Stran 484.
Obrtnija.
Knjižne tirjatve.
Neštevilnokrat se je že razpravljalo o potrebi, omogočiti trgovcem in obrtnikom, da svoje v knjigah vpisane tirjatve lahko v denar spravijo. Zdaj imata trgovec in obrtnik včasih izredno dolgo svoje tirjatve samo na papirju, mej tem, ko morejo sami delati drugod dolgove in plačevati od njih obresti samo, da gre njih obrt dalje.
To niso zdrave razmere, in ponekod se trgovci in obrtniki že dolgo časa bore, da bi se jim na kateri koli način naredilo konec. Odkazani so v tem oziru v prvi vrsti pač le na samo pomoč, zakaj država ne bo in ne more glede teh razmer skoro ničesar storiti.
V Gradcu so se te dni trgovci in obrtniki dogovorili z nekim denarnim zavodom, da bodo odslej na svoje knjižne tirjatve lahko dobivali denar in jim ne bo več treba, se zadolževati in od teh dolgov obresti plačevati, v tem, ko imajo pri ljudeh svoj denar.
Po tem dogovoru z navedenim denarnim zavodom razdele se vse tirjatve v take, ki so že zapadle in v take, ki še niso zapadle. Postopalo pa se bo na ta način, predpostavljaje, da upnik hoče in more plačati, da bo trgovec ali obrtnik denarnemu zavodu dal pooblastilo, da sme tirjatev iztirjati, da sme dolžnika opominjati in da ga sme tožiti. Trgovec ali obrtnik ne bo nič več imel opraviti z malomarnim upnikom; odstopil ga bo tako-rekoč denarnemu zavodu, ki bo potem denar iz tir j al.
Važnejše so določbe glede še ne zapadlih tirjatev. V tem oziru določa omenjeni dogovor naslednje:
1.) Ako prizna dolžnik svoj dolg, izplača denarni zavod upnika dve tretjini njegove tirjatve in se potem dogovori z dolžnikom, kateremu dovoli lahko tudi plačevanje dolga v obrokih, v tem, ko z upnikom obračuna ko je ves dolg plačan.
2.) Upnik lahko podpiše prima menico na ordre dotičnega denarnega zavoda, katera menica se glasi na ime dolžnika. Tako menico lahko brez akcepta predloži denarnemu zavodu v eskomptiranje.   Zavod  predloži me-
Stran 485.
nico dolžniku v akceptiran je, in če  jo  on akceptira, izplača zavod upniku celo vrednost, odbivši   samo  obresti.
To je gotovo jako praktično in bo brez dvoma trgovcem in obrtnikom v veliko korist. Tako jim bodo vsaj prihranjene tiste večne denarne stiske in tiste velike sitnosti in zamere z dolžniki, odvzeta pa jim bo tudi skrb, kje dobiti denar za nadaljevanje obrtovanja, katera skrb jih je zdaj velikokrat morila, zakaj to je dognana istina, da ljudje trgovcu in obrtniku nikdar radi ne plačajo njegovih tirja'ev.
Ta slaba razvada se je tudi v Ljubljani zelo udomačila in zato bi bilo ljubljanskim trgovcem in obrtnikom samo na korist, če bi se kak ljubljanski denarni zavod uredil tudi tako, da bi na knjižne tirjatve trgovcev in obrtnikov dajal denar.