponudba storitev za nego avtomobila. To je naša najnovejša naložba in je v zaključni fazi. Objekt naj bi odprli konec oktobra. V ureditev takšnega objekta nas je silila lastna potreba po servisnih prostorih, hkrati pa je vsaka nova naložba izziv. Prevozniški posel je postal že tako utečen, da lahko deluje skoraj brez moje prisotnosti, in počasi se bom zato začel preizkušati na novih področjih. O poslovno - trgovskem objektu pa za zdaj še ne bi rad govoril...Naj zamisel še nekaj časa zori..." Ali Vam takšne akcije, kot je bila nedavna za izbor zlate gazele, pomagajo pri promociji Vašega dela? "Gre za brezplačno reklamo in jo velja izkoristiti; navsezadnje smo bili omenjeni v vrsti nacionalnih medijev. Toda če sem bil še pred dvema letoma prijetno presenečen, ko so naše podjetje uvrstili na lestvico 100 najhitreje rastočih, z letošnjo nominacijo ni bilo tako. Verjamem namreč, da, kolikor se v podjetje nenehno vlaga in se ga vodi na zdravih temeljih, tudi uspeh ne more izostati. Pogovarjala sem se In fotografirala Alenka Pahulje >■ ovvo az>iixn^L«ic»i*njLnin 7. NAŠ LETOŠNJI SEMANJI DAN BIL JE S SONCEM OBSIJAN V 28 letih, odkar Turistično društvo Ribnica pripravlja največji dogodek leta na Ribniškem, je samo vreme tisto, ki jo lahko zagode. In letos je ni! Bil je čudovit jesenski dan, ki je na naš trg ter okoliške ulice privabil menda kar 50.000 ljudi, če verjamemo poročilu redarjev. Obisk iz leta v leto raste, kot tudi število stojnic, saj A jih je bilo letos 340, od tega 100 ta domačih', ' 1 suhorobarskih in lončarskih. ■ 35 rokodelcev, ki jih je zagotovila Območna obrtna zbornica, je za nekaj ur poselilo Grad in 'dvig-j jj nilo etnološko vrednost sejmu1, so menili tudi pro-- tokolarni gosti, med njimi slavnostni govornik ob odprtju sejma, minister za kmetijstvo Franci But. Z geografskim poreklom, ki naj bi ga suha roba dobila še letos, bo ta obrt tudi uradno dobila svoj domicil, je dejal But. "S tem se bodo povečale f i razvojne možnosti ter možnost priliva evropskih IJ. razvojnih investicijskih sredstev." _ . Ribnici napoveduje minister ugodnejše gospodarske trende, ker se že kažejo boljši rezultati v gospodarstvu ter se obeta nekaj novih investicij. Vsi ostali govorniki, vključno z županom Alojzom Marnom, so imeli le kratke pozdravne nagovore, Na nedeljo, semanji dan, so RŠKjevci kot ponavadi zasedli in zapolnili s programom na parkirišču pri Zavarovalnici Triglav. Med drugim ste lahko poleteli z balonom ali se z njim samo dvignili malo nad Ribnico, se okrepčali na Fructalovem koktajlpartiju, se prepustili mirni roki body painterke ali mojstrom frizur, če je ostalo še kaj poguma, pa ste se lahko ovili z dvema ogromnima kačama ali ju samo malo pobožali. Gotovo pa je bil nekaj posebnega bruhalec 'm požiralec ognja! Tekst in foto Zdenka Mihelič med njimi kot prvi podpredsednik TD Ribnica Jože Zakrajšek, nato generalni sekretar obrtne zbornice Viljem Pšenicny, direktorica Agencije za kmetijske trge in podeželja Sonja Bukovec ter župan pobratene Arcevie Silvio Purgatori. Italijanska petčlanska delegacija je bila v Ribnici kar tri dni. Z našim županom so se ponovno dogovarjali o konkretnejšem sodelovanju, ki po 30 letih bratenja še vedno ni prišlo dlje od protokolarnih srečevanj. Tako je Ribnica predlagala, da se duh prijateljstva prenese tudi na mlade, zato naj bi stike navezale osnovne šole. Organizirali bi se razni izobraževalni tečaji, izmenjave otrok pa bi lahko bolj povezale tudi posamezne družine, je dejala direktorica občinske uprave Nevenka Turk Kraljič. Sicer pa je bil semanji dan pravi semanji dan, poseben le v toliko, ker je bil zadnji v svobodni Sloveniji, je dejal Medard. "Drugo leto bomo že g okupirani z Evropo." Turistično društvo je že pripravilo program tudi za dve leti vnaprej, vse do jubilejnega 30. sejma suhe robe in lončarstva, ki naj bi ga obogatile številne mednarodne zasedbe. S čim, še ne povedo. Tokratni program v Gradu, Slovenija pleše, je bil dodeljen slovenskim folklornim skupinam iz Vidovega, Senovega, Bohinja, Predgrada, Mengša, Črne na Koroškem in Razkrižja in je pritegnil večjo maso ljudi kot popoldanski zabavni del z Nušo Derenda. Ljudje pravijo, da je bilo toliko sejemskega dogajanja, da si preprosto niso utegnili ogledati vsega.. V taki množici dogajanja pa se lahko izgubijo tudi organizatorji posameznih prireditev in tako nismo videli vsega obljubljenega Hrovačani v petek niso priredili gledališke igre, načrtovani nedeljski program pa so malo prikrojili tudi študentje. Veliko zanimanja so poželi s požiralcem ognja in s kačami, ki so si jih Ribničani obešali okrog vratu. Podoba sejma je bila drugačna tudi po tem, ker letos ni bilo treba zaključiti sejma ob sedmih zvečer. Gorela je javna razsvetljava, tako da se je vrvež lahko polegel šele v kasnejših urah. A. Pahulje Foto Marko Burger Svojevrstna atrakcija na lesenem konju "Najbolj vroč politik ta hip," je dejal šegavi Medard Pucelj, ko je napovedal slavnostnega govornika ministra Buta. "Samo da usta odpre, že so vsi mikrofoni zraven." Med protokolarnimi gosti so bili tokrat poleg že omenjenih še: poslanci Janko Veber, Jože Tanko, Janez Drobnič, član državnega sveta Vincenc Janša, državni sekretar Tomaž Čas ter župani sosednjih občin. Janez Šilc iz Ravnega Dola (levo), študent geodezije, je napravil maketo Ribniške doline, ki je skoraj noben obiskovalec sejma ni prezrl. Štiri leta je vsake počitnice porabil za izdelovanje le-te in vanjo vložil dobrih 500 ur dela. FIŽOLOV DAN V HROVAČI Hrovačani želijo zaščititi avtohtono ribniško fižolovo sorto Rib'näan Vaškemu etnološko turističnemu društvu Hrovača (VETD Hrovača) ne zmanjka idej, tako da nas vedno znova preseneča s svojimi domislicami. Zadnja izmed takih posrečenih prireditev je gotovo Fižolov dan, ki so ga pripravili na lepo sončno soboto, 20. septembra. Središče dogajanja je bilo ob lipi, kjer so bile ponujene razne fižolove dobrote, prikazani pa tudi številni stari običaji. Le kdo bi bil boljši vir informacij o dogajanju, kot predsednik VETD Hrovača Ivan Prelesnik, ki je že od vsega začetka gonilna sila društva in neusahljiv vir idej. "Ideja za Fižolov dan se je oblikovala počasi. Že od takrat, ko je bil v Hrovači škof Perko in blagoslovil tukajšnjo kapelico, smo razmišljali, kaj bi lahko priredili, da bi se ljudje poveselili, hkrati pa bi imela prireditev tudi svojo vsebino. Pa smo se spomnili na eno drobceno reč, na fižol, kajti v Ribnici Tudi fižolček zna biti povod za igro imamo svojo avtohtono vrsto fižola, Ribhčana namreč. Videli smo, da imajo v Sloveniji razne dneve - dan kisle repe, jagodni dan, praznik češenj itd. Zakaj torej ne bi imeli v Ribnici Fižolov dan, smo si rekli. S tem pa želimo narediti tudi korak naprej in fižol Ribhčan zaščititi kot vrsto in ga ohraniti, "je o ideji in smislu prireditve, za katero si želijo, da bi postala tradicionalna na prvo nedeljo po sejmu, povedal Prelesnik. In kakšen je ta fižol Ribničan? "Fižol Rib'nöan je bolj droban kot ostale sorte, ker sta tu bolj slaba zemlja in ostro podnebje. Rdeč pa je zato, ker je majhen in ga je zaradi tega sram ter zardeva. Sicer obstaja tudi bel Rib'nöan, to pa zato, da sta politično uravnovešena,"]e malo za šalo, malo za res, povedal France Petek. Tudi vaščani so dobro sprejeli novost, ki se je pojavila v tej etnološko tako dobro ohranjeni vasici. "Moram reči, da je bil odziv vaščanov res super in sem vsakemu posebej hvaležen, da je pomagal po svojih najboljših močeh. Gospodinje, pa tudi nekaj možakarjev, skupaj 23, je pripravilo najrazličnejše jedi iz fižola in tudi buč. Za popestritev in animacijo otrok smo pripravili razne delavnice, kot so oblikovanje in izrezovanje buč, izdelovanje lutk na kuhalnici in risb iz fižolčkov ter koruze. Seveda pa ne gre brez vaških iger, ki smo jih igrali nekoč, pa morda jih ne poznajo več danes, kot so: hoja s hoduljami, 'cajglajnje', Ljubljana-Zagreb-Beograd, gnilo jajce, zbijanje s poleni, avionček itd.," je razlagal Prelesnik, ki je sam pripravil in ponudil kisel fižol s črno redkvijo. Fižolovemu dnevu se je odzval še en poseben gost, ki bi ga lahko proglasili kar za Hrovačana, tolikokrat je tu, in sicer je bil to mojster Slavko Adamlje, ki s svojimi jedmi navdušuje v Škrabčevi domačiji. Za to priložnost je pripravil Slavkovo fižolovo jed, nakar smo prešteli, koliko različnih vrst jedi so vaščani skupaj skuhali in spekli. Bilo jih je neverjetnih 26: od fižolove juhe z blečički, papule, fižolove enolončnice, prebranca, matevža, h rovaške fižolove juhe s kislim zeljem, do pite z bobom in fižolovih štrukljev. Seveda pa so žene spekle še razne dobrote iz buč. Hrovačani so prikazali tudi mlatenje fižola s cepci, 'pajtlajne', 'rajtajne', prebiranje fižola po kvaliteti in shranjevanje fižola v kaščo. Podelili so nagrade za najdebelejšo in najbolj nenavadno bučo ter otrokom nagrade za najboljše tri izdelke (risbice, lutkice) in najlepše oblikovane buče. Vmes so zaigrali tamburaši iz l.f )r\ ^ f mmMžM M Nekdaj je bilo veliko smeha na račun takšnih vaških iger... Sodražice, Matej na harmoniki, žene so zapele, na koncu pa je vesele domače pesmi zaigral še ansambel Tineta Stareta. Številni obiskovalci so prišli celo z avtobusi iz Vrtojbe in s Koroške in se še posebej navduševali nad ponujenimi jedmi ter prikazom starih običajev. Tekst in foto Zdenka Mihelič VABILO Vse občane vabimo na slavnostno sejo občinskega sveta in proslavo v počastitev občinskega praznika Občine Ribnica, ki bo v četrtek, 23. oktobra 2003, ob 19. uri, v dvorani centra Ideal. PROGRAM: Ribniška Nagovor župana Alojza Marna Podelitev priznanj in nagrad Občine Ribnica Kulturni program Vljudno vabljeni! Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, 01 Ribnica vabi v okviru proslav ob občinskem prazniku na prireditve: 3. oktober, ob 19. url, cerkev sv. Jožefa, Velike Poljane SREČANJE MALIH PEVSKIH SKUPIN 17. oktober, ob 19.30, dvorana Ideal, Ribnica NAŠI TRIJE ANGELI, komedija dramske skupine Neptun 1z Polhovega Gradca POVABILO KOMORNI ZBOR p. Stanislav Škrabec VABI NOVE ČLANE IN ČLANICE! Avdicija bo v nedeljo, 5. oktobra, ob 19. uri, v prostorih TVD Partizan -pododtje. VABUENI! aioiMULsioiMicz aiivrianuLninia Na naši zemlji Ajda (n) (Fagopyrum esculentum Moench) Ajda, lat. Fagopyrum esculentum, ne spada med žita. Zaradi njenega plodu, t. i. seme, ki ima podobno notranjost kot meljak žit, jo po načinu predelave zrn v kašo, zdrob, moko in kosmiče uvrščamo prav mednje. AJDA KOT ZDRAVILO Ajda ima podobne sestavine kot druga žita. Vsebuje 9% beljakovin (zlasti leucina in lizina), 2% maščob, 71% ogljikovih hidratov, 3% surovih vlaken, 8% rudnin in mineralov (fosfornih, kalcijevih in železnih spojin) ter nekaj limonske, jabolčne in oksalne kisline in vitaminov B1 in B2. Rudnin in mineralov je več kot v drugih žitih (pšenica jih ima samo 2%) in v tem pogledu ima ajda pred njimi prednost. Rudnine so za normalno delovanje organizma nujno potrebne. V ajdi je tudi zdravilna snov rutin, tako v semenih in v listih ajde, ki se v zdravstvu uporablja za povečanje prevodnosti žil ter za preprečevanje hemoragij, edemov in pokanja kapilar. Vnetja izginejo, subjektivne težave, kot so bolečine, krči in težke noge, se zmanjšajo. Velika količina flavonidov zavira peroksidacijo lipidov in nastanek prostih radikalov, tako da stabilizira celične membrane. Jedi iz ajde priporočajo zaradi njenega zdravilnega učinka tudi diabetikom (olajša se diabetična retinopatija). Se posebej dobra je za prehrano otrok in oslabelih ljudi, hkrati pa je živilo za brezg-lutensko dieto pri prehrani bolnikov s celiakijo oz. glutensko enteropatijo. IEDI IZ AJDE Iz 100 kg ajdovih zrn nameljejo približno 60 do 70 kg moke in 4 do 18 kg otrobov, 18 do 26 kg pa je luščin. Iz ajdove moke so že naši predniki pripravljali vse mogoče jedi: močnik, žgance, kruh, kolače, pogače, štruklje, krapce, kašo itd. Najpogostejši so bili močnik in žganci. Navadno so jih jedli z mlekom ali kislim zeljem. Žgancem so včasih dodajali krompir ali ječmenovo ali koruzno moko. Danes le redka gospodinjstva pripravljajo ajdove žgance. Največkrat je bil na mizi ajdov kruh, imenovan ajdovnjak ali ajdovnik, črn kruh iz same ajdove moke. Ker se ajdova moka slabo veže, so ji dodajali oves, ječmen, krompir, proso in celo fižol. Kot svatbeni kruh je v Valvasorjevih časih (17. stol.) slovel zmesni kruh, ki so ga zamesili iz ajdove, prosene in ječmenove moke. Ajdov kruh so pekli kmetje do nedavnega. Zdaj ga je dokončno zamenjal pšenični, čeprav je v sodobnih supermarketih mogoče kupiti tudi ajdovega, ki ga pečejo v pekarnah kot kulinarično specialiteto, vendar mu dodajo dosti pšenične moke. Ajdovo kašo so pripravljali v lesenih nožnih stopah. Uživali so jo v mleku in vodi, z njo so polnili klobase in želodce. Staroslovenske krvavice so vsebovale največ ajdove kaše. V današnjih krvavicah se v večini pojavljata le riž, ki ni tipičen za slovensko kuhinjo, in ječmen. Nekdaj so dodajali tudi proso. V preteklosti so nekatere ajdove jedi (ajdov kruh z orehi, ajdove palačinke, praženec, rezine, zavitki, štruklji, pogače in torte) pripravljali le ob posebnih priložnostih. V Prlekiji so npr. pred praznikom vseh svetih jedli ajdove krapce - pogačo iz moke, s pečeno smetano in z jajci. Ponekod so uživali na veliko noč in novo leto ajdovo potico in pisan ajdov kruh, ki je navzven podoben potici. Na Štajerskem so ob kolinah in za košnjo pripravljali ajdove štruklje, imenovane ajdinščaki. AJDOVA KAŠA In še recept za pripravo ajdove kaše z mesom iz knjige Ajda (Kreft,1995): Pol litra ajdove kaše skuhamo v 1,5 I slanega kropa. V tem času 30 dag mletega mesa nekoliko popražimo na čebuli, posolimo in dodamo malo strtega česna, poper in majaron. V lončeno ali drugo posodo za peko, namazano s surovim maslom, naložimo 1 do 2 cm debelo plast kaše, sledi plast mesa. Zgornja plast naj bo kaša. V 1 dl goste kisle smetane stepemo jajce in s tem maso prelijemo po vrhu. V srednje vroči pečici pečemo 30 minut. Ponudimo toplo s solato. Mojca Remic Kmetijsko svetovalna služba Ribnica Med invalidi in z njimi Minilo je... Društvo invalidov Ribnica je tudi letos organiziralo tradicionalno srečanje svojih težkih in težko gibljivih invalidov v gostilni "KROPEČ na Mali Slevici, in to 19. julija Udeležilo se ga je 37 članov. Bile je prijetno, saj se nekateri med seboj vidijo le na tem srečanju. V mesecu avgustu je društvo izvedlo kar dve akciji. Najprej smo 8. avgusta organizirali kopalni izlet v Izolo z večerno zabavo. Udeležilo se gaje 33 članov. 26. avgusta so se člani društva udeležili vsakoletnega srečanja invalidov Dolenjske in Bele krajine, ki je bilo letos v Metliki. Bilo nas je za poln avtobus, to je 51. Srečanje je bilo ob reki Kolpi v Podzemlju pod velikim šotorom, saj nas je bilo vseh skupaj preko 600. Srečanje je bilo toliko veselo, da je bilo za nekatere celo prekratko, medtem ko so si nekateri naši člani želeli oditi malo prej. V bodoče bomo zato morali določiti tudi čas odhoda, tako da bodo člani že pri prijavi vedeli zanj. 8. novembra pa društvo organizira svojim članom srečanje z martinovanjem na turistični kmetiji 'Trnovec" pri Metliki. Najprej si bomo ogledali Pokrajinski in gostinski muzej v Metliki, nato bo degustacija vin, potem pa še ogled treh cerkva iz 15. stoletja, 'Tri fare". Nato bomo imeli v omenjeni gostilni kosilo in zabavo. Cena izleta - ogled muzeja in cerkva, degustacija, kosilo, glasba in prevoz, je 3.900,00 SIT in se plača ob prijavi. Če se zgodi, da kdo od prijavljenih ne bi mogel iti, pa je izlet že plačal, bo moral poiskati nadomestno osebo. Pričakuje se... V mesecu oktobru in novembru organiziramo dva nakupovalna izleta: 4. oktobra v Veliko Kladušo in 6. novembra v Lenti. Za oba izleta prijave sprejemamo do zasedbe mest v avtobusu. Cena bo znana naknadno, ker stroške razdelimo glede na število udeležencev. Denarja ne bomo vračali, ker so stroški vnaprej določeni. Prijave sprejemamo do zasedbe mest v avtobusu. Informacije lahko dobite po telefonu 836 11 69 v uradnih urah: ponedeljek in petek od 9. do 11. ure, prijave pa so možne le v pisarni društva v uradnih urah. Alojzij Mihelič, predsednik dmštva Gospodinjske aparate zamenjale za gasilske cevi "Zakaj pa ne," je bil odgovor na izziv, ali bi sestavile gasilsko desetino članic B. Zbralo se nas je dovolj in začele smo redno vaditi. Na začetku se nam ni kaj dosti svitalo, kaj pomenijo vsi sestavni deli, ki so zloženi v našem novem gasilskem avtomobilu. Pod vodstvom skrbnega in požrtvovalnega mentorja Alojza Lovšina pa smo že po nekaj vajah postale usklajena desetina. Tudi naloge članic so bile pravilno razdeljene glede na naše spretnosti in sposobnosti. Ko smo se ob večerih dobre volje srečevale, smo ugotovile, kako nam manjka druženja in sprostitve, ki je hkrati tudi koristna Priznale smo, da so bile naše mame na boljšem, saj so se srečevale pri raznih kmečkih opravilih. Tam so poklepetale, se nasmejale in tako lažje prenašale bremena vsakdanjega življenja Končno je prišel trinajsti september, ko se je v Sušju ob gasilnem domu in na igrišču ob šoli odvijalo občinsko tekmovanje. Naše društvo je bilo močno zastopano in dosegli smo lepe rezultate, saj gre sedem od devetih desetin na regijsko tekmovanje, in sicer tiste skupine, ki so osvojile prvo ali drugo mesto. Seveda gremo tudi članice B, saj smo prejele pokal za prvo mesto. Marija Lovšin Foto Milena Hribček Čebelica bi na panj prišla in čakala, da prideš ti, usedla se na rožna tla in zajokala, ker te ni... ZAHVALA Ko odletijo lastovke, odšel si tudi ti. Ko lastovke se vrnejo, nazaj več tebe ni. Tiho in mirno, kakor je tudi živel, nas je v 68. letu starosti zapustil brat in stric JANEZ VESEL iz Struške ul. 9, Ribnica Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala gre stanovalcem Struške ulice in Čebelarskemu društvu za udeležbo na pogrebu in poslovilne besede, ki jih je izrekel tajnik društva gospod Šega. Prisrčna hvala tudi gospodu kaplanu Andreju za lepo opravljen obred in vzpodbudne besede ter pevcem za lepo zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poklonili njegovemu spominu in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Naj ostane vsem v prijaznem spominu. Vsi njegovi domači ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in ata RUDIJA ZAJCA iz Kota se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, svete maše in izrečeno sožalje. Hvala g. kaplanu Andreju in g. patru Niku za molitve, mašni obred in lepe poslovilne besede, pevcem in Komunalnemu podjetju Ribnica. Posebej se zahvaljujemo vaščanom Kota ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata, tast, stari ata in brat FILIP GREBENC iz Maršičev Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in mašne namene ter vsem, ki ste se mu poklonili in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji tuzemeljski poti k večnemu počitku. Bog poplačaj vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani! Vsi njegovi DROGE! INFORMATIVNA PISARNA vsak drugi in četrti ponedeljek v mesecu od 17. ure do 18.30 v prostorih Centra za socialno delo Ribnica, Škrabčev trg 17 (nad Kmetijsko zadrugo v II. nadstropju). V informativni pisarni deluje predstavnica Društva UP iz Ljubljane, ki v društvu vodi projekt "Starši staršem" in ima lastno izkušnjo starša zasvojenega otroka. Sodelujejo tudi drugi prostovoljci. Informativna pisarna naj bi staršem in vsem, ki jih ta problematika zanima, nudila informacije: - kako prepoznati, da ima otrok težave z drogo, - spremembe v vedenju, - kaj lahko naredijo starši, - možne oblike pomoči itd. Majda Vrh, direktorica Centra za socialno delo ' Naslednja številka Rešeta izide 27. oktobra. Gradivo oddajte do 12. oktobra. S19L.N5T 13 lisi ^ PODJETNIŠKI CENTER ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA M Aktualno za vsa mala in srednja podjetja 1 NAPOTKI ZA PRIPRAVO IN PRIIAVLIANIE PROJEKTOV NA RAZPISE EU Navajamo nekatere splošne napotke, ki naj bi bili v pomoč predvsem začetnikom. Kako in kje začeti? Prijavitelji naj pri pripravi projekta upoštevajo splošno pravilo, da je smiselno izhajati iz obstoječih potreb in prioritet podjetja oz. institucije in šele zatem poskušati najti ustrezen program. Obratna pot, kjer projekt izhaja zgolj iz zahtev razpisanih programov, ne pa iz notranjih potreb, navadno ne obrodi sadov. Ko je osnovna ideja na papirju, je treba torej poiskati najprimernejši program pomoči, kar je ključnega pomena za uspešno prijavo. Zasnova projekta Če naj bi projekt prepričal ocenjevalno komisijo, mora odgovoriti na tri pomembna vprašanja: 1. Kaj je osnovni namen projekta? Namen projekta je rešiti problem, to pa vključuje predhodno analizo potreb. 2. Kateri so splošni cilji, ki naj bi jih s projektom dosegli? Potrebno je jasno opredeliti, katere splošne cilje programa bo projekt uresničil. 3. Kakšne rezultate bomo s projektom dosegli in kako bi lahko izmerili uspešnost projekta? Dober projekt ima jasno opredeljene specifične in, če je le mogoče, merljive cilje. Podrobnejši podatki o projektu Kratek opis projekta. Na tem mestu mora prijavitelj pojasniti, zakaj se je odločil za projekt oz. kaj ga je vodilo pri pripravi in na podlagi katerih analiz se je odločil zanj. Nadalje je pomembno poudariti, kaj želi z njim doseči, na kakšen način, s kakšnimi sredstvi ter kakšni so pričakovani rezultati. Pri tem se je potrebno zavedati, da je povzetek kritični del vloge in da je na tem mestu potrebno prepričati ocenjevalce, da si ravno ta projekt zasluži podporo. Zelo pomembno je upoštevati navodila glede dolžine povzetka. Pričakovani rezultati projekta in njihovo širjenje. Cilje projekta je treba skrbno načrtovati in če je le mogoče, naj bodo le-ti merljivi. Vse pogosteje je treba opredeliti tudi način širjenja rezultatov projekta in predstaviti načrt njegove promocije. Pogosta oblika širjenja rezultatov so zaključne konference ali delavnice, objava publikacij ter oblikovanje spletnih strani. Posebej zaželena komponenta je širjenje pozitivnih izkušenj v mednarodnih krogih, kar zagotavlja evropsko razsežnost. Časovni načrt izvajanja projekta. Časovni načrt izvajanja posameznih aktivnosti je potrebno prikazati po mesecih, običajno v grafični obliki. Nekateri programi natančno opredeljujejo datume začetka in konca izvajanja projekta, ki jih je v časovnem načrtu potrebno dosledno upoštevati. Velja opozoriti, da se projekt ne prične z datumom njegove prijave, temveč nekaj mesecev kasneje, kar je odvisno od dolžine administrativnih postopkov in priprave pogodbe. Upoštevati je potrebno, da tudi če se je projekt začel pred odobritvijo sredstev, stroškov, ki so nastali pri izvajanju teh aktivnosti, ni mogoče šteti med upravičene stroške projekta in se jih ne povrne. Višina finančne podpore. Na tem mestu je treba navesti natančen znesek finančne podpore, za katero zaprošamo. Če je npr. maksimalna višina subvencije 50% celotnega projekta, zaprosite pa za 60%, je projekt lahko zavrnjen. Druga skrajnost se zdi spodnja omejitev vrednosti projektov. Tako lahko razpisovalec sredstev npr. predpiše, da mora biti minimalni proračun projekta 50.000 EUR, medtem ko prijavitelj zaprosi za 40.000 EUR. Tudi v tem primeru je projekt lahko zavrnjen. Navadno so v programu navedene tudi povprečne vrednosti projektov, ki so sicer res zgolj informativne narave, a jih je pri pripravi vloge vsekakor priporočljivo upoštevati. Finančna konstrukcija projekta. Prijavi je navadno potrebno priložiti tudi tabelo, kjer so natančno opredeljeni predvideni stroški projekta po posameznih stroškovnih kategorijah (npr. stroški dela, potovanj, dnevnic, stroški materiala ipd.). Prav tako je potrebno navesti vse finančne vire projekta ter predvidene prihodke. Roki za prijavo: Roke je potrebno dosledno upoštevati. Prijava projekta: Pred začetkom prijave je potrebno podrobno proučiti naslednje ključne dokumente: besedilo razpisa; Priročnik za podeljevanje donacij Evropske komisije; Navodila za prijavitelje; prijavne obrazce; seznam dokumentacije, ki jo je potrebno poslati Evropski komisiji; letni oz. večletni delovni program, ki opredeljuje prioritete programa; Navodila za ocenjevalce. Prav tako si je smiselno ogledati objavljene povzetke projektov, ki so bili v preteklosti odobreni, saj nam ti lahko nudijo marsikakšen koristen namig. Prijava mora biti običajno posredovana v pisni obliki in tiskana, navadno je potrebno predložiti en original in nekaj kopij. Original mora biti podpisan tako na sami prijavi kot tudi na specifikaciji stroškov. Prijava je običajno sestavljena iz prijavnih obrazcev, finančnih tabel, ki natančno specificirajo stroške, ter drugih morebitnih prilog (npr. izjava prijavitelja in partnerjev, da niso v stečajnem postopku; bilanca stanja in izkaz uspeha za vsakega partnerja; življenjepisi ključnih oseb; poslovni načrt idr.). Pogoji za sodelovanje in kriteriji: Pred prijavo je potrebno natančno preveriti, ali izpolnjujemo pogoje za sodelovanje. Tako je razpis lahko namenjen samo določenim vrstam organizacij, podjetja ali fizične osebe pa denimo ne sodijo med upravičence. Prav tako je v razpisu navedeno, katere države lahko sodelujejo in koliko partnerjev mora sestavljati t.i. projektni konzorcij. Pri izbiri projektov velja omeniti nekaj splošnih kriterijev, ki jih upošteva Evropska komisija pri izbiri prijav, kot so skladnost projekta z razpisano vsebino, jasna opredelitev obsega finančnih virov in delež sofinanciranja Evropske komisije. Poleg tega morajo biti predvideni rezultati projekta v skladu s cilji programa. Komisija preverja tudi finančno sposobnost prijaviteljev. Ti morajo razpolagati s stabilnimi viri financiranja, ki zagotavljajo pozitivno poslovanje, ko projekt traja. Precejšnja pozornost je namenjena tudi tehnični sposobnosti prijavitelja, da projekt uspešno zaključi. Pomembno vlogo pa igrajo tudi strokovne kvalifikacije prijavitelja oz. koordinatorja projekta. Ustvarjanje mednarodnih omrežij: Evropska komisija vse bolj poudarja pomen partnerstev oziroma mednarodnih omrežij, pri nekaterih programih pa je to že kar pogoj za dodelitev finančne pomoči. Projekti, ki obsegajo več partnerjev iz različnih držav, imajo tako praviloma več možnosti za uspeh. Nekateri programi celo predpisujejo najmanjše število partnerjev in držav, ki naj sodelujejo pri projektu. Priporočljivo je izbrati partnerje, s katerimi ste že sodelovali in ki jim zaupate. Zbral Janez Mate 7S' PODJETNIŠKI CENTER ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA $ Novi MEGANE RENAULT MEGAN SCENIC ž.e n ril S.TFi.l.nnn SIT MEGAN GRANDTOUR že od 3.453.000 SIT Vozila imajo 2-letno garancijo brez omejitve kilometrov, 3-letno garancijo na lakirane dele in 12-letno garancijo na karoserijo. Servisni intervali na 30.000 km ali na 2 leti. A VTOCENTER pooblaščeni zastopnik za renault RUFACu« Cesta na Ugar, Ribnica,tel.: 8369-956, 8369-957, fax: 8369-958 Delovni čas vsak dan od ponedeljka do petka od 8-12 in 13-17 Ob Mahovniški c. 3, Kočevje, tel.: 8954-042, 8954-666, fax: 8955444 Delovni čas: 8 -12, 13-17, sobota 9 - 12 PVC/ALUMINIJ OKNA Optimalno • INLES - toplotna in zvočna izolathma zasteklitev vam ptihmni denar Paleta barv • INLES - pri oknih PVC/aluminij je možna individualna izbira barve aluminijastega proßla Po vaši želji • Znotmj beb ali v modemih barvah in dekorjih Dobro počutje • INLES - pri oknih PVC/aluminij ostajata mraz in hrup zunaj • lesena okna in vrata • les/aluminij okna s pvc okna in vrata • pvc/ aluminij okna • aluminij okna in vrata • polkna, rolete, komarniki nje - izmera - montaža - servis • 5% gotovinski popust • brezplačen prevoz do 100 km • ugodni kreditni pogoji TOM+O INLES d.d. Sl -1310 Ribnica, Kolodvorska 22 Maloprodaja Ribnica 01 8377 162, fax: 01 8377 331 e-mail: info@inles.si www.inles.si tl > \ ^6 / Inles ©m/a WEM Majnikova 1, Ribnica (poleg SANOIABORJA) Tel.: 83 61 128- ^ V ZDRAVSTVENEM DOMU.RIBNICA apriz^ Tone Pogorelec Blesk 2 d.o.o. Čistilni servis in slikopleskarstvo Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel.: 01/836 99 33, fax: 01/836 99 34, gsm: 031/647 188, E-mail: blesk2@amis.net mca MOŠKO IN ZENSKO FRIZERSTVO Škrabčev trg 3 1310 Ribnica tel.: 01/836 05 88 OBVESTILO Od 1.10.2003 bo spremenjen delovni čas: ponedeljek 8.00 do 15.00 torek 8.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00 sreda 8.00 do 12.00 četrtek 8.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00 petek 8.00 do 15.00 sobota 8.00 do 12.00 Ponedeljek in petek popoldne po telefonskem naročilu. GOSTINSTVO - TVR1ZEM PVGEL) Alojz Pugelj s.p. Lepovče 23, 1310 Ribnica Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-668 GSM: 031/760-697 dobra jHPUAČASm» URŠH1AKU OBRAČA. iTtimitiMiteiTkvm v;\ vaku u Suttu/nl vmnm, lÜTEPnun PVC OKNR IN VRflTfl Ugodni krediti višjd^kitlfuro bivonjo FE Ribnica: Nemška vas 3 Tel.: 040/258-924 Ljubljana: Stegne 21 c Tel.: 01/511-16-24 www.interalta.si OPTIK JANEZ POZNIČs.p. VrvarsKa 3 1310 lybitfca TEL.: 01/83 60 367 Delovni čas: vsaK dai) od 9I> do 191), sobofa zaprto MicroERA ODKLEPANJE GSM APARATOV NA VSA OMREŽJA MicroERA Jože Šilc s.p., Merharjeva 3,1310 Ribnica Tel.: 8373 116, fax: 8373 117, GSM: 041/402-779 e-mail: js@amts.net, http: //home.amis.net/mlcroera/ Sfere Matjaž s.p. Goriča vas 86, 1310 Ribnica tel.: 836 26 29 GSM: 041/612 590 Garaš/rtri/t /r/t/irsfr/fs/ra avfomafs/ka vrafa na efer/f/ns/ro t/pravf/anfe IVI O »V TA Ž A - AIVDOLJŠEK PREGRADNE STENE - VISEČI STROPOV! Hrovača 6 1310 RIBNICA Mbt.: (041)647 226 RIGIPS Tel : (01) 8363 089 KNAUf (Armstrong Pekarna mm Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept tel: 8955-558 Peter Koče SAT - antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica 8360-657, 041 761-769 t wjTTVL. j e»oieT«t«vi*UA \ II.OWMUA Vibolt nashuatec 12051 r Večnamenski fotokopirni pHq\ stroj Tiskanje ... ........ i Telefax ... • Kopiranje Vibolt URADNI ZASTOPNIK IN SERVISER: VIBOR d.o.o., Brnčičeva Mb, 1231 Ljubljana tel.: 01/561 33 21,fax: 01/561 12 54 E-mail: info@vibor.si p.e.: Maribor, tel.: 02/250 29 40 Pooblaščeni prodajalec in serviser: TRIXIN d.o.o.. Obrtniška 5, Koper, tel.: 05/625 91 10 SECOP d.o.o., Vojkova 77, Ljubljana, tel.: 01/565 73 80 Pooblaščeni prodajalec: DIGITAL LOGIC d.o.o., Kranj, tel.: 04/236 56 66 TRUECAO d.o.o.. Ravne na Koroškem, tel.: 02/821 77 60 BITIS d.o.o., Ribnica, tel.: 01/836 97 90 DZS d.d., Ljubljana. PE po Sloveniji VOZILA NA ZALOGI VW Polo 1.2 47 kW, 1.9 47 kW comfortline, 5V, meh. klima, dnevne luči, zrcal, srebrna barva, radio beta letnik 2003 VW Golf 1.9 IDI, 74 kW edition, 5V, radio Beta, dnevne luči, el. paket, zrca. srebrna kov., letnik 2003 VW Golf 1.4 55 kW, 1.9 GDI 50 kW ocean, 5V, el. paket, srebrna kov. letnik 2003 VW Bora 1.9 TDI, 74 kW, avt. klima, letnik 2003 VW Touran 1.9 TDI basis, climat. klima, dnevne luči, rolo letve strešne VW Passat lim. 1.9 TDI 96 kW, trendline, tehnik paket, meglenke, dnevne luči TESTNA VOZILA VW Golf 1.9 GDI, ocean, 5V, tehnik paket, dnevne luči, el. paket, radio Beta, srebrne kovinske barve, letnik 2003 VW Tuoran, 1.9 TDI 74 kW, trendline, avtomatska klima • bogatejša oprema • serijsko tudi ABS • ugodnejša cena: že od 1.990.000 SIT • 20 % popust pri kasko zavarovanju* • ugodni plačilni pogoji* Polo. Bogatejši, a cenejši. Slika je simbolna. ‘Ponudbi veljata do konca oktobra 2003. PORSCHE KREDIT IN LEASING RANDEU A V T O H I Š A Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon 01 8951 488, telefax 01 8955 240 e-mail: damijan.randelj@porsche.si salon in delavnica pon,- pet, od 7. do 18. ure soboto salon od 8. do 12. ure Gospodarska vozila Mrnmm NEPREMIČNINE Franc TANKO s p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10-13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: - RIBNICA - Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom 11 x 18 m, obnovljena 1980 in gospodarskim poslopjem 12 x 14 m, takoj vseljiva, vel. pare. 1884 m2, CK, cena 19 mio SIT ali 89.500 EUR. • KOČEVJE • center, starejša stanovanjska hiša 14 x 12 m, zgrajena 1932, velikost parcele 1395 m2, el., voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, cena 19,7 mio SIT (94.000 EUR). • SODRAŽICA - center, starejša stanovanjska hiša s poslovnim prostorom 37 m2 - trgovina 10 x 11 m, zgrajena 1930 in gospodarsko poslopje 10 x 22 m, vel. pare. 608 m2, zemlj. 162 m2, klas. ogrevanje, el. voda. Cena za stan. hišo in posl. prostor 12,3 mio SIT ali 58.500 EUR, za gospodarsko poslopje pa 6,8 mio SIT ali 32.500 EUR. • OSILNICA - Padovo • Kolpa, kmetija primerna za vikend - stan. hiša 6 x 7 m, zgrajena 1931, in nekaj gozda, njiv, travnikov in pašnikov v skupni izmeri 8.5 ha. Cena 9.988.000 SIT ali 44.000 EUR. - RIBNICA - Sodražica, center, starejša stan. hiša 12 x 14 m, zgrajena 1926, z gospodarskim poslopjem, potrebna adaptacije, dok. pridobljena, vel. pare. cca 1668 m2, cena 10,95 mio SIT (48.000 EUR). - LOŠKI POTOK, Gora - Kržeti, stan. stavba, 11 x 12 m, zgrajena 1980, III. gradb. faza z gospodarskim poslopjem in travnikom, v skupni izmeri 2782 m2, cena 5.7 mio SIT ali 25.000 EUR. - STARA CERKEV - Koblarji, novejša stan. hiša, 9 x 11 m, zgrajena 1980, kompletno opremljena, dve garaži, CK ogrevanje na olje, vel. pare. cca 1000 m2, takoj vseljiva, lepa lokacija, cena 18,0 mio SIT ali 78.500 EUR. -STARA CERKEV-stanovanjska stavba, vel. 12 x 10 m, zgrajena 1980, novejša, III. gradb. faza, z vso dokumentacijo, cena 11.4 mio SIT ali 49.000 EUR. - RIBNICA - Rakitnica, obnovljena stanovanjska hišica 6 x 8 m, obnovljena 1999, z drvarnico in garažo, vel. parcele 714 m2, zanimiva lokacija, cena 12.4 mio SIT ali 53.500 EUR. - KOČEVJE - strogi center, poslovno stanovanjski objekt 12x10 m, obnovljen 1994, velikost parcele 147 m2, v obratovanju (trgovina, servis, stanov.), 3 etaže, uporabna površina cca 300 m2, cena 26 mio SIT ali 112.069 EUR. • KOČEVJE • Mestni log, dvostanovanjska hiša, 11,3 x 11 m, zgrajena 1984, odlična lokacija, vsa infrastruktura, velikost parcele 792 m2, cena 32.8 mio SIT, ali 139.101 EUR. STANOVANJA: NOVO V RIBNICI - več novozgrajenih stanovanj v centru Ribnice, cena za mzpo dogovoru, rok vselitve približno 4 mesece. - RIBNICA - center, trosobno stanovanje 78,66 m2, zgrajeno 1975, IV. nadsLTEL, CK. cena 13,1 mio SIT ali 58.000 EUR. - KOČEVJE - center, dvosobno, 50,35 m2, zgrajeno 1965, v visokem pritličju, klas. ogrevanje, KTV, TEL, cena 6,8 mio SIT ali 29.122 EUR. - RIBNICA - center, dvosobno cca 60 m2,3. nadstropje, zgrajeno 1976, CK, KTV, vpisano v ZK. cena 10.8 mio SIT ali 45.957 EUR, vseljivo v dveh mesecih. - KOČEVJE - center, dvosobno, cca 60 m2, 3. nadstr., zgrajeno 1976, CK. KTV, vpisno v ZK, tel., cena 8.5 mio SIT ali 36.017 EUR. Vseljivo takoj. POSLOVNI PROSTORI: - RIBNICA - center, na Škrabčevem trgu prodamo novozgrajeni poslovno stanovanjski objekt, IV. podaljšana faza, 7 x 25 m, zgrajen 1994, 940 m2 neto površine, velikost parcele 748 m2, cena 96 mio SIT ali 445.000 EUR. - RIBNICA - Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom 11 x 18 m, obnovljena 1980 in gospodarskim poslopjem 12 x 14 m, takoj vseljiva, vel. pare. 1884 m2, CK, cena 19 mio SIT ali 89.500 EUR. - KOČEVJE • Industrijska cona, novejši poslovni prostori v izmeri cca 450 m2,14 x 12 m, zgrajen 1997, z urejeno dokumentacijo za proizvodnjo (mirna dejavnost), 14 parkirnih mest, vsa infrastruktura, cena 63,95 mio SIT ali 273.876 EUR, v račun vzamemo tudi stanovanje v Ljubljani, uporaba takoj. GRADBENE PARCELE: - RIBNICA - Hrastje, več gradbenih parcel, različnih velikosti, prodamo. Cena 3.200,00 SIT/m2, ali 14 EUR /m2. - ORTNEK, več gradbenih parcel, različnih velikosti z lokacijskim dovoljenjem, cena za m2 4.530,00 SIT ali 20 EUR. - DOLENJA VAS, ob glavni cesti, gradbena parcela cca 30 a, z veljavnim gradbenim dovoljenjem, EL voda na parceli, cena 9.9 mio SIT. - GORNJE LEPOVČE - zazidljiva parcela, vel. 920 m2, cena 3.16 mio SITali 13.500 EUR. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: - RIBNICA - strogi center, 3 lepo urejene pisarne z uporabnim dovoljenjem, skupna velikost 75 m2, vseljivo takoj, cena najema po dogovoru. - RIBNICA - bivši RIKO, posl. prostor v nadst., vel. 429 m2, ki zajema sobo 391 m2, pisarno 19 m2, in garderobo 19 m2. Tovorno dvigalo, nos. 1.000 kg, CK, el., voda. Cena najema za m2 3.5 EUR ali 793 SIT. - KOČEVJE - tri pisarne, opremljene, varovane, v pritličju, vel. cca 63 m2, 21 m2 in 16 m2. CK, vsa dokumentacija - uporabno dovoljenje, cena po dogovoru. - RIBNICA • Breg, oddamo trgovski lokal z vso dokumentacijo na frekventni lokaciji, velikost ca 63 m2, cena 69.000 SIT, garancija, sprotno plačilo. • RIBNICA - center, gostinski lokal v obratovanju, vel. ca 45 m2, novejši, 1990, cena 105.480 SIT ali 450 EUR mesečno, predplačilo • garancija. AKCIJA SEAT LEON že od 2.692.000 SIT dalje (količina vozil omejena) MUDIMO PORSCHE KREDIT IM LEASIMG ______________ Joras Center Prodaja in servis vozil SEAT Ob železnici 7, 1310 Ribnica Tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 Delovni «^ie■ ■ Hii>j^iJLinio«j[ vv Ffli>s«naos5 >ri >ioyvo;> KLOVNESA MIKA-MAKA EVA SKOFIG MAURER Nejčev oči Bojan Jakobčič nas je spodbudil, da smo za klovneso MIKO-MAKO naslikali nekaj sličic. Naša učenka Nika je dobila za lep likovni izdelek - klovnesino najnovejšo glasbeno zgoščenko Pesmice za dobro voljo, s katerimi, kot sama pravi, bi rada "pripopala na vaša lička nasmeh do ušes". A tudi ostali nismo ostali praznih rok. Za sličice, poslane na TV Koper, nam je klov-nesa podarila svojo knjigo za otroke z naslovom Črkolada, kjer nastopajo črke kot v njeni oddaji. Zdi se mi, da to poznamo otroci; predvsem tarnali, a tudi taveliki... Posebej za učence 1. b je klovnesa MIKA MAKA odgovorila še na nekaj zastavljenih vprašanj: KAKO BI NAM LAHKO V NEKAJ POVEDIH OPISALI/PREDSTAVILI SEBE? Se hitro smejem in hitro jočem. Sem za odrasli okus malce preotročja. Rada imam muce, sonce in morje. Zelo rada berem in spim. Ko sanjarim, si izmišljam nove točke. KATERO JE VAŠE PRAVO IME? Eva Škofič Maurer. Dva priimka imam pa zato, ker sta se tako dogovorila moja starša - oče se je pisal Škofič, mama pa Maurer. KAKO BI NAM OPISALI SVOJO POKLICNO POT? V cirkus sem se zaljubila, ko sem bila prvič v njem - pri štirih letih. Svoje sanje sem začela uresničevati, ko sem se odpravila v Moskvo na študij za klovneso, po štirih letih sem uspešno diplomirala in postala cirkuška artistka. Potem sem študirala še za režiserko, med počitnicami pa sem že pridno nastopala, tako lahko rečem, da nastopam že 15 let. Razen tega, da nastopam, delam tudi na televiziji, pišem pravljice, pojem, režiram, tudi igro sem že učila in še marsikaj drugega. KAJ BI NAM LAHKO POVEDALI O SVOJEM DELU, ZANIMANJU? To delo je zelo lepo in srečna sem, da sem lahko klovnesa. Lepo pa je zato, ker zelo rada nastopam in zato, ker se mi, ko nastopam, smejijo in mi ploskajo. Tako čutim, da me imajo radi - to pa je najpomembnejše. KAKO POTEKA VAŠ DELOVNI DAN? Dve različici mojega delovnega dne sta. Ena je, da že zjutraj nastopam-včasih imam v enem jutru več predstav, druga pa, da sedim doma za telefonom in se dogovarjam za nastope. Moj delovni dan skoraj nikoli ni enak. Tudi nastopi so lahko dopoldne, popoldne, zvečer ali celo ponoči - tako da se mi dnevni ritem ves čas menjava. Kadar režiram, imam vaje zvečer. Odvisno je pač od tega, kaj v tistem obdobju počnem. Včasih imam pevske vaje -a tudi nikoli ni določeno, v katerem delu dneva, drugič plesne - ali pa imam kakšen kondicijski trening. Kljub vsemu pa rada zjutraj dolgo spim in včasih se spravim k delu šele zvečer. Če pa je nujno potrebno kaj narediti ali napisati - toliko časa žulim stol pred računalnikom ali pa mečkam rekvizite, preizkušam glasbo, dokler tega ne naredim. Ko je potrebno delati, lahko delam cele dneve in tuhtam cele noči, ko pa sem prosta, prav tako lahko cele dneve in noči prespim. KOLIKO ČASA SE PRIPRAVLJATE ZA NASTOP PRED OTROKI? Dan pred nastopom pripravim in preverim, če imam vse, kar potrebujem za predstavo, na mestu. Kupim, če še kaj potrebujem za predstavo - bonbončke, recimo, in klovnčke. Takrat ko se pripravljam, tudi sproti premišljam, ali bo predstava lahko običajna ali bo potrebno kaj prilagoditi, če ne bo dovolj prostora ali če imajo tisti, ki so me povabili kakšne posebne želje. V tem primeru dodam k običajnim še velik rdeč kovček, v katerem imam različne igrače, lasulje in drobnarije, ki jih uporabim na nastopu sproti, kot se spomnim. Ko grem spat, si še enkrat predstavljam, kako bo na nastopu. Trudim se, da grem čimbolj zgodaj spat, da ne bi bila naslednji dan utrujena, a dostikrat se zgodi, da ravno v noči pred nastopom ne morem spati in si zapisujem nove domislice. Na nastop pridem uro pred začetkom. Pripravim ozvočenje, se oblečem, našminkam in najvažnejše - ogrejem telo. Potem poslušam, kakšni so otroci, ali so mirni (kar je zelo redko) ali so glasni, in se poskušam nekako naravnati na njihovo valovno dolžino. KJE VSE STE ŽE NASTOPALI? Marsikje - skoraj povsod po Sloveniji - tako za otroke kot za odrasle. V čudovitih dvoranah pa tudi v majhnih sobah v stanovanjih. Nastopala pa sem tudi v tujini - v nekatere države so me povabili, v druge pasem se kar sama povabila-tudi tam sem nastopala tako v čudovitih dvoranah, na festivalih pa tudi na trgih, kjer so mi kovance metali kar v klobuk. Tako sem bila na Švedskem, v Franciji, v Švici, v Španiji, Italiji, Avstriji, Nemčiji, Bosni, Nizozemski- in morda še kje. ALI STE KAJ HODILI PO SVETU? Kar dosti sem potovala, večinoma po Evropi. Najbolj všeč pa mi je bilo v Španiji, in sicer čisto na jugu, v Cadizu. Tam sem se počutila zelo domače. Vsaj enkrat na leto sedem na vlak in se odpeljem v Benetke, na najdražjo kavo z najlepšim razgledom - sedim na Markovem trgu, srkam brezkofeinsko kavo z veliko mleka in smetane in opazujem ljudi, ki se sprehajajo mimo mene. Pogosto grem tudi na Dunaj - saj je to najbližje mesto, kamor pridejo res dobri cirkusi - žal je tam vse takoooo dragooo, da nikoli ne ostanem dlje časa. V Franciji imam dobre prijatelje - klovne in tam sem včasih bila na počitnicah tudi po cel mesec, v Španijo pa sem se šla učit španski ples - flamenco. Najraje potujem z vlakom - vendar mi ti moderni vlaki niso všeč, ker niso udobni, ne moreš oddremati, kadar ti zapaše, ampak moraš sedeti naravnost, kot bi preklo požrl - sama plastika in elektronika, pa nobenega udobja. Hm - ali bi znali ugotoviti, iz katere države v katero se vlak pelje na ladji? KAKŠEN JE VAŠ SPOMIN NA ČAS, KO STE SAMI HODILI V PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE? Kaj dosti se ne spominja. Vem, da je imela šola velika vrata in pred njimi mehak predpražnik - na njem je občasno zadremal moj sošolec. Tudi jaz sem bila zaspana - v vrtcu sem bila navajena, da smo šli popoldne malce zadremat, v šoli pa nič od tega. Hitro sem se naučila brati in sem že kmalu prebirala knjige pod šolsko klopjo, če me je učiteljica kaj vprašala, sem ponavadi znala in v mojem tretjem razredu so me učiteljice imele dovolj, saj sem kar naprej brala pod klopjo - zato so me poslale kar v četrti razred, tam pa sem se morala začeti učiti. KATERA JE VAŠA NAJUUBŠA KNJIGA ZA OTROKE IN ZAKAJ TAKO MENITE? Najljubša je Pika Nogavička. Mislim, da mi je tako všeč zaradi močne in pogumne ter samostojne deklice, kakršna sem si tudi sama želela biti. Pa tudi zaradi tega, ker zna na vse pogledati z malce drugačne, neobiča-1 jne plati. i Rada sem imela tudi Mary Poppins in Mommo pa še vse ostale prevedene knjige Astrid Lindgren in seveda pravljice, pravljice, pravljice - recimo tiste od Božene Nemcove. \ Ja, pa na Kosovirja od Svetlane Makarovič ne ■ rsj ■>*.■-f i i rxj.i,>i m Nov alpinistični podvig Ribničanov i NA 7010 METRIH GOSPODARJA NEHA Tretja ribniška odprava "Tien Shan 2003", ki so jo organizirali člani Plezalnega kluba Ribnica, se je iz Kirgizije srečno vrnila domov v nedeljo, 31. avgusta." Gorovje Tien Shan ali Nebeške gore so bile res nekaj izjemnega, lahko bi rekli pravi poduhovljen svet Nedvomno imajo pravo ime," sta še vsa pod vplivom lepot in uspehov pripovedovala vodja odprave Aleš Žagar in član Stane Lesar. Člani odprave PK Ribnica so bili trije Ribničani (Aleš Žagar, Matej Žagar in Stane Lesar) ter Erih Arko in Tadej Zajc iz Sodražice. Na pot so se odpravili 1. avgusta, vodila pa jih je preko Dunaja, Moskve, Biškeka, Karakole, kjer so opravili tudi krajšo aklimatizacijo na 3800 m, pa potem preko Karkare (helikopterska baza na meji s Kazahstanom) do baznega tabora na južnem kraku ledenika Englychek (4200 m). Plan, ki so si ga začrtali pred odpravo je bil: povzpeti se na Han (Khan) Tengri po normalnem pristopu in osvojiti Pik Pobedo po prvenstveni smeri, česar bi se lotil Aleš. Han Tengri (7010 m), imenovan tudi Gospodar neba, saj sodi med najlepše sedemti-sočake in je hkrati najsevernejši sedemtisočak na svetu, je alpiniste spustil v svoja nedrja in jih vabil k sebi, medtem pa je Pik Pobeda rekel Alešu odločen "ne". Pik Pobeda, ki alpiniste zlepa ne spusti k sebi, je tudi v tistem času zahteval svoje žrtve (Angleža in Poljaka), kar pomeni, daje treba goro resnično poslušati in prisluhniti, kaj pravi tvojemu srcu. "Do sedaj sem vedno čutil, kako me gore vabijo, tu pa se je prvič zgodilo, da sem začutil in zaslišal, kako me je gora zavrnila,"\e razlagal Aleš, ki zna poslušati svoje srce. Verjetno je gora kazala svojo moč tudi na ta način, da je Aleš dosti hitro zbolel (močni glavoboli in vročina), sploh, ko se je prvič dvignil do prvega višinskega tabora na 4200 m. Čeprav niso osvojili Pika Pobede, pa je bila odprava uspešna in je dosegla cilj, saj je Stane Lesar na Gospodarju neba Alpinisti v višavju Kirgizije Stane Lesar in Aleš Žagar enemu članu, Stanetu Lesarju, uspelo res izjemno: zavihtel se je na 7010 metrov visokega Gospodarja neba! 'To je neverjeten občutek, stati na taki višini! Sicer je neko zadovoljstvo, fotografiraš, se malo okrepčaš, a že misliš predvsem na sestop. Na vrhu si šele na polovici poti, tako da koncentracija ne sme popustiti,"\e Stane skušal strniti svoje občutke z vrha. Fantje so tri višinske tabore postavili sami oz. v prvem (4400 m) in drugem (5300m) so postavili višinske šotore, tretjega, na višini 5900 metrov, pa ni bilo potrebno postaviti, saj so bile snežne luknje že izkopane. Pot od teh taborov do vrha je normalen pristop, do tretjega višinskega je večino-T« ma hoja po ledeniku preko ledeniških razpok, a z nevarnostjo plazov in serakov. Tadej in Aleš sta prišla do drugega višinskega tabora, jfjf Erih pa do tretjega. Ko . je videl, da je za vrh i")« prepozen, se je raje povzpel na 6095 tj metrov visoki Nord jr** Čapajev! Matej in Stane pa sta naskočila načrtovani vrh. "Z Matejem sva vrh iz tretjega višinskega tabora napadla 15. avgusta, na veliki šmaren, že zgodaj zjutraj. Ob treh sva vstala in preden se oblečeš in segreješ vodo, traja... tako da sva na pot krenila nekako ob petih. Počutje tistega dne pri meni ni bilo najboljše, saj me je dajala lažja slabost. Vendar sva se odločila, da poskusiva. Od tretjega tabora do vrha so napeljane tudi vrvi, tako da se skozi varuješ. Na poti so bile vmes tudi krize, a se malo spočiješ in okrepčaš ter si rečeš, gremo dalje! Ni nobenega hitenja, samo še dihaš, enostavno vse odklopiš in pustiš v dolini! Tu je dosti odvisno od tvoje glave, predvsem pa si odvisen samo od sebe, saj si sam s sabo in svojim notranjim glasom. To je pravi poduhovljeni svet. Poslušaš se, se spoznavaš in okušaš meje svojih zmožnosti," je napeto pripovedoval Stane in nadaljeval: "Od spodaj je vrh videti kot špica, a je v resnici razvlečen, zasnežen (13 do 15 m snega), kot prava kupola. Vzpenjaš se po jugozahodnem grebenu in si misliš, ko bom tu čez, bom na vrhu. A ko preideš greben, te čaka skoraj še ura blagega vzpona. Žal pa so Mateju nekako 50 do 100 metrov pod vrhom noge rekle, da ne grejo več naprej, tako da se je moral obrniti. Žal. Za sam vzpon iz trojke do vrha sem potreboval skoraj 12 ur, potem pa še 5 ur za sestop nazaj do trojke." Na vrhu Stane ni razvil slovenske zastave, saj jo je imel Matej, je pa tam srečal Ruse, ki so prišli z druge strani in so uspeh družno dokumentirali. Gotovo so vsi ti uspehi naših alpinistov vredni pozornosti in čestitk. Vedeti moramo, da so na takih višinah ekstremne tudi temperature - čez dan neverjetna vročina, kar na ledeniku še intenzivneje občutiš, ponoči pa se ohladi na minus 15 stopinj Celzija in še manj. "Bili smo tudi super ekipa, ki se je krasno ujela! Drug drugega smo dobro dopolnjevali in na gori živeli drug za drugega ter pomagali držali pesti za tistega, ki mu bo uspelo," sta si bila enotna Aleš in Stane. Kljub temu, da so bili toliko časa skupaj in so naredili "izpit" iz skupnega življenja v taboru, pa je bil vtem poduhovljenem svetu na gori še vedno vsak svoj svet. "Vsakemu se je gori porajala tudi glasba, meni je npr. šla skozi po glavi pesem... 'Sem srečen na svoj žalostni način, ja, srečen'...," \e malo za šalo malo zares pripovedoval Aleš, Stane pa dodal: "Meni pa sta šli po glavi pesem od Kingstonov Eno samo je življenje, in Za dan dva, možda tri, možda pet, možda sto, ne znam broj, a znam, da bit ču tvoj..'So bile pesmi preroške? Vtisi o Kirgiziji, muslimanski deželi vpeti med Kitajsko, Uzbekistan in Kazastan? 'Dežela je res lepa, zelo raznolika, vidiš stepo in konje, pa gorovje, ki je mlado nagubano gorstvo... Ozračje je neverjetno čisto, brez kakršnihkoli umazanih delcev! Imaš pa zato varljiv občutek, da je vse tako blizu, čeprav točno veš, kako dolgo boš moral do tam hoditi!" sta pripovedovala Aleš in Stane. Sledi še kakšen podoben poskus? "Za zdaj smo še pod vtisi o osvojenem in se želimo le spočiti -tako kot smo se poskušali spočiti ob povratku na njihovem jezeru lssyk-Kul. Kaj konkretnega res še nimamo v mislih, morda kaj težjega, a gotovo ne na taki višini,"\e razložil Stane. Zdenka Mihelilč Fotoarhiv Staneta Lesarja 35 Reš ero TRIATLON KOČEVJE 2003 SIJAJNA ORGANIZACIJA IN ZMAGA HRVATOV Predsednik državnega zbora je postal član ribniškega kluba Odlično pripravljena tekma 23. avgusta ob Rudniškem jezeru je zopet doživela uspeh in odmeve ne samo tu, ampak tudi v vseh medijih, celo v tujini. Pri tekmovalcih pa je, to lahko rečemo, najbolj priljubljena tekma, saj je organizacija na tako visoki ravni in kvalitetna, da se ne more kosati z njo nobena tekma daleč naokoli -tudi izven naših meja. Ta tekma v Sprint triatlonu (0,75 km plavanja - 20 km kolesarjenja - 5 km teka) je štela za državno prvenstvo, hkrati pa tudi za pokala Diverin in Alpe Adria, v katerem sodelujejo naslednje države: Madžarska, Avstrija, Italija, Hrvaška in Slovenija. Zaključek pokala Alpe Adria bo v začetku oktobra na Mljetu. Čeprav je bilo lani v načrtu, da bi se kočevski triatlon povezal z Avstrijo in Italijo in bi imeli en skupen pokal, pa do tega še ni prišlo. Vendar pa je na triatlonu, ki so ga letos pripravili drugič, bilo že precej tekmovalcev iz tujine (1 Avstrijec, 9 Italijanov in 10 Hrvatov) in s tem močnejša konkurenca. "Ja, moram reči, da je konkurenca vsako leto hujša. Tako je bila letos res močna tekma, saj so bili tu vsi najboljši iz Slovenije in Hrvaške. Najboljša Hrvata sta tudi zmagala," je pokomentiral tekmovalce Damijan Kromar, sicer gonilna sila tega tekmovanja, ki sta ga v soorganizaciji pripravila Triatlon klub Ribnica in Športna zveza Kočevje. Na tekmi, kjer je štarta-lo kar 195 triatloncev (od tega 23 triatlonk in 3 ekipe štafet), je bilo pestro od začetka do konca in vsi so se borili kot levi. "Vsi smo vedeli, da bo tekma težka in je bila res. Plavanje je bilo tu več ali manj odločilno. Razen za prvo peterico, kjer so Borut Pahor, član triatlon kluba Ribnica Foto Mitja Dečman favoriti, oba Hrvata, Pečnik in Seme, plavali in kolesarili skupaj, vrh pa je odločil te,"je pripovedoval Kromar. Zmagal je Dejan Patrčevič pred klubskim kolegom Zvonkom Čubričem (oba TK Zrinski, Hrvaška), tretji pa je bil Eri h Pečnik (TK Ljubljana), lanskoletni zmagovalec in letošnji državni prvak. Naš odlični Bojan Čebin je bil absolutno peti, sicer pa tretji v absolutni konkurenci državnega prvenstva in prvi v svoji kat- Foto Mitja Dečman egoriji. Eri h Pečnik, ki je letos oba Hrvata že premagal v Slovenskih Konjicah, pa je tokrat moral priznati njuno premoč. Očitno je bilo, da sta Hrvata delala v tandemu, ostali zasledovalci pa nekako niso našli skupnega jezika za napade. Med štafetami je zmagala štafeta Tondah, v ženski konkurenci Damijan Kromar pa zopet ni bilo pre- Foto Zdenka Mihelič senečenj, saj je zmagala izjemna Mateja Šimic, ki ostaja tudi tokrat na tronu (nepremagana že od leta 1994, z izjemo leta 2000), druga je bila Nataša Nakrst, tretja pa Anja Cerut (vse ŠD Trisport). Najboljša Ribničanka je bila Karin Žnidaršič (TK Ribnica), ki je bila absolutno 7., sicer pa je postala mladinska državna prvakinja. Letošnja novost in predvsem velika atrakcija za res veliko število gledalcev in navijačev je bil ločen start triatlonk, saj so krenile na preizkušnjo sedem minut in sedem sekund pred moškimi, ravno za toliko, kot je znašala lanskoletna razlika med najboljšim triatloncem in najboljšo triatlonko. Drugo leto bo ta razlika 9 minut in 24 sekund. Tekme, izvedene v odličnem vremenu in topli, čisti vodi, kot jo je pohvalil uradni komentator Igor Kogoj, nekdanji vrhunski triatlonec in član UO TZ Slovenije, se je tudi letos udeležil predsednik Državnega zbora Borut Pahor. Letos je dosegel sicer malo slabši uspeh, a po njegovih besedah mu ravno v njegovi paradni disciplini, plavanju, ni šlo vse po načrtih, saj je bila gneča in predvsem borba v vodi nekako premočna. Sicer pa je Pahor po novem član TK Ribnica. "Enostavno smo ga povabili, da se nam pridruži! Ker veliko tekmuje, tekmoval bo tudi na Bledu, se je z veseljem odzval vabilu in se včlanil. Plačal je članarino, mi smo seveda tudi povedali, kaj so njegove dolžnosti, kaj se od njega pričakuje itd. Če bo šlo vse po sreči, bo naslednje leto tekmoval tudi na ribniškem duatbnu,"'\e dejal Kromar. TK Ribnica, ki ima v svojih vrstah tudi izšolane triatlonske sodnike (Frenk Zajc, Nace Bojc, Mitja Dečman), ne počiva na lovorikah uspehov, ampak se že pripravlja in dela načrte za naprej. "Še več bomo delali s tekmovalci. Kar 44 tekmovalcev ima licenco, niso pa všteti še vsi tisti ta mali (I. 1994), ki tudi tekmujejo. Seveda pa so letos še pred nami velika tekmovanja, tako za Cebina kot zame," je Kromar razkrival načrte. Kot zanimivost je omenil Ironkids (triatlon za otroke), kjer otroci plavajo, kolesarijo in tečejo na mini razdaljah. "V Avstriji so že imeli taka tekmovanja, kjer je npr. pogoj za udeležbo, da si zna otrok sam zavezati čevlje, na enih tekmah so obvezni rokavčki itd. Tudi pri nas, v Kamniku, je bil že izveden tak triatlonček - odziv pa super! Tako razmišljamo, da bi drugo leto imeli na ribniškem duatbnu eno tako kategorijo oz. tekmovanje. Prav s tem namenom bomo že sedaj v jeseni začeli z vadbo tudi za najmlajše, ki bo temeljila na igrah (stadion, dvorana, bazen)," ni skrival navdušenja Kromar, ki ima še velike načrte, tudi na trenerskem področju, saj kot pravi "sem verjetno zadnjič starta! kot tekmovalec in organizator. Najbrž ne bom več startal, vrhunec plavanja sem že dosegel. Imeti pa moraš dobre vse tri discipline, ker so drugi tako dobri. A tudi na trenerskem mestu so lahko izzivi. In tu se vidim v prihodnje, imam ideje, želje in ambicije delati na tem področju," je dejal Kromar, ki še vedno spada v sam slovenski vrh, že tretjič pa se je letos uvrstil tudi na svetovno prvenstvo v Ironmanu na Havajih. Zdenka Mihelič REZULTATI : Moški absolutno (161 uvrščenih): 1. Dejan Patričevič, 2. Zvonko Čubrič (oba Hrvaška), 3. Erih Pečnik (TK Ljubljana), 4. Uroš Seme (TK Sokol Tivoli), 5. Bojan Čebin (TK Ribnica, 1. st. mladinec), 9. Damijan Kromar (TK Ribnica). Ženske absolutno (22 uvrščenih): 1. Mateja Šimic, 2. Nataša Nakrst, 3. Anja Cerut (vse ŠD Trisport), 7. Karin Žnidaršič (TK Ribnica, 1. mladinka), 9. Urša Oražem (TŠD Grič). Vsi rezultati, obogateni tudi s fotografijami, so tudi na spletni strani TK Ribnica: www.triatlon-klub-ribnica.si! ■ rvi ( i i-MrsdrMJLni irxiJLno.jMS RD INLES - RIKO V NOVO SEZONO PODPRT S SPONZORJI V skednju Škrabčeve domačije je RD Inles - Riko za letošnjo tekmovalno sezono 29. avgusta podpisal sponzorski pogodbi z Rikom, d.o.o., Ljubljana, in Inlesom, d.d., Ribnica ter se tako še bolj obvezalo potruditi se za uspeh in že prej začrtane cilje. Ob samem podpisu vodstvo kluba, ki je predstavilo tudi letošnjo ekipo, ni skrivalo zadovoljstva, prav tako pa so bili veseli tudi vsi prisotni igralci, glavni trener, njegov pomočnik in tehnični vodja RD Inles - Riko ter direktorja Inlesa in Rika. Predsednik RD Inles - Riko, Toni Prus je takole ubesedil ta dogodek: "Najprej bi se zahvalil g. Škrabcu (Riko d.o.o.) in g. Matetu (Inles d.d.), da sta pristopila k pogodbi in podprla rokomet v Ribnici. RD Inles - Riko je lani končal na 10. mestu. V upravi RD pa smo se odločili, da za novo tekmovalno sezono pripeljemo okrepitve. Tako smo v društvo poleg trenerja Bogosava Periča, igralcev Uroša Šerbca in Andreja Počervino pripeljali tudi Marka Krstiča in Danijela Subotiča, ki sta 28. avgusta tudi že podpisala pogodbo. Želimo si, da se v Ribnici igra dober rokomet in da postanemo stabilen prvoligaš, kar si Ribnica, mislim, tudi zasluži. Čez tri leta bomo praznovali 50-letnico rokometa v Ribnici in moramo jo praznovati kot stabilen prvoligaš. Tako bi najlepše počastili to obletnico. Cilj pa nam je biti med prvih osem oz. uvrstitev na zaključni del tekmovanja. " Društvo je imelo na preizkušnji še enega igralca, za katerega pa se niso odločili, saj je na tekmo možno prijaviti največ tri igralce, to pa so zdaj vratar Vaško Dubonosov ter Krstič in Subotič. Andrej Mate, direktor Inlesa d.d., Ribnica, sicer pa tudi sam nekdaj igralec ribniškega kluba, je dejal, da je sam v rokometu tako ali drugače že 30 let in je "vesel, da smo se s klubom dogovorili za spremembe in da se dela kvalitetno tudi z mladino. Skupaj z Rikom podpisujemo to sponzorsko pogodbo in mislim, da je prav, ko si v tretjinah, skupaj z Rikom in Občino, delimo osnovno sponzorstvo. " Janez Škrabec, direktor Rika d.o.o., Ljubljana, pa je društvu najprej čestital za dobro igro proti Crveni zvezdi in nadaljeval: "To je že dobra napoved, da bo RD Inles - Riko resen tekmec v tej sezoni. Vesel sem, da se je društvo tudi internacionaliziralo, kar bo gotovo dvigovalo raven igranja, prav tako pa bodo nosili imeni najinih podjetij v svet in s tem, ko bodo zavzeto in borbeno igrali ter pridobivali na ugledu, bosta pridobivali tudi najini podjetji." Glavni trener Perič je predstavil tudi okrepitve in celotno ekipo, ki se bo borila to sezono za čim boljši uspeh: "Športniki ne želimo veliko govoriti, raje svoje pokažemo na terenu, ker smo ljudje akcije," je povedal Perič, in hkrati čestital sponzorjem za podpis pogodbe in podporo. "Veseli me, da ti sponzorji niso kar neki ljudje, ampak so ljudje iz rokometa. V kratkem času, kolikor smo z ekipo skupaj, smo že imeli bazične priprave (fitnes, testi, tek, trening zunaj) in smo se tudi že malo spoznali. To je dobra ekipa in na čelu s Šerbcem, Počervino in Vaskom bomo postali prepoznavni tudi po dobri igri, po agresivni obrambi, po dobri polkontri in kontri. To obljubljamo ne samo danes tu sponzorjem, ampak tudi vsem našim gledalcem in navijačem, kar pa se bo najbolje videlo iz igre in rezultatov," ni skrival ambicij Perič, ki bo dal vedno priložnost dobremu in zavzetemu igralcu, pa ni važno, čigav sin je ali od kod prihaja, je dodal. Kapetan ribniških prvoligašev Šerbec je petkov dogodek takole komentiral: "Podpis pogodbe za nas igralce pomeni zelo veliko. Tudi že zaradi občutka, da ljudje in ribniška skupnost stojijo za nami in podpirajo naša prizadevanja, napore in želje po rezultatu. In za nemoteno delovanje kluba in za nas igralce je zelo pomembno. Po drugi strani pa seveda to prinaša tudi obveznost več, da prikažemo res tisti svoj maksimum, ki smo ga sposobni, in da si prizadevamo, da na igrišču potem vse to, kar smo si začrtali in za kar treniramo in delamo, tudi prikažemo. To je pač tisti težji del, ki nas še čaka. Česa konkretnega zdaj ne morem obljubljati, obljubljamo pa veliko borbenost, veliko željo po čim boljši igri. Verjamem v te fante, ekipa se je kar posrečeno sestavila in smo homogen kolektiv. Pokazali bomo, da se bo v Ribnici še igral dober rokomet, kot se je že igral." Predstavila sta se tudi še čisto sveža člana RD, Danijel Subotič in Marko Krstič. Devetnajstletni Subotič, visok kar 201 cm, levi zunanji igralec, je prišel iz Dinama Pančeva in kot pravi, je za razliko od Dinama tu vse boljše organizirano, in čeprav je Ribnica manjši kraj, pa vsi živijo za rokomet. Subotič je bil tudi član kadetske reprezentance Srbije in Črne gore. "Tu v Ribnici sem bil zelo lepo sprejet, celo bolje kot sem pričakoval, zato bi se vsem prav res zahvalil," je bil prestopa vesel Subotič. Marko Krstič, devetnajstletnik, pa bo igral na poziciji srednjega zunanjega igralca. Tudi Krstič, ki je prišel v Ribnico iz Pančeva, sicer pa je pred tem igral za mlajše kategorije v Beogradu, je bil vesel gostoljubnosti ribniških rokometašev, prav tako pa uprave in vodstva RD. Uspeh in še vidnejšo vlogo v slovenskem rokometu v tej sezoni, predvsem pa zagrizeno igro, je igralcem in vodstvu zaželel tudi Zdravko Miljak, nekdaj odlični član reprezentance Jugoslavije, ki je bil na Škrabčevi domačiji službeno. Tekst in foto Zdenka Mihelič SMOLA. Še isti dan si je na tekmi v Kozini kapetan Uroš Šerbec poškodoval tetivo, tako da je zanj jesenski del sezone končan. Šerbec je bil 2. septembra že na operaciji, 6 tednov pa bo moral nositi mavec. Tako je kapetansko mesto za ta čas zopet prevzel Damjan Škaper. Društvo ima pred začetkom sezone še kar nekaj prijateljskih tekem (27. 9. v Veliki Nedelji), udeležili pa so se tudi 10. Šilčevega memoriala, ki je bil v Sevnici. Zasedli so 3. mesto. Na tem memorialu so za najboljšega vratarja proglasili Boštjana Grma, za najboljšega strelca turnirja pa Andreja Počervino z 21 zadetki (oba RD Inles - Riko). Naslednji Šilčev memorial bo prihodnje leto v Ribnici, ki je rojstni kraj Jožeta Šilca. Pred podpisom pogodbe s sponzorji. Z leve: Andrej Mate, Miha Klun, Janez Škrabec Novi igralci; z leve: A. Počervina, D. Subotič, U. Šerbec, M. Krstič NEJC HOJC BRONAST NA SVETOVNEM PRVENSTVU V BRAZILIJI Po odličnem uspehu, srebrni medalji, z Mladinskega evropskega prvenstva (MER) v rokometu lani poleti na Poljskem, si je slovenska mladinska reprezentaca zadala cilj, doseči na letošnjem Mladinskem svetovnem prvenstvu 5. mesto. Moško Mladinsko svetovno prvenstvo (MSP) je potekalo v Braziliji od 24. avgusta do 6. septembra 2003. Član državne mladinske Tunizija, Švica, Katar, Alžirija, Portoriko, Kuvajt, Madžarska, Slovaška, Ukrajina. Slovenija je bila v skupini C skupaj s Švico, Brazilijo, Kuvajtom in Portorikom, kjer je premagala vse po vrsti, nekatere celo s smešno visokim rezultatom. V nadaljevanju je Slovenija pod vodstvom Slavka Iveziča še vedno dobro igrala, tako da so videli, da do 5. mesta zagotovo ne bo težko priti in da je Posnetek iz Brazilije (Nejc stoji za nahrbtnikom) reprezentance, v kateri so rokometaši starosti 21 let in manj, je tudi Ribničan Nejc Hojč, ki je lani na Poljskem zadel celo odločilni gol za vstop v finale, letos pa se je dobro izkazal tudi v Braziliji. Na MSP je tekmovalo 20 reprezentanc, med njimi Švedska, Danska, Španija, Hrvaška, Nemčija, Argentina, Poljska, Brazilija, Srbija in Črna gora, Egipt, čista realnost pričakovati tudi najvišja mesta. Po odlični tekmi z Egiptom se je polfinale že odprl, Hojč pa je bil na tej tekmi med Slovenci tudi najboljši strelec. Na koncu so si prvih sedem mest razdelile evropske reprezentance, kar kaže, da 'je Evropa še vedno svetovna velesila v rokometu, nekatere azijske države se sicer približujejo, pa morda tudi Egipt in Tunizija, vendar jih čaka še precej de/a,"je povedal Nejc. Svetovni mladinski prvaki so tako postali Švedi, drugi so bili Danci in tretji Slovenci - pred številnimi favoriziranimi reprezentancami. O izjemnem uspehu mladinske reprezentance je Nejc, ki je na bronasto medaljo še kako ponosen, dejal: "Resnično smo videli, da smo najbolje pripravljena ekipa in upam si trditi, da je bila ta naša ekipa v Braziliji najboljša na svetu. Imeli smo kontinuiteto dobrih uspehov, za razliko od npr. Poljakov, ki so bili lani na M EP prvi, zdaj pa šele 7., Švedi pa so bili letos prvi, vendar pa se lani niso niti kvalificiralni na MEP. A žoga je okrogla, tako da smo na žalost v polfinalu s Švedsko zgubili (31:33), čeprav smo vodili večji del tekme. Včasih moraš imeti tudi še kaj športne sreče, tokrat pa nas je pustila na cedilu." Katero tekmo, se ti zdi, ste najbolje odigrali? "Zame sta bili to tekmi proti Egiptu in polfinale proti Špancem." "To tretje mesto na MSP je bilo zadnje dejanje naše generacije in mislim, da smo za slovenski rokomet dosegli lep uspeh. To je največ, kar je slovenski rokomet dosegel nasploh. Morda je to rezultat, ki ne bo tako hitro ponovljiv, čeprav vidim, da ima slovenski rokomet še močno zaledje v mlajših in tega sem vesel," je dejal Nejc, kije sicer srednji zunanji igralec in igra že drugo sezono pri Novomeščanih v klubu RK Adria -Krka (prej RK Novoles), kije letos iz 1. B napredoval v 1. A državno rokometno ligo. Lahko se sprašujemo, kam vse se porazgubijo ti rokometaši, ki v mladinskih vrstah dosegajo take rezultate, potem pa članska reprezentanca ne dosega niti pol tako dobrih uspehov? Se na te fante pozabi ali pa trenerji, ki bi morali vedeti, da jim je zaupano 'kvalitetno blago', pozabijo v pravi smeri delati? Da se to ne bo zgodilo tudi s to generacijo, ki je z letošnjim MSP končala svoja delo v mladinski reprezentanci... Morda je potreben le pravi veter, ki bi prevetril članske vrste. Zdenka Mihelič Fotoarhiv Nejca Hojča NA GRIČU SE VEDNO KAI DOGAJA! Turistično športno društvo Grič je pač društvo, ki je aktivno in v katerem se vedno kaj dogaja, če drugega ne, pripravljajo načrte za odbojko na mivki, kar bo gotovo poželo veliko zanimanja. Za letošnje počitnice pa so se odločili, da so še posebno pozorni za aktivno preživljanje počitnic. Tako so za otroke in mladino pripravili več programov, ki so se odvijali predvsem od petka do nedelje, od 18. do 22. ure (mali nogomet, košarka, odbojka), vse to pa se je ujemalo z razpisom "HURA PROSTI ČAS" Zavoda za šport Slovenije in Zveze za šport otrok in mladine Slovenije, ki sta ponudila športnim društvom kar precej denarja z namenom, da bi med počitnicami in vikendi osvetlili in oživili športna igrišča ter odprli telovadnice, kar naj bi povečalo število aktivnih otrok in mladostnikov. TŠD Grič je bil eden izmed dvanajstih slovenskih srečnežev, ki so ustrezali vsem kriterijam in bili izbrani. Kot je rekel predsednik TŠD Grič Nande Šilc, je to pomembno predvsem za številne otroke, ki so se udeležili teh aktivnosti. In da ne pozabimo: razpis je bil objavljen na spletnih straneh Zavoda za šport, zatorej kar pogumno za svoje športne programe na razne spletne strani, kjer je mogoče najti tudi kakšen ustrezen razpis na državnem nivoju. Zdenka Mihelič Fotoarhiv RŠK f-i I [''IINMMMNMMMMMM BS !>■ [NJIMI JLn ■PnULMOMS ORLTTlXil EJTTKIIXIICI Mladinski planinski tabor "Dovje" 1 Brez mobitelov in računalnikov Po treh letih smo se spet zbrali in organizirali zdaj že šesti mladinski planinski tabor za osnovnošolce. Taborili smo nad vasjo Dovje pri Mojstrani. Bilo nas je 23, od tega 15 otrok, ostali smo bili vodje in pomočniki. Imeli smo čudovit razgled na nasel- ja, mogočni Triglav in nasploh na celo dolino. V petih dneh, od 12. do 16. julija, kolikor smo bili tam, smo si ogledali slap Peričnik, se povzpeli na skalco Grančišče, se od sparine osvežili v ledeno mrzlem jezeru Kreda in se podali še na pravljično planino Mlinca, kjer so žuboreli potočki in se na soncu lesketali kamenčki vseh barv in oblik. V Mojstrani smo vstopili v muzej 'Triglavska muzejska zbirka", v taboru pa nas je obiskal tudi gorski reševalec iz Gorske reševalne službe in nam pokazal nekaj osnovnih pravil in ukrepov pri nesreči v gorah. Po pasji vročini nas je tretji dan, ravno ko smo prišli s pohoda, doletela vročinska ploha. Lilo je kot iz škafa, da so morali naši trije fantje (Luka Lesar, Andrej Čampa in Peter Debelak) kopati jarke okoli šotorov, da jih ne bi zalilo. Otrok seveda ni bilo mogoče zadržati v šotoru, zato smo malce poplesali po dežju, potem smo pa barvali na majice in izdelovali razglednice. Da nam ni bilo preveč dolgčas in vsakdanje, so nam družbo delale domačinke krave. To je bila za otroke največja atrakcija. Zadnji večer pa smo imeli poleg molitve za lepo vreme še poroke, krst za tiste, ki so bili prvič na taboru, in podelitev nekaj priznanj za 'naj, naj' na taboru. Kljub temu, da smo bili nekaj dni brez elektrike, računalnikov, sploh pa mobitelov, smo se imeli zelo lepo in smo na malce drugačen način popestrili počitnice. Na kratko sem vam opisala letošnji planinski tabor. Na koncu pa bi se rada še zahvalila vsem sodelujočim, predvsem otrokom, brez katerih tabora sploh ne bi bilo, in ostalim sedmim: Cirilu Zbačniku (tehnični vodja) in Romanu Petelinu (ekonom) pa Zdenki Mihelič (vodja pohodov) in Lei Lesar (vodenje skupin) ter trem fantom, ki sem jih že omenila v tretjem odstavku. Leto bo hitro naokoli in čas taborjenja tudi, zato že sedaj vabim, predvsem otroke in mladino, da se nam pridružijo. Barbara Vogrinec, vodja tabora Foto Roman Petelin Medobčinska liga v malem nogometu OSNOVNOŠOLCI MED NAJBOLJ ATRAKTIVNIMI! S 15. krogom se je nadaljevalo tekmovanje v MLMN. Poletni premor so nekatera moštva izkoristila za počitek, nekatera pa so nastopala na posameznih turnirjih ali poletnih vaških ligah. Priča smo bili tudi zelo kvalitetni in odlično organizirani ligi osnovnošolcev, ki je pritegnila izredno pozornost. V MLMN pa so v prvih treh krogih nadaljevanja odlično igrali igralci KMN Sodražice, vendar tudi ostali najboljši po prvem delu ne popuščajo. Zato vabljeni na ogled zanimivih tekem ob petkih zvečer v Dolenjo vas in Dolenje Laze. Lestvica Rezultati 17. kroga: AD B ? BAR : KMN SODRAŽICA 0 : 7 (0:4) DIVJI JEZDECI: ŠMD TURJAK 1: 2(1:1) KMN V. POUANE : LAŠKI PESJANI 1 : 5 (1 : 3) GRAFIT: ŠD MOŠTIKEL 10 : 1 (2 : 0) MICO EXTREME : KMN KOT 6:1(2:1) KMN TORNADO : ŠD PONIKVE 2:6(1: 4) NAJBOUŠI STRELEC (zadetki): 39 : Pirman (ŠMD Turjak I.) 36 : Čampa M. (KMN Sodražica) 34 : Klarič R. (Laški pesjani)... NAJBOLJ ŠPORTNO MOŠTVO (kazenske točke): 7 : ŠD Ponikve, Grafit 8: KMN D. jezdeci 10 : ŠMD Turjak I.... Peter Kočevar, vodja tekmovanja MLMN Mesto Moštvo T Z R P Goli Točke Razlika i. ŠD PONIKVE 17 16 0 1 78:25 48 + 53 2. MI&CO EXTREME 17 12 1 4 72:42 37 + 30 3. ŠMD TURJAK I. 17 11 3 3 90:48 36 + 42 4. KMN SODRAŽICA 17 11 2 4 97:34 35 + 63 5. GRAFIT 17 9 3 5 61 :38 30 + 23 6. KMN KOT 17 8 1 8 63:51 25 + 12 7. LAŠKI PESJANI 17 7 3 7 74:53 24 + 21 8. A'D' B? BAR 17 7 3 7 54:49 24 + 5 9. KMN V. POLJANE 17 4 4 9 46:87 16 -41 10. KMN TORNADO 17 4 2 11 58:81 14 -23 11. KMN DIVJI JEZDECI 17 2 0 15 39:84 6 -45 12. ŠD MOŠTIKEL 17 0 0 17 30 :170 0 -140 SEJEMSKI SPREHOD MED MNOŽICO PASJIH PASEM Po dveh letih zatišja se je kinološko društvo Ribnica ponovno predstavilo s svojim programom na Ribniškem sejmu. Po izkušnjah iz preteklih let smo ugotovili, da ljudi najbolj zanimajo pasme psov. Potrudili smo se in na sejem pripeljali veliko različnih pasem. Večina udeležencev je bila iz Ribniške doline, nekaj pa jih je prišlo tudi iz Kočevja. Širšemu občinstvu smo predstavili najmanjšo pasmo čivavo, filmsko znanega dalmatinca, angleškega narodnega psa buldoga, šar peja z modrim jezikom, škotskega ovčarja, znanega pod imenom lesi in njegovo pomanjšano obliko, imenovano šetlandski ovčar. Seveda nismo pozabili predstaviti najbolj znanih službenih pasem, kot so doberman, rotvajler, nemški ovčar, šnavcer, nemški bokser, belgijski ovčar pa tudi nekaj severnih pasem imamo pri nas, kot so husky, akita inu, parček aljaških malamutov, katere vprego srečujemo pozimi na travnikih proti Hrovači. Predstavili so se še airedalski terier, lepotec med razstavnimi psi, ameriški pit-bulterier, baset, berenski planšarski pes, jorkširs-ki terier, kodri, labradorca, maltežen, novofund-lanec, znan iz Sreče na vrvici, pinč, zlati prinašalec in nemški ptičar. Prikazu pasem je sledil prikaz dela v našem društvu. Pokazali smo delo male šole in osnovnega šolanja. Za konec pa smo bili prihranili zelo atraktiven nastop šolanih psov kinološkega društva Trbovlje. Skupino sestavlja devet vodnikov s psi. Program je vodil njihov inštruktor in marker Zdravko Pečnik Prikazali so vaje iz vodljivosti, vaje v preskakovanju ovir, kjer je pes preskočil ognjen obroč in človekaA/ideli smo tudi atraktiven nastop obrambe. Za njihov nastop se jim v imenu društva najlepše zahvaljujem, prav tako pa tudi vsem sponzorjem, ki so omogočili ves program KD Ribnica. Karin Kočevar Foto Sebastjan Kočevar JOGA V VSAKDANJEM ŽIX^nZN.TU PRIDOBWAN,Tli IN IZGUBLJANJE ENERGIJE (II) Z uravnoteženo prehrano se očistimo mnogih slabosti, kot so strah, ljubosumje, jeza, kompleksi, pohlep, sovraštvo... Ob tem pa je dobro upoštevati še naslednje: Fizik Albert Einstein je nekoč rekel: "Živiš lahko na dva načina: lahko se pretvarjaš, kot da ni nič čudežno, lahko pa imaš vse za čudež." Srečno skozi dneve, poti, doživljaje! ..Naj vam bo pot posuta s polno drobnih čudežev! OKTOBER Datum: SOBOTA, 4. 10. 2003 Kam: na KOŠUTICO (1968 m) Izhodišče: spomenik pod Ljubeljem Zahtevnost: ZAHTEVNA Trajanje: 7 ur Vodja pohoda: Marjana Rozman Datum: SOBOTA, 18. 10. 2003 Kam: na GOLI VRH (1787 m) Izhodišče: Ravenska Kočna Zahtevnost: LAHKA Trajanje: 5 ur Vodja pohoda: Martin Žuk Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, cena, zborno mesto, prevoz....). PLANINSKA NOVIČKA: • V triglavski dolini Vrata je bil v soboto, 13. septembra, dan slovenskih planincev. Istočasno pa je potekalo tudi delovno srečanje mednarodne komisije za reševanje IKAR in srečanje predstavnikov planincev treh dežel (Furlanije Julijske krajine, Koroške in Slovenije). Predsednik PZS Franci Ekar, ki je triglavskim meteorologom na Kredarici podelil zlato planinsko priznanje, je v svojem govoru poudaril pomen koč, planinskih poti in varstva okolja, pozabil pa ni niti na čistilne naprave in elektrifikacijo, ki jih koče dobivajo. Gotovo je prav tako kot vsa infrasturktura v gorah (koče, pota), ali pa morda še bolj pomembna tudi mladina, kateri bi moralo biti dano več poudarka in tudi dejanske podpore. Zdenka Mihelič Društvo JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU, Ribnica -vpisuje v začetno vadbo joge za odrasle in mladino. Pričakujemo vas v začetku oktobra. Novost je vadba za osnovnošolske otroke ter prilagojen program vadbe za odrasle, ki imajo zdravstvene težave ali so nerazgibani. Starost ni omejitev. Informacije: 8369 900, 041/316 989, 041/ 397 789 tešem • Kuhajte z ljubeznijo, veseljem, notranjim mirom, pa bo še tako skromna jed dobra, vzdušje za mizo pa prijetno. Kdor kuha z jezo, nejevoljo in drugimi negativnimi čustvi, vliva v jed negativno energijo. • Ljudje, ki imajo razvit sidij ali moč za kuhanje, ne pokušajo hrane. Večina ljudi jo pokuša pred serviranjem. Pomembno je, da ne direktno iz posode, da ne bi potegnili iz nje najboljše energije, temveč jo je treba odvzeti v drugo posodo in uporabiti drug pribor. • Zauživanje hrane je umirjeno, z namenom in hvaležnostjo, brez televizije in časopisa, brez družinskih problemov, dobrodošla je umirjena glasba. • Pazimo, daje primerno topla, ne npr. prevroča ali prehladna, in dajo dobro prežvečimo. • Industrijsko pripravljena hrana, posebno hitra hrana, nima prave energije, zato nasiti samo fizično telo. Radi pravimo, da je mamina kuhinja najboljša, saj je pripravljena z namenom in ljubeznijo. Žal je danes zelo popularna kupljena hitra hrana, zraven pa še napitki, ki zaradi sestavin povzročajo nemir in agresivnost. • Mikrovalovne pečice uničijo precej kvalitetne energije, zato je dobro, da to hrano obogatimo s pozitivnimi mislimi. Mnogi hrano prečistijo in obogatijo z molitvijo. • Upoštevajmo tudi prave kombinacije hrane. Zelenjava se dobro ujema z vsem, medtem ko pa se ogljikovi hidrati in beljakovine slabše. • Pitje med jedjo otežuje presnovo. • Nepošteno pridobljena živila lahko povzročijo duševne motnje in negativne vibracije v človeku, ki jih poje. Neupoštevanje vsega naštetega lahko vodi v motnje prebavnega sistema, napenjanje, neurejeno prebavo, spahovanje, utrujenost, zaspanost, povzroča celo krče ali bruhanje. Mnoge od teh težav lahko odstranimo ali omilimo, če takoj po jedi sedimo 10 minut na petah. To je dobro tudi, če smo se prenajedli in preobremenili prebavila. Najbolje je, če želodec napolnimo samo do polovice, četrtino želodca napolnimo s tekočino, preostalo naj napolni zrak. Želodec namreč za prebavo potrebuje prostor. Obstaja pa še moralni vidik, zaradi katerega se marsikdo odpove mesu. Živali so namreč živa bitja z dušo, ki pa jim človek, da bi nasitil sebe, vzame življenje. Poleg tega je meso obremenjeno z adrenalinom, ki ga žival izloči v večjih količinah v zadnjih trenutkih življenja, ko čuti bližajočo se smrt in želi pobegniti pred njo. Ti izločki se ohranijo v živalskih truplih in človek zaužije z mesom tudi strah ubite živali. "Mesna hrana ovira duhovni razvoj, saj z njo v svoje telo vnašamo živalsko hrano, živalske lastnosti in živalsko zavest. Nasilje in strahovi se pogreznejo v podzavest... Soočiti se moramo z vsemi strahovi, ki se jih ne zavedamo. Od nas je odvisno, ali strahove odpravljamo zavestno - z meditacijo, molitvijo in dobrimi deli - ali jih podoživljamo ob svoji smrti. Pridelava enega kilograma mesa zahteva sedem do petnajst kilogramov žitaric in stročnic. Iz tega je razvidno, daje večina žitaric namenjena za živalsko krmo in ne za človekovo hrano. V procesu žitarice - žival - človekova hrana se izgubi kar 90 odstotkov beljakovin in 99 odstotkov ogljikovih hidratov. Živalske farme zelo onesnažujejo okolje. Za pridelavo 1 kg je potrebnih približno 60 litrov vode, za enako količino mesa pa od 2.500 do 6.000 litrov vode. Ko gnojnica steče v zemljo in se pomeša z ostanki pesticidov, onesnaži podtalnico in pitno vodo. Okoljevarstveniki so izračunali, da farme desetkrat bolj onesnažujejo okolje kot gospodinjstva in trikrat bolj kot industrija. Za en hamburgerje treba posekati štiri kvadratne metre do pet kvadratnih metrov deževnega pragozda (enega najdragocenejših naravnih virov) in ga spremeniti v pašnike in polja. Zemljišče, na katerem pridelamo hrano za enega človeka, ki uživa meso, bi nahranilo dvajset vegetarijancev. S svojo prehrano lahko neposredno vplivamo na lakoto v svetu, onesnaženo podtalnico, uničevanje naravnih virov, erozijo in naravne katastrofe, povezane z njo. Zavedati se moramo, da rušimo enkratno in občutljivo ravnovesje na Zemlji in smo pred tem, da ga uničimo z neznanjem, željo po udobju, ravnodušnostjo in s pohlepom po denarju." Na Dunaju se je konec avgusta 2001 zbralo okoli 3500 strokovnjakov iz 110 držav v okviru Mednarodne unije prehrambenih znanosti (IUNS ).Ugotovili so, da kljub številnim uspehom na tem področju težave s prehrano še vedno ogrožajo zdravje in celo življenje številnih ljudi. Po zadnjih ocenah v svetu vsako leto zaradi podhranjenosti umre okoli pet milijonov ljudi. Po drugi strani je za okoli 300 milijonov ljudi problem debelost. Zaradi nalezljivih bolezni, različnih škandalov v zvezi z varnostjo živil in polemik o smereh razvoja proizvodnje hrane je globalna podoba še slabša. Darinka Suljevič Se nadaljuje 31 aisv/v osaii$10^1->0^1 ip Vir»:»6!* • Al »S '■.;• »* '«.< « - vi;.- # > *-:,> . < » # *4i V 0 v> < % I ! 1iy*i s V:.!>!« * -p;.' # %;. % ^ „ . i > # ™ j • < «:•. ■ ^ »f. •* «.« #•> ■2,1? %'>::>,< S-T * 'v >1'1 »> xi;'- *v 1 S-1 i1*'!*# . * #. % kg. »^8 k« ft ^ ^ < I ^ r* # v ^ <4 e # # * v »spe >e M W h 1 • * I" • # V #»,#- # >$e$e3!Pe ^2eIeZ^< ••••!< **i*i 'l+ii Z*Z* 0000 010 ivt^S > *) ™ ^ ‘ 'd® 'M ’% ‘'id*»: > 14 . * 6 > < # i • .'i i #5 >-<1-V i v v g

. -TV *„ i ; x x- ,<<;, . f. . '••N\'> > •