KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino letnik 34 št. 3 leto 1986 Archivi ApxMBbi UDK 930.25 (497.12) (05) UDC 930.25 (497.12) (05) Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Giornale della societa archivica e degli archivi della Slovenia OprBH ApxMBHoro o6iuecTBa m apxMBOB CjioBeHMM Osrednje glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije ARHIVI vstopajo že v deseto leto izhajanja. Poleg strokovnih člankov s področja teorije in prakse varstva arhivskega gradiva obveščajo ARHIVI tudi o pomembnejšem gradivu v domačih in tujih arhivih, sporočajo nove pridobitve slovenskih arhivov in prinašajo posamezne zgodovinske članke. Tako lahko v reviji preberemo: - Jože Mlinaric: Območje Gornje Radgone do začetka 17. stoletja (1979) - Janez Kos - Ema Umek: Rod Marije Javeršek, matere Josipa Broza-Tita (1980) - Vaško Simoniti: Prispevek k poznavanju virov za zgodovino turških vpadov v letih od 1580-1589 (1981) - Janez Kos: Grb Socialistične republike Slovenije (1983) - Jože Mlinaric: Salzburško Posavje do konca 16. stoletja (1983) - Jože Vurcer: Nacistične deportacije slovenskega prebivalstva obsavskega in obsoteljskega območja brežiškega okrožja 1941-1942 (1983) - Marjan Drnovšek: Novoletni govori župana Ivana Hribarja ljubljanskemu občinskemu svetu 1896-1909 (1983/1984) - Anton Ožinger: Križniki pri Veliki Nedelji (1985) - Peter Pavel Klasinc: Ormož v zgodovini (1985) - Ema Umek: Ljubljana z okolico v luči jožefinskih deželnih merjenj (1985) Posamezne zvezke revije (doslej je izšlo devet dvojnih številk) lahko dobite na sedežu uredništva v Arhivu SR Slovenije, Zvezdarska 1, p.p. 70,61001 Ljubljana, ali naročite po telefonu (061) 216 564. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34. letnik Ljubljana 1986 3. zvezek Darja Mihelič: Življenje in poslovanje nekaterih Cavianijev v srednjeveškem Piranu — Stran 125—136 The Life and Business of Some Members of the Cavlano Family In the Medieval Plran Zmago Smitek: Delovanje Ljubljančana A. Steinhauserja na Filipinih 1643 do 1648 — Stran 137—138 The Activity of the Ljubljanlan A. Stein- häuser in the Philippines from 1643 to 1648 Jože Curk: O cestnem omrežju na slo- venskem Štajerskem v 18. stoletju — Stran 138—147 The Road Network In the Slovene Styrla in the 18th Century Dušan Kos: Metliški grad po inventarju leta 1723 — Stran 148—151 The Metlika Castle According to the Inven- tory from 1723 Darko Cafuta: Začetek radeške papirni- ce — Stran 152—160 The Origins of the Radeče Paper-Mill France Golob: Franjo Sterle, ustanovitelj umetniške šole »Probuda« in vloga šole v tedanjem likovnem življenju — Stran 160—170 Franjo Sterle, Founder of an Art School "Probuda", and the Role of the School in Then Artistic Life Marija Stanonik: Promet v kmečkem gospodarstvu na Zirovskem — Stran 171—184 Traffic in the Peasant Economy of the Ziri Region Marija Perko: Delovanje partizanske te- renske lekarne Bober od decembra 1943 do osvoboditve — Stran 184—191 The Activities of the Mobile Partisan Drug- store "Bober" from December 1943 till the Liberation Metka Gombač: Oddelek za pošto, tele- graf in telefon pri Pokrajinskem na- rodnoosvobodilnem odboru za Sloven- sko Primorje in Trst — Stran 191—192 The General Post Office Department at the Provincial National Liberation Committee for the Slovene Littoral and Trieste (Trst) ZAPISKI IN GRADIVO THE NOTES AND MATERIAL Marinka Dražumerič: Bélokranjci — vo- jaki v I. svetovni vojni — Stran 193 do 203 The Inhabitants of White Carniola (Bela krajina) — Soldiers In the World War I IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV PHOTOS FROM OLD ALBUMS Mirko Kambič: Josip Pelikan (1885^1977) in njegova fotografska delavnica — Stran 204—207 Josip Pelikan (1885—1977) and His Photogra- phic Studio IN MEMORIAM Stane Granda: Ivan Zelko (1912—1986) — Stran 208 Ivan zelko (1912—1986) DELO NASIH ZAVODOV IN DRUŠTEV NOTES ON THE ACTIVITY OF OUR IN- STITUTES AND ASSOCIATIONS Marjan Drnovšek: Razglednice Ljubljane kot del kulturne dediščine — Stran 209 — 213 The Postcards of Ljubljana as Part of our Cultural Herltage POSVETI IN ZBOROVANJA CONFERENCES AND CONVENTIONS Nada Kobal: Trst 1941—1947: Od italijan- skega napada na Jugoslavijo do mirov- ne pogodbe — Stran 214—216 Trieste (Trst) 1941—1947: From the Italian Attack upon Yugoslavia till the Peace Treaty NOVE PUBLIKACIJE NEW PUBLICATIONS ŽIVLJENJE IN POSLOVANJE NEKATERIH CAVIANIJEV V SREDNJEVEŠKEM PIRANU DARJA MIHELIC O florentinskih doseljencih, njihovem fi- nančnem in vsakdanjem življenju in poslo- vanju V srednjeveškem Piranu je Kronika že nekajkrat pisala. Pri tem je osvetlila dejav- nost bankirjev Frančiška Benginija^ in Sol- danerijev^ ter članov družine Peroni* v Pira- nu. Kot vzporednic« tem predstavitvam flo- rentinskih poslovnežev želimo tokrat vzeti na rešeto beneško družino Caviano, ki se je v srednjeveškem Piranu tudi kar dobro znašla in si pridobila precejšen ugled in premože- nje. Podatki, ki jih srečujemo v nekdanjih zapisih (listinah, notarskih in vicedomskih knjigah) o njej, so bolj poslovne kot vsakda- nježivljenjske narave, zato pa omogočajo sklepanje o raznovrstnosti poslovnega ude j- 126 ( KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 stvovanja njenih članov, o velikosti naložb, ki so jih vlagali v posle, o kopičenju kapita- la, s katerim so razpolagali in ga nalagali bodisi v nadaljnje dobičkonosno in tvegano poslovanje bodisi v varnejše imetje (soline, obrati za pridobivanje olja, agrarne nepre- mičnine, živina, hiše ipd.)-* Nekje okrog preloma 13. v 14. stoletje je moralo biti, slabih dvajset let za tem, ko so si 1283. leta Benetke za dobrih pet stoletij podredile Piran.^ Benečan Benedikt Cavianus (»de centrata St. Rafaeli de Veneciis«*) je te- daj prišel iskat poslovne sreče v to naravno bogato in gospodarsko aktivno istrsko meste- ce. V piranskih zapisih je prva sled o Bene- diktu zabeležena konec aprila 1301.'^ Že tedaj ga dici vzdevek »ser« (tj. gospod). Uganka ostaja, ali je ta naziv odraz njegovega dejan- skega življenjskega standarda in družbenega ugleda ali pa predvsem nakazuje njegov »nadrejeni« beneški izvor. Ob tej priložnosti je za pet mesecev posodil 23 liber in 4 solde (kar tedaj ni bila zanemarljiva vsota, saj je zadoščala za nakup slabih 20 hektolitrov vi- na).^ Dolg je bil povrnjen, ker je zapis o njem prečrtan oziroma razveljavljen. Po ro- ku vrnitve tega dolga je v novembru istega leta Benedikt ponovno nastopil kot upnik za vsoto 6 liber, ki naj bi mu jih dolžnik vrnil čez mesec dni, o božiču.' Tudi ta zadolžnica je bila kasneje ob vračilu dolga razveljav- ljena. Leto pozneje, malo po 20. juliju 1302, je bil gospod Benedikt, tokrat imenovan že tudi piranski trgovec (»ser Beneditus Chavianus de Veneciis, merchator Pirani«), upnik v šti- rih zadolžnicahi* za skupno vsoto 47 liber in 8 soldov. Vsi štirje dolžniki, od katerih so bili kar trije iz Umaga, naj bi mu vrnili dolž- ne vsote čez dva meseca, na Mihaelovo (29. septembra). V enem primeru je bil razlog zadolžitve nakup žita (od Benedikta), v enem prejem posojila, dvakrat pa vsebina dolž- niško-upniškega razmerja ni podrobneje opredeljena. Benedikt je imel tudi tokrat pri izbiri dolžnikov srečno roko, saj so bile vse štiri zadolžnice kasneje poravnane. Leto 1303 predstavlja zaradi skromne ohra- njenosti virov belo liso v našem poznavanju Benediktovih poslov. Zato pa srečamo Bene- dikta naslednje leto (1304) kar v šestih zapi- sih^i in to skozi vse leto: maja, junija (dva- krat), novembra in decembra (dvakrat). V petih primerih je imel — kot običajno — vlogo upnika. Najvišja vsota, ki jo je kredi- tiral, je znašala 7 liber, najnižja pa 18 sol- dov in 4 denarje. Roki za vračuo dolgov so bili različni: od osem dni do osem mesecev. Razlog zadolžitev ni naveden v nobenem zapisu, čeprav so bili kar trije od omenjenih petih dogovorov sklenjeni v Benediktovi pro- dajalni. To je tudi njegova nova pridobitev, ki se dve leti prej še ne omenja. Vsota vseh teh zadolžnic je bila razmeroma skromna: znašala je 16 liber, 19 soldov in 8 denarjev. V enem od decembrskih zapisov pa se Be- nedikt pojavlja kot dolžnik, ki ob trgu pri ribarnici (»apud platea pischarie«) kupuje vino na kredit, plačljiv v mesecu dni. Ob nakupu vina (slabih 13 hektolitrov) se je za- dolžil za 16 liber, torej le za slabo libro manj kot so njemu dolgovali vsi njegovi (znani) dolžniki skupaj. Vsi dolgovi Benediktu ka- kor tudi njegov lastni dolg za vino so bui poravnani, zadolžnice pa razveljavljene. Iz 1305 sta dva podatka,!^ ki omenjata Benediktovo sodelovanje v trgovini z žitom in suknom. Piranski notar Dominik Petenarij se je oktobra tega leta obvezal, da bo Bene- diktu vrnil 6 starjev (okrog 4 cente) žita, ki mu jih je Benedikt posodil (ali morda plačal vnaprej?). Decembra 1305 pa je bil Benedikt upnik za 8 liber, 12 soldov in 2 denarja (vra- čunana je cena notarskega zapisa) za sukno, ki ga je prodal na kredit v svoji prodajalni: te torej še ni opustil. Tudi ti dve zadolžnici sta bUi poravnani, kar pa morda ne velja za prvo zadolžnico iz (januarja) naslednjega leta (1306),i3 ko je Benedikt še povečal svoje imetje in razširil dejavnost. Tedaj je namreč na kredit prodal krčmarju Almeriku Batti- nu kar za 72 liber (slabih 60 hektolitrov) vina, da ga je prodajal v gostilni. Ta posel je bü sklenjen v Benediktovi vinski kleti. Ni jasno, ali je Benedikt vino kupoval in preprodajal ali pa je k vinski kleti v njegovi lasti spadal še vinograd z lastnim pridelkom grozdja in vina. Zapis o tem dolgu ni prečr- tan in dopušča domnevo, da dolžna vsota ni bila vrnjena. Benedikt je tudi v tem letu prodajal v svoji prodajalni. Ohranjeni so tri- je zapisi o zadolžitvah v njej" za skupno vsoto 28 liber, 10 soldov in 1 denarič. Le v enem primeru je navedeno, da je razlog za- dolžitve nakup sukna na kredit. Vse tri za- dolžnice so bile kasneje poravnane. Za 1307 je ohranjen le en zapis:i5 omenja dolžnika, ki naj bi v štirih dneh vrnil Be- nediktu slabe 4 libre denarja, kar je tudi storil. To je tudi zadnji neposredni podatek o Benediktovem poslovanju, ki ga srečamo v virih, kar pa ne pomeni nujno tudi zmanj- šanja Benediktove aktivnosti. Na številčnost znanih podatkov namreč odločilno vpliva usihanje pisanih virov, ki so zlasti skromno ohranjeni za drugo desetletje 14. stoletja in za prvo polovico tretjega. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 127 i Vsote kreditov, ki so v posameznih letih j pripadale Benediktu, so bile: I V pregledanih virih ni zaslediti podatkov, kdaj se je Benedikt podal v zakonski stan z gospo Henglerado. Rodila mu je tri sinove, Qanina, Katarina in Marka. Za prvega je samostojno poslovanje dokumentirano že leta 1318, ostala dva pa se prvič omenjata leta 1320 oziroma 1325. Samostojni poslovni pro- dor sinov gre običajno v korak z očetovim umikom iz poslovne scene. Benedikt je umrl pred 18. aprilom 1325.1® Njegova vdova je tedaj oddala koprskemu solinarju Ferarinu za leto dni v najem svoje soline v Fazanu; Ferarin je od nje prejel 8 liber, moral pa je skrbeti za soline in izročiti lastnici pol solne letine. Ta omemba posredno dopolnjuje sliko o Benediktovem nepremičnem premoženju (doslej vemo, da je imel prodajalno, vinsko klet in morda vinograd): saj vdova verjetno ni pridobila solin šele po njegovi smrti, am- pak sta jih za njegovega življenja uživala skupaj. Se popolnejšo podobo Benediktovega imetja in ugleda pa omogoča zapis njegove- ga vnuka, notarja Frančiška iz marca 1338." Benediktov sin Marko je ob tej priložnosti pooblastil brata Katarina, da naj bi zanj in za moška potomca tedaj že pokojnega brata Qanina sprejel od koprskega škofa Marka Semiteculo investiture v fevd in desetino, ki ju je imel že stari Benedikt. Benediktov poslovni posluh pa je razviden tudi iz po- klicev, ki jih je izbral za svoje tri sinove: Canin je bil poklicni trgovec, Katarin in Marko pa sta bila notarja. Benedikta je žena preživela za dobrih deset let; znano je, da julija 1336 ni bila več med živimi: njena si- nova Canin in Katarin sta tedaj od pred- stavnika piranske cerkve sv. Jurija vzela v najem hišo v piranski mestni četrti Misana, kjer je včasih stanovala njuna pokojna ma- ti.18 Oglejmo si zdaj dejavnost domnevno naj- starejšega Benediktovega sina, Janina. Po- sredno, iz kasnejših terjatev izvemo, da je nastopal kot upnik že 1318. in 1319. letal» in da je aprila 1324 prodajal na kredit sukno, ki mu ga kupec ni (v celoti) plačal.^" Pravo poplavo podatkov o piranskem me- ščanu in trgovcu (»mercator et civis Pira- BENEDIKT & HENGLERADA (+ pred 18. 4. 1325) (+ pred 24. 7. 1336) CANIN (+ pred 3. 3. 1338) & Vera hči Bonifacija Apolonija dominik franCiSek katarina markezina & Frančišek sin Bonsignora Peroni katarin BENEDIKT DOMINIK ENGLERADA & Matevž sin Papona del Senno LUCIJA & Facij sin Valenga Apolonija PERERIJA & Markvard sin Valenga Apolonija MARKO BENEDIKT FRANČIŠEK & Diambra hči Mafona Henrika (+ pred 10. 12. 1348) MIKLAVŽ & Istrija hči Rajnerija Peroni ANDRIOTA 128 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 ni«-i), gospodu Qaninu pa zasledimo za leto 1325. Tedaj se je uveljavil kot posojevalec denarja (posodil je skupno 102 libri, 6 soldov in 8 denarjev); imel je prodajalno, kjer je na kredit prodal robe za 43 liber, 14 soldov in 4 denarje; trgoval je s suknom (dokumenti- rana je njegova prodaja sukna na kredit za 14 liber, 5 soldov in 2 denarja), z vinom (na kredit je prodal za 20 liber vina — torej ka- kih 18 hektolitrov; kupil je 9 starjev (okrog 6 centov) žita, ki ga je plačal vnaprej. Sodeloval je v več družbah. V eno od njih je vložil 128 liber;-2 njegova družabnika naj bi odšla s temi sredstvi trgovat, kot bi se jima zdelo najbolje; ob obračunu bi naj Qa- nin dobil nazaj vloženi kapital, pri dobičku (izgubi) pa naj bi bili vsi trije partnerji ude- leženi z enakim deležem. V drugi družbi je od partnerja gospoda Markvarda Vitala od- kupu pet sodov vina, za katerega je plačal 168 liber. Markvard naj bi skrbel za hrambo in prodajo vina v korist družbe.^^ V družbi z istim Markvardom je vzel v zakup letni piranski komunalni dohodek od prodaje vina na drobno: vsak razprodajalec vina oziroma gostilničar jima je moral od na drobno pro- dane količine vina plačati davek. Ob pora- čunu družbe je Markvard dolgoval Qaninu 64 hber.2* Qanin je posedoval tudi nepremič- nine: poleg prodajalne gre sem šteti še zem- ljo v Lučanu, ki jo je sicer po znanem po- datku^ä dal drugemu, ter četrtino travnika v Gazu. Bil je lastnik plovila, ki ga je oddal v najem. Najemnik — njegov svak (ženin brat) je plovilo uničil in mu zanj poleg stro- škov dolgoval 3 Ubre, 14 soldov in 8 denar- jev .^6 Qanin pa vseh teh poslov ni mogel več obvladati sam, zato je zaposlil plačanega uslužbenca za pomoč v (trgovskih) poslih (»negocium«). Plača le-tega naj bi znašala 16 liber letno: 6 liber je prejel vnaprej; v času službovanja mu je bilo prepovedano igranje na srečo.^^ Ob vsem tem imenitnem premoženju si je Qanin pač lahko privoščil tudi manjše tveganje, ko je ob zadolžitvi Matevža Civagla, enega od dveh traktatorjev (izvajalcev posla) v zgoraj omenjeni družbi, nastopil kot njegov porok.^s Sledi vrzel v podatkih, ki jo le tu in tam izpolnjuje kak zapis. Leta 1326 se je Qanin pravdal za poravnavo starejših neporavna- nih kreditov za nakupa sukna in posojilo.^' Kasnejši podatek^« omenja, da je Qanin že leta 1327 sodeloval v družbi, ki je izvažala v Benetke les, njeno poslovanje pa se je raz- tegnilo še v naslednje leto. Nekaj izvemo tudi o njegovem nepremičnem imetju: leta 1327 je oddal v najem hišo, za katero mu je uporabnik Janez iz Dubrovnika dolgoval 2 libri, 9 soldov in 4 denarje najemnine.^i V njegovi posesti je bil tudi — verjetno za- stavljen — vinograd v okolišu Ärgere. Caninovo udejstvovanje 1328. leta slika dosti podatkov. Dolžnikom je posodil skupaj 75 liber, 13 soldov in 4 denarje. Včasih se je dogovoril za vračilo posojila v obliki blaga — voska z medom,32 i^gj. jg blizu trgovanju z vnaprejšnjim plačilom za robo. V svoji pro- dajalni je prodal za 8 liber, 15 soldov in 10 denarjev blaga. Ukvarjal se je s prodajo sukna na kredit (za 55 über, 2 solda in 4 de- narje) in kož (za 27 liber in 4 solde). Sukno si je dal včasih plačati v siru.^3 v terjatvah za trgovsko blago, ki ni podrobneje ome- njeno, in v neopredeljenih kreditih je imel naloženih še 50 liber, 7 soldov in 6 denarjev. Kot mirujoči partner — investitor (stans) je sodeloval v dveh trgovskih družbah.** Ena je povezovala štiri družabnike (Janina, smo- larja Martina, Matevža Civaglia in Janeza Vitala Pellacono), trajala je še od prejšnjega leta in dobavljala v Benetke les. Dva od Qa- ninovih treh družabnikov sta bila izvajalca posla (traktatorja) in sta vodila poslovanje v Benetkah, vloga tretjega pa ni znana. Kot (del?) kapital(a) družbe se omenja 336 liber; Qaninov delež od te vsote ni naveden, v naj- slabšem primeru bi bila to četrtina. V zvezi s to družbo naletimo tudi na posebno obliko zavarovanja s poroštvom: Andrej, sin Izolana Janeza se je kot porok smolarja Martina za- vezal dati Qaninu 32 liber za škodo, ki bi se mogla v tej družbi pripetiti Martinu.^s V drugo družbo sta Qanin in gospod Bonifacij Bonifacija vložila po 136 liber. Bonifacij naj bi šel skupaj s tretjim poslovnežem Vitalom Pelacono (ki ni bil družabnik, ampak Ca- ninov plačani nameščenec) trgovat v Skla- vonijo ali drugam. Po povratku naj bi Qanin in Bonifacij delila na pol tako stroške z mor- narji in plovilom kot tudi dobiček. V tem letu se je Qanin skupaj s svojim tastom go- spodom Bonifacijem Apolonija vključil tudi v živinorejsko družbo — socido.** Slovanu Iva- nu sta za pet let izročila 204 glave drobnice v pašo in oskrbo na Savudrijskem. Med drobnico je bilo 25 ovnov, koštrunov in koz- lov. Od njihove prodaje bi Ivanu pripadla petina izkupička, sicer pa naj bi se letni donos drobnice, po petih letih pa tudi vsa drobnica, delil na tri dele med oba lastnika drobnice (patrona) in pastirja oziroma oskr- bovalca drobnice (socidalisa). Qanin se je še istega dne, ko je bü sklenjen opisani dogo- vor, zadolžil Ivanu za 10 über, 13 soldov in 4 denarje:*^ ni jasno, ali gre tu za dodatek k pastirjevemu dohodku ali za kaj drugega. Qanin je v tem letu kupčeval tudi z nepre- mičninami. Prodal je pravice do hiše in zi- dov v četrtini Misana ter kupil torkljo (obrat KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 129! za pridobivanje olja iz oliv) z vsemi pritikli- narni.*^ Z nepremičnim imetjem je ustvaril prometa za 129 liber in 17 soldov. Ob ome- njenih nepremičninah mu je v tem letu (po- leg prodajalne) pripadal še vinograd v Gazu. Torkljo je oddal za štiri leta v najem,*» pri katerem je sam kril stroške nakupa priprav za delo ter konj in paše, najemnik — partner pa naj bi vse to nabavil in delal v torklji; dobiček (škodo) od proizvodnje sta si po dru- žabniškem načelu delila na polovico. Qanin je oddal v najem tudi vinograd;** najemni- na je znašala 5 urn vina oziroma 50 soldov na leto. Pri poslovanju si je pomagal z do- datno delovno silo. Omenili smo že plačane- ga nameščenca v trgovski družbi. V trgova- nju s suknom je Qanina včasih nadomeščal Miklavžek de Baldaria.*' Qanin je najemal delavce tudi priložnostno in jim za služnosti plačal vnaprej.*2 Vsota, ki je v tem letu do- kumentirana v ta namen, znaša 10 soldov in 8 denarjev. Canin je v skoraj vseh naslednjih letih omenjen kot posojevalec denarja, včasih je posojal proti zastavi premičnin, npr. ženske- ga oblačila (»epitogium mulieris de pano vi- ridi*), za poravnavo dolgov pa se je posluže- val tudi pravice do posegov v dolžnikovo imetje.** Cveteli so posli njegove prodajalne. Kupčeval je z različnim blagom: na kredit je prodajal vino, olje, kože, doge za sode ter v enem primeru** nakovalo, kupoval pa je žito, olje, vosek z medom (1336 je od treh prebi- valcev Umaga odkupil celoletno proizvod- njo*5) ter les (1329 je naročil dobavo 5 voz lesa s Savudrijskega na breg v »portus Pa- dene« na Savudrijskem*«). Za blago, ki ga je kupoval, je plačeval vnaprej. Denar je vlagal tudi v trgovske družbe. Le- ta 1336 je sklenil kar tri take družbe;*7 tra- jale naj bi štiri, šest oz. dvanajst mesecev. Pri vseh je imel položaj stansa. V dveh druž- bah je imel po enega družabnika; ta naj bi po določilih ene od njiju nabavil sir ali po lastni presoji drugo robo. V tretji družbi se je povezal s Paponom del Senno (tastom svoje nečakinje — Katarinove hčerke Engle- rade) in z Matevžem Civaglia, s katerima je tudi sicer večkrat poslovno sodeloval. V družbah, kjer je imel po enega družabnika, mu je ob obračunu pripadel kapital, ki ga je investiral, ter pol dobička (škode) od poslo- vanja; pri tretji družbi se je po vračilu za- četne naložbe dobiček (škoda) delil na tri de- le. Leto kasneje se je povezal posebej z vsa- kim od obeh (v tretji družbi) omenjenih vaglia naj bi s Qaninovim kapitalom (140 li- ber) kupčeval osem mesecev po kopnem in partnerjev v dve ločeni družbi.*^ Matevž Ci- po morju z vinom ali drugim blagom, po obračunu pa naj bi vrnil začetno investicijo in pol dobička. Enak način obračunavanja je predvidevala tudi družba, ki jo je Qanin sklenil s Paponom del Senno. Qanin je kupil za 260 liber in 16 soldov rebule (kakih 210 hektolitrov) ter burkel (za 153 liber in 12 sol- dov). Papo naj bi šel vino prodat v Benetke. Ob obračunu naj bi Qaninu vrnil vložena sredstva za vino ter pol cene za plovilo, k temu pa še pol dobička. Obračuna te družbe Qanin ni dočakal, ker je prej umrl; glede stroškov in izkupička družbe se je pogajala njegova žena, ki je bila skupaj s Qaninovim bratom Markom varuhinja treh nedoletnih Caninovih (in svojih) otrok. Qanin je posegal še pa druga področja, kjer je slutil dobiček. Leta 1333 je za slabo leto dni vzel od piranske komune v zakup pravico do izkoriščanja ribolovnega okoliša ob Savudriji (»palus subtus Carso Pirani a Calnegra usque ad Remorclum«).*» Zanjo je plačal 9 liber. Nato je sklenil družabniški sporazum z ribičem Gerhardom Justisana. Obvezal se je, da bo nabavil petnajst mrež (»cerbarium«) za 14 liber, 5 soldov in 4 de- narje, Gerhard pa bo z njimi ribaril. Strošek za komunalno zakupnino ter dohodek od ulova naj bi se razdelila med družabnika ta- ko, da bi Qaninu pripadla dva, Gerhardu pa trije deli stroškov oz. dohodka. Ob končnem obračunu družbe bi se naj ribiške mreže, s katerimi je Gerhard ribaril, razdelile med oba partnerja na polovico. Qanin je investiral kapital tudi v enoletni zakup komunalnega davka od solne proiz- vodnje na Piranskem. Leta 1330 si je za 80 liber pridobil pravico pobirati komunalni »dacium salisÄ.^" Sporazumel se je z Bertu- sijem de Spinello, da si bosta stroške zakup- nine in dohodek delila na pol. Qanin naj bi sam redno plačeval obroke zakupa komuni, Bertusij pa naj bi mu čez eno leto vrnil pol zakupnine. Ce bi prodajala sol, ki jo bosta imela v družbi, bi ves dobiček pokasiral Qa- nin; vsota, ki mu jo je Bertusij dolgoval za zakupnino, pa bi se pri tem zmanjšala za pol iztržka od prodaje skupne soli. Qanin se pogosto omenja kot lastnik ali imetnik nepremičnin. Poleg prodajalne je imel več agrarnih nepremičnin: leta 1329 je imel tri vinograde (kupil je enega v okolišu Ärgere, dva vinograda v Karbonaru in Vinjo- lah pa je namenU za doto svoji hčerki), leto kasneje je na dražbi kupil na novo obdelano zemljišče za vinograd z okoliško zemljo v Pacugu, leta 1337 je kupil vinograd s 13 olj- kami v Padernu in (na dražbi) vinograd v okolišu Kavenje.51 V najem je jemal tudi stanovanjske objekte: leta 1333 je vzel od svojega tasta v libelarični zakup za 29 let 130 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 desetino hiše v piranski mestni četrti Misana; zanjo je plačeval po 1 denarič letno. Tri leta kasneje je skupaj z bratom Katarinom vzel od kanonika piranske cerkve sv. Jurija za petnajst let v najem hišo v četrti Misana, kjer je prej živela njuna mati. Letna najem- nina je znašala 5 liber in 12 soldov.^^ Qanin se je pogosto posluževal dodatne delovne sile — večkrat za delo v vinogradu in drugod; omenja se njegov zidar Andrej; pomagal pa si je tudi s priložnostnimi služ- nostmi. Najetim delavcem je včasih prepo- vedal hazardiranje v času službovanja pri njem.5* Nekajkrat je bil med Pirančani, ki so ob posojilih tujih kreditorjev piranski komuni jamčili za vračilo dolga s svojim premože- njem; bil je porok posameznikov, ki so si od komune izposojali denar tujih kreditorjev. Leta 1333 je za 25 liber odkupil tri zastavlje- ne srebrne pasove, ki jih je piranskemu kre- ditorju Vidu Fuscija de Bataglis iz Riminija zastavil Jakob iz Milj .5* Qanin se je nekajkrat tudi sam zadolžil. Andrejčku Polina iz Benetk je 1336 dolgoval 139 liber.55 Domnevam, da je Qai>in ista oseba kot Ja- nin oz. Janez Caviano, ki se nekajkrat po- javlja v zapisih in se ukvarja s podobno dejavnostjo kot Qanin, podatki o družini Caviano pa ga posebej ne omenjajo. Sredstva, ki jih je Qanin v posameznih le- tih vložil v posle, kredite, blago itd., precej nihajo zaradi neenakomerno ohranjenih vi- rov; za tista leta, ko so (njegovi) dokumen- tirani skupni zneski presegli vsoto 50 liber, so ta sredstva znašala: Qanin je bil poročen z Vero, hčerko go- spoda Bonifacija Apolonija. Imela sta štiri otroke, Dominika, Frančiška, Katarino in Markezino. Velikost Qaninovega imetja je morda najbolje razvidna iz bogate dote, s Katero je pospremil v zakon najstarejšo hčerko Markezino. Poročila se je s Franči- škom, potomcem florentinske družine Pero- ni: njegov oče je bil Bonsignor, sin Lapona Peronija iz Firenc. Ded, Lapo je v oporoki zapustil Frančiškov! sestri Istriji za doto ve- liko vsoto 800 liber in dve oblačili iz škrlata, vredni 150 liber; sestro je moral izplačati glavni Laponov dedič — Frančišek. Material- no si je opomogel s tem, da si je poiskal bo- gato nevesto, Qaninovo hčerko Markezino. Čeprav manjša od Istrijine, je bila tudi njena dota izjemno visoka: znašala je 600 liber, ki so bile delno izplačane v obliki nepremičnin. Stroga poslovnost med tastom in zetom veje iz podatka, da sta dala uradno oceniti vred- nost dveh vinogradov, ki ju je Qanin namenil hčeri za doto.s® Qanin je umrl pred začetkom marca 1338.5' Dejstvo, da sta ga brata pre- živela za več kot deset let, da je zapustil tri nedoletne sirote (Dominika, Frančiška in Ka- tarino) in da srečamo edino omembo58 sa- mostojnega poslovanja enega njegovih sinov (Frančiška) šele dvanajst let po zapisu, ki omenja Qanina kot pokojnega, govori v prid domnevi, da Qanin ni učakal visoke starosti. Vdova Vera je po moževi smrti izterjavala in poravnavala moževe kredite in dolgove. Kot varuhinja treh mladoletnih otrok, ki so bili Qaninovi dediči, je po obračunu družbe, ki sta jo leto prej imela gospod Papo del Senno in Qanin, prejela 680 liber od prodaje burkla in tovora vina.59 Papo ni za dolgo preživel družabnika: decembra 1339 se omenja kot pokojnik, njegov sin Matevž pa je tedaj obra- čunal z gospo Vero poldrugo leto starejši dolg (86 liber).«o Vera je tudi posodila 220 liber zetu Frančišku. Od te vsote je 200 liber pripadalo njenemu sinu Frančišku. Vera je skupaj s svakom Markom kot drugim varu- hom otroka sklenila naložiti ta denar v ko- rist svojega sina.*i V imenu otrok je porav- nala tudi možev dolg 80 liber ter 2 libri za stroške »lagio monete« vdovi Andrejčka Gra- donico iz Benetk, ki jo je zastopal Verin ne- čak Miklavž — sin Qaninovega brata Mar- ka.®2 V pravdah glede neporavnanih dolgov je Vero zastopal njen oče Bonifacij, njene otroke pa njihov varuh, stric Marko. V enem primeru je pravdo sprožila Verina stran in je dosegla ugodno razsodbo: dolžnik naj bi Verinemu očetu v petnajstih dneh izplačal dolžno vsoto za hčerko.®* V drugem primeru pa sta bila oče in svak po razsodbi dolžna plačati Frančišku Faba iz beneškega okoliša Sv. Trojice ali gospe Neži Moganigo 139 li- ber, ki jih je Qanin dolgoval gospodu An- drejčku Polina iz beneškega okoliša Sv. Ma- rije Formose. Čeprav sta se zaklinjala,®* da od omenjene vsote dolgujeta le še 100 liber, nista uspela.®* Svak Marko je zastopal intere- se Verinih sinov tudi tedaj, ko je pooblastil brata Katarina, da naj v svojem lastnem, v Markovem in v imenu Qaninovih sinov Do- minika in Frančiška sprejme investituro od koprskega škofa.®5 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 131 i Tudi Benediktov drugi (?) sin Katarin se je v Piranu uveljavil tako družbeno kot poslov- no. Usposobil se je za — ob splošni ne- pismenosti cenjeni — poklic notarja. 2e 1320 se omenja kot »vicedominus, notarius imperiali auctoritate«.*^ Notarski aktivnosti se tudi kasneje ni izneveril, pa tudi kot urad- ni piranski vicedom se pogosto omenja. Leta 1329 je bil na čelu piranske komunalne pi- sarne (»notarius et cancellarius comunis Pi- rani«), ki je vpisoval v posebno knjigo dro- bno posojo velikih komunalnih kreditov ma- lim potrošnikom.67 Istega leta je opravljal tudi službo komunalnega sodnika (»iudex comunis«).*'^ Sredi tridesetih let je bil komu- nalni komornik (»notarius et camerarius co- munis Pirani«), ki je upravljal komunalne fi- nance.69 Bil je tudi eden od osmih komu- nalnih zastopnikov, ki so 1349 skušali doseči od piranskih kreditorjev Frančiška Bengini in Soldanerija de Soldaneriis vračilo oderuš- kih obresti, ki so jima jih izplačali Piranča- ni.'''' Leta 1342 je zastopal zasebne interese piranskega kreditorja Janeza Kurzija: bil je eden od dveh zastopnikov omenjenega kredi- torja v njegovih sporih z dolžniki iz Trsta."^ Bil je tudi porok poslovnežu Bonifaciju Apo- loniju (tastu brata Janina), ko se je zadolžil za večjo vsoto."^ Kot polnopravni piranski meščan, »civis«, se omenja 1329.''^ Verjetno je dosegel že častitljivo starost, ko je bil 1358 eden od dvanajstih modrecev, ki so do- polnili določila prejšnjih piranskih statutov in izdelali njihovo novo redakcijo.''* Katarin pa se je udejstvoval tudi poslovno, za svoj račun. Leta 1325 je posojal denar (67 liber). Vzdevek trgovec, ki ga nekajkrat označuje, ni presenetljiv: imel je namreč prodajalno in prodajal sukno (za skupno vso- to 38 liber, 6 soldov in 4 denarje). Prodajal je tudi sandale (za 5 liber in 15 soldov). V tem letu mu je pripadalo še za 6 liber, 14 sol- dov in 8 denarjev kreditov, ki niso natančne- je opredeljeni. Kupčeval je z vinom: kot stans je sklenil družabniški dogovor s Pe- trom Marcilo. Sam je investiral za 600 liber vina (okrog 600 hektolitrov), ki naj bi ga Peter na skupne stroške odpeljal prodat v Benetke (»ad pallum riboley«). Mesec dni po povratku naj bi Katarinu vrnil naložbo in obračunal dobiček oz. škodo. Peter, njegova žena, njun sin in dva ženina sorodnika so se obvezali Katarinu, da mu bodo omenjeni kapital — ki je res izjemno velik —• vrnili mesec dni po prodaji vina.''^ Tudi Katarin si je za opravljanje nekaterih del privoščil pla- čanega pomočnika: letni zaslužek le-tega je znašal 15 liber ob hrani ter srajco in par sandal.^* Po dveletnem premoru v podatkih srečamo Katarina leta 1328 še v novih aktivnostih. Prodajal je olje. Kot stans je sodeloval v več družbah.''" S Petrom Marella sta imela še neporavnane račune iz starejšega tovrstnega posla z lesenimi kladami (?): Peter je Kata- rinu dolgoval še 16 liber. Katarin je sklenil dve družbi z Masarotom de Massariis. Vanju je vložil 100 oz. 150 liber. Masarot naj bi v Istri nabavil žito ali drugo blago in ga pri- peljal v Piran prodat v skupno korist in ško- do obeh družabnikov. Ob predložitvi računa naj bi Katarinu vrnil tudi začetni kapital. Podoben opisanemu je bil tudi cilj tretje družbe, ki jo je Katarin sklenil z dvema traktatorjema Janezom Formo in Henrikom Siverija. Vanjo je investiral 100 liber. Trak- tatorja naj bi šla v Poljščino in tam kupila pšenico ali drugo žito ter ga pripeljala v Pi- ran. Ob obračunu bi Katarinu poleg začetne naložbe pripadlo še pol dobička od posla. V tem letu je Katarin skupaj z bratom Mar- kom sklenil živinorejsko socido s Tomažem, imenovanim Patriarh. Za pet let sta mu izro- čila dva vola za oranje in kravo z juncem. Sprotni dohodek od dela z živino, po petih letih pa tudi vsa živina naj bi se razdelil na pol med oba patrona in socidalisa.''^ Katarin i e v tem času znan tudi kot posestnik solin v Fazanu. Dal jih je v enoletni spolovinski na- jem (»ad medietatem«): solinarju naj bi dal vse potrebno za delo, vnaprej mu je plačal 6 liber, pridelana sol pa bi se delila na pol med lastnika in solinarja.''' Katarin si je pri delu pomagal s številnimi priložnostnimi plača- nimi služnostmi, za katere je v tem letu izdal skupno 20 liber in 1 sold. Katarin je tudi v vrsti naslednjih let poso- jal denar. V ta namen je imel leta 1336 celo banko, kjer je posojal na obresti.^" Leto ka- sneje je odkupil tujo zadolžnico — najbrž z namenom, da bi sam izterjal dolžno vsoto. Imel je tudi prodajalno v piranski četrti Misana,^- prodajal je sukno in olje, kupoval pa sol, ki jo je plačeval vnaprej. V kasnejših zapisih ni več zaslediti Kata- rino vega sodelovanja v trgovskih družbah, pač pa je sklepal dogovore o socidah oz. o najemu živine.^* Leta 1330 ga je tak spora- zum povezoval z že omenjenim Tomažem Patriarhom. Pet let kasneje je izročil štiri vole, dve kravi in dva junca za štiri mesece v socido Kadolu Parusija. Ta naj bi jih pasel in varoval na lastne stroške. Ce bi kaka žival brez Kadolove krivde poginila, bi kril škodo Katarin. Kar bi oskrbnik z živino pridelal, bi se delilo na pol med lastnika živine in oskrbnika. Po preteku štirih mesecev pa bi imel oskrbnik živino za nadaljnjih pet let v najemu. Najemnina bi znašala 22 starjev žita 132 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 (približno poldrugo tono) na leto. Živino, ki bi poginila po njegovi krivdi, bi Kadol na- doknadil sam, če pa pri izgubi živali ne bi bil kriv, bi škodo kril skupaj s Katarinom. Po petih letih bi se živina razdelila med po- godbenika na polovico. Katarin se še večkrat omenja kot posest- nik solin v Fazanu. Leta 1330 je dal koprske- mu solinarju v enoletni najem poldrugi obrat solarne v Fazanu s podobnimi pogoji kot dve leti prej, le da zapis tokrat poudarja, da bo solinar prideloval sol na lastne stroške in da se bo solni pridelek delil na polovico med lastnika solin in solinar j a tako, da komunalni solni davek ne bo okrnjen. Solinar je poleg dela solne letine zaslužil še 6 liber, soli pa ni smel odtujevati brez Katarinovega dovo- ljenja.^* V štiridesetih letih (1344) je imel Katarin zaposlena kar dva solinar j a (s Pa- ga).85 Katarin je svoj denar pogosto nalagal v nepremičnine. Poleg banke oz. prodajalne ter solin mu je pripadalo še več drugih nepre- mičnin: leta 1329 je na dveh dražbah kupil vinograd z zemljo in osmimi oljkami v Pare- cagu ter polje v Gazu;** dve leti kasneje (1331) je kupil vinograd v Nožedu, last svo- jega nekdanjega družabnika, zdaj že pokoj- nega Petra Marella;S" še dve leti kasneje (1333) se omenja njegov vinograd v okolišu Rižente;®** spet dve leti nato (1335) je kupil vrt v piranski četrti Domo;^» leta 1336 je skupaj z bratom Qaninom vzel v najem hišo, kjer je živela njuna pokojna mati;'" leta 1337 je kupil pol vrta v Marčani, imel pa je tudi vinsko klet v piranski četrti Campo;»* leto za tem (1338) naj bi kot zastopnik brata Marka in sinov brata Qanina prevzel investituro v fevd in desetino od koprskega škofa ;92 v šti- ridesetih letih (1344) je odkupil komimalne obveznosti dveh vinogradov z zemljo v Kave- rijah.'ä K temu je imel tudi plovilo, ki ga je (1330) oddal v najem za 2 libri na mesec.** Posle je opravljal s pomočjo najetih de- lavcev. Letni dohodek takega plačanca je (1330) znašal 17 liber in 10 soldov.«5 Opravljal je tudi nekatere zasebne pravne usluge: omenili smo že, da je zastopal intere- se Janeza Kurzija v njegovih poslih s trža- škimi dolžniki, ter poroštvo za Bonifacija Apolonija. Leta 1338 je kot varuh Facina po- kojnega Cancija de Preucha sprejel pol hiše v piranski četrti Misana od Simona pokojne- ga Facina de Preucha, ki je v tej transakciji predstavljal svojo mater.*® Katarin je v posameznih letih, ki so doku- mentirana z (njegovimi) skupnimi zneski nad 50 liber, razpolagal s sredstvi (krediti) v naslednji višini: Katarin je imel dva sinova, Benedikta in Dominika, ter tri hčere, Englerado, Lucijo in Pererijo. Od sinov se je poslovno uveljavil zlasti Benedikt, ki je bil tudi notar in se kot tak omenja že leta 1337." Leta 1344 je od očetovih dveh solinarjev, Primodruga in Iva- na s Paga kupoval sol, za katero je vnaprej plačal 10 Uber.98 Dve leti kasneje (1346) je posegel v posle z nepremičninami:** Z Mino, ženo Kandija Qarija si je 14. maja razdelil vinograd z devetimi oljkami v Liminjanu; pripadli so mu štirje deli vinograda s šestimi oljkami ter delček dodatnega zemljišča z eno oljko, za izravnavo deležev pa je moral Mini plačati 3 libre. Teden dni kasneje si je delil vinograd z zemljiščem in sadnim drevjem v Padernu s Frančiško, ženo Miklavža Nibri- sata; pripadel mu je del zemljišča s petimi oljkami, orehom, češnjo ter dodaten del zem- ljišča in vinograda, Frančiška pa je dobila zemljišče s tremi oljkami, tremi češnjami, dvema figama in del vinograda. Katarinov sin Dominik je leta 1344 v oče- tovem imenu poračunaval starejši očetov kredit (iz leta 1336) z vdovo pokojnega Ja- koba iz Humina.*** Vse tri hčere je Katarin uspešno pomožil: Pererija in Lucija sta se poročili z bratoma Markvardom in Facij em, sinovoma Valenga Apolonija. Kanonik piranske cerkve sv. Ju- rija je nevestama po tedanjem običaju »pe- descalarum« obljubil dve oblačili, vredni po 8 liber. To je storil namesto obeh ženinov, ki sta mu zajamčila, da ne bo utrpel škode.*** Englerada se je poročila z Matevžem Papona Senna. Ženin je od tasta prejel za Englera- dino doto 300 liber, tast pa se mu je hkrati zavezal poravnati 100 liber posojila. Englera- dino doto je verjetno sestavljalo za 200 liber gotovine ali premoženja ter omenjena za- dolžnica.»«2 Kot Katarinu je Benedikt tudi svojemu tretjemu sinu Mark(c)u namenil notarski po- klic. Ena prvih navedb, ki omenjajo notarja Marka, je iz marca 1325.*** Bil je zapisovalec ene od listin, ki so povzete v vicedomski knji- gi. Poslovno sicer ni bil toliko gibčen kot brata Qanin in Katarin, vendar se je tudi on visoko povzpel tako glede osebnega kot gle- de družbenega ugleda. Leta 1337 je zastopal KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 133! vdovo Pirančanko v terjatvi,urejal je po- sle beneškega plemiča Miklavža Barbo (1340),i05 v štiridesetih letih (1342) pa je opravljal eno najvišjih piranskih komunalnih lunkcij —¦ sodniško. Leto 1325 je prvo, ko zasledimo v virih Markovo poslovno aktivnost. Ukvarjal se je s posojanjem denarja (za skupno vsoto 43 li- ber in 1 sold). V enem primerui"' si je dal »posojilo« vrniti v obliki enomesečnega dela: zaslužek enega dne naj bi znašal 1 gros. Vse- bina »posojila« je v tem primeru enaka ari — delnemu, vnaprejšnjemu plačilu za delo. Skupna vsota Markovih kreditov pa je nižja od posojila, ki ga je sam prejel od piranske- ga kreditorja Janeza Cursija: ta je namreč posodil Marku in njegovemu poroku 48 li- ber.iös Marko je v tem letu na kredit pro- dajal vino in enkrat vinski sodj^^^ kupoval je žito, ki ga je dobaviteljem plačeval vna- prej. Plačane delavce je včasih najemal tudi za priložnostna opravila.^i" Tudi leto kasneje (1326) je Marko kupoval žito od prebivalca Buj, ki naj bi naročeno in plačano količino žita pripeljal po Dragonji. Ce dobave ne bi v roku opravil in bi moral Marko zaradi terjatve iz Pirana, bi mu moral dolžnik za vsak dan plačati po 5 soldov.^ Kot trgovska roba, ki jo je Marko v tem letu prodajal na kredit, se omenja sukno. Iz kas- nejšega zapisa je znano, da je iz tega leta ostal neporavnan Markov kredit 24 liber, ki je bil izplačan šele po dolžnikovi smrti (1328)."2 Po enoletni vrzeli v omembah izvemo, da je Marko leta 1328 še vedno posojal denar. Ob zadolžitvah je od dolžnikov sprejemal tudi zastave nepremičnin: tako je za 96 liber »kupil« vinograd v piranskem okolišu Gal de la Croxe. Lastnik bi mu moral v enem letu vrniti denar, dotlej pa je imel vinograd v spolovinskem zakupu in je izročal Marku pol pridelka.Marko je v tem letu na kredit prodal oslico, kupoval pa je žito in naročil dobavo 10 voz dobrega lesa. Prodajalec, ki je plačilo za les prejel vnaprej, naj bi les na lastne stroške pripeljal na breg Dragonje tja, »kjer običajno pripeljejo in tovorijo les«."* Marko je posegal tudi v živinorejsko dejav- nost in skupaj z bratom Katarinom izročil družabniku s Savudrije za pet let v socido dva vola za oranje ter kravo in junca.^^^ Tudi v tem letu je Marko najemal delavce, ki jih je (deloma) plačal vnaprej. Enega de- lavca je najel za mesečno plačo 36 soldov, drugi pa naj bi mu vrnil »dolg« tako, da bi mu služil po dvakrat na teden.i^« Marko se je tudi v mnogih naslednjih letih ukvarjal s posojanjem denarja, v primerjavi z bratoma pa se je večkrat tudi sam zadolžil. enkrat je celo pooblastil sina Frančiška, da se je zadolžil zanj.^i' Za neporavnane dolgo- ve se je včasih pravdal in dosegel pravico do posega v dolžnikovo imetje.Leta 1329 je bil upnik skupaj z bratom Katarinom. Ukvarjal se je s kupčijo: na kredit je pro- dajal olje, vino, ki naj bi ga kupec odpeljal prodat na tujei^^" prodajal je tudi živino (osla oz. vola);i2i večkrat je kupoval žito, včasih vino in les — gradbeni ali v obliki drv: ta je potreboval tudi za kurjavo v tor- klji. Leta 1335 je naročil dobavo 30 voz drv v treh rokih (po 10 voz), do sv. Mihaela (29. septembra), vseh svetih (1. novembra) in sv. Andreja (30. novembra).i22 Roki za dobavo kurjave kažejo na potrebe tedanje proizvod- nje olja. Leta 1344 je kupoval škrlatno tkani- no za doto hčerke Andreje.^^* S Petrom, piranskim meščanom, sinom go- spoda Miklavža iz Caorla, se je dogovoril glede opreme Petrove ladje, imenovane Sv. Klemen.124 Živine ni le prodajal, temveč jo je tudi oddajal v najem. Leta 1330 je oddal vola za pet let v najem za letno najemnino 6 starjev žita, po preteku tega časa pa naj bi se žival razdelila med pogodbenika. Ce bi oskrbmk po nemarnosti zakrivil izgubo vola, bi moral nadomestiti škodo v mesecu dni, če pa bi vol poginil brez oskrbnikove krivde, bi krila ško- do oba pogodbenika v dveh tednih.i^s Leta 1342 je Marko naročil izdelavo nasipa za nove soline v Strunjanu. Visok naj bi bil 7 čevljev (skoraj poldrugi meter), širok prav toliko; začel naj bi se na določeni točki obale potoka in tekel po bregu, kot je bilo določe- no, proti Piranu. Delavca, ki naj bi to delo opravila v šestih mesecih, bi prejela (skupaj 60 liber.i^e Marko pa si je precej prizadeval za prido- bitev nepremičnega premoženja. Pripadala mu je tor kij a, h kateri je sodila še klet za hrambo olja. Leta 1330 si je za 64 liber pri- dobil pravice do listine o prodaji vinograda; istega leta je za 40 liber »kupil« vinograd v Gal de la Groxe od dolžnika, ki mu je dve leti prej zastavil vinograd na istem področju: morda gre za isti vinograd, ki je ob tej pri- ložnosti zapadel; tega leta je tudi kupil po- lje v Gazu. Leta 1336 je kupil vinograda v Kalčinaru in Loncanu, dve leti kasneje (1338) pa je pooblastil brata Katarina, da je od ko- prskega škofa sprejel investiture v fevd in desetino za njiju in za dva nečaka. Leta 1341 je uveljavljal svoje pravice do dela hiše s kamnitimi stopnicami v Piranu, leto kasneje (1342) je dal zgraditi nasip za svojo solarno, pet let zatem (1347) pa je kupii pol vinogra- da v Padernu.i" 134 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 Marko je v poslovanju uporabljal najeto, plačano delovno silo: najel je delavca za gradnjo solinskega nasipa; tudi njegova tor- klja je obratovala s pomočjo najetega oljar- ja; leta 1339 je zaposlil delavca za leto dni: plačal mu je 20 liber, mu obljubil še hrano in pijačo; za vsak dan, ko bi delavec ne prišel na delo, bi moral plačati poslodajalcu 10 sol- dov.i^s. Ce so bili to najemniki nižjega ran- ga, pa tega gotovo ne moremo trditi za po- slovanje, ki ga je — kot omenjeno — za očeta Marka opravljal sin Frančišek, leta 1344 pa je imel Marko tudi pooblaščenca v Balah, ki naj bi zanj prevzel del denarja za (na kredit) prodano vino.^^* Letne vsote sredstev, s katerimi je Marko razpolagal (in ki presegajo znesek 50 liber), so naslednje: Marko je imel tri sinove: Benedikta, Fran- čiška in Miklavža ter hčerko Andrejo, ki ji je za doto kupil dragoceno škrlatno tkanino (1344). Benedikta srečamo kot pričo leta 1338, ko je Marko imenoval Katarina za za- stopnika pri sprejemu investiture od kopr- skega škofa; kasneje, v štiridesetih letih, je uporabljal pomožno, plačano delovno silo, ki ji je plačeval za služnosti.**" Sin Frančišek je bil notar, omenja pa se leta 1337, ko je zabeležil starejši zapis.*** Oče ga je včasih pooblastil, da je zanj opravljal nekatera delikatnejša opravila: leta 1344 bi naj zastopal očeta v poslih in ga pri dveh Koprčanih zadolžil za 176 liber.**2 Poročen je bil z Diambro, hčerko gospe Marije in go- spoda Mafona Henrika iz Pirana. Zeno je preživel in leta 1348 z njenimi starši, ki so izpolnjevali pokojničino poslednjo voljo, de- lil imetje umrle.*** Poslovno najživahnejši med sinovi je bil Markov sin Miklavž, ki se prvič omenja leta 1336.*** Morda je bil tudi on notar. Ukvar- jal se je z denarnimi posli. Zadolžil se je za odkup tuje obveznice.**5 Na kredit je proda- jal vino, s katerim naj bi kupec trgoval na tujem; bil je upnik za kovaško orodje (na- kovalo, meh kladiva, brusi) in oblačilo.**' Leta 1340 je kupil vinograd v Spilugoli, čez nekaj let (1346) je s Fantino, ženo Mateja Martina Andrejčka delil dve hiši v piranski četrti Mugla.**' Tudi on je bil prisoten, ko je njegov oče pooblastil strica Katarina za na- stop pred koprskim škofom. Zastopal je vdo- vo beneškega upnika, ki je imel neporavnane račune z njegovim pokojnim stricem Qani- nom. Možev dolg je plačala Miklavževa teta Vera. Miklavž je bil poročen z Istrijo, hčer- ko gospe Blange, vdove po Rajneriju Peroni (sinu gospoda Lapona iz Firenc) — sestrično Frančiška, ki je poročil Miklavževo sestrično Markezino, hčerko strica Canina. Blanga je zakoncema zapustila polovico dveh hiš v pi- ranski četrti Campo (druga polovica pa je bila že Miklavževa), hčerki pa je zapustila tudi vse vole, krave, drobnico in druge male živali razen ene krave, poleg tega pa še kme- tijo v siparskem okolišu.*** Članov družine Caviani pa ni vezala le krva sorodstvena vez, ampak tudi dejanska zavest pripadnosti eni družini ter z njo pogo- jeno poslovno sodelovanje. Qanin in Katarin sta skupaj najela hišo svoje pokojne matere, bila sta lastnika delov istega travnika;*** Marko je bil imenovan za varuha Qaninovih sirot; Katarin in Marko sta skupaj nastopala kot upnika in sodelovala pri živinorejski so- cidi: brata in Qaninova moška potomca naj bi skupaj uživali fevd in desetino koprskega škofa. Zavest o skupnem poreklu pa je mor- da še najbolj razvidna iz zapisa leta 1336: Qanin in Katarin sta tedaj zase in za brata Marka izjavila, da imajo dukalno listino, ki jim dovoljuje, da smejo na Piranskem ku- povati, prodajati ter imeti prodajalne za vse blago vključno s »specialia«, ker je bil njihov oče Benečan, oni pa so polnopravni beneški meščani**" Benediktovi sinovi so tako v svojih najus- pešnejših letih daleč prekoračili najvišjo vso- to, s katero je v kakem letu razpolagal oče: v letih 1325 in 1328 so jo skupaj več kot de- setkrat presegli. Njihovo poslovanje je bilo vsestransko, v svojih rokah pa so nakopičili tudi mnogo nepremičnega imetja. Ker je bilo v družini toliko notarjev, so verjetno lastne posle beležili sami. Njihovi zapisi, ki bi ver- jetno predstavljali v opisu družinskega po- slovanja večji del, pa, žal, niso ohranjeni. OPOMBE 1. J. Persie, Florentinec Franciscus Benzini, bankir v Piranu (1338—1348), Kronika 23/1975, 138—148. 2. J. Peršič, Družba florentinskih bankirjev Soldanieri in Piran, Kronika 25/1977, 12—18. 3. D. Mihelič, Življenje in poslovanje nekate- rih Peronijev v srednjeveškem Piranu, Kronika 28/1980, 14—22. 4. Pobudo za predstavitev in ocenitev poslovne plati življenja Cavianijev v posebnem prispevku mi je že pred časom dal prof. Gestrin; za tehni- ko poslovanja v različnih agrarnih in neagrarnih KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 135 i strokah prim. D. Mihelič, Agrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340, Zgodovinski časopis 38/1984, 193—224, in ista, Neagramo gospodar- stvo Pirana od 1280 do 1340, SAZU, Dela 1/27, Ljubljana 1985. 5. P(iranski) A(rhiv) — (listina iz) 1283, 26. 1., Benetke; (C. de Franceschi,) Chartularium Pi- ranense (, Raccolta dei documenti medievali di Pirano) I (1062—1300), Atti e memorie (della So- ciesta istriana di Archeologia e Storia patria) 36, Parenzo 1924, št. 168. 6. V(icedomska) K(njiiga) 6, f(olio) 4v(erso) — 5 — 1336, 20. 3. 7. N(otarska) K 13, f. 1 — 1301, 29. 4. 8. Denarne enote, ki se pojavljajo v virih, so v besedilu poenotene in preračunane v libre, sol- de in denarje. Za izračunavanje količine blaga, ki ga je bilo moč kupiti za določen znesek, je upoštevana časovno najbližja in najbolj realna znana cena. 9. NK 13, f. 2 — 1301, 23. 11. 10. NK 13, f. 7 — 1302, 21. 7.; NK 13, f. 7 v — 1302, 23. 7. (trikrat). 11. NK 13, f. 18 v — 1304, 1. 5.; NK 13, f. 24 v — 1304, 4. 6.; NK 13, f, 24 v — 1304, 28. 6.; NK 13, f. 22v — 1304, 5. 11.; NK 13, f. 23 — 1304, 13. 12.; NK 13, f. 23 — 1304, 18. 12. 12. NK 17, f. 6 — 1305, 15. 10.; NK 16, f. 6 v — 1305, 5. 12. 13. NK 13, f. 27v _ 1306, 9. 1. 14. NK 13, f. 28 — 1306, 1. 8.; NK 13, f. 28v — 1306, 10. 8.; NK 13, f. 29 — 1306, 29. 11. 15. NK 13, f. 29 v — 130 , 21. 7. 16. VK 1. f. 29 v — 132, 18. 4. 17. PA — 1338, 3. 3., Piran; Chartularium Pi- ranense ii (1301—1350), Atti e memorie 46, Pola 1934, št. 137. 18. VK 6, f. 90 — 1336, 24. 7. 19. VK 2, f. 159 — 1328, 18. 11. 20. VK 1. f. 155 v — 1326, 14. 2. 21. VK 1, f. 92v — 1325, 20. 9. 22. VK 1, f. 132 — 1325, 22. 12.; za piranske tr- govske družbe prim. F. Gestrin, Piranska ko- manda v 14. stoletju. Prispevek k problemu teh- nike trgovine v srednjem veku, SAZU, Raz- prave 1/5, Hauptmannov zbornik, Ljubljana 1966, 241—268. 23. VK 1, f. 130 v — 1325, 16. 12. 24. VK 1, f. 80v — 1325, 3. 8. 25. VK 1, 1. 63 v — 1325, 25. 6. 26. VK 1, f. 46 — 1325, 17. 5. 27. VK 1, f. 101_101 v — 1325, 15. 10. 28. VK 1, f. 103 v — 1325, 20. 10. 29. Prim. op. 20. 30. VK 2, f. 178 — 1328, 14. 12. 31. VK 2, f. 159 — 1328, 18. 11. 32. VK 2, f. 83v — 1328, 11. 7.: za tako vračilo posojila se je Qanin dogovoril s prebivalcem in meščanom Novigrada; cena za vosek je bila do- govorjena vnaprej in je znašala 10 denarjev za libro (slabega pol kilograma). 33. VK 2, f. 10 v — 1328, 27. 3. 34. Prim. op. 30; VK 2, f. 23 — 1328, 24. 4. 35. VK 2, f. 179 — 1328, 12. 12. 36. VK 2, f. 164 — 1328, 27. 11.; za piransko socido prim. D. Mihelič, Socida v Piranu od 1280 do 1340, Slovensko morje dn zaledje 2—3, Koper 1979, 63—78. 37. VK 2, f. 165 — 1328, 27. 11.; istega dne se je pastirju zadolžil tudi Bonifacij in sicer za 18 liber, 13 soldov in 4 denarje: VK 2, f. 164 — 1328, 27. 11. . 38. VK 2, f. 6 — 1328, 20. 3.; VK 2, f. 40 v — 1328, 8. 5. 39. VK 2, f. 80 v — 1328, 3. 7. 40. VK 2, f. 83 — 1328, 5. 7. 41. VK 2, f. 66v — 1328, 11. 6. 42. VK 2, f. 121 — 1328, 18. 9. 43. VK 2 a, f. 67 — 1330, 1. 11. (zastava oblači- la); VK 6, f. 34 — 1336, 19. 4. (»intromisio«). 44. VK 2 a, f. 17 v — 1330, 24. 4. 45. VK 6, f. 100 — 1336, 1. 8. 46. VK 1329—1330, f. 1 — 1329, 4. 11. 47. VK 5, f. 156 — 1336, 8. 1.; VK 5, f. 175 — 1336, 14. 2.; VK 5, f. 175 v—176 — 1336, 14. 2. 48. VK 6, f. 193—193v — 1337, 25. 1.; VK 7, f. 18 — 1337, 12. 4. (dvakrat). 49. VK 4, f. 86—86v — 1333, 15. 8. 50. VK 2 a, f. 39 v — 1330, 30. 6.; komuni je pripadala sedmina vse na piranskem pride- lane soli, ta svoj dohodek pa je vsako leto oddajala v zakup. 51. VK 2, f. 219 v — 1329, 5. 2.; VK 2, f. 222 _ 1329, 8. 2.; VK 2 a, f. 75 — 1330, 25. 11.; VK 6, f. 187 — 1337, 1. 1.; VK 6, f. 134 v — 1337, 5. 1. 52. VK 4, f. 53 v — 1333, 10. 6.; prim. op. 18. 53. VK 7, f. 48 v—49 v — 1337, 24. 5.; Char- tularium Piranense ii (1301—1350), Atti e me- morie 46, Pola 1934, št. 125 (Zidar Andrej); VK 2 a, f. 87 — 1330, 27. 12. (primer prepo- vedi hazardiranja). 54. VK 4, f. 52 — 1333, 8. 6. 55. VK 8, f. 182 v—183 — 1339, 5. 7. 56. VK 2, f. 222 — 1329, 8. 2. 57. Prim. op. 17. 58. VK 9, f. 184 v—185 — 1349, 16. 2.: Fran- čišek je zamenjal del svojega vinograda v Al- buganu in 8 liber za vinograd v Spilugoli. 59. VK 8, f. 108 — 1338, 26. 11. 60. VK 8, f. 229 — 1339, 10. 12. 61. VK 8, f. 252 — 1340, 1. 2. 62. Chartularium Piranense ii (1301—1350), 63. VK 8, f. 39 — 1339, 22. 2. 64. Prim. op. 55. 65. Prim. op. 17. 66. PA — 1320, 28. 9., Piran; Chartularium Piranense ii (1301—1350), Atti e memorie 44, Pola — Parenzo 1932—1933, št. 40. 67. Chartularium Piranense ii (1301—1350), Atti e memorie 50, Pola — Parenzo 1938—1940, št. 19 A. 68. VK 2, f. 212 v—213 — 1329, 29. 1. 69. PA — 1335, 10. 12., Piran; Chartularium Piranense ii (1301—1350), Atti e memorie 46, 46, Pola 1934, št. 116. 70. Chartularium Piranense ii (1301—1350), Atti e memorie 47, Pola — Parenzo 1935—1937, št. 203. 136 ! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 71. Chartularium Piranense II (1301—1350), Atti e memorie 46, Pola 1934, št. 149. 72. VK 2, f. 165 v — 1328, 29. 11. 73. VK 2, f. 229 — 1329, 17. 2. 74. C. de Franceschi, Gli statuti del comune di Pirano del 1307 confrontati con quelli del 1332 e del 1358, Monumenti storici dalla Depu- tazione di Storia Patria per le Venezie, n. v. 14, Venezia — pPadova 1960, 190. 75. VK 1, f. 121 — 1325, 30. 11. 76. VK 1, f. 84 v — 1325, 11. 8. 77. VK 2, f. 65 — 1328, 10. 6.; VK 2, f. 90 — 1328, 28. 7.; VK 2, f. 104 — 1328, 11. 8.; VK 2, f. 171 — 1328, 4. 12. 78. VK 2, f. 110 V — 1328, 20. 8. 79. VK 2, f. 25 — 1328, 25. 4. 80. VK 6, f. 150 V — 1336, 16. 11.; izraz »sta- cio«, ki običajno pomeni prodajalno, pomeni v tej zvezi banko. 81. VK 7, f. 54v — 1337, 27. 5. 82. Chartularium Piranense II (1301—1350), Atti e memorie 47, Pola — Parenzo 1935—1937, št. 156. 83. VK 2 a, f. 33 — 1330, 10. 6.; VK 5, f. 123—123 v — 1335, 5. 11.; za najem živiine prim. D. Mihelič, o. c. (kot v op. 36). 84. VK 2 a, f. 16 v — 1330, 17. 4. 85. VK 11, f. 14 — 1344, 26. 4. 86. VK 2, f. 211 v — 1329, 15. 1.; VK 2, f. 234 — 1329, 19. 2. 87. VK 2 a, f. 110 — 1331, 17. 2. 88. Chartularium Piranense II (1301—1350), Atti e memorie 46, Pola 1934, št. 104. 89. VK 4b, f. 202 v — 1335, 31. 1. 90. Prim. op. 18. 91. VK 7, f. 57 — 1337, 29. 5.; VK 7, f. 12 — 1337, 6. 4.; Chartularium Piranense II (1305 do 1350), Atti e memorie 46, Pola 1934, št. 122. 92. Prim. op. 17. 93. VK 11, f. 65—65v — 1344, 12. 9.; VK 11, f. 66 — 1344, 12. 9. 94. VK 2a, f. 6 — 1330, 17. 3. 95. VK 2 a, f. 52 — 1330, 15. 8. 96. VK 8, f. 56 v — 1338, 29. 7. 97. VK 7, f. 48 v—49 v — 1337, 24. 5.; Char- tularium Piranense II (1301—1350), Atti e me- morie 46, Pola 1934, št. 125. 98. Prim. op. 85. 99. VK 9, f. 90 v — 1346 14. 5.; VK 9, f. 93—93 v — 1346, 21. 5. 100. VK 11, f. 22 — 1344, 16. 5. 101. VK 8, f. 139 — 1339, 3. 2. 102. VK 11, f. 40 v — 1344, 11. 7. (dvakrat) 103. VK 1, f. 3 — 1325, 10. 3. 104. VK 7, f. 123 v — 1337, 3. 10. 105. VK 8, f. 238 — 1340, 19. 1. 106. Chartularium Piranense II (1301—1350), Atti e memorie 47, Pola — Parenzo 1935—1937, št. 158. 107. VK 1, f. 65 — 1325, 30. 6. 108. VK 1, f. 92 — 1325, 20. 9. 109. VK 1, f. 84v — 1325, 10. 8. 110. VK 1, f. 48 — 1325, 25. 5. 111. VK 1, f. 157 — 1326, 17. 2. 112. VK 2, f. 109 — 1328, 15. 8. 113. VK 2, f. 138 — 1328, 22. 10. 114. VK 2, f. 74 — 1328, 27. 6. 115. Prim. op. 78. 116. VK 2, f. 130 — 1328, 3. 10. 117. VK 4, f. 39v — 1344, 27. 9. 118. VK 7, f. 29 — 1337, 37. 4. 119. VK 2, f. 204 v — 1329, 16. 1.; VK 2, f. 244 v — 1329, 5. 3. 120. VK 8, f. 156 — 1339, 31. 3. 121. VK 2 a, f. 57 v — 1330, 9. 9.; VK 4, f. 54 v — 1333, 15. 6. 122. VK 5, f. 81 v — 1335, 13. 8. 123. VK 11, f. 13 — 1344, 6. 4. 124. VK 8, f. 114v —1338, 10. 12. 125. VK 2a, f. 53 — 1330, 19. 8. 126. Chartularium Piranense II (1301—1350), Atti e memorie 47, Pola — Parenzo 1935—1937, št. 156. 127. VK 2 a, f. 13 — 1330, 15. 4.; VK 2 a, f. 68 v — 1330, 10. 11.; VK 2 a, f. 75 — 1330, 11. ll.-' VK 6, f. 49^9 v — 1336. 26. 5.; VK 6, f. 63 v—64 — 1336, 2. 6.; VK 9, f. 8 — 1341, 16. 7.; VK 9, f. 107 — 1347, 12. 5. 128. VK 8, f. 231 v — 1339, 5. 12. 129. VK 11, f. 55 — 1344, 13. 8. 130. Prim. op. 17; VK 11, f. 14 — 1344, 26. 4.; VK 11, f. 17 v — 1344, 1. 5. 131. VK 7, f. 21 v—22 — 1337, 16. 4.; Chartu- larium Piranense II (1301—1350), Atti e me- morie 46, Pola 1934, št. 124. 132. Prim. op. 117. 133. VK 9, f. 221 v — 1348 — 10. 12. 134. VK 6, f. 58 — 1336, 15. 6. 135. VK 8, f. 104 — 1338, 8. 11. 136. VK 8, f. 220 — 1339, 10. 11.; VK 8, f. 37 v — 1338, 12. 6. 137. VK 9, f. 92 — 1346, 1. 5. 138. Chartularium Piranense II (1301—1350), Atti e memorie 47, Pola — Parenzo 1935—1937, št. 202. 139. VK 1, f. 131 v — 1325, 19. 2. 140. VK 6, f. 4 v—5 — 1336, 20. 3.; za piranske prodajalne prim. D. Mihelič, Prispevek k po- znavanju piranskih prodajaln v srednjeveškem Piranu, Slovensko morje in zaledje 6—7, Koper 1984, 69—79. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 137 : DELOVANJE LJUBLJANČANA A. STEINHAUSERJA NA FILIPINIH 1643—1648 ZMAGO SMITEK O Življenju in delu Adolfa Steinhauserja so nam bili doslej znani le skopi podatkih Za našo kulturno zgodovino je pomemben zato, ker je bil prvi jezuit s slovenskega ozemlja, za katerega vemo, da je odšel v misijone, čeprav so bile prve slovenske prošnje za odhod (»indipetae«) datirane že vsaj deset let prej (npr. Jakob Ramusch ali Ramovz iz Ljubljane, 7. maja 1631).^ Poleg Steinhauserja najdemo na slovenskem na- rodnostnem ozemlju le še dva jezuitska mi- sijonarja, ki sta v 17. in 18. stoletju delo- vala na Filipinih, vendar sta bila oba z et- nično mešanega zahodnega in severnega obrobja: Jožef Sancini ali Zanzini iz Trsta in Anton Rauscher iz Hüttenberga pri Bre- zah na Koroškem.3 Avgusta 1986 sem med raziskovanjem v Archivo general de Indias v Sevilli našel še nekatere nove podatke, ki nam osvetljujejo zadnja leta Steinhauser j evega življenja. V španskih virih je omenjen kot Adolfo de Steinhauser, Steinhausen, tudi popačeno Oestaynauser, ali s španskim imenom, ki si ga je nadel na Filipinih, Adolfo de Pedrosa. Adolf Steinhauser je bil po jezuitskih vi- rih rojen 29. novembra 1613 v Ljubljani, v krstno knjigo ljubljanske stolnice pa je bil vpisan »zadnjega dne v mesecu«, t. j. 30. no- vembra.'* Krstni botri so mu bili David Panthaleon, Georgius Müllner in Margareta Eppich. Oče Martin (Mert) Steinhauser je prebival v Ljubljani vsaj že leta 1612, ko ga omenjajo arhivski viri.*^ Mati Barbara Stein- hauser pa je med leti 1617 in 1622 plačevala hišni davek za stavbo v Gosposki ulici 6, ki jo je podedovala.**" V avstrijsko jezuitsko provinco je Steinhauser vstopil 17. novem- bra 1630.5 V pismu, datiranem 28 aprila 1640 na Dunaju, je zaprosu za odhod v misijone v »Indijo «.6 Tako so tedaj imenovali vse kolonialne posesti v Aziji in Ameriki. Do- ločen je bil za Fuipine, k čemer je ne- dvomno prispevala tudi njegova nadarje- nost za matematiko in njegovo poznavanje vojaške utrdbene arhitekture. Leta 1643 je (verjetno prek Španije) pripotoval v Manilo, Njegovo prvo delovišče je bilo na južnem filipinskem otoku Jolo, znanem po nasadih riža, bogatih loviščih rib in nahajališčih bi- serov, ambre in slonovine.'' Španci so hoteli otok spremeniti v svoje trgovsko in vojaško oporišče, bojeviti musUmanski Mori, prebi- valci otoka, pa so se povezali proti Špancem s holandskimi kolonialnimi oblastmi v Bata- viji, današnji Džakarti. Tako je leta 1645 ob podpori holandskih vojnih ladij prišlo do napada domačinov na španske utrdbe. O tem dogodku poročajo tedanji španski do- kumenti naslednje: »Princ Salicala, nasled- nik kralja otoka Jolo, odkriti sovražnik Špancev, je vzpostavil stike s Holandci, ki naj bi mu bili pomagali, da bi se otresel španskega jarma. Holandci so ta predlog radi sprejeli. Glede na poročila o malošte- vilnosti naših sil, ki so jih Holandci dobili od Jolojcev, so menili, da sta dovolj dve ladji, da bi premagali Spance. Steinhauser, ki je bil tedaj na otoku skupaj s španskim je- zuitom Bernardinem Alisénom, je sodeloval pri utrjevalnih delih in s tem veliko pri- speval k zavrnitvi napada.' Španci so nato sklenili premirje in umaknili vojaško po- sadko, obdržali pa pravico do nadaljevanja misijonarskega dela na otoku.i" Steinhauser je bil po teh dogodkih že kmalu premeščen na skrajni jugozahodni del filipinskega otoka Mindanao, blizu mesta Zamboanga. Tam je deloval med Subani, staromalajskim ljudstvom, ki je bilo zaradi svoje manistične reUgije (kult prednikov, pomanjkanje verskih predstav o višjih bo- žanstvih) bolj dovzetno za krščanstvo kot muslimani. Vendar so se tudi tod začeli upori proti Špancem. Španski kronist Fran- cisco Combes omenja, da je tedaj skupaj s Steinhauserjem preživel velike nevarnosti. O razmerah v Steinhauser j e vem misijonu piše: »¦'^'^'^kateri hudodelski in pobegli do- mačini . so terorizirali okolico in vznemir- jali dobre ljudi. Med temi je bil poglavar iz Rio Sibuco, o katerem je bilo znano, da je ubü vsakogar, ki mu je prišel na pot. Na- meraval je umoriti očeta Adolfa de Pedrosa Steinhauserja in je na veliko proslavljal smrt Ivana del Campo.«'^ Pred takšnimi in podobnimi naklepi se je Steinhauser umak- nil na sever otoka, v misijonsko postajo Da- pitan, blizu mesta Iligana, upravnega sre- dišča istoimenskega okrožja. Zanimivo je, da je bil v Dapitanu več let rektor Jožef Sancini (Zanzini) iz Trsta, ki je prispel na Filipine isto leto kot Steinhauser.i* Dapitan je v 50. letih 17. stoletja štel okoli 200 dru- žin.i* Prebivalci so bili prvi krščeni doma- čini na Mindanau in so uživali status svo- bodnjakov, oproščeni pa so bUi tudi daja- tev. Zato so bili njihovi odnosi s Spanci pri- jateljski. V tem sorazmerno ugodnem okolju pa Steinhauser ni dolgo živel. Umrl je že 22. oktobra 1648, pred svojim 35. letom sta- rosti in po petih letih življenja na Filipinih. 138; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 Ljubljančan Adolf Steinhauser je deloval na Filipinih v enem od najbolj dramatičnih obdobij kolonialne zgodovine, ko je upore domačega prebivalstva proti Spancem spre- mljalo rivalstvo velikih evropskih pomor- skih sil. Otok so pretresali tudi izbruhi og- njenikov in katastrofalni potresi (1645 in 1646; prvi je porušil tretjino stavb v Mani- li).i5 Tedanja španska poročila govorijo o nazadovanju katolicizma na Filipinih.*® OPOMBE 1. Anton Huonder, Deutsciie Jesuitenndssio- näre des 17. und 18. Jalirliunderts. Freiburg im Breisgau 1899, str. 172. 2. »Indipetae«, seznam prošenj članov av- strijske jezuitske province za odliod v misijo- ne, tipkopis, v rimskem državnem ariiivu izpi- sal p. Alojzij Kröss. 3. Zmago Smitek, Klic daljniii svetov. Slo- venci in neevropske kulture, Ljubljana 1986, str. 106—107 (na str. 99 tudi kratko o A. Steinliauserju). 4. Matice župnije sv. Nikolaja, fase. 1, 1607— 1614, Nadškofijski ariiiv v Ljubljani. V nekate- rih virih je zapisana tudi letnica 1614 (gl. Pablo Pastells, Catalogo de los documentos relatives a las islas Filipinas, existentes en el Archivo de Indias de Sevilla IX., Barcelona 1934, str. 124). 4 a Protocoll der fürstlichen Hauptstadt Lai- bach, Cod. 1/22, Zgodovinski arhiv Ljubljana. 4 b Vladislav Fabjančič, Knjiga ljubljanskih hiš in njih stanovalcev II., str. 514, Zgodovinski arhiv Ljubljana. 5. Francisco Combes, Historia de Mindanao y Joló, Madrid 1667 (nova izdaja Pablo Pastells, Madrid 1847, str. 728). 6. »Indipetae« ... 7. Prim. Welt-Bott, 26. del, Wien 1748, str. 39. 8. Pablo Pastells, Catalogo de los documen- tos... IX., Str. 75. 9. Pablo Pastells, Catalogo de los documen- tos... IX., Str. 76; Francisco Combes, op. cit., Str. 436. 10. H(oracio) de la Costa, The Jesuits in the Philippines, Cambridge 1967, str. 443—444. 11. Francisco Combes, op. cit., str. 728. 12. Ibid., str. 511. 13. Ibid., Str. 734 (tam še drugi podatki o Sanciniju). 14. Welt-Bott, 27. del, Wien 1748, str. 35. 15. Welt-Bott, 26 del, Wien 1748, str. 42. 16. Pablo Pastells, Catalogo de los documen- tos... IX., str. 67—69. O CESTNEM OMREŽJU NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM V 18. STOLETJU JOZE CURK V prejšnjem sestavku smo se seznanili s stanjem cestnega omrežja na slovenskem Štajerskem v 17. stoletju, v tem pa se bomo z njegovimi spremembami in izboljšavami v 18. To stoletje se je v zvezi z upravnimi in gospodarskimi reformami lotilo velikopotez- neje in celoviteje obnove cestnega omrežja kot prejšnja, kar pa so proti koncu stoletja upočasnile turške in francoske vojne. Z leti 1717 in 1719 so se za ceste začeli boljši časi, ki so predvsem stremeli po večji načrtnosti pri vzdrževanju cestnega omrežja. Posebna skrb je veljala cesti Dunaj—Trst z odcepo- ma proti Gorici in Reki, ki je postala glavna prometna žila Avstrije in že leta 1725 de- jansko državna z 2/3 njenih mitnin vred. Leta 1715 so začeli s pripravo načrtov za njeno obnovo, leta 1717 pa z deli, ki so na Štajerskem trajala do leta 1729, na Kranj- skem pa celo do leta 1753. O vseh teh de- lih je ohranjenega mnogo arhivskega gra- diva, iz katerega se da razbrati njena grad- bena zgodovina in s tem tudi zgodovina na- stajanja našega baročnega cestnega omrežja, ki je še vedno (kljub avtocestam) hrbteni- ca našega prometnega sistema. Zaradi boljše preglednosti bomo najprej obravnavali uso- do glavne komercialne ceste na odseku Er- novž—Plač—Košaki. Zaradi specifičnosti zemljišča se je na plačkem cestnem odseku delalo vsako leto, tako tudi na začetku 18. stoletja, ko je dela vodil cestni inšpektor Jožef Anton Müller (1708—1718), pri njih pa sodeloval mari- borski gradbeni mojster Janez Weiss. Poro- čilo iz leta 1712 pravi, da je cestni odsek od Ernovža do križa, ki ga je imel na skrbi trg Ernovž, razširjen in obnovljen, vendar še vedno blaten. Od križa preko lapornate in glinaste Plačke gore do Plača, skozi Pichl in vzdolž Pesnice do Lajteršperka pa je v boljšem stanju. Cesta čez Plač je tlakana, v dolini pa je blatna in jo vzdržujejo s po- laganjem vejevja in kamenja. Na meji ma- riborskega pomirja stoji križ, ki ga vzdržuje mariborska mitnica. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Si 1986 139; Veliko dela se je na opisanem cestnem odseku opravilo zlasti v letih 1720—1723, ko je bil cestni inšpektor Danijel Mandl (1718 do 1725). Pri teh delih so sodelovali zidarski mojstri Andrej Sieger iz Strassa, Matija Verze iz Spilja in Anton Hein iz Maribora, ki je sezidal nosilca nekega mostu za 38 fl 2 kr. Iz leta 1720 je ohranjen zelo podroben opis ceste in kalkulacija njene obnove. Kamnita gradnja ceste med Ernovžem in mostičkom pri Bergschwaigerju v dolžini 3965 ki in širini 3 ki štajerske mere bi stala 7398 fl 25 kr, ker pa je bilo na razpolago precej starega kamenja in drugega gradbe- nega materiala, bi potrebovali za obnovo le 3963 fl 1 kr. Cesta od Bergschwaiger j a do križišča ceste pod Lajteršperkom, dolga 5688 ki in široka 3 ki, pa bi stala 11.091 fl 36 kr. Ker pa v tem delu cesta dotlej še ni bila tlakana in torej ni bilo na voljo starega ka- menja, bi bilo treba plačati za obnovo celot- ne trase kar 15.054 fl 37 kr. Cestni odsek so obnavljali skozi vse 18. stoletje, vendar je po letu 1782 začel posta- jati bolj plazovit. Voda, ki je ob deževjih drla s pobočij na cesto, je namreč cestišče polagoma spremenila v zemeljski usad, ki je začel polzeti. Zato so morali okoli leta 1790 regulirati vse vode v bližini prelaza, njega samega pa s pomočjo zaščitnega zi- dovja in novih kanalov učvrstiti. S tem so cesto ustalili, nato so jo modernizirali. To so bila že tehnično zahtevna inženirska de- la, ki jih prejšnji cestni graditelji še niso obvladovali. Leta 1735 je bil po volji kneginje vdove Marije Šarlote Eggenberg zgrajen namesto broda most čez Muro v Ernovžu. Stal je na 5 kamnitih, z železjem povezanih pilotih, ki so nosili leseno konstrukcijo z deskastim, kamnito kockanim cestiščem, pokritim s streho in opremljenim s kamnitima porta- loma, ki sta se ponoči zaklepala. Most je bil dolg 59 ki, obe zidani mostišči 39 ki, širok pa je bil 20.5 čv. Po obračunu z dne 17. 1. 1736 je stal 19.623 gld 15 kr 3 pf. Projektiral ga je znameniti deželni inženir podpolkovnik Matija Anton Weiss, sodelovali pa so doma- či kamnosek Hans Hoff er. Upniški kamno- sek Jakob Puntschart in graški zidarski mojster Jožef Carlone. Potreben kamen so dobavili iz kamnolomov pri Aflenzu. Leta 1749 so popravljali vzporedni stran- ski cesti, vodeči skozi Cirkniško in Jarenin- sko dolino. Sledi oris glavne komercialne ceste na odseku Maribor—Celje—Trojane. Okoli leta 1700 je govor o slabi cesti med Bistrico in Konjicami z mostom čez Ložnico, leta 1703 pa se isto ugotavlja za odsek med Vranskim in Trojanami, ki so ga tega leta začeli po- pravljati. V zvezi s pripravami za obnovo ceste pa tudi pozneje je bilo med leti 1716 in 1772 izdelanih več predlogov, da bi jo pre- ložili z največjih klancev (plačkega, slove- nj ebistriškega, konjiškega in trojanskega) ter jo s tem usposobili za hitrejši in težji tovorni promet. Leta 1719 je bilo izdano na- vodilo o širitvi komercialne ceste skozi Šta- jersko, ki se sklicuje na cesarske patente iz let 1617 in 1684. Navodilo je zelo obsežno; iz njega pa je razvidno, da se je na obnovi ce- ste začelo delati že leto ali dve preje. To le- to so namreč že jemali zemljo vzdolž ceste, ki so jo širili in deloma zravnali posebno na območju mariborske gospoščine ter med Konjicami in Celjem. Iz leta 1715 je ohranjeno poročilo Simona Klementa, ki je potoval iz Ljubljane v Ma- ribor. Govori o prevozu s čolnom preko Sa- ve v Črnučah (most je bil zgrajen šele v le- tih 1726—27), o revnem sprejemu v Podpe- či in Ožboltu, o boljšem v Vranskem, o do- brem vtisu v Celju, kjer je opazil 3 vzidane rimske kamne in videl tovorne čolne, ki so vozili po Savinji v Zidani most itd. Posebno zanimivo je poročilo tajnika Glavne komisije za napravo komercialne ceste in svobodne plovbe, Wagnerja z dne 22. 6. 1720. Napisano je bilo v Gradcu in na- slovljeno na cesarja Karla VI. Tam pravi, da je komisar za cestno obnovo grof Maks An- ton Thurn predlagal deželi v nasprotju s cesarsko resolucijo, da naj se usposobi za promet s težkimi vozovi stranska ali poštna cesta preko Konjic, po kateri doslej taki vo- vozi niso vozili, stara deželna cesta preko Sv. Duha (Loč) pa naj bi postala stranska cesta. Komisija se je strinjala s predlogom, da bi cesta čez Konjice postala deželna ce- sta: 1. ker v Konjicah stoji že velika poštna postaja, te pa stoje praviloma ob deželnih cestah, 2. ker je v Konjicah kameralno solno skla- dišče, ki bi ga morali sicer prestavljati, 3. ker ima cesta čez Konjice boljšo in trd- nejšo podlago kot tista čez Sv. Duh, kjer je svet na več mestih Uovnat in močvirnat, 4. ker se je obnova in širitev ceste preko Konjic že začela, jo je lep kos že narejen in je dežela zanjo že odobrila potrebno tlako tudi za vnaprej in 5. ker bi s sočasno obnovo ceste čez Sv. Duh bili podložniki z raboto dvakrat obre- menjeni, poleg tega pa bi bilo treba tudi vzdolž nje jemati zemljo zaradi njene raz- širitve. Zaradi teh pomislekov se je komisija od- ločila za izgradnjo deželne ceste čez Konjice, 140! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 ne pa čez Sv. Duh v Celje. K temu jo je navedlo tudi dejstvo, da vojaštvo pri svojih premikih pogosteje uporablja cesto čez Ko- njice kot čez Sv. Duh, da pa se v trgu dalje zadržuje prav zaradi slabe ceste in temu primernih počasnejših premikov. Kar se ti- če ocenjevanja odvzetih zemljišč, jih je tre- ba razporediti vsaj v 3 kategorije. Tistim, ki so cesto namenoma zožili, jih je treba brezplačno odvzeti, sicer pa neobdelana zem- ljišča slabše, obdelana pa boljše plačati. Skupni stroški odkupa bi po kmečkih izra- čunih znašali 656 gld, po komisijskih pa oko- li 400. Kjer je zemlja dražja, bi cesto raz- širili samo mestoma, da bi uredili izogibali- šča vozov. Pri odvzemu zemlje je treba pa- ziti, da se nobenemu kmetu ne odvzame cela njiva ali travnik, temveč le del v obliki pasu, da ne bi bili preveč prizadeti. Za nastalo škodo dobe odškodnino in določeno bonifi- kacijo pri dajatvah. Vladar naj odloči, ka- teri cestni odsek se bo izdelal, ali že začeti čez Konjice ali oni čez Sv. Duh v Celje, oba pa se morata obnoviti in razširiti. Kot vemo, se je vladar odločil za varianto čez Konjice in s tem za traso, ki je v glavnem obveljala do nastanka sedanje avtoceste. Zanimivo je tudi poročilo predsednika ko- misije za izgradnjo komercialne ceste, gro- fa Žige Rudolfa Wagensperga vladarju, na- pisano dne 4. 9. 1722 v Celju. Poročilo je le nadaljevanje teden dni starejšega pisma z dne 29. 8. 1722, ki pa je zgubljeno. Grof go- vori o cestnem odseku med Slovensko Bi- strico in Vojnikom. Med Slovensko Bistrico in lesenim Rapanovim mostom je cesta rav- no v delu, vendar jo bo treba še posuti z gramozom in zravnati, ker ponekod temelj- no kamenje ni dobro pokrito. Od Rapanove- ga mostu čez prve vzpetine in do Grobel jo je dež tako spral, da se težki vozovi vanjo vgrezajo in s tem kvarijo, pozimi pa se bo v kolesnicah nabral led, ki bo skoraj onemo- gočil vožnjo. Zato jo bo treba popraviti in zravnati do jeseni, vsekakor pa pred nasto- pom zimske zmrzali. Od Grobel do Konjic je poleg plotov treba napraviti ob cesti tudi jarke, že obstoječe pa je treba očistiti, da bo voda lahko odtekala s cestišča, če ne, jo bo treba kmalu zopet popravljati. Iz konjič zavije cesta desno čez Polensko goro, kjer je narejena nova cestna trasa, stara pa zaradi neudobnosti opuščena. Nova trasa je položena čisto na desno in višje v CESTNO OMRE2JE NA SLOVENJEM ŠTAJERSKEM V 18. STOLETJU: I. Labot 2 Ivnik 3. Osek 4. Arvež 5. Lucane 6. Ernovž 7. Strass 8. Spilje 9. Plač 10. Weitersfeld II. Cmurek 12. Radgona 13. Murska Sobota 14. Pliberk 15. Prevalje 16. Ravne 17. Dravograd 18. Bukovje 19. Slovenj Gradec 20. Muta 21. Vuzenica 22. Radlje 23. Spodnja Vižinga 24. Ribnica 25. Brezno 26. Lovrenc na Pohorju 27. Ruše 28. Viltuš 29. Maribor 30. Lenart v Slov. gor. 31. Veržej 32. Ljutomer 33. Lendava 34. Mursko Središče 35. Črna ^ 36. Mislinja 37. Fram 38. Race 39. Ptuj 40. Ormož 41. Središče 42. Cakovec 43. Ljubno 44. Gornji grad 45. Motnik 46. Vransko 47. Mozirje 48. Šoštanj 49. Velenje 50. Vitanje 51. Strmec 52. Vojnik 53. Oplotnica 54. Konjice 55. Slovenska Bistrica 56. Tičevo 57. Loče 58. Zbelovo 59. Pečica 60. Polj cane 61. Majšperk 62. Ptujska gora 63. Podlehnik 64. Leskovec 65. Bori 66. Bela 67. Zavrč 68. Varaždin 69. Braslovče 70. Žalec 71. Celje 72. Šentjur 73. Mestinje 74. Rogatec 75. Džurmanec 76. Trojane 77. Zagorje 78. Trbovlje 79. Hrastnik 80. Laško 81. Planina 82. Pilštanj 83. Podčetrtek 84. Pregrada 85. Krapina 86. Zidani mos 87. Radeče 88. Loka 89. Kozje 90. Podsreda 91. Kunšperk 92. Zabok 93. Sevnica 94. Brestanica 95. Krško 96. Bizeljsko 97. Brežice 98. Mokrice 142 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 hrib, kjer bo lahko dalje časa ostala, ker bo manj ogrožena od meteornih vod. Sta pa tu še 2 nerešena problema: 1. nova trasa je na dveh mestih prestrma in 2. zaradi najdenih skal je ponekod tako ozka, da vozovi lahko padejo z nje. Zato je nujno z začetimi deli nadaljevati, vključiti podložniško raboto, znižati obe strmini, zdrobiti skale in razširiti novo cesto, za odtok deževnice vdelati v ce- stišče debla, da vozovi zaradi ledu pozimi ne bi drseli nazaj, in položiti ob zunanjem robu ceste velika hrastova debla, da vozovi ne bi pa3ali z nje. Pri izvajanju cestnih del pa so se dotlej pokazale razne pomanjklji- vosti: 1. na predlog komisije za obnovo ceste, imenovane od deželnega glavarja, so v raboto vključeni podložniki, oddaljeni do največ 4 ure hoda, kar pa ne zadostuje, da bi cesto spravili v dobro prevozno stanje, 2. za polenski odsek ceste je redna tridnev- na tlaka nezadostna, ker je podložnikov pre- malo, vojaški transporti in priprege pa jo ne- prestano kvarijo. Treba bo zaposliti tesarje, da strokovno narede mostove in nameste hrastova debla ob zunanjih robovih ceste, 3. podložniki prihajajo na tlako brez krampov in lopat, zato delo ni učinkovito, poleg tega bo za drobitev skal in škrilja potrebnih vsaj 8 špičastih krampov in 6 kamnoseških kladiv, da bo šlo delo hitreje od rok. Vladar naj ukaže, da gospoščine in ime- nja, ki jih vodi na spisku cestni komisar Maks Anton Thurn, pošljejo podložnike na takojšnjo enodnevno vozno in dvodnevno ročno tlako, oni pa, ki stanujejo predaleč, naj plačajo za ročno tlako 6 kr, za vozno pa 51 kr, iz česar bodo dobili dnino in hrano tisti, ki bodo delali namesto njih. Tlaka naj bi bila pred vinsko trgatvijo ali po njej, da je ne bi ovirala. 4. Dela na Polenski gori bo vodil podko- misar Bartholotti s pomočnikom, opravlja- la se bodo na dveh mestih sočasno, vendar tako, da ne bodo prišli vsi delavci naenkrat in na isti kraj, ampak da bodo razporejeni časovno in krajevno premišljeno, da bo de- lovni učinek večji. Po ureditvi tega dela ceste je treba ure- diti še tistega proti Frankolovemu in Loki, kjer cesta dotlej še ni bila popravljena. Pri Frankolovem so neodgovorni ljudje od dr- žave zgrajeno, dolgo in močno vodno škarpo deloma uničili, zato jo bo treba obnoviti, da se izognejo poplavam, ki so tu številne. V bodoče naj trg Vitanje, ki pobira mitnino, pazi, da do takega uničevanja škarpe ne bo več prihajalo. Sledi sočasen opis stare cestne trase, ki je tekla od poštne postaje v Konjicah do starega križa, za katerega je skrbel trg. Na- to se je spremenila v pot, na kateri se pred zadnjo obnovo dva voza nista mogla sre- čati, in zavila čez Cretveško goro do starega mlina, kjer je prešla na vitanjsko gospo- ščinsko ozemlje. Ob obnovi v letih 1720 do 1723 so ta cestni zavoj preložili na desno čez Polensko goro. V letih med 1724 in 1736 se je mnogo go- vorilo o 35 milj dolgi glavni komercialni cesti med Semmeringom in Ločico pri Vranskem, o deželni raboti, ki je trajala letno tudi po 3 mesece, o organizaciji in poteku cestnih del itd. Leta 1736 se že po- roča o obnovljenih cestah Semmering—Lo- čica, Maribor—^Velikovec, Lanca—^Radgona in drugih, ki so jih utrdili s kamenjem in posuli z gramozom. Ta dela je vsa navede- na leta vodil cestni zakupnik in dvorni ka- meralni svetnik Jožef Maks pl. Pellican. V zvezi z obnovo cest se je že leta 1721 poja- vila zahteva, da smejo na glavne ceste le primerno opremljeni vozovi, leta 1744 so se uvedli leseni in železni kolesni obroči, ki bi naj čim manj poškodovali cestišča, leta 1776 pa so začeli zahtevati, da morajo težji vozovi uporabljati ploske zavore in ne več verig ali celo vlačiti les. O zemljiščih, potrebnih za razširitev glav- ne komercialne ceste med Mariborom in Celjem, ki so jih odvzeli med leti 1718 in 1733, je bil tega leta sestavljen seznam po posameznih gospoščinah. Njihovo vrednost je takrat ocenil poštni mojster Janez Rohr- mayer, obračunali pa so jih šele leta 1738. Sporna vprašanja v zvezi z odvzeto zemljo pa niso bila zaključena niti leta 1741, ko je bil narejen ponovni pregled odvzete zemlje, ki nam omogoča detajlno rekonstrukcijo ta- kratnega poteka ceste. Cestni odsek Celje—Vransko—Podpeč pri Lukovici so začeli obnavljati leta 1720. Le- ta 1722 je bil odsek Celje—Šempeter oprem- ljen z mostovi in vodnimi jarki, odsek Šem- peter—Brodi pred Vranskim obnovljen, a večkrat poplavljen, odsek Brodi—Vransko, kjer je stala hiša cestne uprave, še ni bil izdelan, odsek Vransko—Ožbalt pa je bil v delu pod vodstvom cestnega komisarja ba- rona Apfaltrerja. Ob vsej trasi, ki je ozna- čena kot redna poštna cesta, so naštete go- spoščine, ki morajo pri njenem vzdrževanju sodelovati. Vendar pa je imela ta trasa ne- varen prehod čez pogosto poplavljajoče Sa- vinjo v Grobljah blizu Šempetra, na katere regulaciji je že leta 1721 delal znani inženir Matija Anton Weiss. Leta 1730 so zato sklenili brod preboldske gospoščine zame- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 143 i njati z lesenim mostom, ki so ga zgradili po načrtih tega inženirja. Postavljen je bil za ceno 14.318 fl 4 kr 1 pf do maja 1731, saj se je od 6. 6. tega leta na njem že pobirala mostnina, ki je bila od 1. 4. 1732 tudi uradno določena. Največ se je delalo na odseku Zajasov- nik—Ožbalt, ki so ga med leti 1721 (odkup zemljišč) in 1728 zgradili, na kar je do leta 1845 spominjala piramida iz črnega mar- morja v Zajasovniku. S temi deli na trojan- skem odseku ceste je tuhinjska smer, ki so jo sicer po letu 1730 tudi popravili, do- končno zgubila svojo prometno veljavo. Na tako obnovljeni cesti, ki jo je že leta 1725 pohvalil tudi beneški poslanik in ki je do- segala povprečno širino 5—6 m, se je razvil močan furmanski promet, ki je pogojil raz- voj spremnih obrti (kovaštva, kolarstva, sedlarstva itd.) in gostiln. Ker so promet v okolici Celja pogosto ogrožale poplave (leta 1749 so dali 800 gld iz cestne blagajne za napravo vodnih nasi- pov pri Vrbju in Celju, leta 1776 so za Ložnico, ki se je dotlej izlivala v Savinjo pod mestnim gradom, potem ko je sprejela še Sušnico, skopali novo strugo, ki je od mlina vodila naravnost v Savinjo, leta 1788 je poplava ponovno blokirala cestni promet), so jo mislili prestaviti iz mesta na traso Smarjeta—Golovec—Medlog—Arja vas, če- mur pa so se Celjani uspešno uprli. Leta 1750 je dežela zahtevala od mariborskega magistrata, da popravi Dravsko ulico, ki je predstavljala del komercialne ceste. Dne 2. 3. 1775 pa je led močno poškodoval dravski most. Še isto leto so zgradili novega, za kar je stanovska deželna blagajna prispevala 6000 fl. Most je bil projektiran tako, da so čezenj lahko vozile poštne kočije (kaleše) in težki tovorni vozovi. Omembe vredno je tudi, da so sredi stoletja v Mariboru usta- novili cestni urad, ki je pobiral cestne takse v svojih izpostavah v Mariboru, Radgoni, Ptuju, Ormožu, Slovenski Bistrici, Ožbaltu, Slovenj Gradcu, Celju, Grobljah, Vranskem, Rogatcu in Sevnici. Te takse so bile name- njene za upravljanje in vzdrževanje glavnih cest. Za zgodovino glavne komercialne ceste je posebej zanimiv sinopsis pogojev za izgrad- njo cestnega odseka Konjice—Frankolovo, ki ga je predložil štajerski deželi kranjski deželni cestni komisar in zakupnik grof Leo- pold Lamberg leta 1767. V njem opozarja na razne nepravilnosti, ki so se zgodile ob grad- nji te ceste v letih 1720—1728 in se topot ne bi smele ponoviti. Ce bi bili vsi pogoji iz- polnjeni, bi cesto zgradil do novembra 1769 s tem, da bi jo težki vozovi lahko začeli upo- rabljati že 4 mesece preje. Zato bi morali klanec pod cerkvijo sv. Križa znižati do na- giba največ 2 col na klaftro dolžine. Okrožni glavar bi dal na razpolago podložnike za vnaprej določeno število ur, katerih dnina bi znašala po 9 kr dnevno, za konja pa 18, ven- dar nikoli več kot po 150 ljudi in 50 voz na- enkrat. Potrebna zemljišča bi dal na razpo- lago po največ 10 kr za kP ter dovoljenje, da lahko Lamberg po potrebi povsod odpre pe- skokope in kamnolome, si priskrbi les za mostove in na odbranih mestih postavi ute za svoje delavce in orodje. Cena za novo ce- sto bi znašala 40.000 gld plačljiva v 3 enakih obrokih v letih 1767, 1768 in 1769. Po kon- čanih delih bi se začelo od decembra 1769 dalje pobirati cestnino, za vsak konjski to- vor po 6 kr, da bi se v 10 letih pokrili stroški za gradnjo ceste in njenega vzdrževanja. Nato sledi kalkulacija stroškov, ki govori o posameznih sektorjih ceste in je za nas po- sebno zanimiva. Najprej Lamberg opisuje traso stare ceste iz let 1720—1723, ki je bila dolga 2900 ki in je vodila od mlina pri Konjicah mimo stop, steklarne in ribnika preko Polenske gore in skozi vas Polene do Krečunovega mostu, kjer bi se stara in nova cesta združili (zidani most preko Grabljice, ki so ga dolgo imeli za rimskega, je dejansko iz 1. četrtine 18. stoletja). Nova, od Lamber- ga projektirana cestna trasa bi bila dolga 3960 ki, torej za 1090 ki daljša od stare in široka 3.5 ki. PremerU in izračunal jo je cest- ni komisar Maks Rossmann iz Vojnika. Nova cesta bi uporabila 1179 ki nekultiviranih zemljišč in stare cestne trase ter 2781 ki njiv in travnikov, ki bi jih bilo treba odku- piti. Imela bi 18 večjih in manjših lesenih mostov in bi nikjer ne presegala strmine 2 colov na klaftro dolžine, tako da bi jo lahko uporabljali tudi najtežji vozovi. Tekla bi od žičkega mlina mimo steklarne, skozi skalno sotesko Huda luknja in mimo kmetije Spod- njega Šmelcnika do trase stare vitanjske ce- ste, od tod čez prvo in drugo strmino pod cerkvijo sv. Križa s pomočjo dveh globokih usekov, nakar bi se spustila v globel, ime- novano V potoku ter tekla po njej mimo Po" zepove hiše in konjiške opekarne do stare konjiške deželne ceste niže Krečunovega mo- stu, kjer bi se končala. Ceste takrat niso obnovili, temveč se je to zgodilo šele med leti 1802—1805, ko so zaradi njene izpeljave podrli cerkev sv. Križa, za- to je še vse 18. stoletje tekla po trasi iz 1720—1723. Projektirani cestni stroški se Lambergu niso zdeli previsoki, če se upošte- va, da je zemljišče mokrotno, za kar potre- 144, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 buje cesta posebno utrditev. Izkop useka pod cerkvijo sv. Križa bi znašal 12.000 kP, enako izkop ceste skozi Hudo luknjo. Deželnemu knjigovodji pa se je zdel predračun preti- ran, stroškovna kalkulacija previsoka pri iz- plačilih dnin in odkupu zemlje, predvsem pa bi bili preveč prizadeti kmetje in gospodje, ki bi zgubili dosti zemlje, zato manj pride- lali, a imeli enake dajatve, obenem pa še velike rabotne dolžnosti. Lamberg se je pro- ti temu pomisleku branU s protiargumen- tom, da bi pa zato odpadle priprege, kar bi transportne stroške v bodoče močno znižalo in s tem pospešilo prometna gibanja. Poročila o stanju cest zahodno in severno od glavne komercialne ceste: Leta 1720/22 je opisana glavna stranska cesta Vojnik—Vitanje—Gornji Dolič—Slo- venj Gradec—Dravograd—Radlje, ki je tekla skozi 4 deželska sodišča: Vitanje, Slovenj Gradec, Bukovje in Radlje. Zanjo so morale skrbeti gospoščine Vitanje, Vodriž in Slovenj Gradec ter mitnica na Muti. Po njej so naj- več prevažali žito in vino na Koroško. Leta 1723 so obnavljali cesto Maribor— Dravograd na odseku okoli Ožbalta, leta 1746 pa v okolici Maribora pri Vinarskem potoku (Gankersbahu), ki je večkrat poplavljal cesto in prekinjal promet. Zato je bilo treba nje- no tamkajšnjo traso dvigniti in podzidati ter napraviti lesen most čez potokovo strugo. Poročilo iz leta 1734 ugotavlja, da je stran- ska cesta Sent Rupert—Gornji grad—Črni- vec v dobrem stanju, kar velja tudi za mo- stova pri Letušu, ki ga vzdržuje žovneška gospoščina, in v Radmirju, ki ga vzdržuje ljubljanska škofija, slaba pa je cesta pri Vr- bovcu, kar velja tudi za tamkajšnji most preko Savinje. Poročilo iz leta 1750 pa go- vori, da je cesta od Letuša do Gornjega grada slaba, kar posebno velja za mostova v Letušu in Ljubiji. Obračun del iz leta 1759 govori o novem letuškem mostu, na katerem se je plačevala mostnina, saj je pri njegovi obnovi sodelovala s svojimi sredstvi žovne- ška gospoščina z upravnikom Francem Mar- jašičem na čelu. Poročila o stanju cest vzhodno in južno od glavne komercialne ceste: Po letu 1699 so postale ceste, ki so vodile proti vzhodu in ju- govzhodu, zopet zanimive zaradi velikih vo- jaških premikov pa tudi zaradi trgovine in prometa z osvobojeno Madžarsko in Slavo- nijo. Isto velja za ceste in poti, ki so Savinj- sko dolino in Kozjansko povezovale z dolino Save zaradi naraščajočega vodnega prometa po njej. Zato so že v prvih dveh desetletjih popravljali ceste: Radgona—Ljutomer—Mur- sko Središče oziroma Strigova—Cakovec, Maribor—Ptuj—Ormož—Cakovec, Ptuj—Za- vrč—Varaždin in Ormož—Varaždin, v na- slednjih dveh pa tudi one v Zasavju in Po- savju. Tako se leta 1720 omenja, da je bila glavna cesta Maribor—Ptuj pred nekaj leti popol- noma obnovljena in da je dobil Ptuj nov most (1711—1717) popravljeni pa sta bili tu- di glavni stranski cesti Fram oziroma Slo- venska Bistrica—Spodnja Hajdina—Ptuj. Istega leta je govor o glavni stranski ce- sti (Rogaški ali Krapinski), ki se je pri Hr- vaškem (Majdičevem) mlinu v Gabrju odce- pila od glavne komercialne ceste in vodua čez Trnoveljsko gmajno mimo kmeta Pla- ninska in Blagovne v Šmarje, Rogatec in Krapino. Ker je na začetku slaba, naj za njo poskrbi lastnik Tabora kot zemljiški gospod Trnovlja, saj je peska v Hudinji dovolj. Za vlade Marije Terezije so se jo lotili obnav- ljati ter so njen začetek leta 1778 speljali iz mesta skozi Zavodno v Teharje in Blagovno ter po stari trasi dalje v Rogatec. Leta 1727 je govor o cesti Celje—Laško, ki so jo deloma popravili celjski meščani sami, a je slaba, kar velja zlasti za njeno nadalje- vanje Laško—Loka, ki jo baron Karel Jožef Wintershoffen sploh ni vzdrževal. Ker pa je po njej potekal promet zlasti s soljo, jo je bilo treba nujno ohranjati vsaj kot tovorno pot. Šlo je za traso Laško—Paražuh—Loka- vec—Zerovnica—Loka. Iz leta 1730 je ohranjen seznam cest v Po- sotlju in po Kozjanskem. Naštete so ceste: Brežice—Mostec—^Dobova, Brežice—Zupele- vec—Golobinjek—Podčetrtek—Šmarje z od- cepoma Podčetrtek—Podplat—gora Gabrnik —^Pečica—potok Velen—Pol j cane in Podče- trtek—Ceste (Chamine)—Rogatec, Brežice— Brestanica—Sevnica—dolina Sevnične— Podgorje—dolina Gračnice—Vrh nad Laš- kim—Laško. Zanimiva je specifikacija mesta Radgona iz leta 1730, ki govori o cestah in mostovih v njeni okolici: na cesti proti Lju- tomeru do potoka pri vasi Rihtarovci je bilo 14 mostov, na cesti proti Ptuju do Sčavnice pri Ivanjcih 18 mostov, na cesti proti Cmu- reku do Stogovcev 11 mostov in na cesti proti Mariboru do Sčavnice 12 mostov. V samem mestu je bU čez Muro most na 9 jarmih. Ta most je 4. 2. 1769 tako poškodoval led, da so morali postaviti novega, ki je ustrezal pro- metu s težkimi vozovi. Iz blagajne deželnih stanov so zato prispevali k njegovi postavi- tvi 3800 fl. Podobno usodo je doživel tudi dravski most v Ptuju iz leta 1717. Dne 29. 5. 1758 poroča mesto, da je most odnesla Dra- va, ki je ob poplavi poškodovala tudi druge ceste in njih mostove v mestni okolici. Ker KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 145 I mesto in gospoščina ne zmoreta sama stroš- kov za novega, ki ga uporabljajo tudi dru- gi, zlasti vojska, naj jima pomaga dežela, kar se je gotovo zgodilo, saj mesto ni moglo dolgo ostati brez njega. Leta 1731 so v zvezi z vojaškimi premiki popravljali cesto Celje—Brežice—hrvaška meja, leta 1745 pa cesto Pristava—Bistrica ob Sotli—Brežice. Leta 1746 se omenjata stranski cesti: Pesniški dvor—-Lenart—Rad- gona in brod pri Weitersfeldu—Jurovski dol —Lenart, leta 1763 pa cesti Gtornja Radgona —Cerkven j ak (Sv. Anton)—Ptuj in križ pri Framu—Ptuj—Ormož—Središče. Leta 1750 so izdelali načrte za obnovo ceste od fram- skega križa mimo Rač do Spodnje Hajdine in od Slovenske Bistrice do Spodnje Haj- dine. Obe cesti sta bili važni zaradi vojaške- ga in tranzitnega prometa proti Varaždinu. Obe sta bili ob deževju hitro zamočvirjeni in takrat skoraj neuporabni. Dela so se opra- vila s pomočjo deželne rabo te v obliki tri- dnevne ročne in enodnevne vozne tlake ter deželnega prispevka v višini 100 fl. Leta 1762 so s patentom prekategorizirali nekatere ceste, s čimer se je spremenil nji- hov statusni režim. Slo je za cesto Brežice— Bistrica ob Sotli—Pristava—Polj cane—Slo- venska Bistrica, ki je postala glavna poštna cesta, ter za ceste Brežice—Videm—Bresta- nica—Sevnica, Planina oziroma Šmarje pri Jelšah—-Celje ter Jurklošter—Vrh—Laško— Celje, ki so postale glavne stranske ceste. Vojaški krogi so posebno v času turške vojne (1737—1739) predlagali modernizacijo ceste Celje—Brežice, ker se jim je zdela ona preko Dolenjske preveč odročna, ona preko Varaždina pa preslaba, vendar se predlogi niso uresničili, kot se tudi ni oni od inženir- ja Holzbauerja, ki je leta 1787 predlagal us- posobitev ceste Celje—Laško—Toplice—Ra- deče—Šentjanž—Mokronog—Novo mesto, ki bi bila tudi velikega gospodarskega pomena. Istega 1778. leta kot Rogaško so začeli mo- dernizirati tudi Laško cesto. Pri delih, ki so trajala do leta 1780, so morali sodelovati tu- di celjski meščani. Dalje je bila cesta slaba, saj je imela 3 strme vzpone: čez Gramen s cerkvijo sv. Krištofa, čez obronek Hrastovja pod Kozjice in čez Grmado nad skalnim re- brom, ki se je spuščalo prav do Savinje. Ti klanci so dopuščali vozni tovor le do 10 centov teže. Sledil je prevoz z brodom preko Save v Zidanem mostu in zopet vrnitev čez reko v Hotemežu/Loki ali Boštanju/Sevnici ter nadaljevanje po cesti v Brestanico, Vi- dem in Brežice. Ta prevoz je postal posebno neroden v času francoskih Ilirskih provinc, saj je državna meja tekla med leti 1809 do 1814 po Savi, ki jo je bilo treba dvakrat prečkati. Kljub temu pa je ta cesta nastaja- la sua počasi. Med leti 1815—1816 je po na- črtih inženirja Franca Münzla nastal 3800 sežnjev dolg odsek Toplice—Zidani most za ceno 32.821 gld dv, katerega tehnično najbolj zahtevni del je predstavljala viseča skala Opihovec, kjer so tudi vzidali spominsko ploščo z letnico 1816. Leta 1823 so zgradili cesto Zidani most—Loka, dolgo 2620 sežnjev leta 1824—1825 most preko Savinje v Zida- nem mostu za 11.000 gld (inženir Friderik Bvloff, gradbenika Antonio Tessitori in Gio- vanni Dellamea)._ Most je imel na desnem bregu kupolasto kapelo z litoželeznim kipom nadvojvode Janeza in latinskim napisom, na levem pa kapelo Janeza Nepomuka z nem- škim napisom. Cestni odsek med Toplicami in Laškim pa so zgradili šele leta 1834 in s tem. ustvarili neposredno vozno povezavo med celjsko kotlino in Posavjem. Z izgrad- njo te ceste so izgubile na veljavi tiste poti, ki so povezovale Laško z Loko, Bregom in Sevnico preko Kozjega in Lisce. Zaradi začetih francoskih vojn je država že leta 1798 prevalila bremena za vzdrže- vanje komercialnih cest Semmering—Troja- ne in Dravograd—Varaždin zopet na ramena podložnikov, živečih v razdalji 3/4 milje na vsaki strani cest, saj je bUo treba na njih opraviti letno po 5 dni vozne oziroma ekvi- valentno število dni ročne tlake. Za študij cest v 18. stoletju je poleg ar- hivskega važno že tudi kartografsko gradivo: — G. M. Vischer: Karta Vojvodine Štajer- ske iz leta 1678 kaže le mostove čez Dravo v Mariboru in Ptuju, čez Savo nobenega, na Muri v Lanci in Radgoni, na Savinji v Celju in Laškem, na Sotli nobenega, na Hudinji pri Trnovljah in Višnji_vasi, na Dravinji pri Poljčanah, Makolah in Majšperku, čez Pol- skavo pri Pragerskem in čez Pesnico pri Pesniškem dvoru, — karta J. K. Homanna iz leta 1740 nam kaže mostove v Labotu, Mariboru, Ptuju, Radgoni, Celju in Laškem ter ceste Ernovž— Maribor—Celje—Zagorje (1) in Ptuj—Tržeč —Krapina, — poštna karta iz leta 1750 kaže ceste Maribor—Ljubljana, Maribor—Ptuj—Zavrč —Varaždin in Ptuj—Podlehnik—Macelj, — karta okrožja Maribor iz o. 1760 kaže le mostove na Muri v Vildonu, Lipnici, Ernov- žu, Cmureku in Radgoni, medtem ko jih na Dravi ne kaže, — karta Zasavja iz leta 1770 kaže ce- sto Laško—Log—Prapretno—Trbovlje—Za- gorje, brode v Zidanem mostu, Hrastniku in Trbovljah ter deželno mitnico v Trbovljah, 146 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 — carinska karta iz leta 1774 kaže mosto- ve v Cmureku, Radgoni in Ptuju, brode v Hrastju in Veržeju čez Muro, v Borlu, Zavr- ču in Ormožu čez Dravo in v Brežicah čez Savo, — karta Štajerske (Liesgang—J. V. Kau- perz) iz leta 1779 kaže ceste: Ernovž—Plač— Maribor—Bistrica—Konjice—Konjiška go- ra—Vojnik—Celje, Maribor—^Dravograd, Maribor—Ptuj—Ormož—Vinica, Ivnik—^Ra- di—Radlje—Vuzenica—Kremžarjev vrh (Kaštivsko sedlo)—Gradišče—Slovenj Gra- dec, Bistrica—Pol j cane—Podčetrtek—Breži- ce, Lanca—Cmurek—Radgona—Veržej—Lju- tomer, — karta četrti Maribor in Celje iz leta 1791 kaže cesti Ernovž—Plač—Maribor—^Bistrica —Konjice—Ljubečno—Blagovna—Celje in Maribor—^Dravograd, — karta mariborskega in celjskega okro- žja (J. K. Kindermann—F. Ks. Miller) iz let 1792 in 1793 kaže zelo nazorno cestno omre- žje ob koncu 18. stoletja. Ceste: Ernovž—¦ Plač—Maribor, Maribor—Lenart—Gradišče —Benedikt—Radgona, odcep za Ptuj, Strass —Cmurek—Radgona—Veržej—Ljutomer —Ormož, Maribor—Ptuj—Ormož—Gredišče, odcep Ptuj—Zavrč—Hrvaška, Miklavž—Lov- renc na D. p.—Ptujska gora—Stoperce—Ro- gatec. Ptuj—LDvrenc, Lenart—Ptuj Radlje —Ivnik, Pesnica—Lucane—Arvež—Ivnik, Maribor—Bistrica—Konjice—Polena— Frankolovo—Vojnik—Celje—Vransko, Celje —Laško—Planina—Pilštanj—Podsreda— Bre- žice, Polj cane—Podplat—Podčetrtek—Bi- zeljsko—Brežice, Zidani most—Sevnica— Brežice, Celje—Šentjur—^Lemberg—Kostriv- nica—Rogatec—^Hrvaška, Vojnik—^Vitanje, Vojnik—-Velenje—Vid pri Valdeku—Slovenj Gradec—Meža—Ravne, Meža—Bukovje—Vu- zenica, Slovenj Gradec—Danijel (!)—Ko- roška, Klein (!)—Mozirje—Rečica—Gornji grad oziroma—Ljubno, Ločica—Motnik (ki je bil do leta 1816 štajerski), Konjice—Polj- čane—Studenice—Makole, Polj cane—Slo- venska Bistrica, Slovenska Bistrica—^Ptuj, — poštna karta Vojvodine Štajerske iz okoli leta 1800 kaže poštne ceste: Ernovž— Plač—^Maribor—Konj ice—Cel j e—Vransko, Maribor—Dravograd, Maribor—Ptuj—Zavrč —Varaždin, Ernovž—Strass—Cmurek—^Rad- gona. Važnejše ceste so se gradile v povprečni širini 5—6 m, da sta se lahko srečala dva vo- za. Boljša cestna struktura je olajšala pro- met za tretjino, vendar pa so se ceste še vedno močno uničevale. Kvarili so jih zlasti enoosni vozovi z ozkimi platišči, zaviranje z lesom, coklo ali verigo namesto s ploskimi zavorami, odlaganje poljskega kamenja, za- sajanje drevja, mašenje vodnih odtokov itd. Da bi to preprečili, so začeli izdajati pred- pise, ki so poskušali odnos do cest zboljšati s tem, da so priporočali zlasti dvoosne vozo- ve s širšimi platišči in ploskimi zavorami. Za gradnjo in vzdrževanje komercialnih ter glavnih in poštnih cest je torej začela skrbeti država, medtem ko je skrb za ostale prepustila stanovom, mestom in gospošči- nam. Tako je ostalo prav do konca fevdalne dobe leta 1848, deloma pa celo do izdaje cestnega zakona leta 1866, ki je šele dokon- čno nadomestil občasno cestno tlako (kuluk) s primerno cestno doklado. Zaradi jiarašča- nja prometa (uvedba parizarjev z vprego do 8 konj) je štajerski deželni gubernij leta 1812 priporočil široka kolesna platišča, pred- pis iz leta 1840 pa jih je uzakonil. Govor je o platiščih do 6 palcev širine in preko, dvo- kolesne vozove smejo vleči največ 4, štiri- kolesne do 8 konj, pri čemer sme teža prvih znašati do 30 dunajskih centov, teža drugih pa do 60. Glede zavor je že deželni cestni patent iz leta 1776 zahteval pri težjih vozo- vih široke ploske zavore, leta 1825 pa se je prepovedala uporaba verig tudi pri lažjih vo- zovih. Predpis iz leta 1834 je zahteval odmik novogradenj za najmanj 2 sežnja od cestnih jarkov, da ne bi motle cestnega prometa, kar je veljalo tudi za gostilniška dvorišča. Pojavila se je torej vrsta predpisov, ki kaže na povečano upravno skrb za rednejše vzdrževanje cest. To se kaže tudi v uveljavi- tvi enotnejšega cestnega režima, ki se je la- hko uveljavil šele po letu 1775 s poenoten- jem carine za vse habsburške dedne dežele in po letu 1786 z odpravo vseh privatnih mit- nin in mostnin. Prvi cestni patent za vzdr- ževanje cest na Štajerskem je bil izdan leta 1776, torej dve leti prej kot splošni, ki je ostal v veljavi do leta 1835. S tem patentom so prevzeli skrb za državne ceste okrožni uradi, pojavili so se prvi cestni inženirji, teh- niki in nadzorniki. Vzporedno z njimi so za- čeli deželni odbori skrbeti za deželne ceste, ter tudi oni zaposlovati vedno več cestnih strokovnjakov. Dohodke za popravilo komercialnih (dr- žavnih) cest so načelno prinašale cestne mit- nine, ki so se v letih 1784—1786 na novo ure- dile ter se pobirale vse do leta 1902 (vodne do leta 1892). Mitnica v Vranskem je med leti 1809—1814 služila kot glavna carinama na meji med Avstrijo in francoskimi Ilirski- mi provincami, 17 mitnic ob madžarski meji med Muro in Savo pa kot carinske posto- janke vse do poenotenja avstro-ogrske ca- rine leta 1850. Zaradi boljših cest se je iz- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 147- boljšal tudi poštni promet. Cesar Karel VI. je leta 1722 kupnim potom podržavil pošto, ki je bila dotlej v dednem zakupu družine Pear. Leta 1730 se je uvedla tedenska poštna zveza med Dunajem in Trstom (dotlej pri- vatne med Gradcem in Ljubljano) in redna paketna služba, ki jo je opravljala firma San Nicolo. Državna pošta je šele leta 1789 zače- la sprejemati tudi potnike. To torej pomeni začetek javnega potniške- ga prometa, ki se je na ostalih cestah razvil šele po francoskih vojnah in v mnogo manj- šem obsegu. Uvedli so se postiljonski poštni vozovi med Dunajem in Trstom, na poštnih postajah pa so se odprle gostilne s prenoči- šči, navadno imenovane »pri pošti«. Ko je bila leta 1802 uvedena redna poštna zveza med Dradcem in Ljubljano, so nastale veli- ke poštne postaje s hlevi za konje v Ma- riboru, Slovenski Bistrici, Konjicah, Celju, Šempetru in Vranskem. Priključitev Madžarske po končanih tur- ških vojnah leta 1718 je močno vplivala na prometne tokove pri nas. H glavni prometni smeri Dunaj—Trst se je ponovno priključila smer, ki je vodila iz Madžarske v Trst in Re- ko. Ta smer, ki se je po letu 1725 opirala predvsem na trgovino z žitom, opremljeno od leta 1731 z določenimi tranzitnimi ugod- nostmi, je zaradi velikih količin blaga iskala cenejše vodne poti. Pomen rečnega prometa, ki sicer ni bil nikoli zanemarljiv, je močno pridobil na veljavi. To velja posebno za savsko vodno pot, važni pa sta bili tudi dravska in murska. V žitno trgovino se je že leta 1762 najmočneje vključil Ptuj, kjer je delovala med leti 1776 in 1841 oziroma 1859 glavna carinama, nameščena v poslopju Spodnjega dvora in s skladišči v leta 1789 za to prirejenih hlevih bližnjega minoritske- ga samostana. Brodarjenje na Savi je cve- telo med leti 1735 in 1853, ko je zamrlo naj- prej na relaciji Zalog—Zidani most in 10 let pozneje na relaciji Zidani most—Sisak. Vo- dni promet na Dravi se je v glavnem oprav- ljal nizvodno s pomočjo splavov in šajk. Nakladalne postaje so bile v Dravogradu, Vuzenici, Vuhredu in Ruti, vodne mitnice pa v Mariboru, Ptuju, Borlu in Zavrču. Sajkar- stvo se je opustilo kmalu po letu 1863, spla- varstvo pa je zamrlo šele okoli leta 1946. Tu- di brodarjenje na Muri, ki je bilo enako ži- vahno kot na Dravi, je zamrlo po letu 1860, ko je stekia t. i. Vzhodna železnica Prager- sko—Velika Kaniža. Z opustitvijo brodar- jenja sta bila najbolj prizadeta Ptuj in Va- raždin, ki sta se nenadoma znašla zunaj glavnih prometnih tokov, ki jih je takrat zagotavljala predvsem železnica. Ta je med leti 1844 in 1864 zasnovala svoje osnovno omrežje, katerega težišče je bilo na progah Dunaj—Trst in Zidani most—Sisak, medtem ko je bila proga Pragersko—Budimpešta po otvoritvi proge Budimpešta Reka leta 1873 vendarle manj pomembna. Tradicionalno povezavo Podonavja in Pa- nonije z gornjim Jadranom so med leti 1809 do 1814 prekinile Ilirske province, zaradi česar je omrtvela trgovina in upadla pro- izvodnja. Po letu 1814 so se stare prometne poti zopet vzpostavile, vendar so se v njih že začele nakazovati spremembe, ki jih je pov- zročala pojavljajoča se industrializacija. Ma- sovni vojni premiki so močno prizadeli glav- ne ceste, prizanesli pa tudi niso stranskim, ki so bile večinoma brez trdnejšega spodnje- ga ustroja. Zato so jih začeli intenzivno ob- navljati, vendar po sredini 19. stoletja že z vidika potreb nastajajočega železniškega omrežja, ki je protežiralo predvsem ceste, ki so ga dopolnjevale. V tem oziru ni cestnemu prometu mnogo koristila niti opustitev reč- nega prometa, saj je večino njegovega tovora prevzela železnica. OPOMBE Landesarchiv Graz: Oddelek XIII: Wirt- schaft, pododdelek E: Verkehrswesen, sektor 1: Strassenwesen: šuberji 162—202. Landesarchiv Graz: Priključene zbirke A: Landkartensammlung: karte do št. 52, načrti od št. 35 do 63. Kartografske zbirke, ki jih hranijo: Arhiv Slovenije, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Po- krajinski arhiv Maribor, Zgodovinski arhiv Ptuj, Narodna in univerzitetna knjižnica Ljub- ljana, Univerzitetna knjižnica Maribor, Studij- ska knjižnica Ptuj. Ivan Mlinar: Zidani most v zgodovini. Kro- nika 4/1956, p. 67—76. Janko Orožen: Ceste in zidani most na Zi- danem mostu. CZ 1964 p. 115—129. isti: Zgodoviina Celja in okolice I. Celje 1971, p. 569—578. Ema Umek: Trgovski promet po Savi v 18. stoletju. Kronika 12/1964, p. 194—200 in Plovba po Savi v 18. stoletju. ZC 40/1986 p. 233—268. Josip Likovič: Zgodovina cest na Sloven- skem. Ljubljana 1972. Jože Curk: Razvoj prometnih zvez na slo- venskem Štajerskem. Mednarodni kulturno- zgodovinski simpozij Medinci 9. Maribor 1977, p. 199—224. Jože Curk: Cestno omrežje na slovenskem Štajerskem v 1. polovici 19. stoletja. CZN NV 14/1978, p. 238—268. Otmar Pickl: Die Verkehrswege nach dem Südosten vom Ausgang des Mittelalters bis ins 18. Jahrhundert. Südostdeutsches Archiv 15/16 Band. München 1972/73, p. 101—114. Krajevni leksikon Slovenije III. in IV. Ljub- ljana 1976 in 1980. 148 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 METLIŠKI GRAD PO INVENTARJU LETA 1723 DUŠAN KOS Malo je gradov na Slovenskem, ki bi še imeli originalno notranjo opremo. Zato je tembolj zanimiv vsak ohranjen opis iz pre- teklih stoletij, ki nam more prikazati kul- turo višjih slojev (plemstva) na čimbolj av- tentičen način — neodvisno od današnjih medijskih spektaklov, ki gledalcu sugerira- jo svoje videnje preteklosti. Kot primer skromnosti, pravzaprav kar »asketizma«, si oglejmo, s kakšnim pre- moženjem je razpolagal leta 1723 gospod Stanislav Pepelko, administrator v službi zagrebškega kapitlja, ki je bil tedaj lastnik gospostva in gradu Metlika. Oboje je ka- pitelj kupil 2. junija 1710 od grofa Lichten- berga za 20.000 goldinarjev v pričakovanju, da bo renta znašala vsaj 6 "/o od 28.400 vloženih goldinarjev ali 1704 goldinarje. Ker pa je bil dohodek le 3,2 0/0 (900 goldi- narjev), je kapitelj gospostvo in grad leta 1792 prodal ljubljanskemu krčmarju Josi- pu Savinšku za 34.000 goldinarjev.* Upa- danje dohodkov je imelo korenine v neneh- nem zmanjševanju gospostva, ki je še leta 1593 štelo 194 celih hub (kmetij) na pod- ročju cele Bele krajine,^ nato je število pa- dalo vse do leta 1723, ko je štelo le še okoili 66 hub ali 34 "/o od stanja leta 1593. Gospo- stvo je ohranilo le posest v okolici Metlike (Drašiči—Vidošiči—^Dolengi Suhor—Križev- ska vas) in jugozahodno od Črnomlja (Dra- gatuš—^Dragovanja vas—^Dobliče—Rožič vrh —^Jerneja vas). Šlo je za majhne obdelovalne enote, ki so pogosto obsegale le 1/4, 1/8 ali celo 1/32 cele hübe.* Temu so se pridružili še izdatki za popravilo gradu, ki ga je leta 1790 skupaj z mestom prizadel požar, zato se kanoniki niso več obotavljali s prodajo. Sedanji videz gradu izvira iz konca 18. in začetka 19. stoletja, ko je famUija Savinšek odpravljala posledice požara. Grad je dobil klasicističen pridih, ki ga v začetku 18. sto- letja še ni imel. Gre za peterokotno zasno- vo z istim številom enonadstropnih stano- vanjskih traktov, ki zapirajo notranje dvo- rišče. V višini jih nekoliko presega le vhodni pravokotni stolp. Dvorišče je obda- no z večidel zazidanimi arkadami. Na se- verni strani se je ohranil eden izmed dveh obrambnih stolpov, ki pa ne presega višine stavbe.* Na žalost ni mogoče rekonstruirati stanja pred letom 1790, ker so Savinški te- meljito opravili svoj posel. Lahko pa ugoto- vimo, koliko prostorov (kasneje verjetno pre- zidanih) in v kakšen namen jih je admini- strator uporabljal ter tudi njihovo opremo. Problem pa se pokaže, ko se vprašamo, kakšne posledice je čutil grad po požaru leta 1705. Tedaj naj bi do temeljev pogo- relo kompletno mesto, komenda, cerkev, stolpi, mestna vrata z obzidjem in seveda grad. Ce bi bilo to res, bi imeli v 18. sto- letju kar tri razvojne faze gradu: do 1705, do 1790, po 1790. Preden si ogledamo no- tranjost gradu po inventarju iz 1723,^ po- skusimo te vesti preveriti. L. Podlogar se sklicuje na začetni zapis v krstni knjigi, ki se pričenja z 28. oktobrom 1705: »Incendium universale, quo urhs, arx, commenda et ecclesia deflagravit.«^ S tem je določen ter- min post quem non, saj je očitno, da so sta- rejše knjige zgorele in so morali začeti z no- vo serijo. Zapis se deloma sklada s prošnjo za pomoč, ki so jo naslovili meščani 22. ja- nuarja 1706 na kranjskega vicedoma, kjer v uvodu opisujejo posledice požara: »In ver- wihener herbstzeit und 1705 jähr durh ein unss unwissend wie entstandene freyrs- brunst (!) in der naht da gleichsamh alle leüth sich schlaffen gelegt mit allen darin hefündlihen heüssern, dem nit ains üherbli- ben, völlig in den grundt mit allen statt thürern (!) und thörn der statt eingeäschert und verbrunen das also auch wegen der un- gläubigen Imz die ringmaur gänzlichen ruiniert und khanonstandt halten saidern von neuer und grund aufgeführt werden muessen.. .«7 Podobno trdi tudi A. Svetina, ki ima pred očmi približno enako prcenjo deželnemu glavarju (?), v kateri naj bi meščani trdili, da je požar izbruhnil v četrtek ponoči pred Vsemi svetimi leta 1705.« To pa je 29. okto- ber. Očitno se Podlogar j ev in Svetinov vir ne skladata v datumu. Če se začenja krstna knjiga z 28. oktobrom iz zapisom o požaru, le-ta ni mogel izbruhniti dan kasneje! Oba vira pa se vsebinsko ne skladata z našim, ki datuma sicer ne določuje na- tančno. Slednji natanko našteje, kaj je v Metliki prizadejal požar, a med objekti pi gradu. Obstaja možnost, da so meščani v tekstu izpustili grad, ker ni bil v njihovi lasti. Bolj verjetno je, da grad ni bil toliko poškodovan, saj osemnajst let starejši in- ventar ne namiguje, da gre za popolnoma nov ali vsaj večinoma obnovljen objekt. Sklepamo lahko, da so popravila tekla po- časi in zajela streho (na zalogi je bilo na primer 2505 strešnih skodel, 202 letvi, 360 novih žebljev za streho) ter nekaj prostorov (80 mernikov apna). Končno moramo popra- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 149 viti tudi datum nesreče: požar je izbruhnil še pred 28. oktobrom, najverjetneje 26. ali 27. oktobra. Dan kasneje je župnik že mo- ral odpreti novo krstno knjigo. Po požaru se je precej meščanov prese- lilo v okolico Metlike, preživljalo zimo v kočah in trpelo pomanjkanje življenjskih potrebščin. Mesto je zato zaprosilo vicedo- ma, naj jim oprosti kontribucijo in druge davščine, zlasti naj jim pomaga popraviti obzidje in stolpe, ker leži Metlika »na ne- varnem kraju... na kranjsko-hrvaSki me- ji«.^ Nekaj mesecev kasneje je mesto posre- dovalo še pri Karlu Jožefu Kapusu, tajni- ku vicedomskega urada, naj bolj pritisne na vicedoma vsaj glede popravila obzidja.i" Ka- korkoli že, mesto je zaradi požara prišlo v hudo finančno krizo, saj je še leta 1715: znašal zaostali dolg mesta pri deželnem vi- cedomu nad 3000 goldinarjev in nič ni ka- zalo, da se bo zmanjšal. Inventar iz 1723 je pisan na papirju for- mata 20,3 X 29 cm. Gre za šest zvezanih li- stov, od katerih so notranji štirje na gosto popisani s premičninami, ki pripadajo gra- du, prvi pa nosi naslov: Inventarium rerum mohilium arcis Mottling de anno 1723. Sub administratura Stanislai Pepelko conscrip- tum. Zadnji list ima označeno signature, kakršno je dal aktu arhivar v zagrebškem Kaptolskem arhivu: Ad acta capituli saeculi XVIII, fase. 57, nr. 128 (prečrtano 2). Jezik je latinski, a zelo pokvarjen. Pisar je mo- ral biti Hrvat, saj je ponekod latinskim nazivom dodajal še hrvaška oziroma lokal- na imena: čoln — čun, trnek — potez, žim- nica — poplun, sito — retko sija, zapah — lokot, strgalo — ribes ali strugacha, nož — kosrach, majolika, olenka, latvice za mle- ko itd. Inventar je nastal ob zamenjavi admini- stratorja (upravitelja) gospostva, ki ga je postavljal kapitelj. Pred Pepelkom je bil administrator neki gospod Skerlec, čigar in- ventar se omenja med raznimi zemljiškimi akti. Stanje, kakršno opisuje naš inventar, je torej našel novi administrator Pepelko, ko je prevzel službo.i^ Inventar omenja vsaj deset različnih pro- storov, medtem ko za precej inventari j ne določuje mesta hrambe. Sklepati gre, da so se hranile v večjih prostorih tako v pri- thčju, kot tudi v prvem nadstropju. Oglejmo si sobe v zaporedju, ki ga navaja naš vir. Večina bivanjskih prostorov je bila v pri- tličju. Največja in »najbolj razkošna« je bila soba gospoda administratorja. V njej je bila ovalna mizica, stenska preproga (tapiserija), trije stoli z naslonjalom in dve omari. V manjši (z vrati iz celega lesa) je bilo sedem žlic za luščenje polžev (!) iz dragocenejše kovine, štirje manjši noži, pet čistih prtov, po ena solnica iz zmesi svinca in srebra ter okrogel podstavek za skledo, posodice za METLIKA pred prvim požarom v 18. stoletju (okoli leta 1679, vzeto iz J. W. Valvasor, Topographla ducatus Car- nlolae modernae, Bogenšperk 1679) Na južni strani gradu so še vidna kletna okna, ki so skupaj s kletjo zazidana 150 J KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZOODOVINO 34 1986 desert in majolika, po eno steklo z zlato rožo oziroma črnilom (?) in dva svečnika z lastnim usekovalnikom. Omara je imela verjetno obliko kredence. Večja omara je bila nova in menda uporabna tudi za bra- nje in pisanje — nekakšen pisalnik. Hrani- la je osem platnenih oblek (rut) za admi- nistratorja in osem za pisarja, štiri brisače in 31 serviet. Prejšnji administrator je sobo olepšal z osmimi slikami in kipci. Postelja je bila velika in poslikana. Pepelko jo je opremil s štirimi blazinami, žimnico in le eno odejo, a zato iz volne. Poleg postelje sta stala stol in blagajnica z zapahom. Ad- ministrator v njej ni hranil denarja, temveč le zadolžnice in urbarialne izpiske: knjigo starih zadolžnic iz časa Avguština Gabri- ellija (?), gorninska pravila, gorsko-sodni spisi, dva izvlečka iz urbarjev, deset pol pa- pirja in inventar prejšnjega administratorja gospoda Škerleca.i' Soba je bila povezana z manjšo, ki je služila kot nekakšna osebna administrator jeva shramba — zadnja soba gospoda administratorja. V njej je bila, prazna postelja, miza s predalnikom iz ore- hovine, stara skrinja, oblečena v kožo, ter dve lončeni skodelici z dobrim kisom. Nasproti administrator j evega domovanja je bila skromnejša sobica grajskega pisar- ja. V njej je stala postelja, en oblazinjen predali, tri majolike, peč, poln sodček kisa, in šest lesenih stolov, dve orehovi mizi s skrinja z zapahom, železna košara in past za miši. V pritličju je bila tudi kuhinja z nasled- njo opremo: nov bronast kotel, železen ra- ženj, strgalnik, dve dobri in ena počena ponev, odstranjevalec pene (?), železen zglavnik, železna lopata, sekira, možnar s tolkačem, nož, 15 krožnikov, 12 skodel, že- lezna sztrugacha, 20 loncev, osem veder, dve posodici za maslo, šest latvic za mleko, trije kalupi za sir, večja in manjša steklena posoda za shranjevanje olja, šest Škafov za vodo, pet malih čebričev, po eno kladivo in rešetka, dve mizi, železen trizob in večja omara z zapahom. Očitno ni šlo za pretirano razkošje. Eden dragocenejših grajskih prostorov je bila klet. Gospostvo je imelo precej lastnih goric pa tudi gornikov, zlasti severovzhodno od Metlike. Vino, ki ga je dobilo od daja- tev in svojih vinogradov, se je zbiralo v grajski kleti, kasneje pa je bilo prodano ali odpeljano v Zagreb. Poglejmo, kaj je tod našel popisovalec: 103 posode (vas) oziroma sodov starega vina — vsaka je držala po 20 lokalnih veder (1 vedro = 17 bokalov = 17 X 1,65 1 = 28 1), 59 posod starega vina po 14 veder, 104 posode novega vina po eno vedro, 102 posodi po 27 veder, 75 posod po 4 vedra in 54 posod po 9 veder novega vina. Posode ali sodi so imeli prostornine od 28 do 756 litrov. Skupaj je bilo v kleti torej 1828,4 hl vina v 497 polnih posodah. Poleg tega je bilo v kleti še 83 novih brezovih krogov (?), trije čepi ali pipe, lesen in že- lezen lijak, osnovna mera za lokalno vedro, mera za ljubljanski bokal (= 1,651), dva vrčka oziroma posodici za sir, en nov sodček za kremo (?) ter skrinja, v kateri so zidarji hranili denar. Zelo uporaben je bil tudi pravokoten stolp z vhodom, ki je imel dve nadstropji. V prvem so bile vreče (8), sito, strgalo, okovi za jetnike (s pripisom: včasih jih je bilo več.. .), kvadratna mizica, dve novi ko- šari za setev, cel in polovičen mernik ter tri vejače. V drugem nadstropju sta bili dve blazini, sodček z mernikom soli (= 27 1), skrinja za slanino, 26 kolobarjev sira, že- lezna žica in železen kapiteljski žig za ove- ritve. Večina grajskega poslopja je služila za skladišče. Ogromno prostora so zavzele zbrane poljščine: 308 mernikov pšenice, de- set mernikov pšenične moke, enako ječme- na, 44 mernikov ovsa, 712 mernikov prosa v dveh nedotaknjenih skrinjah, 780 merni- kov prosa, last gospoda Pepelka (skupaj 1492 mernikov), poldrugi mernik boba in nedo- ločljivo slanine. Žitaric je bilo skupaj 1844 mernikov ali 49.788 Htrov. To pa je enako okoli 50 m*, kar bi pomenilo, da je soba v izmeri 5 X 10 m napolnjena z žitom 1 meter visoko. Ker je bilo prostora precej, so skla- diščili vsekakor precej bolj ekstenzivno, ta- ko da je žito v tem času zavzelo vsaj 100 m^ grajske površine. Ne vemo pa, v ka- terem nadstropju. Prav tako ne vemo, kje so se skladiščili še različni drugi predmeti, ki se vodijo s skupnim nazivom supellex. Gre za 38 fun- tov ali 13,28 kg volne, 36 posod za vino, 6 vrčev, 46 tramov za popravilo gradu (stre- he?), 202 letvi po celem gradu, 15 različnih uteži, stiskalnica za grozdje (verjetno v kle- ti,) veUka smrekova lestev (kot nalašč za gašenje požara) ter več manjših, 80 mer- nikov apna, krma za prašiče, različni zapa- hi (8) in druge malenkosti, kot pravi pisar. V zgornjem obhodu so hranili še sočivje v večji skrinji — mernik leče (sodeč po opaz- kah, da sočivja ni od preteklega leta ostalo nič, o eni sami bori odeji gospoda admini- stratorja ter o razlikovanju starega in no- vega vina lahko sklepamo, da se je inven- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 151! tura opravljala na pomlad ali celo zgodajl poleti 1723. Nekaj imovine se je hranilo v dveh pri- stavah v Petrovini (zahodno od Jastrebar- skega) in Dobličah (južno od Črnomlja). y Petrovini je bilo uskladiščenih 2505 strešnih skodel, 360 žebljev, štiri sklede masla, šest kolobarjev sira, mreža za ribar- jenje in čoln. V Dobličah so hranili še en čoln, sedem skrinj za žito, dve majhni in eno večje korito za mesen j e kruha ter trnek za ribolov (vulgo potez). Precej je bilo v grajskem hlevu živine. Tod se je »trlo« 22 glav goveje živine: bik, junec, štiri junice, pet telet in enajst krav. Enajstkrat je gospostvo oddajalo v najem svojim kmetom v okolici Metlike. Ne na- zadnje se je administrator znebil skrbi glede krme. Za potrebe kuhinje je bilo pri hiši še 27 gosi, 13 rac, dva petelina in deset kokoši, ki jih je popisovalec uspel odkriti na kraju samem (po spisku kar 29 kokoši, trije pete- lini in osem piščancev!). Pri tem si Pe- pelko ni mogel kaj, da ne bi po tarnal, da so poginile mladice in da ... »ne unicum qui- dem in mea tabula haberim.« Napak bi bilo misliti, da je našteta opre- ma vse, kar je premogel grad. Inventar ni upošteval sob in osebne lastnine strežnega osebja (kuharjev, sobaric, hlapcev, vratar- jev itd.), prav tako ne vse osebne imovine gospoda administratorja, ki jo je prinesel s seboj: vir ne omenja oblek, obutve, knjig itd. Gre torej le za inventar stvari, ki so bile last zagrebškega kapitlja oziroma za standardno opremo povprečne zastavne graščine. Kljub temu nam inventar omogoča vpo- gled v materialno življenje v gradu s skrom- nim gospostvom. Ko primerjamo metliški grad z drugimi, ne smemo biti presenečeni nad preproščino. Večja gospostva so drugod omogočala življenje »na višini«, bogatejši inventar pa je bil odvisen tudi od številč- i nosti, starosti in kontinuitete neke plemiške familije na njihovi graščini. Ker pa Stani- slav Pepelko ni bil poročen niti plemiškega rodu, temveč le začasni upravitelj gospostva Metlika, je oprema prilagojena zgolj nujnim potrebam skromnega, dolgočasnega, provin- cialnega životarjenja. OPOMBE : .. ,„ 1. Lj. Ivančan, Podaci o zagrebačkim kanoni- cima II, Zagreb 1924, str. 670 (tipkopis v : za- grebškem Kaptolskem arhivu). 2. Kaptolski arhiv. Acta capituli saecuU XVIII, fase. 57, št. 1: urbar gospostva Metlika iz 1593. 3. Prav tam, št. 127: urbar gospostva Metlika iz 1723. 4. I. Stopar, Gradovi na Slovenskem, Ljub- ljana 1986, str. 300; J. Dular, Metlika skozi stoletja, Metlika 1978, str. 117—8. 5. Kaptolski arhiv. Acta capituli saeeuli XVIII, fase. 57, št. 128. 6. L. Podlogar, Požari v Metliki, Izvestja mu- zejskega društva za Kranjsko XVII/1907, str. 46. 7. Arhiv Slovenije, Vicedomski urad za Kranjsko, fase. I 124 (škatla 233), Lit. M, XXXIII, št. 12. 8. A. Svetina, Metlika (dve razpravi iz prav- ne zgodovine mesta in okolice), Ljubljana 1944, str. 5. 9. Glej op. št. 7. 10. AS, Vicedomsld urad za Kranjsko, fase. I 124 (škatla 233), Lit. M, XXXIII, št. 2. n. Glej op. št. 8. 12. Ob isti priložnosti je nastal že omenjeni urbar iz leta 1723. 13. Večina tega gradiva se hrani v Kaptol- skem arhivu v Zagrebu v zgoraj omenjenem fondu (morda gre prav za urbarja iz 1593 in 1723). ^ ¦ 152 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 ZAČETEK RADEŠKE PAPIRNICE (1725—1785) .______,_DAHKQ ČAFUTa.. ........_........... DOSEDANJE STANJE RAZISKANOSTI V literaturi se pojavljajo različne letnice o ustanovitvi radeške papirnice. Začetek oziroma obdobje pred letom 1750 je zelo slabo obdelano, zato želimo z raziskavo ugo- toviti, kdaj je papirnica pričela obratovati in kaj je z letnicami 1670, 1736 in 1744, ki se navajajo v literaturi. Največkrat zasledimo v literaturi letnico o ustanovitvi radeške papirnice 1670. To letnico je prvi zapisal Franc ICrawany v knjigi o zgodovini papirne industrije v biv- ši avstro-ogrski monarhiji, ki jo je izdal leta 1923 na Dunaju.* Kmalu so pričeli avtorji, ki so se ukvarjali z zgodovino papirništva, dvomiti v to letnico. Dr. Thiel je v svojih zgodovinskih novicah o proizvodnji papirja na Kranjskem, Goriškem in Reki, ki so iz- hajale leta 1931,^ povedal, da do takrat niso našli še nobenega dokumenta, ki bi potrje- val letnico 1670. Našel pa je dokument, da na Kranjskem leta 1695 niso izdelovali pa- pirja, na podlagi katerega je sklepal: ali je do tega leta radeška papirnica že propadla ali pa je bila ustanovljena šele po letu 1695.3 Domači avtorji (dr. Šorn,* dr. Slokar^) so bui bolj previdni in so se ustavili pri letu 1745, saj so imeli za to letnico dokaz v zgo- dovinskem viru. Dr. Slokar je našel do- kument, da je radeški papirničar prodal 23. januarja 1746 ljubljanskemu magistratu 5 rizmov pisalnega papirja (1 rizem po 1 gol- dinar 30 krajcarjev).® Naslednji podatek, ki govori v letnici 1744,' je prof. Maj es* povzel iz sestavka dr. Slokarja.* Miha Müllner naj bi se leta 1744 pritožil, da mu je nekdo v Šiški s ponudbo višje cene odvzel 20 centov vnaprej naro- čenih cunj.** Na žalost je v sestavku dr. Slokarja prišlo do tiskovne napake, ki pa je prof. Majes ni opazil, ker ni preverjal ori- ginalnih dokumentov (napaka se da ugoto- viti tudi iz konteksta sestavka). Miha Müll- ner se je pritožil namreč leta 1774.** V opisu zgodovine radeške papirnice pa je prof. Majes omenil še dve letnici, ki naj bi bili povezani z zgodovino radeške papir- nice: letnico 1736 naj bi potrjeval vodni znak radeške papirnice, leta 1735 pa naj bi bila radeška papirnica vpisana v »nekem« registru na Dunaju. Prof. Majes je definiral letnico 1736 kot leto, ko radeška papirnica že zagotovo ob- ratuje. Kot dokaz navaja vodni znak v pa- pirju knjige iz leta 1736 v arhivu v La- škem.*2 Povedati moramo, da je ta knjiga rojstna knjiga za Radeče in da se hrani v arhivu nadžupnije v Laškem.** Na žalost pa ta podatek ni uporaben. Rojstna knjiga, ki je nastajala od leta 1736 do 1756 je na- pisana na papirju iz koroške papirnice. Res je prvi list oziroma pola papirja (polovica pole je prilepljena na platnice, druga polo- vica tvori prvi list rojstne knjige) izdelana v radeški papirnici, saj je na njem vodni znak — napis Ratschach. Ker je lahko ta znak iz kasnejšega ob- dobja, kot je nastanek rojstne knjige (po 1756), lahko to pomeni, da je bila rojstna knjiga pozneje ponovno vezana. Dokler ne bomo točno vedeli, iz katerega obdobja ra- deške papirnice je vodni znak z napisom Ratschach, tako dolgo letnice 1736 ne mo- remo imeti kot zgodovinski dokaz. O letnici 1735, ki jo navaja prof. Majes, da naj bi bila radeška papirnica vpisana v »nekem« registru na Dunaju, ne moremo razglabljati, saj ne vemo, od kod ta vest izvira.** Vse te letnice smo bili prisiljeni podrob- neje pogledati zato, da se napake ne bi več ponavljale. Vidimo, da je edino letnica 1746 podprta z zgodovinskim virom. Največ preglavic pa nam daje letnica 1670, ki je navedena brez vsakega vira.*^ Ce ho- čemo to letnico ali dokazati ali ovreči, se moramo lotiti raziskave gospodarskega udej- stvovanja v radeškem gospostvu v 17. sto- letju. FUŽINA ZEBNIK pri RADEČAH Jurij Gaisperger je leta 1583 zaprosil za dovoljenje za postavitev železnega rudnika na Dolenjskem, na območju radeškega in svibenjskega gospostva. Še istega leta je dobil koncesijo, saj je na Dolenjskem in na Hrvaškem primanjkovalo železa. Fužina Krka nad Žužemberkom je propadla in na vsem Dolenjskem ni bilo nobenega rudnika železa. Gaisperger je torej rudnk odprl in zraven zgradil fužino. Ze leta 1591 zasledimo pri- tožbo Mihe Čečka (Tschetschkh), lastnika gospostva Svibno, češ da so mu opustošili lep bukov gozd in da mu Gaisperger še ni plačal davka za gozd in vodne pravice. Fu- žina Zebnik je kmalu pogorela. kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 34 1986 153 i V poročilu višjega rudarskega sodnika Harreja, z dne 21. aprila 1595 zasledimo, da je Zebnik pogorel leta 1594 in ostal zadelan z ogljem in rudo. Takšnega je našel leta 1673 Dominik Fanzoi, lastnik fužine na Krki nad Žužemberkom, ko se je poza- nimal zanj pri višjem rudarskem sodniku na Kranjskem Francu Jakobu pl. Erbergu.i* Ker je zapis v rudarski knjigi z dne 24. mar- ca 167317 za nas zanimiv, ga prevedenega navajamo v celoti. »Jaz, Franc Jakob pl. Erberg, doktor obeh prav, cesarski grof in višji rudarski sodnik na Kranjskem in knežji grofiji Goriški, iz- javljam, da se je danes pri meni oglasil pl. Dominik Fanzoi iz fužine na Krki in mi prijavil, da je med Svibnim (Scharffenberg) in Radečami (Ratschach) našel že dolgo opuščen rudnik; da pa je tam še nekaj železa, grodlja, orodja, rude in podobnega. Zaprosil me je za stvari, ki pristajajo rud- niku, in za stvari, ki bi jih s skrbnim iskanjem še našli. Dovolil sem takšno iska- nje in mu podelil stvari, ki jih je že našel in ki bi jih še našel, saj to pripada pred drugimi rudniki najprej najbližjemu. Kot višji rudarski sodnik sem pristojen za vse takšne rudnike, zato sem Fanzoiju dovolil, da opravi takšno iskanje. Vse stvari, ki pri- padajo rudniku, sem mu podelil po pravilih rudarskega reda, tako da je ta podelitev veljavna, z njo pa sem seznanil deželno knežjo komoro, ki se ji bodo s tem povečali prihodki«. Fanzoi si je tako pridobil pravico, da iz rudnika Zebnik odpelje vse, kar je še upo- rabnega. V rudarskih knjigah potem ne za- sledimo več nobenega zapisa o rudniku ali fužini Zebnik. Valvasor v svoji Slavi Vojvodine Kranj- ske, ki je izšla leta 1689,'^ mimogrede ome- ni fužino Zebnik, ko opisuje potok Sopoto: »Ravno pod Zebmkom je nekoč obratovala fužina, ki pa je propadla.« Nam ta zapis zadostuje, saj nam pove, da takrat še ni bilo papirnice. V letu 1763 pa je obiskal rudnike in naj- dišča rude ob Savi višji rudarski svetnik v Idriji, Sartori. V poročilu dvorni komori je 26. avgusta 1763 pod točko 7 zapisal: »Ne- koč, kot kažejo ruševine, je stala točno pod papirnico peč.«!^ Zgodovinar kranjskega železarstva Alfonz Müllner pa v svojem delu Zgodovina železar- stva na Kranjskem, Goriškem in Istri, ki je izšlo leta 1909,2" pjgg p^i opisu rudnika Zeb- nik, da Q fužini ni nobenega sledu več in da so njene ostanke odstranili med gradnjo moderno urejene tovarne papirja. Da so na ostanke žlindre naleteli tudi pri kopanju temeljev za glavno poslopje, ki je bilo dograjeno leta 1941, nam poroča prof. Majes v svojem opisu radeške papirnice.^* povezava fu2ine zebnik in radeSke papirnice Iz opisa o zgodovini fužine Zebnik lahko uporabimo nekaj letnic za raziskavo zgodo- vine radeške papirnice. Vidimo, da leta 1670 papirnice še ni bilo, saj je leta 1673 Do- minik Fanzoi kupil pogorelo fužino, morda z namenom, da mu ne bi kdo delal konku- rence, saj je bil lastnik fužine Krka. Fužina se ni obnovila, saj ni o njej nobenega sledu več v rudarskih knjigah. Tudi v času izida Valvasorjeve Slave (1689) na mestu fužin ni omenjena papirnica. Iz poročila višjega mit- ninskega urada v Ljubljani pa izvemo, da se na Kranjskem leta 1695 ne izdeluje papir.^* Iz teh podatkov lahko sklepamo, da radeška papirnica res ni bila ustanovljena pred le- tom 1695. S tem smo potrdili tudi dvom doktorja Thiele j a o nastanku radeške papir- nice leta 1670 in potrdili njegov sklep, da je ustanovljena po letu 1695. Obdobje od 1695 in 1745 pa je precejšnje, tako da ne vemo, na katerem koncu tega obdobja bi pričeli raziskavo. Urbarji iz tega obdobja niso ohra- njeni, tako da se moramo zateči po pomoč k drugim virom. V Krajevnem leksikonu dravske banovine zasledimo pri opisu tovar- ne za dokumentni in kartni papir Bratje Rat- nik v Radečah tale zapis: »Prvič se omenja papirnica v stari kroniki, ohranjeni v arhivu dekanije v Laškem«.Pričnem iskati to kro- niko in po zapletenem iskanju jo najdem.^* Napisal jo je Janez Gajšnik (loanne Gaysch- neg), nasilov ima Compendiosa totius Archi- parocheae Tyberiensis Topografia, napisana pa je bila leta 1747. Gajšnik je bil župnik v Laškem in pozneje v Loki pri Zidanem mo- stu, kjer je tudi napisal to Topografijo laš- kih cerkva. Kljub temu, da je bila napisana leta 1747, sem šel iskat omembo papirnice, če bo morda napisano, kdaj je bila ustanovlje- na. Pri opisu cerkve sv. Pankraca v Zobniku opisuje Gajšnik Sopoto in mimogrede omeni tudi papirnico: »... hudournik, ki izvira na meji gospostva Svibno, poganja tudi kolo papirnice ...« (... officinae cartariae rotas agitasset... ). Na žalost ni nobenega podat- ka, koliko je že stara papirnica. Ne preostane mi nič drugega, kot da pričnem preiskovati rojstne knjige. Tam bom morda zasledil ime kakšnega papirničarja ali kot očeta ali kot botra. Poročne in mrliš- ke knjige za obdobje 1700 do 1749 namreč 154: j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 niso ohranjene. Rojstne knjige pričnem pre- gledovati od zadaj naprej, tako da začnem pri letu 1745. Pri datimiu 12. avgusta 1740 zasledim v vasi »Poperniza« rojstvo hčere Janeza Georga Rotermana. To rojstvo pove- žem z rojstvom Rotermanovega sina 15. ja- nuarja 1742.25 Za rojstno vas tokrat piše »Fushina«. To mi potrjuje moje ugotovitve, da je papirnica res zgrajena na pogorišču fužine Žebnik. Zanimiva je uporaba sloven- skega izraza »Poperniza« za obrat za izdela- vo papirja, ki ga je zapisal župnik po ljudski rabi.26 Dne 5. septembra 1739^' pa naletim na presenečenje: rodi se hči papirničar ju Hen- riku Stibnu (Stipen). Za rojstni kraj je žup- nik vpisal »In textura Papyri«. Ce bi poslo- venili, bi to pomenilo nekaj takega kot tkal- nica papirja. Župnik pač ni poznal tehnolo- gije za izdelavo papirja, prav tako pa ni ve- del, kako se imenujejo takšni obrati za iz- delavo papirja v latinščini. Ime papirničarja sem spoznal iz Sornovega opisa loške papir- nice.2* S pomočjo tega zapisa sem pričel iskati Stibna v matičnih knjigah v Stari Lo- ki in na ta način ugotovil, da se je pričela graditi loška papirnica že leta 1740. Tako si s pomočjo izsledkov raziskave ene papirni- ce pomagamo pri raziskavi zgodovine dru- ge papirnice. Potem pa v rojstni knjigi, ki obsega obdobje 1726 do 1748, ne najdem no- benega rojstva več v vasi Papirnica oziroma Fužina. Za Radeče je ohranjena še rojstna knjiga za obdobje 1700 do 1725. Rojstva do leta 1721 so vpisana pod vas Fužina, priimki pa povezani še z nekdanjimi delavci v fu- žini Žebnik (npr. Miha Fushinar). Potem pa odkrijem na dan 5. septembra 1725 na- slednji zapis: »Ex veter o nuncupato loco fushina nune Papyri extructura«.^' Ta zapis naj bi določal kraj rojstva, pomenil pa naj bi papirnico. Poglejmo dobeseden prevod: »Iz kraja, po starem imenovanem fužina, sedaj pa je tam izdelovalnica papirja (= papirni- ca)«. Rodi se hči Marija Terezija gospodu Luki Petrošu, botra pa sta Mihael de Ren- zerberg in njegova žena Marija Terezija, ro- jena Wrembsfeld. Vidimo, da niso botri kar tako, saj so plemenitega rodu. To pa pomeni, da tudi Luka Petroš ni kdorsibodi. Upraviče- no lahko predvidevamo, da je lastnik papir- nice, ki najbrže še ni dolgo postavljena, saj župnik za vsak primer še zraven pripiše sta- ro ime vasi Fužina. S pomočjo rojstne knji- ge smo se zelo približali nastanku radeške papirnice. Sam datum ustanovitve pa bi mo- rali iti iskat v arhive avstrijske monarhije, morda bi se lahko letnici ustanovitve še bolj približali z raziskavo vodnih znakov v pa- pirju, tako da bi raziskovali datirane listine iz tega obdobja. Na žalost obe raziskavi pre- segata finančna sredstva, predvidena za ra^ ziskavo zgodovine začetkov radeške paipir-r nice. Za zdaj lahko zaključimo takole: ra- deška papirnica je že obstajala leta 1725, in predvidevamo, da smo precej blizu ustanovi- tve, saj leta 1721 še ni omenjena papirnica, ko se rodi otrok v vasi Fužina.*« Ce bomo hoteli točen datum za pričetek obratovanja radeške papirnice, bo potrebno opraviti zgo- raj omenjene raziskave. , , LASTNIKI IN PAPIRNICARJI RADEŠKE PAPIRNICE Poglejmo, kako je bila papirnica vpisana v urbarje in kasneje v terezijanski kata- ster. V izvlečku iz urbarja gospostva Radeče** je zapisana radeška papirnica za kmetijami vasi Skofja Riza, kar pa ne pomeni, da je bua papirnica v Skofji Riži (napačno izvaja- nje dr. Sorna v delu o zgodovini slovenskih papirnic).*^ Pisar je samo Jzkoristil prazen prostor na listku, zato iz urbarja ne moremo locirati papirnice. Najdemo pa podatek o plačevanju dajatev: ob sv. Juriju je moral papimičarski mojster plačati za papirnico 10 goldinarjev. Zanimivejši pa je zapis papirnice v rubri- ki mlini napovednih tabel terezijanskega ka- tastra.** Lokacijo radeške papirnice potrjuje zapis, da je papirnica na gospoščinski zem- lji ob Sopoti in da je potok zelo nestanovi- ten in da pogosto poplavlja, tako da lahkp obratuje kvečjemu tričetrt leta in se zato smatra kot nestalen in se zanj zaraču- na le 10 goldinarjev dajatev; Papirnica ima 6_kladiv za izdelavo papirne snovi. V času zbiranja podatkov za novo davčno napoved (Bekantnuss Tabelle), je vodila radeško pa- pirnico papirničar jeva vdova, letno pa so iz- delali 100 rizmov papirja. Zaposlena je ime- la 2 pomočnika, ki ju je plačevala po 100 gol- dinarjev vsakega. Za letna popravila je pa- pirnica porabila 100 goldinarjev, za nakup potrebnega gradbenega lesa in lesa za kurja- vo pa nadaljnjih 100 goldinarjev. Premo- ženjski davek za papirnico znaša 6 goldi- narjev. Zanima nas, kdo je za vdovo prevzel pa- pirnico. Dokumenti o lastništvu niso ohra- njeni, zato si moramo zopet pomagati z rojstnimi knjigami. Pregledovati pričnem rojstno knjigo od leta 1749 do 1784.** Leta 1750 zasledim v Radečah botra papirničarja (cartifabri) Andreja Starlokarja, za katerega lahko sklepamo, da je bil pomočnik v rade- ški papirnici. Vsaj leta 1754 pa se prične v radeški papirnici obdobje papirničarske dru- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 34 1986 155 Slika 1 : vpis rojstva v vasi Papirnica Prepis iz rojstne knjige za Radeče: September 1725 Ex vetero nuncupato loco fushi- nae nune Papyri extructura. Quinta eiusdem nata et 5. to Babti- zata est Maria Teresia Dni Lucae Petrosh eiusq Dnae Consortis Mariae Teresiae filia legitima. Leuante Dno Ignatio Michäele de Renzenberg et eius Dna Maria Teresia Consorte nata Wrembsfeldt. Prevod: Iz kraja, po starem imenovanju fužina, sedaj papirnica. 5. tega meseca je rojena in 5. krščena Marija Terezija, gospoda Luke Petrosa in gospe žene Marije Terezije zakonita hči. Botra sta bila gospod Ignacij Mihael de Renzenberg in njegova gospa soproga Marija Terezija, rojena Wrembsfeldt. zine Müllner, ki traja 20 let. Tega leta se je papirničarju (cartifaber) Andreju MüUnerju iz vasi Fužina rodila hči, ki je umrla čez pol leta. Naslednje leto se mu je rodil sin An- drej, kot rojstni kraj pa je vpisano oboje: Fužina in Papier-Mühle (Papirnica). Sin je umrl, star manj kot eno leto. Potem se je rodil leta 1757 papirničarju še en sin, leta 1760 pa še eden, ki pa je umrl zopet mlajši kot eno leto. Leta 1761 je papirničarju umrla še 15-letna hči-^^ Ta podatek nam pove, da papirničar ni več tako mlad in da je prišel v radeško papirnico šele okrog leta 1754, saj se mu 15-letna hči ni rodila v Radečah, ozi- roma v Papirnici. Leta 1773 se rodi prvi sin novemu lastni- ku radeške papirnice Mihaelu Müllnerju, čez dve leti že naslednji. Leta 1773 so tudi že oštevilčene hiše v va- si in papirnica ima številko Fužina 1.^^ Sedaj pa poglejmo, kako se radeški pa- pirničarji pojavljajo v spisih in dopisih ko- merčnega konsesa za Kranjsko in deželnega glavarstva. Radeškega papirničarja najdemo prvič omenjenega z imenom (Andrej Müllner), ko se prične leta 1762 in nadaljuje leta 1763 precej obširno dopisovanje zaradi pomanj- kanja pisalnega papirja na Kranjskem. Zve- mo tudi za proizvodnjo radeške in žužem- berške papirnice, ki je znašala leta 1761 sku- paj 500 rizmov, kar pa je premalo za potrebe Kranjske. V dopisu z dne 31. avgusta 1762 je omenjena količina izdelanega papirja v letu 1761 v radeški papirnici, ki je znašala 112 rizmov (papirničar je A. Müllner) ter v žu- žemberški papirnici 390 rizmov. Komerčni konses sprašuje radeškega papirničarja, če ni mogoče izdelati več kot 112 rizmov. An- drej Müllner odgovori 14. januarja 1763. le- ta, zakaj ne more izdelati več papirja. Izgo- varja se na nestanoviten potok, ki ima pole- ti pogosto nizko vodo, pozimi pa zamrzuje ter na pomanjkanje cunj — surovine za iz- delavo papirja. Poročilo o pomanjkanju pi- salnega papirja na Kranjskem je potem ko- merčni konses poslal cesarici na Dunaj 23. februarja 1763 s prošnjo, da se prepove iz- 156 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 voz cunj iz dežele.*' In res pride 31. maja z Dunaja dekret, da je iz notranje-avstrijskih dežel prepovedano izvažati cunje.*^ Vendar pa je bil to šele začetek »vojne za cunje«.*' Papirnice so imele vsaka svojega nabiralca cunj, zato je prihajalo do pogostih sporov in pritožb. Komerčni konses je hotel temu na- rediti konec in je z odobritvijo cesarice usta- novil skladišče cunj, ki pa ni imelo nobene- ga uspeha, tako da sta se kranjska papirni- čarja zopet pritoževala, da skladišče nima nobene zaloge cunj. Skladišče cunj je torej poslovalo le od leta 1768 do 1771, potem pa so si zopet najeli vsak svojega zbiralca cunj in spori so se nadaljevali. Omenili smo že pritožbo Mihe Müllnerja iz leta 1774. Šele ce- sarski odlok je leta 1785 naredil konec vsem tem sporom — določil je popolno svobodo nabiranja cunj.*" Poglejmo še, kdaj se prvič omenja novi lastnik radeške papirnice Miha Müllner. Leta 1770 (17. maja) poroča komerčnemu konsesu, da bo radeška papirnica propadla, če ne bo zagotovljenih cunj za proizvodnjo papirja. Tega leta je prevzel papirnico, saj je Andrej Müllner še leta 1769 (9. decembra) pisal ko- merčnemu konsesu za povrnitev stroškov, ki so nastali zaradi poskusa prof. Gruberja v radeški papirnici, ko je poskušal izdelati mo- der holandski sladkorni papir.*i Leta 1768 je namreč stekla v avstrijskih deželah akcija za izdelavo modrega holand- skega sladkornega papirja. Ta papir je po- trebovala rafinerija sladkorja na Reki, ki so jo leta 1750 ustanovili Holandci. Na Kranj- skem je opravljal poskuse za izdelavo tega papirja pater Gruber, ljubljanski jezuit, si- cer pa profesor mehanike na jezuitskem ko- legiju v Ljubljani.*2 y sklopu teh poskusov je napisal tudi poročilo o stanju radeške in žužemberške papirnice ter napisal prvi »sa- nacijski program« za obe kranjski papirnici. Tako imamo ohranjen enkratni opis obeh papirnic in zaradi zanimivosti objavljamo poročilo o tedanjem stanju le za radeško pa- pirnico. »Sanacijski program«, ki ima origi- nalni naslov: Izboljšave, ki jih je potrebno izvesti v papirnicah za izboljšavo stanja, navajamo v celoti prevedenega iz nemščine, ravno tako poročuo o poskusih za izdelavo modrega holandskega sladkornega papirja in papirja izdelanega iz zagovine.** Kot zani- mivost omenimo, da so vzorci papirja, izde- lani v teh poskusih, shranjeni v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu.** Gruberjevi poskusi so bui končani junija 1769. V času poskusov je bil papirničarski mojster v radeški papirnici Andrej Müllner, saj smo videli, da je še istega leta, ko so bili končani poskusi, zahteval povračilo stroš- kov. Korespondenca v zvezi s holandskim slad- kornim papirjem se neha leta 1770, ko je prevzel izdelavo takšnega papirja za reško rafinerijo sladkorja papirničar v ajdovski papirnici Tomaž Kumar, ki je sam naredil uspešne poskuse, kako izdelati moder ho- landski papir.*^ Miho Müllnerja zasledimo pozneje še v le- tih 1774 in 1775, kot smo že omenili na za- četku razprave, ko se je pritožil v zvezi z zbiranjem cunj, leta 1775 pa se mu je rodil sin. Od takrat dalje v rojstnih knjigah ne zasledimo več nobenega rojstva otroka, ka- teremu bi bil oče Miha Müllner.Ker je le- ta 1774 ukinjena komerčna komisija, deželno glavarstvo pa ni več tako skrbelo za raz- voj obrti in tovarn, v spisih ne zasle- dimo več radeškega papirničarja. Leta 1782 je bilo ukinjeno še deželno glavarstvo za Kranjsko, njegovi posli pa so bili preneseni na notranjeavstrijski gubernij v Gradcu. Za obdobje 1784 do 1791 bo potrebno iskati po- datke o radeški papirnici v Štajerskem de- želnem arhivu v Gradcu. Kaj se je zgodilo s papirničarsko družino MiUlner, za zdaj še ne vemo, v rojstnih knji- gah zasledimo leta 1779 papirničarja Jožefa Schweighoff er j a kot botra in v tej vlogi se pojavlja še večkrat vse do leta 1790.*' Leta 1786 pa so se razmere v radeški pa- pirnici zopet spremenile. Papirnico je kupila 21. januarja tega leta Marija Magdalena pl. Amigoni,*8 nekdanja lastnica gospostva Ho- temež in lastnica gospostva Novi Dvor. V papirnici je nastopil vodstvo nov papirni- čar Anton Plušk,*9 vse do leta 1790, ko je postal lastnik radeške papirnice.^" To pa je že obdobje, ki ga ne obsega več naša razi- skava. Iz nemščine smo prevedli poročila patra Gruberja, saj so enkraten zapis o naših dveh papirnicah: I. Sedanje stanje v Papirnici Radeče Voda, ki poganja obrat, je vedno nevarna, zato je bil jez že večkrat odplavljen. Sedanji jez je precej močno zgrajen, kar pomeni, da bo nekaj časa vzdržal moč vode. Poleg pogona se voda uporablja tudi za pranje papirne snovi in za mešanje; ta voda teče skozi zbiralnik, ki pa je zelo majhen in tudi ni opremljen s siti. Obrat mora večkrat stati, da papirna snou ni umazana od ilo- vice, ker je voda umazana. Za prebiranje cunj je dobro poskrbljeno: Ne odstranijo pa sponk, kar povzroči neena- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 157 ; komeren razkroj in neenakomerno obdelavo s kladivi za papir. Prostor za razkroj cunj je pri kladivih za papir in je zelo majhen, zato se lahko naen- krat razkraja le od 3 do največ 4 1/2 centov cunj. Čas razkroja dobro kontrolirajo. Rezalca cunj nimajo, cunje sekajo z žle- bastim sekalom na tnalu. Ta način je nepri- kladen, saj se veliko delčkov lesa primeša cunjam. Papirnica ima 7 kadunj. Kladiva za papir so vsa enake teže in oblike. Štiri kadunje s pripadajočimi kladivi za papir so v uporab- nem stanju. Papirna snov, zajeta v teh ka- dunjah, se v odvisnosti od tega, kdaj ločimo kladiva, dodela v polsnov ali pa v popolno- ma izdelano snov. Ce so vse kadunje na- polnjene s snovjo, potem lahko v enem dne- vu — če gre vse v redu — izdelajo 9 riz- mov papirja, če se seSteje čas izdelave. Pa- pirnica mora velikokrat stati, deloma zaradi težav, deloma zaradi umazane vode, kar zna- ša do treh mesecev na leto. Iztok vode iz kadunj je opremljen s sitom, ki pa ne preprečuje, da bi fino izdelana snov ne šla skozi, posebno pri odtoku, ko priprav- ljajo popolnoma izdelano snov. Med železnimi ploščami in lesom v ka- dunjah ostane nekaj prostora, tako da se ve- liko papirne snovi zadržuje vmes in ta pa- pirna snov ni tako dobro obdelana kot osta- la snov. Papirna snov naglo dobi primerno belino, če jo obdelujemo z apnom, ki pa ga je po- trebno temeljito izprati, pri tem pa se izgubi veliko papirne snovi. Poleg tega ne moremo preprečiti, da ne bi pri tem ostalo tudi ne- kaj peska. Apno je škodljivo tudi za klejivo. Izgotovljeno papirno snov imajo spravlje- no na takšnem mestu, kjer lahko padejo va- njo vse nečistoče. Priprava, ki služi za mešanje in penjenje snovi, sestoji iz preluknjane deske, ki se v kadi giblje sem in tja. Ta priprava zelo sla- bo peni papirno snov, ker se giblje prepo- časi in poleg tega še ne zajame vse snovi. Kadi ni mogoče zapreti, tako da ni možno izključiti onesnaževanja. Delovna kad je v prostoru, ki je samo po- krit in je zato zelo odprt. Takrat, ko je ve- trovno, pride v kad prav gotovo prah in raz- ni kosmi. Stiskalnica je dobra, vendar ni opremljena z vretenom z navojem, skozi katerega gre velik vzvod, s katerim se stiskalnica privi- ja, zato stiskanje ni tako močno, kot bi lahko bilo. Klobučevina je zelo groba in v glavnem obrabljena, saj se že kažejo niti. Modeli so na voljo v zadostni količini, ven- dar so v glavnem slabo obdelani, vmesni prostor med žicami je pri večini večji kot debelina žice, žica v enem modelu ni ravna, okvir, ki ga povezneš na model, je prenizek in premalo zaokrožen. Leseni del ni prema- zan s firnežem, da bi raje odtekala voda. Kotliček za klejenje je dober. Kleji se v prostoru, kjer se klej pripravlja, tako da je ta prostor veliko premajhen. Dim od kuha- nja kleja, ki zapolnjuje prostor, je za kle- jivca zelo škodljiv. Prostor za klejenje ni zidan v obok. Klejenje je slabo, zato prepu- šča črnilo. Sušilnica je zadosti velika za količino pa- pirja, ki se je doslej izdelovala, saj naenkrat sprejme 45 rizmov. Sušilnica je zelo stara in razpadajoča. Papir se gladi le s stiskalnico. II. Izboljšave, ki jih je potrebno izvesti v papirnicah za njeno boljše stanje Za obe vodi (v Radečah Sopota, v Žužem- berku Krka — op. prev.) je potreben velik zbiralnik, ki bi držal 3 do 4 tisoč veder, ker ni v bližini nobenega izvira vode, ki bi pre- skrboval papirnico s čisto vodo. Če zbiralnik ni dovolj velik in je voda umazana, se mulj ne odlaga dovolj. Voda teče skozi košaro v zbiralnik, tako da ne more prinesti s sabo v zbiralnik vejevja in druge večje nesnage. Zbiralnik mora biti dobro pokrit. Iz zbiral- nika vodi jašek v manjši zbiralnik ali kad. Voda teče skozi žično mrežo, iz kadi pa sko- zi sito iz sukna v delovno sobo. Prostor za razkroj cunj se mora pozidati z obokom in zagotoviti zadovoljivo zamenjavo zraka. V Radečah je potrebno prostor za razkroj cunj na novo zgraditi, ker je veliko premajhen. Rezalec cunj je nujno potreben v obeh pa- pirnicah (Radečah in Žužemberku — op. prev.), ker je sedanji način dela zelo počasen in za izdelavo fine papirne snovi škodljiv. V obeh papirnicah se lahko postavita rezal- ca, saj je na voljo dovolj vodne moči, da la- hko poganja ta stroj poleg ostalih. Prostor za rezalce je potrebno v obeh papirnicah na novo zgraditi, saj so sedanje zgradbe pre- majhne. Kladiva za papir je treba opustiti, ker je delo neravnomerno in traja predolgo. Na- mesto kladiv je potrebno zgraditi vodno ko- lo, ki bi poganjalo dva holandca; enega iZ trdega lesa z železnimi rezili za pripravo pa- pirne snovi in drugega samo iz lesa za pen- 158 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 jenje snovi. Kolikor hi želeli izdelovati večjo količino papirja, potem sta potrebna dva holandca za izdelavo papirne snovi, ki ju lahko poganja tudi to novo vodno kolo. Ce se bodo odstranila kladiva za papir, ho v obeh papirnicah pripravljen prostor za to napravo, sicer pa bo potrebno zgraditi nov prostor. Prostor za kladiva za papir, kot za holandce, mora biti zidan z obokom, za ve- čjo varnost pred onesnaženjem fine papirne snovi. Prostor za odcejanje in skladiščenje po- polnoma izgotovljene papirne snovi in pol- snovi mora hiti na novo narejen in pozidan z obokom, saj je sedanje skladiščenje v obeh papirnicah izredno slabo, prostora za odce- janje pa sploh ni. Delovna kad mora biti v obeh papirnicah bolje zavarovana pred padcem vanjo. Dim- nik mora hiti na novo nameščen pred ku- rišče, ki gre v kad, da pepel in dim ne uni- čujeta papirne snovi. Stiskalnici se lahko obdržita. Stiskalnico v Radečah je potrebno opremiti še z navoj- nim vretenom. Kotliček za kuhanje kleja je v obeh pa- pirnicah še uporaben, opremiti pa se mora z železno košaro, s katero se usnje spusti in dvigne iz kotlička. Poleg kotliča za kuhanje kleja je v obeh papirnicah potreben še eden za klejenje, ker je sedanji način dela v lese- ni kadi zelo neprikladen, saj se v takšni kadi klej ne more segreti na potrebno tempera- turo, od katere je zelo odvisno klejenje. Za klejenje mora biti poseben prostor, pozidan z obokom in ga je treba v obeh papirnicah na novo zgraditi. V obeh papirnicah je se- danji prostor premajhen in podvržen one- snaženju. Prostor za sušenje mora biti v Radečah iz- boljšan in znatno povečan. Gladilno kladivo je v dobri papirnici nuj- no potrebno, zatorej ga je potrebno posta- viti. Za postavitev ne potrebuje veliko pro- stora. Sicer se na Holandskem in v Angliji uporabljajo železni ali medeninasti valji, ki bolje opravijo glajenje, vendar so zelo dragi^ saj jih ni možno kupiti izpod 500 do 600 goldinarjev, za celoto skupaj s pogonom. Kolikor se papirnica uredi za izdelavo modrega papirja, je potrebno postaviti še kotliček za pripravo barve takšne velikosti, kot je za pripravo kleja. Kotliček se lahko namesti v prostor, kjer se pripravlja klej. Modele in klobučevino je potrebno v obeh papirnicah zamenjati, saj so sedanji zelo obrabljeni. Stroškov, ki bi nastali, ne morem točno določiti, ker ne vem, če je potrebne materiale lahko dobiti ali ne, ali jih je potrebno pri- peljati od daleč ali ne. V teh primerih bi se račun znatno spremenil. Preračunal sem pri- padajoče postavke iz poročila: Seznam stroškov: Da je vodni zbiralnik obstojen, je dobro, da je postavljen na trdna tla. Potem ko je iz- kopan, je potrebno obložiti dno in stene z deskami debeline 8 col. Potem se zazida skri- lavec ali peščenjak. Stene se naredijo debe- line 1 čevelj in so nagnjene, dno pa debe- line 1/2 čevlja. Zidove je potrebno obdela- ti s posebnim kitom, ki je pripravljen na poseben način. To delo velja 400 goldinarjev Majhni vodni zbiralnik, iz- delan iz lesa 40 goldinarjev Holandec, vodno kolo, stoječe kolo in valj z rezili iz železa s kadjo iz hrastoviine 1100 goldinarjev Valj za penjenje s kadjo iz hrastovine 100 goldinarjev Rezalec cunj z vodnim kole- som in drugim orodjem iz železa. 200 goldinarjev Zidarska dela: zidanje v obok in gradnja novih prostorov 2000 goldinarjev Tesarska dela za prostor za sušenje, če bo na novo nare- jen 600 goldinarjev Bakren kotliček za klejenje 80 goldinarjev Kotliček za barve 80 goldinarjev Gladilno kladivo z vodnim kolesom 150 goldinariev Prostor za odcejanje in skla- diščne posode za popolno iz- delano snov in polsnov (te- sarska dela) 70 goldinarjev Klobučevino in modeli, ki jih je potrebno imeti za izdelavo fiinega papirja 150 goldinarjev skupaj 4970 goldinarjev Odposlano: 30. decembra 1768 • III. Poročilo o poskusih z modrim sladkornim papirjem in papirjem iz žagovine Potem ko me je preslavni komerčni kon- ses najel, da naredim poskus z modrim slad- kornim papirjem in poskusim narediti pa- pir iz žagovine po poslanem vzorcu gospoda Schäfferja, dajem o tem naslednje poročilo: V obeh papirnicah, tako v Radečah kot v Žužemberku, nisem našel narejene papirne snovi za ovojni papir, s katero bi lahko opravil poskus in primoran sem bil za po-r KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 159; skus uporabiti papirno snov za pivnik. Mo- der papir bi bil lepši po barvi, če bi upo- rabil ustrezno papirno snov. Toda obstaja možnost, da se izdela papir tudi iz te pa- pirne snovi, samo pripadajoča trdnost in čvrstost je manjša, saj se papirna snov za pivnik nikoli ne drži tako skupaj kot tista, ki se uporablja za ovojni papir. V obeh pa- pirnicah sem naredil več poskusov in ugo- tovil naslednje: 1) Papirne snovi ne smemo prej mešati z vodo, dokler ne pride iz odcejanja ali iz skladiščne kadi v barvo popolnoma zgošče- na in mora ostati v barvi 24 ur, potem jo je potrebno pomešati s primerno količino vode, potem pa lahko zajemamo papir. 2) Nikoli se ne sme vzeti samo moder barv- ni les, ampak je potrebno zmešati enake de- le modrega in rdečega barvnega lesa in ta- ko dobimo vijoličasto barvo holandskega sladkornega papirja. 3) Za 1 rizem temnega sladkornega papir- ja je potrebno 2 funta barvnega lesa in 2 Lotha galuna in če se proizvaja na veliko, potem so stroški 17 krajcarjev, če pa izde- lujemo papir svetlejše barve, potrebujemo samo 1 1/2 funta barvnega lesa. Nadaljnjih poskusov mi okoliščine niso dopuščale, morda bi naletel na različne prednosti, s pomočjo katerih bi papir lahko kazal lepše barve in bi ga lahko hitreje iz- delali. Za izdelavo papirja iz žagovine sem vzel žagovino iz smrekovine, zato ker sem jo la- hko našel blizu (takšna žagovina je bila tudi v obeh vzorcih, ki so mi bili poslani), in za- to, ker imajo vlakna iz te žagovine veliko podobnost s papirno snovjo iz cunj. Žagovi- no sem pustil 48 ur obdelovati s kladivi za papir, torej tako dolgo, dokler nisem opazil, da je postala finejša kot snov danega vzor- ca, ki je vseboval še precej velike iveri. Pa- pirna snov se je zajemala kot katerakoli druga. Papir se je tudi dobro ločil od klobu- čevine. Ko pa se je papir malo posušil, se je list prelomil pri vsakem zgibu, kot je videti iz priloženega vzorca. Prišel sem na misel, da je mogoče pri danem vzorcu dodane ne- kaj papirne snovi iz cunj. Potem sem papir- ni snovi iz žagovine za izdelavo 2 1/2 rizma papirja dodal le dve pesti same papirne sno- vi iz cunj in jo pustil dobro premešati. Listi se držijo bolje skupaj in se lahko pregibajo, kolikor hočemo. Ce pa za primer dodamo četrtino papirne snovi iz cunj, potem med danim vzorcem in poskusnim vzorcem ni no- bene razlike. Papir iz tega poskusa nima nobenih pred- nosti. Papirno snov za lepenko se v slabo ure- jeni papirnici obdeluje največ 12 ur, žago- vina pa je bila dovolj obdelana šele po 48 urah. Za takšne poskuse bi potreboval veli- ko papirnico, ki ima dovolj praznih kadunj za obdelavo papirne snovi s kladivi za papir. Kolikor bi se hoteli ukvarjati s takšnim pa- pirjem, je potrebno upoštevati, da je trajala obdelava dolgo časa predvsem zaradi izrab- ljenega orodja. Poleg tega v deželi uporab- ljajo žagovino v velikih količinah za različne nujne potrebe, tako da bi bile iste okoliščine kot pri grobi papirni snovi, ki se uporablja za izdelavo lepenke (pri nabavi surovin — op. prev.). Ce se ti poskusi niso posrečili po želji, prosim, da to pripišete okoliščinam in mo- jemu premajhnemu vpogledu v zadevo. V službi preslavnega komerčnega konsesa. Ljubljana, 3. julij 1769 Gabriel Grueber, S. J. prof. mehanike OPOMBE 1. Franz Krawany: Geschichte der Papierin- dustrie der ehemaligen österreichisch — un- garischen Monarchie, Wien 1923. 2. Viktor Thiel: Geschichtliche Nachrichten über die jPapiererzeugung in Krain, Görz und Fiume, Zentralblatt für die Papierindustrie, Wien 1931. 3. Glej opombo 2. 4. Jože Sorn: Se o mlinih za papir na Slo- venskem, Zgodovinski časopis XII-XIII (1958 —1959). 5. Ivan Slokar: Nekaj dodatkov k zgodovini mlinov za papir na Slovenskem, Zgodovinski časopis, X—XI (1956—1957). 6. Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZALj), Cod. XIII, 163, knjiga izdatkov 1746, fol. 77. 7. Glej opombo 5. 8. Stanko Majes: Od papirnega mlina do modeme papirnice v Radečah, Papir, št. 3, 1975. 9. Glej opombo 5. 10. Glej opombo 5. 11. Arhiv SR Slovenije (AS), Gr. A IV (Bo- štanj), knjiga 1 Blagay referata I, fol. 210; glej opombo 5. 12. Glej opombo 8. 13. Arhiv nadžupnije v Laškem, Rojstna knjiga. Laško (Sv. Martin) 1736—1756 (zahva- ljujem se župniku, da mi je omogočil pregleda- ti rojstno knjigo). 14. Glej opombo 8. 15. Glej opombo 1. 16. Alfons Müllner: Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien, Wien und Leipzig 1909. 160 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 17. AS, Rudarska knjiga za Kranjsko, knjiga 1; glej opombo 16. 18. Valvasor: Die Ehre des Herzogthums Krain, Laibach — Nürnberg 1689. 19. Glej opombo 16. 20. Glej opombo 16. 21. Glej opombo 8. 22. Glej opombo 2. 23. Krajevni leksikon dravske banovine, Ljubljana 1937. 24. Prepis je v knjižnici Zavoda za spomeni- ško varstvo SR Slovenije. Zahvaljujem se dr. Milošu Rybafu za pomoč pri iskanju te kroni- ke. 25. AS, Rojstna knjiga Radeče 1726—1748. 26. Zaradi več takšnih najdb slovenskega ime- na dosledno uporabljam ta izraz v sestavku. Izraz papirni mlin je direktni prevod iz nem- ščine (Papiermühle) in je neprimeren. 27. Glej opombo 25. 28. Jože Som: Starejši mlini za papir na Slo- venskem, Zgodovinski časopis, VIII (1954); dr. Som je prepisal iz urbarja ime papirničarja Stiuen. 29. AS, Rojstna knjiga Radeče 1700—1725. 30. Glej opombo 29. 31. AS, RDA, fase. 168; glej opombo 28. 32. Glej opombo 28. 33. AS, Bekanntnus Tabelle (BT), fase. 168. 34. AS, Rojstna knjdga Radeče 1749—1784. 35. AS, Mriiška knjiga Radeče 1749—1784. 36. Glej opombo 25. 37. AS, Komerčna komisija (Kom. kom.). Lit P, No 2, vol. 1. 38. AS, Deželno glavarstvo za Kranjsko, škatla 56 (Publico Politico, Lit P, No 2, vol. 1). 39. Problem zbiranja cunj zahteva posebno raziskavo, saj je bil to največji problem vseh papirničarjev, tudi kranjskih. Ohranjenega je tudi precej gradiva o tej temi. 40. Glej opombo 5. 41. Glej opombo 37. 42. Glej opombo 28. 43. Glej opombo 37. 44. Viktor Thiel: Steirische Land-und Forstt Wirtschaft im 18. Jahrhundert, Graz 1923. 45. Glej opombo 28. 46. Glej opombo 34. 47. Glej opombo 34; AS, Rojstna knjiga Rade- če 1784—1794. 48. Glej opombo 8. 49. AS, Rojstna knjiga Radeče 1784—1794. 50. Glej opombo 8. FRANJO STERLE, USTANOVITELJ UMETNIŠKE ŠOLE »PROBUDA« IN VLOGA ŠOLE V TEDANJEM LIKOVNEM ŽIVLJENJU FRANCE GOLOB Slovenski likovni umetniki so se do usta- novitve Akademije upodabljajočih umetno- sti v Ljubljani (27. X. 1945)i šolali v tujini (Dunaj, München, Praga, Pariz, Petrograd, Gradec ter zasebne šole), na Akademiji za umetnost in obrt v Zagrebu {ustanovljena leta 1921)2 in na Likovni akademiji v Beo- gradu (ustanovljena leta 1937).* Pred ustanovitvijo Akademije upodablja- jočih umetnosti je büa v Ljubljani na Sred- nji tehnični šoli samo moška obrtna šola s kiparskim in rezbarskim oddelkom (ustanov- ljena leta 1920).* Ta šola je nastala iz Stro- kovne šole za lesno industrijo (ustanovljena leta 1888),5 ki se je leta 1900 preimenovala v Cesarsko kraljevo umetno obrtno šolo« Mno- gi slovenski umetniki so ravno na teh šolah dobili svojo prvo likovno izobrazbo. Poleg teh šol pa je v Ljubljani brez večjega uspe- ha od leta 1907 do I. svetovne vojne delova- la zasebna slikarska šola.'' UstanovUa sta jo Rihard Jakopič in Matej Sternen. Slednji je naslednje leto opustil pouk, tako da je Jakopič sam vodu šolo do njenega konca. Ob ustanovitvi kraljevine SHS so si slo- venski likovni umetniki, kot navaja dr. Sta- ne Mikuž v monografiji o Ivanu Napotniku, »prav na tihem želeli seveda tudi najvišji umetniški zavod — Akademijo za upodab- ljajočo umetnost«. Prvi korak k temu je na- redilo v Ljubljani 9. IV. 1921. leta^ društvo jugoslovanskih umetnikov, industrijcev in trgovcev, društvo »Probuda«' z namenom, da se oživi slovenska moderna umetna obrt na podlagi tradicije. V svojem programu je ime- lo društvo tudi načrtno zbiranje narodopis- nega gradiva. Idejni vodja društva »Probu- de« je bil profesor risanja na Tehnični sred- nji šoli v Ljubljani in vnet zbiratelj sloven- skega narodopisnega gradiva, Oton Gre- bene.*' Sočasno je ustanovil šolski odsek »Probude«, pod vodstvom ustanovitelja aka- demskega slikarja portretista Franja A. Sterleta (rojen 7. 5. 1889 Dolenja vas pri KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 161 Cerknici, umrl 28. 4. 1930 London), umetni- ško šolo »Probuda«** z namenom, da bi se razvila v umetno-obrtno šolo, ki bi ob svojem delu uporabljala društvene umetnostno-obrt- ne etnografske zbirke. Sola bi se kasneje iz- popolnila v visoko šolo za umetnost in indu- strijo. Društvo »Probuda« je imelo tudi svoja Pravila,*2 ki jih je potrdilo dne 10. III. 1921 Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. Pravila so imela dvanajst glavnih členov z dvain- dvajsetimi odstavki. Tako je bilo v prvem členu ime in sedež društva, ki se je glasilo: »Probuda«, društvo jugoslovanskih umetni- kov, industrij cev in trgovcev v Ljubljani. Drugi člen pa je obsegal namen in cilj dru- štva, po odstavkih: a) Razširjanje smisla in ljubezni do doma- če umetnosti in pospeševanje umetne in stavbne obrti po možnosti na podlagi doma- čih umetniških motivov ter predvsem osa- mosvojitev od zadevne tuje industrije. b) Pospeševanje umetnosti in ustvaritev ugodnejših življenjskih razmer jugoslovan- skih lunetnikov. c) Dati absolventom in absolventinjam obrtnih učilišč, kolikor pridejo v tem oziru v poštev, kakor tudi sploh umetno-obrt- niškim delavcem popolnejšo izobrazbo in umetno-obrtniško direktivo o njihovih strokah. d) Po možnosti preskrba v teh strokah uporabnih invalidov. e) Zbiranje etnografskega blaga potom posebne društvene sekcije za varstvo doma- čije in ljudsko-umetniških motivov na obrtnih in stavbnih predmetih v uporabo v umetnosti, v obrti in v stavbarstvu. Med drugimi členi so tudi: osnutek za društveni znak in člen o razpustu društva, v katerem se pripominja, da pripada društve- no premoženje »Narodni galeriji«. Društvo »Probuda« in njegova zasebna Umetniška šola sta imela svoj dom v prostorih Srednje tehnične šole v Ljubljani, pod pokrovitelj- stvom njenega mecena in ustanovnega člana ravnatelja Ivana Subica, bratranca naših slikarjev Janeza in Jurija Subica. Takoj po ustanovitvi društva »Probuda« je pričela njena Umetniška šola »Probuda« z delom. Ker šola ni bila državna, so morali njeni slušatelji plačevati šolnino.** Svoje vesti je objavljala v šolskem glasilu Tehnične sred- nje šole v Ljubljani »Izvestja« ali v dnev- nem časopisu »Jutro« in v reviji »Domači prijatelj«. V zapuščini akademskega slikarja Franja Sterleta je ohranjen list z imeni in poklici prvih učencev iz leta 1921.** Teh je büo pet- inpetdeset (55). Med njimi je bilo 8 učiteljic, 10 učencev srednjih šol, od tega štirje dijaki Moške obrtne šole na Tehnični srednji šoli. Elko Justin, Josip Srebrnič, Miha Males in Dragotin Oražem; med drugimi je bil tudi arhitekt Rudolf Treo in študent arhitekture Emil Navinšek; ostali so bili drugih pokli- cev, med njimi pravniki, uradniki kot tudi uradnik Jugoslovanskih državnih železnic kasnejši slikar, poet slovenske krajine, Fran- ce Pavlovec. Umetniška šola »Probuda« je že po dveh mesecih marljivega dela priredila 3. julija svojo prvo razstavo v risalnici Tehniške srednje šole. O razstavi poroča dnevni ča- sopis »Jutro« med drugim naslednje:*^ »K otvoritvi razstave slikarske šole »Probude« se je zbralo včeraj mnogo prijateljev umet- nosti, med zastopniki vlade in raznih pover- jeništev je bil tudi predsednik dr. Baltič«. Nato nadaljuje: »Probuda« pa je storila tu- di korak naprej in je odprla svojo slikarsko šolo, ki naj bi bUa dostopna vsem, ki se že- le spopolniti v tej stroki. Iz nje pa naj izha- jajo tudi oni nadarjeni talenti, ki preidejo pozneje na umetniško akademijo. Ob enem pa služi šola vzgoji za umetno obrt. Ta zače- tek lahko vodi do tega, da se razvije počasi tudi v Ljubljani umetniška akademija. Šola je trajala en četrt leta. Uspeh je bil za ta čas nenavadno lep. Poučevali so gg. prof. Santel, Sever, Sterle in Gaspari.« ... nadalje ... »Prevladuje portret, med temi se nam je zde- lo ime Komac opombe vredno: sicer pa je ta zbirka (razstava!) bogata in je napolnila ce- lo steno. Na mizah smo videli predvsem na- rodne vezenine, ornamentiko, poskuse v lastni kompoziciji, pisanice, akvarele s po- krajinskimi motivi. Grafika ima nekaj za- nimivih izdelkov. Gasparijeva šola se kaže posebno v lepih kompozicijah in narodnih motivov.« Veliko zavzetost šole nam potrjujeta dva dokumenta za šolsko leto 1922. Posebno za- nimiv je prvi, ki nas seznanja s člani kura- torija in predavatelji.*' In sicer: »Sporočilo v katerem sporoča šolsko vodstvo, da si šteje v čast izročiti dekrete gg. profesorjem umet- niške šole za mesto v kuratorij. Voditelj šole akad. slikar Sterle, Ljubljana 24. februarja leta 1922.« Nato so navedena imena: univ. prof. arh. Plečnik Josip, mesto v ku- ratorij, akad. kip. Repič Alojzij, mesto v kurato- rij, univ. prof. Sternen Matija, mesto v kura- torij, 162' KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 prof. akad. medaljer Sever Anton, kon- struktivna perspektiva, prof. Cigoj Ernest, narodna ornamentika, prof. arh. ing. Kregar Rado, arhitektonsko oblikoslovje, prof. umet. slikar, Santel Saša, grafika, teoretično in praktično, prof. Logarič Pavle, splošna zgodovina in umetnost, prof. umet. slikar Gaspari Maksim, figu- ralna kompozicija, prof. akad. kipar, Berneker Fran, kipar- stvo, prof. Volavšek Davorin, zgodovina doma- če umetnosti, prof. Vesel Franc, uvod v fotografijo. Druga okrožnica je iz konca šolskega le- ta, dne 20. VI. 1922." V njej sporoča šolsko vodstvo svojim profesorjem, da se zaključi 24. junija pouk za letošnje leto 1922. Prihod- nje šolsko leto se prične meseca oktobra. Učiteljskemu zboru naroči, naj učenci za raz- stavo namenjena dela oddajo najkasneje do 20. septembra. Na razstavi, ki bo meseca oktobra, mora biti prisoten ves učiteljski zbor. Okrožnico so podpisali vsi predavate- Iji. Obvestilo za vpis v novo šolsko leto 1922 do 1923 je bilo v časopisu »Jutro«.V njem šolsko vodstvo obvešča, da je vpisovanje za vse oddelke (slikarska in kiparska šola, gra- fika, tipografija, fotografija, narodna orna- mentika in slikanje na fresko) od 15. do 16. X. pri voditelju šole, akademskem slikarju Franju Sterletu na Tehnični srednji šoli. Ob tem obvestilu je tudi opozorilo na šolsko razstavo. Istega leta je Franjo Sterle organi- ziral enomesečni tečaj fresko slikarstva.*' Tečaj je bil meseca decembra v kletnem hod- niku Tehnične srednje šole. Vodil ga je akad slikar Simon Ogrin. Tečaja so se udeležili naslednji slikarji in amaterji: Maksim Ga- spari, G. R. Gašperin, Franjo Kopač, J. KÜ- bert, Rudolf Marčič, Gašper Perenta, Mara dr. Sajovičeva, Franc Škodlar (Coro), Franjo Sterle in Saša Santel. Danes so freske pre- beljene. Ohranjen pa je fotografski posne- tek z dne 30. X. 1923. leta.^« Na njem je razvidno, da je v hodniku na steno naslika- nih v obliki elipse (v. 100 cm) 13 portretov in ena veduta. Pod upodobitvami je na levi strani v pravokotniku napis: »Fresko slikanje akad. slikar prof. Ogrin S.« Posnetek je fo- tografiran v perspektivi tako, da so upodo- bitve od sredine na desno stran nezaznavne. Na fotografiji si slede od leve proti desni naslednje upodobitve: Doprsna upodobitev mladega dekleta v narodni noši in mono- gram M. G. (Maksim Gaspari). Veduta, do- prsna upodobitev moža z brado in mono- gram G. P. (Gašper Perenta). Stoječi moški z dvojno brado, klobukom v desnici in polico v levici ter monogram z letnico S. S. 1922 (Saša Santel). Slikar pri slikanju, doprsni portret ženske v profilu in monogram S. ? (Franjo A. Sterle ?). Ostale upodobitve so zaradi že popreje omenjenega fotografskega posnetka nezaznavne. Umetniška šola je svoje šolsko leto 1922 do 1923 zaključila z razstavo. O njej sporoča »Jutro«^! v »Kulturnem pregledu« med dru- gim naslednje »Razstava ima troje oddelkov. V prvem vidimo glave in akte, katerih risa- nje je vodil g. akad. slikar Sterle. Njegov način poučevanja se zrcali iz del učencev, Posnetek fresk z enomeseč- nega Iresko tečaja, ki ga je vodil akad. slikar Si- mon ogrin. Danes se fre- ske nahajajo pod beležera v kletnih prostorih Teh- nične srednje šole v Ljub- ljani KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 1631 Posnetek zaključne razstave »Umetniške šole Probuda«, leta 1922—23, oddelek Franca A. Sterleta , pravilna risba na podlagi anatomičnega štu- dija«. Nadalje sledi: »V drugem oddelku razstave nahajamo narodno ornamentiko, de- korativno pisavo in umetniško opremo knjig. Gojenci v tej skupini so delali pod veščim vodstvom naših slikarjev g. g. prof. Šantla in M. Gasparija. Tretji oddelek (v suterenu) obsega freske ali slikarije na presno.« O raz- stavi je ohranjenih še več dokumentov, in sicer trije fotografski posnetki razstave v učilnicah Tehnične srednje šole, fotografski posnetek tečaja stenskega slikarstva in ne- kaj originalnih risb učencev.^^ Prva foto- grafija prikazuje razred, v katerem so raz- stavljene risbe in slike učencev »Probude«. Dela so razstavljena na šolski tabli, desno ob njej na panoju in na desni steni. Pod ris- bami na desni strani so klopi, na katerih so tudi risbe. Vodja šole akad. slikar Franjo Sterle sedi na stolu na desni strani ob vho- du. Slike, ki visijo na šolski tabli, so uokvir- jene. Nad njimi je napis »Risanje in slikanje portreta in akta, draperije in kompozicije. Voditelj šole akad. slikar F. Sterle.« Pod risbami je napis: »Slike naprodaj«. Druga fotografija prikazuje učilnico, v kateri so po sredini in ob oknih razvrščene klopi, na katerih so razstavljeni izdelki učencev. Pre- davatelj Saša Santel stoji z vodjo šole Pran- jem Sterletom v kotu med oknom in šolsko tablo. Na njej so narisani ornamenti, levo in desno, v sredini pa je upodobljena pokrajina v ornamentalnem okviru. Zgoraj nad šolsko tablo je napis: »Tečaj za dekorativno pisavo in umetniško opremo knjig. Slikar prof. S. Santel.« Na tretji fotografiji vidimo samo del šolske učilnice, v kateri je razstava. Sli- ke in risbe so razstavljene na šolski tabli in na obeh mizah pred njo. Na desni strani ob tabli so vrata. Na podbojih vrat sta obešeni dve sliki. Na vrhnji prekladi je napis: »Na- rodna ornamentika, prof. akad. slikar M. Gaspari.« Na desni strani učilnice pred vrati sedi na klopi Maksim Gaspari, ob njem sto- ji s klobukom v roki njegov notranjski rojak ravnatelj šole »Probuda« akad. slikar Fran Sterle. Iz tega obdobja je ohranjenih 16 risb, ri- sanih s svinčnikom ali ogljem na risalni list, učencev umetniške šole »Probuda«. Med nji- mi je 12 signiranih.23 Risbe so: 1. Dekle z ruto, sig. d. sp. in dat. 1. sp., Probuda 1923, Helena Marolt, 20. XII. 2. Študija moške figure sig. d. sp., Helena Marolt. 3. Glava starca z brado in klobukom na glavi, sig. in dat. d. ob strani. Kalin 1923, (akademik, akademski kipar, Boris Ka- lin.). 4. Glava moža z brki, sig. d. sp., Klančnik Ferdinand. 1641 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 5. Dekle z ruto. sig. d. zg., dat. 1. sp., Pro- buda, 1923, Stok. 6. Mož S klobukom, sig. d. sp.. Kobilica. 7. Glava žene, sig. d. sp., Kavčič. 8. Študija moške glave, sig. d. sp., J(akob) Golob. 9. Študija moške glave, sig. d. sp., Očakar. 10. Študija moške glave, sig. d. sp., Perdan. 11. Glava dečka, sig. d. sp., RM. 22. 12. Glava starke (profil), sig. 1. zg., (podpis nečitljiv). 13. Starka z ruto na glavi, sig. in dat. ni. 14. Glava starca z brado, sig. in dat. ni. 15. Študija moške glave, sig. in dat. ni. 16. Študija ženske glave, sig. in dat. ni. Risbe so risane študijsko po modelu. Ne- kaj upodobitev se odlikuje po kvaliteti in kaže na likovno nadarjene izvajalce. Po tej razstavi je vodstvo Umetniške šo- le »Probuda« obvestilo v časopisu »Jutro« dne 3. IX. 1923. leta vse kandidate za vpis v njeno četrto šolsko leto.^* Seznanja jih, da bo v novem šolskem letu razširilo predmet- nik za štiri nove predmete: malo plastiko, medaljerstvo, fotografijo in opisno geomet- rijo. Prikazan je tudi predmetnik: a) Risanje in slikanje portreta in akta, dra- perije in kompozicije. Trikrat na teden, vsakokrat po dve uri popoldne ali zvečer (poučuje akad. slikar Fr. Sterle). Risba slušatelja »Umetniške šole Probuda«, oddelek Franja A. Sterleta: Portret starca, sign, in datum des- no ob robu v sredini: Kalin (Boris) 1923 (kasneje | akad. kipar, profesor in redni član SAZU) 1 b) Mala plastika in medaljerstvo (izdelova- nje majhnih kipov in medalij iz plaste- lina, ulivanje v mavcu in bronu, cizeli- ranje). Poučuje prof. in akad. medaljer Anton Sever. Število tedenskih ur po do- govoru. c) Grafika: ilustracija, plakat, ex libris, po- zneje lesorez in bakropis. Samo za na- darjene učence. Vsako sredo od 16. do 18. ure (prof. S. Šantel). d) Fotografiranje. Predavanje in praktično delo v laboratoriju, ekskurzije zaradi vaj, tri ure na teden (poučuje g. Fran Vesel, predsednik kluba mladih fotografov). e) Konstruktivna perspektiva, 2 uri na teden (poučuje prof. A. Sever). f) Anatomija, 2 uri na teden (akad. slikar Mirko Šubic). g) Arhitektonsko oblikoslovje s posebnim ozirom na potrebe umetnikov in kandi- datov za državni izpit, 2 uri na teden. (Predavatelj ni omenjen!) h) Narodna ornamentika in kompozicija v narodnem duhu, 2 uri na teden (poučuje akad. slikar M. Gaspari). i) Opisna geometrija za slikarje in učitelje, ki se pripravljajo na srednješolski risar- ski izpit, oziroma za meščanskošolski iz- pit ter za gimnazijske dijake, ki namera- vajo nadaljevati svoje študije na tehniki, 4 ure na teden (poučuje prof. R. Tejkal). j) Zgodovina umetnosti in razvoj slovenske ljudske umetnosti, 1 uro na teden (prof. D. Volavšek). Ob tako bogatem predmetniku, (ki se ni razlikoval pri glavnih predmetih od pred- metnika na novo ustanovljene akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, dne 27. X. 1945,25 je vodstvo Umetniške šole »Probuda« čutilo potrebo po spremembi ozi- roma dopolnitvi svojega Pravilnika, spreje- tega 10. III. 1921. leta. Nova, tiskana Pravila društva »Probuda«, potrjena od Pokrajinske uprave za Slovenijo z odlokom št. 37662 od 20. XII. 1923, so obsežnejša in imajo 32 glav- nih členov.2« Pomembne spremembe v pri- merjavi s Pravili iz leta 1921 so naslednje: 1. Pri drugem glavnem členu izpadejo od- stavki C, d, e. Pridruži se nov odstavek c, ki se glasi: Ustanovitev in vzdrževanje umetniških, umetno-obrtnih in stavbar- skih šol oziroma tečajev v Ljubljani in po potrebi tudi v drugih krajih Slovenije. 2. Razširi se organizacija društva tako, da se v vseh upravnih, oziroma industrijskih KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 165 1 središčih Slovenije ustanovi Centrala »Okrožja«, ki zasledujejo iste cilje kot Centrala. Okrožja so podrejena Centrali in delujejo sporazumno z njo. 3. Nastane nov šesti glavni člen, ki se gla- si: V svrho razdelitve društvenih poslov in izvedbe društvene organizacije se usta- nove v Centrali sledeči odseki: 1. propagandni organizacijski odsek, 2. znanstveni — časopisni odsek, 3. preiskovalni odsek, 4. odsek za domovinsko varstvo, 5. umetniški odsek ali umetniški svet, 6. šolski odsek, 7. finančni odsek , 8. revizijski odsek, 9. pravni odsek, 10. prireditveni odsek, 11. industrijski odsek, 12. stavbni odsek, 13. gospodarski odsek. 4. Spremembe ob razpustu Društva, XIV. glavni člen, odstavek 32, se glase: Okrožje kot društvo se razpusti, če glasujeta za to 2/3 rednih okrožnih članov. Društveno premoženje pripada Centrali »Probude' v Ljubljani. Za sestavo tako obširnih Pravil društva »Probude« je bilo več vzrokov: Umetniška šola »Probuda« je s svojimi nastopi na raz- stavah dosegala nedvomne uspehe, razširil se je njen predmetnik in s tem se je pove- čalo število predavateljev, število novih učencev je rastio, večala se je želja po spre- membi zasebne šole v državno in s tem pri- dobitev lastnih prostorov. Gotovo je bil za uspehe v Umetniški šoli med najbolj zasluž- nimi njen ustanovitelj Fran Sterle. V šolskem letu 1924—1925 je prišlo v Umetniški šoli »Probuda« do pomembne kadrovske spremembe. Dne 11. III. 1924. leta je umrl ravnatelj Tehnične srednje šole Ivan Subic, ustanovni član društva »Probuda«. Bil je zelo naklonjen voditelju Umetniške šo- le »Probuda«, saj mu je omogočil štipendijo od dijaških do študentovskih let. Fran Ster- le mu je za to naklonjenost in verjetno tudi prijateljstvo napisal ob njegovi smrti v »Na- rodni dnevnik« dne 13. IV. 1924 naslednje vrstice: »Ko je prof. Grebene, predsednik društva »Probuda«, ustanavljal to silno važ- no narodno institucijo, jaz pa umetniško šo- lo istega imena, je bU pokojni vladni svetnik Ivan Subic tisti, kateri je prvi sprejel dru- štvo in šolo pod streho Tehnične srednje šo- le«. Franjo Sterle je končal sestavek o po- kojnem Ivanu Subicu z besedami: »Na mojo sliko pa (portret Ivana Subica), katera je bi- la javno razstavljena, smo zapisali sledeče besede »Probuda se klanja nesmrtnim ma- nom velikega moža, svojega ustanovnega člana«." To leto Umetniška šola »Probuda« ni ime- la razstave. Organizirala je počitniški tečaj »Probude« za risanje in slikanje glave, kosti- ma in po možnosti akta in krajine, od 1. ju- lija do 30. avgusta.28 Kot piše na letaku, bo pouk potekal vsak dan po tri ure. Društvo »Probuda« je pridobilo v ta namen g. Avgu- sta Černigoja. Šolnina za pouk je znašala 70 din. Tečaj je potekal pod geslom Mladina, Barva, Oblika. Pod letakom je napis. Ravna- teljstvo Um(etniške) šole »Probuda«, Fr. Sterle s. r. ravnatelj. Jeseni leta 1924 je dobila Tehnična srednja šola, ki je omogočala učne prostore Umetniš- ki šoli »Probudi«, novega ravnatelja Jožefa Reisnerja. Kakšni so bili odnosi med novim ravna- teljem in vodjo Umetniške šole »Probuda« Pranjem Sterletom, ni znano. Znan tudi ni vzrok za njegov odstop z mesta ravnatelja Umetniške šole »Probuda«, ki ga je prevzel jeseni leta 1924 prof. okad. medaljer Anton Sever; ta je takoj delno reorganiziral šolo. Spremembe so objavili v časniku »Jutro«, dne 7. X. 1924, in so naslednje:^« Šolski od- sek društva »Probuda« je to šolo na temelju novih izkušenj na novo organiziral na na- slednji način: Šola se deli na tri odseke ki so: A. Oddelek za figuralno risanje (glava in akt) z naslednjimi predavanji: anatomi- ja, tehnično risanje, geometrično risanje, projekcijski nauk in konstr. perspektiva, oblikoslovje (slogoslovje) in umetnostna zgodovina. B. Oddelek za umetno obrtno strokovno ri- sanje, risanje načrta za umetno vezenje, keramiko, intarzijo, sobno slikarstvo, s predavanji: tehnično risanje, oblikoslov- je, zgodovina umetnosti in narodna or- namentika. C. Pripravljalni oddelek za začetnike (ri- sanje po modelih in geom. risanje, koli- kor je potrebno za razumevanje geome- trijskih oblik. Poleg teh oddelkov bodo na šoli tudi spe- cialni tečaji, in sicer: D. tečaj za grafiko, E. fotografijo, F. malo plastiko, 166) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 G. narodno ornamentiko, H. usnjerez. Za tem predmetnikom sledi seznam pre- davateljev: Figuralno risanje: M. Sternen in M. Subic, Umetno-obrtno risanje: M. Subic, Tehniško risanje: A. Sever, Zgodovina umetnosti: Davorin Volavšek, Anatomija: M. Subic, Oblikoslovje: M. Subic, Narodna ornamentika: M. Gaspari, Grafika: S. Santel in M. Subic, Fotografija: Fran Vesel, Mala plastika: A. Sever, Usnjerez: Drago Vahtar. Objava se zaključuje s podpisom: Ravna- telj, um. šole društva »Probude« A. Sever I. r. Tako je šola začela novo pot z novim vod- stvom Umetniške šole »Probuda«. Za šolsko leto 1925/26 je ravnateljstvo ob- javilo v šolskem glasilu Tehnične srednje šole — »Izvestje«, da pouk poteka v učilni- cah Tehnične srednje šole od 18. — 20. ure. V časniku »Jutro« z dne 2. X. 1925 so se spo- ročile kadrovske spremembe predavateljev: Figuralno risanje in anatomija Ivan Vav- potič. Risanje po modelih Jaro Hilbert, Narodna ornamentika Ivo Spinčič, Grafika Rajko Subic. Te kadrovske spremembe so nastale za- radi enoletne odsotnosti Mirka Subica in Maksima Gasparija, ki se je zaposlil kot re- stavrator v Kraljevem etnografskem muzeju v Ljubljani. Umetniška šola »Probuda« se je v tem letu udeležila tudi mednarodne razsta- ve dekorativne umetnosti v Parizu. Za izde- lavo spalnice v narodnem slogu po načrtu in pod vodstvom prof. O. Grebenca (predsedni- ka društva »Probude«) je šola prejela di- plomo in srebrno medaljo.*" V šolskem letu 1926/27 so ustanovitelji po- novno upali, kot poroča »Jutro«,** da bo šola podržavljena in da se bo razvila v višjo ali visoko šolo. Zato so se predavatelji umetniš- ke šole »Probuda« obrnili na bansko upra- vo. Ban dr. Drago Marušič je bil pripravljen pomagati predavateljem. Sklical je anketo, ki naj bi ji sledila še druga, a zaradi spre- membe v zasedbi banskega mesta do nje ni prišlo. Predavatelj na umetniški šoli »Probu- da«, Saša Santel, je sestavil in predložil dne 6. X. 1926 banski upravi predmetnik ter učni načrt za ustanovitev slikarskega oddelka na Tehnični srednji šoli v Ljubljani.*^ Načrt je bil sestavljen na temelju sklepa ankete uči- teljev umetniške šole »Probuda« in vseh umetnikov ter arhitektov, ki so poučevali na Tehnični srednji šoli. O omenjenem pred- logu se je Saša Santel posvetoval tudi s predavateljem na zagrebški obrtni šoli, sli- karjem Markom Rašico. Ta mu je poslal predmetnik in učni načrt njihove šole. Pred- loženi predmetnik in učni načrt je predvide- val, da se oddelek za lesno in kameno ki- parstvo razcepi oziroma razširi v dva od- delka: kiparski oddelek in oddelek za deko- rativno slikanje oziroma slikarski oddelek. Vsak oddelek bi po načrtu imel 3 letnike ozi- roma še po en dopolnilni letnik. Vzporedno s prošnjo za ustanovitev slikarskega oddelka so hoteli ustanoviti na Tehnični srednji šoli tudi slikarsko in pleskarsko šolo.** Namen te šole je bil, kot piše v Načrtu, da bi šola da- jala svojim učencem s teoretičnim in prak- tičnim poukom ter počitniško prakso še umetniško modernim zahtevam ustrezno izo- brazbo v sobnem in dekorativnem slikar- stvu, oziroma pleskarstvu. Obenem naj bi se učenci usposobili za pomočnike akademič- nim slikarjem. Učna doba šole bi bila tri le- ta. Oba predloga sta ostala samo pri prošnji za ustanovitev oziroma izdelanem predmet- niku in učnem načrtu. Umetniška šola »Probuda« je 15. IX. 1926 leta nadaljevala s svojim delom. Kot poroča »Jutro«,**sta se po enoletni odsotnosti vr- nila v šolo predavatelja Mirko Subic in Mak- sim Gaspari. Na novo sta prišla kot preda- vatelja v šolo Hinko Smrekar (grafika) in Ivan Jurkovič (kiparstvo). Za svoje sedmo šolsko leto 1927/28 je iz- dala Umetniška šola »Probuda« tiskani le- tak.*5 V njem naznanja čas vpisa v šolo, na- slove oddelkov in tečajev (ustanovljen je bil oddelek za slikanje na tkanino, prof. Saša Santel), imena predavateljev in obvestilo o razstavi učencev Umetniške šole »Probuda«. Poleg učencev, kot so bili med drugimi Bo- ris Kalin, Franc Klemenčič, Vladislav Pen- gov, Maks Sedej, Franc Smerdu, Marija Sod- nik (Zupanec) in Franc Uršič, sta na razsta- vi razstavljala tudi Maksim Gaspari in Hin- ko Smrekar. Šolsko leto 1928/29 je bilo v Umetniški šoli »Probuda« brez kadrovskih sprememb in po- sebnosti. Sola je priredila razstavo iz del pr- vega sobosHkarskega tečaja, katerega je tu- di sama organizirala. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 167 1 »Izvestje« Tehnične srednje šole za leto 1929/30 sporoča, da je bilo vpisanih na vseh oddelkih 72 slušateljev. Med predavatelji se je pojavilo novo ime slikarke Henrike San- tel. V reviji »Domači prijatelj« je dne 6. V. 1930 poleg fotografij, risb in kipov učencev umetniške šole .»Probuda« tudi naslednji sestavek: »Javna risarska šola (tečaj), ki jo je svoj čas vzdrževala država v področju T(ehnične) S(rednje) S(ole), a je bila kasneje ukinjena zaradi financ. Pred štirimi leti je prevzela tudi ta tečaj »Probuda«. Pouk vodi Sever. "Vodstvo šole je bilo v prvih treh letih v rokah portretnega slikarja F. Sterleta, od četrtega leta naprej je šolo vodil A. Sever. O uspehih šole pričajo razstave 1922, 1923, 1924 in 1927. Poleg tega so bile razstave v letu 1928, dela iz prvega soboslikarskega te- čaja, ki je potekal pod okriljem »Probude«. Nadalje omenja danes že znane slovenske kiparje ali slikarje, ki so hodili na to šolo: Elo Justin, Boris Kalin, Franc Košir, Miha Males, Franc Pavlovec in brata Pengov.« Sestavek se zaključuje z vestjo, da je tik pred natiskom številke »Domačega prijate- lja« prišla iz Londona žalostna vest o smrti ustanovitelja in prvega voditelja šole »Pro- buda«. akademskega slikarja Frana Sterle- ta. Sola »Probuda« je nadalievala s svojim poslanstvom. Dne 11. VII. 1932. leta je bil izredni občni zbor društva »Probude«.*^ Pre- pis poročila, ki ga je podpisal predsednik prof. Oton Grebene, tajnik prof. Anton Se- ver in odbornika Saša Santel in Mirko Su- bic, poroča med drugim naslednje: Spre- memba Pravil društva »Probuda<<, sprejetih leta 1923. V poročilu se pripominja, da se morajo pravila spremeniti in naj jih pregle- da dr. Skubic. Sledilo je poročilo o delu Umetniške šole »Probuda«. Vodja šole prof. Anton Sever poroča o nujnosti novih pro- storov. Vsako leto se pojavljajo učenci z že- ljo, da bi bila šola celodnevna. Prijave za šo- lanje so prišle celo iz Prekmurja in Primor- ja. Letno število učencev je 66. Predsednik Jelačin je obljubil vodji šole, da bo šola do- bila prostore v bodočem obrtnem muzeju, ki so ga nameravali zidati. Dne 29. marca leta 1933 so izšla tiskana Pravila*^ Društva »Probuda« v Ljubljani, ki jih je potrdila kraljevska banska uprava. Pravila so imela v primerjavi s »Pravili iz leta 1923 trinajst glavnih členov in triin- dvajset odstavkov. Spremembe so naslednje: Prvi glavni člen poudarja, da društvo ni politično. Drugi glavni člen pripominja pri društve- nih sredstvih razne dotacije in podpore. Deveti glavni člen omenja skrajšanje ob- sega strokovnih odsekov. Dvanajsti glavni člen določa, da v primeru razpusta društva pripada društveno premo- ženje Etnografskemu muzeju v Ljubljani. V istem letu je društvo »Probuda« poizku- šalo ponovno ustanoviti od države priznano umetniško šolo. Tako je glavni odbor društva »Probuda« poslal dne 26. IX. 1933. leta enajst strani obsežno utemeljitev s prošnjo, ki jo je naslovil nabansko upravo.** V njej je pred- lagal, naj bi banska uprava sklicala zastop- skupnemu sestanku, na katerem bi zastopni- nike Trgovske zbornice in Mestne občine k ki društva »Probuda« utemeljili svoje želje. Prošnji so bili priloženi: 1. Pravila društva »Probuda«. 2. Poročila vodstva umetniške šole »Pro- buda«. 3. Osnutek Sole za umetnost in industrijo. _ V poročilu vodstva umetniške šole »Pro- buda« omenja njen vodja prof. Anton Sever med drugim naslednje: Sola se je ustanovila leta 1921. Pouk na njej je potekal v večer- nem času od 18. do 20. ure (v prostorih Te- hnične srednje šole). Vendar je zaradi po- manjkanja prostorov potekal dnevni pouk tudi v ateljejih umetnikov. Sola je imela do leta 1933 naslednje od- delke in tečaje: 1. Figuralno risanje, 2. Anatomija, 3. Perspektiva, 4. Oblikoslovje, 5. Zgodovina umetnosti in domače obrti, 6. Grafika, 7. Fotografija, 8. Narodna ornamentika, 9. Mala plastika in medaljerstvo, 10. Usnjerez in umetno knjigoveštvo, 11. Umetno-obrtno dekorativno risanje, 12. Opisna geometrija, 13. Kiparstvo, 14. Vezenje, 15. Slikanje na tkanino, 16. Javna risarska šola za javno obrt, 17. Slikanje po naravi, 18. Graverstvo, 19. Fresko tečaj, 20. Dekorativno risarski tečaj, 21. Soboslikarski tečaj. V navedenih oddelkih in tečajih so pou- čevali: Veličanin Bester (fotograf), Josip Bo- žič (soboslikarski mojster), Maks Gaspari (akademski slikar), Ivan Jurkovic (akadem- 168] KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 ski kipar) inž. arch. Rado Kregar (profesor), Pavle Logarič, Simon Ogrin (akad. slikar), Anton Sever (profesor in akad. medaljer), Marija Sluga (učiteljica vezenja), Henrik Smrekar (akademski slikar), Ivo Spinčič (ar- hitekt), Franc Sterle (akademski slikar), Ma- tej Sternen (akademski slikar), Henrika San- tel (akademska slikarka), Saša Santel (pro- fesor in akademski slikar), Miroslav Šubic (profesor in akademski slikar), Rudolf Už- nik (učitelj graverstva), Karel Vahtar (ki- par), Ivan Vavpotič {akademski slikar), Franc Vesel (amater fotograf) in Davorin Volavšek (profesor). Poročilo omenja tudi uspeh šole, med drugim o nagradi na raz- stavi dekorativne umetnosti v Parizu. Po- dano je tudi število učencev, in sicer je od ustanovitve 1921 le leta 1933 obiskovalo to šolo 547 učencev in 194 učenk. Šolo so obi- skovali: meščansko in ljudsko-šolsko učitelj- stvo, otroci obrtnikov in industrialcev, di- jaki in učenci (Tehnične srednje šole). Po- ročilo je zaključeno z mislijo, da je ustano- vitev samostojne strokovne šole za umet- nost, obrt in industrijo na temeljih sedanje umetniške šole društva »Probuda«, nujno potrebna. Osnutek vsebuje naslov zavoda: »Šola za umetnost in industrijo« in razdeli- tev zavoda v tri skupine: A. Šola za nekvalificirane (Nižja umetna obrtna šola), B. Šola za kvalificirane (Umetna obrtna srednja šola), C. Šola za visoko kvalificirane (Akademija za umetnost in industrijo). Osnutek ima tudi razdelitev na oddelke in navedene razne tečaje. Žal ni bilo od teh prizadevanj po osno- vanju šole nič. Umetniška šola »Probuda« je še naprej gostovala v šolskih prostorih Teh- nične srednje šole in zasebnih ateljejih pre- davateljev. Kljub nerazumevanju oblasti za ustanovi- tev šole je drušvo »Probuda« s predavatelji z umetniške šole »Probuda« izdalo jeseni le- ta 1936 Razglas.*' V njem sporoča, da bo pri- redilo v počastitev svoje 15Hletnice tečaje vi- sokošolskega značaja, za moderno slovensko umetnostno industrijo. V razglasu objavi imena strokovnih skupin in predavateljev. Med predavatelji umetniške šole »Probuda« je bilo tudi nekaj predavateljev povabljen- cev. K tečajem je bil prištet tudi tečaj stavbne stroke. Javi j ena je bUa tudi višina šolnine in datum vpisa. Vendar se_ je široko zasnovan tečaj na željo obrtnikov skrajšal. Nov razglas »Probude« o tečaju*« sporoča, da bosta tečaj visokošolskega značaja za mo- derno slovensko umetnostno industrijo in tečaj za moderno slovensko oblačilo od 15. januarja do 15. marca leta 1937, tečaj za mo- derno domače stavbarstvo pa od 15. febru- arja do 15. marca 1937. leta. Razglas nato našteje predavatelje, namen tečajev in nji- hov umik. Umetniška šola »Probuda« je nadaljevala s svojim delom. V letih 1937—1938 je postala ideja o umetniški šoli oziroma akademiji v Ljubljani znova aktualna. Ob pripravah osnutka novega državnega zakona o umet- niških šolah in o potrebnih finančnih sred- stvih zanje postane jasno, da bo Slovenija prezrta. Društvo slovenskih likovnih umet- nikov je stopilo v akcijo, ki jo je podprl tu- di ban dr. Marko Natlačen. Predavatelj na umetniški šoli »Probuda«, Saša Šantel, je naslovil dne 17. III. 1937 pismo predsedni- ku Narodne galerije dr. Karlu Dobidi.*' V njem ga med drugim prosi: »Kot predsed- nik Narodne galerije ste formalno upravi- čeni sklicati sestanek onih organizacij, ki so kompetentne za to, da izdelajo organizacijski sestanek slovenske šole za likovno umetnost, to so: Narodna galerija. Društvo slovenskih likovnih umetnikov in društvo »Probuda«, ki vzdržuje že dolgo vrsto let umetniško šolo z namenom, da pripravi teren za državno umetniško šolo.« Nadalje sledi: »V Vašo cen- jeno informacijo si dovoljujem priložiti svo- ječasni elaborat društva »Probuda«, ki se je trudilo leta 1933 doseči šolo v gornjem smi- slu (»Višjo šolo za umetnost in industrijo«) v Ljubljani. Z nekaterimi nebistvenimi izpre- membami bi mogel služiti ta predlog kot podlaga za izdelavo točnega organizacijskega načrta državne šole«. Saša Šantel nato pred- lagat zastopnika za odbor iz društva »Pro- buda«, dolgoletnega ravnatelja te šole prof. Antona Sever j a in predsednika »Probude«, prof. Otona Grebenca. Iz društva slovenskih likovnih umetnikov pa predsednika, akad. slikarja Gojmira Antona Kosa in tajnika akad. slikarja Mirka Subica s pripombo, da je Mirko Subic dolga leta učil na šoli »Pro- buda«. Po naročilu bana dr. Marka Natlače- na sta slikarja Saša Santel in Gojmir An- ton Kos izdelala osnutek predloga za usta- novitev Nižjeumetno-obrtne šole. Umetno obrtne srednje šole in Akademije. Predlog je bil poslan dne 28. X. 1937 prosvetnemu ministru D. Magaraševiču v Beograd. Osnova predloga, ki ga je izdelal akad. slikar Saša Šantel,*2 ima naslednje točke: 1. Pregled umetnostnega in umetno-obrtne- ga šolstva v državi s proračunskimi po- stavkami. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 169 : 2. Kratek pregled dosedanjih akcij za dose- go umetnostne šole v Ljubljani s poseb- no pripombo o akciji društva »Probuda« leta 1933 in njen predlog. 3. Ugovori proti šoli in razlogi za njeno usta- novitev. Kot zadnji poizkus o ustanovitvi akade- mije se je v Ljubljani sestavil priprav- ljalni odbor za ustanovitev Akademije upodabljajočih umetnosti. Odbor je izdelal 12. X. 1938. leta posebno »Spomenico« z obrazložitvijo zahteve po ustanovitvi akademije upodabljajočih umet- nosti v Ljubljani.** Spomenico so s podpisi zastopnikov umetniških in kulturnih društev poslali v Beograd. Med podpisniki na Spo- menici ni društva »Probuda« in Umetniške šole »Probuda«, čeprav sta naredila od vseh največ za ustanovitev umetniške šole ozi- roma akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Tudi ta Spomenica pripravljal- nega odbora za ustanovitev Akademije upo- dabljajočih umetnosti v Ljubljani ni dosegla zaželenega odziva. Prosvetno ministrstvo v Beogradu se je sprenevedalo, med sloven- skimi kulturnimi delavci pa je bil pogled na ustanovitev akademije upodabljajočih umet- nosti v Ljubljan različen. Tako je na primer dr. Karel Dobida v zvezi s to akcijo med dru- gim zapisal, »da bi bUo treba pričeti z gradnjo akademije od spodaj. Najprej nam je potrebna vzorna umetnostna obrtna šo- la. . .«** Vse to in bližajoči se začetek IL sve- tovne vojne je vzrok za to, da se ni ustano- vila. Po II. svetovni vojni so 28. X. 1945. leta ustanovili v Ljubljani Akademijo upodab- ljajočih umetnosti in preobrazili moško obrt- no šolo ter žensko obrtno šolo v petletno srednjo šolo za umetno obrt. Društvo »Probuda« je s svojo Umetniško šolo »Probuda«, v kateri je nekaj časa pou- čeval tudi akademski slikar Marij Pregelj, delovalo do II. svetovne vojne. Akademski slikar Franjo Sterle, ustano- vitelj umetnostne šole »Probuda« in njen prvi ravnatelj, je ustanovil umetnostno šolo s tiho željo, da se bo razvila v umetno obrt- no šolo, ki bo ob svojem delu uporabljala društveno umetnostno obrtno etnografsko zbirko. Šola naj bi se kasneje razvila v smer visoke šole za umetnost in industrijo. Njego- vo idejo in delo je nadaljeval njegov nasled- nik prof. akad. medaljer Anton Sever. Vendar Umetniška šola »Probuda« ni do- bila moralne in materialne podpore oblasti za uresničitev svojih ciljev. Šola ni imela svojih prostorov, zato je gostovala na Tehni- čni srednji šoli, zahvaljujoč se njenemu rav- natelju Ivanu Subicu in dejstvu, da so ne- kateri predavatelji na Umetniški šoli »Pro- buda« tudi redno poučevali na Tehnični sred- nji šoli. Svoje kulturno poslanstvo je dru- štvo »Probuda« in Umetniška šola »Probu- da« opravljala v obliki rednega šolanja, te- čajev, predavanj in razstav. Solo in tečaje so obiskovali različni obiskovalci, to je od in- telektualcev do delavcev. S svojmi tečaji kot npr.: Tečaj fresko slikarstva (organiza- tor Franjo Sterle), Umetniška oprema knjig. Narodna ornamentika. Tečaj za moderno slovensko umetnostno industrijo. Tečaj za moderno slovensko oblačilo in Tečaj za mo- derno slovensko stavbarstvo, sta društvo »Probuda« in Umetniška šola »Probuda« zaorala v samo ledino šolanja slovenskega likovnega oblikovanja. Na umetniški šoli »Probuda« so dobili svoj prvi likovni poduk ali se izpopolnjevali med drugimi učenci tudi kasneje priznani akade- miki, slikarji, grafki, kiparji, profesorji na akademiji, likovni pedagogi in restavratorji: Tone Demšar, Vida Fakin, Elko Justin, Do- re Klemenčič-Maj, Boris Kalin, Zdenko Ka- lin, Franc Klemenčič, Franc Košir, Tomaž Kvas, Vladimir Lakovič, Miha Males, Dana Pajnič-Oražem, France Pavlovec, Božo Pen- gov, Slavko Pengov, Lojze Perko, Maksim Se- dej, Evgen Sajovic, Rajko Slapernik, Karel Putrih, Frančišek Smer du, Marija Sodnik- Zupanec, Ive Subic in France Uršič. OPOMBE 1. Uradni list slovenskega narodnoosvobodil- nega sveta in narodne vlade Slovenije, Letnik I/II, v Ljubljani dne 27. oktober 1945, št. 47. 2. Franc Sijanec, Akademije umjetničke v FNRJ, Enciklopedija likovnih umetnosti, A-Cus, Zagreb MCMLIX, str. 26, Avtor na isti strani nepravilno datira ustanovitev Umetniške šole »Probuda« z letnico 1922, pravilno 1921. Ista napaka se pojavi tudi v njegovi knjigi Sodobna slovenska likovna umetnost, Maribor, 1961, str. 77. 3. Prav tam, str. 26. 4. Jožef Reisner, Zgodovina našega zavoda, Spominska knjiga 1888—1938, Ob 50-letnici iz- dala drž. tehnična srednja šola, str. 57. 5. Jožef Reisner, n. d., str. 46. 6. Jožef Reisner, n. d., str. 47. 7. Spelea Čopič, Pot do slovenske akademije za likovno umetnost, ALU 1945—1975, Akade- mija za likovno umetnost, Ljubljana, str. 42. 8. Naša upodabljajoča umetnost, »Jutro«, 14. aprila 1921. 9. Valentin Rožič, Nekrolog, Profesor Henrik Podkrajšek, Tehnična srednja šola v Ljubljani, Izvestje, 1927—1928, str. 27., Avtor omenja v 170 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 nekrologu riäslednje: »Društvo jugoslovanskih umetnikov, industrijcev in trgovcev je on (prof. Henrik Podkrajšek) krstil z imenom »Probu- da«. 10. Saša Santel, Od umetnostno-obrtnega dru- štva do umetnostne akademije. Spominska knjiga 1888—1938, Ob 50-letnici izdala drž. te- hnična srednja šola, str. 207. 11. Fran Sterle, Prosveta, Narodni dnevnik, I. 13. aprila 1924. 12. Pravila »Probude« z dne 10. III. 1921, K. št. 2675—21, Društvena pravila, fase. 9122, Arhiv SR Slovenije, hrani še: Pravila »Probude« z dne 20. XII. 1923, Prepis o občnem zboru dru- štva »Probuda«, 11. junija 1932, Prošnja za spremembo društvenih pravil od 20. XII. 1923 in Pravila društva »Probuda« z dne III. 1933. 13. Arhiva o umetniški šoli »Probuda« sko- raj ni. Zato ni znana višina šolnine. Arhiv Umetniške šole »Probuda« od leta 1921 do 1924. leta je pred nekaj leti zavrgla sorodnica akad. slikarja Franja Sterleta. Arhiv od leta 1924 do leta 1941 pa je zavrglo sorodstvo akad. meda- Ijerja Antona Severja. Tudi v pogovoru z aka- demskimi slikarji in avtorjem se učenci Umet- niške šole »Probuda«, Vida Fakin, Ive Subic in Tomaž Kvas niso spominjali višine šolnine. Slednji je pripomnil, da je bila gotovo majhna, ker ni imel denarja. Poročilo vodstva Umetniš- ke šole »Probuda« z dne 26. IX. 1933. leta ome- nja, »da je moralo vodstvo šole iz minimalnih prispevkov, ki so jih plačevali učenci, kriti stroške za modelniino in učila ...« 14. List, na katerem so napisana po abeced- nem vrstnem redu imena učencev s pisavo akad. slikarja Franja Sterleta, hrani slikarjeva ne- čakinja, Pepca Stražišar-Burja, Prešernova 61, Domžale. 15. Razstava slikarske šole »Probuda«, Ju- tro, 3. julija 1921. 16. Dokument hrani slikarjeva nečakinja Pep- ca Straždšar-Burja. 17. Prav tam. 18. Umetniška šola »Probuda« v Ljubljani, Jutro, 10. oktobra 1922. 19. M., Uspela misel, Slovenec, 12. decembra 1922 št. 273. 20. Zapuščina Frana Vesela, Fototeka, Naro- dni muzej v Ljubljani, Negativ register 1923, Umetniška šola »Probuda«, posneto 30. X. 1923. 21. Razstava »Probude«, Jutro, 30. oktobra 1923. 22. Zapuščina Frana Vesela, Fototeka, Na- rodni muzej v Ljubljani, Negativ register 1923, Umetniška šola »Probuda«, posneto 30. X 1923. 23. Risbe hrani nečakinja akad. slikarja Fra- nja Sterleta, Ivanka Lisac, Dolenjska c. 64, Ljubljana. 24. Umetniška šola društva »Probuda« v Ljubljani, Jutro, 3. novembra 1923. 25. Spelea Čopič, Uredba o ustanovitvi AUU v Ljubljani, ALU 1945—1975, Akademija za likovno umetnost, Ljubljana, str. 58. 26. »Probuda« Ljubljana, Tehnična srednja šola. Pravila, potrjena od Pokr. uprave za Slo- venijo z odlokom št. 37662 od 20. XII. 1923, hra- ni Zorka Subic, Rimska 9, Ljubljana. 27. Fran Sterle, Prosveta, Narodni dnevnik, 13. aprila 1924, str. 3. 28. Letak »Probuda«, Arhiv, Arhitekturni mu- zej, Ljubljana, Počitniški tečaj »probuda« od 1. julija do 30. avgusta 1924. 29. Umetniška šola društva »Probuda«, Jutro, 7. oktobra, 1924. 30. Anton Sever, Poročilo vodstva umetniške šole »Probuda« v Ljubljani o delovanju šole od leta 1921 do leta 1933, hrani Zorka Subic, Rim- ska 9, Ljubljana. 31. Umetniška šola društva »Probuda« v Ljubljani, Jutro, 7. novembra 1926, str. 4. 32. Saša Santel, Načrt za ustanovitev slikar- skega oddelka na TSS (tehnični srednji šoli) v Ljubljani, V Ljubljani, 6. X. 1926, Načrt se- stoji iz 4 listov A 4 formata in ga hrani Zorka Subic, Rimska 9, Ljubljana. 33. Saša Santel, Slikarska in pleskarska šola. Predmetnik in učni načrt, Ljubljana, 6. X. 1926, Predmetnik in učni načrt obsegata 3 liste A4 formata in ju hrani Zorka Subic, Rimska 9, Ljubljana. 34. Umetniška šola društva »Probuda« v Ljubljani, Jutro, 7. novembra 1926. 35. Umetniška šola »Probuda«, letak, obsega 2 lista dn ju hrani Zorka Subic, Rimska 9, Ljubljana. 36. Prepis, Izredni občni zbor, dne 11. junija 1932, obsega 3 liste A4 formata in Poprava Pravil društva »Probuda«, rokopis, 2 lista A4 formata. Arhiv SR Slovenije, Društvena pravi- la, fase. 9122. 37. Pravila Društva »Probuda« v Ljubljani, 29. marca 1933, Arhiv SR Slovenije, Društvena pravila, fase. 9122. 38. Prošnja za ustanovitev umetniške šole z dne 26. IX. 1933 obsega 11 listov A4 formata, hrani Zorka Subic, Rimska 9, Ljubljana. 39. Razglas št. 93, 1936, obsega 4 liste A4 formata. Arhiv, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana, fase, za leto 1936. 40. Razglas št. 366, 1936, obsega 3 liste A 4 formata. Arhiv, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana, fase, za leto 1936. 41. Saša Santel, Osnutek pisma dr. Karlu Do- bidi, Ljubljana 17. III. 1937, obsega 4 liste A4 formata, hrani Zorka Subic, Rimska 9, Ljub- ljana. 42. Predlog za ustanovitev Nižje umetno- obrtne šole, Umetno obrtne srednje šole in Akademije obsega 4 liste A 4 formata, hrani Zorka Subic, Rimska 9, Ljubljana. 43. Spelea Čopič, Pot do slovenske akademije za likovno umetnost, ALU 1945—1975, Akade- mija za likovno umetnost, Ljubljana, str. 49, 50, 51, 52. 44. Spelea Čopič, n. d., str. 48. 45. Iskreno se zahvaljujem muzejski sveto- valki Zorki Subic za arhivske podatke o umet- nišlci šoli »Probuda« in mag. Mirku Kambiču za opozorilo o fotografskih posnetkih, ki jih ima arhiv Narodnega muzeja v Ljubljani. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 1711 PROMET V KMECKEM GOSPODARSTVU NA ZIROVSKEM MARIJA STANONIK I. PROMETNA SREDSTVA Pri njiii obstaja diferenciacija glede na to, kakšna moč upravlja z njimi. S tega vidika jih je mogoče razdeliti na dvoje vrst: na ta- ke, ki jih vleče človek sam in druge, ki jih vleče vprežna živina. Kadar so predvidena za človeka, so manjših mer in teže; največ so se nekdaj s takimi oskrbovali bajtarji, ki si niso mogli privoščiti vprežne živine in so se zato morali zanašati le na lastno moč, a jo tudi zmogli, saj bi si drugače morali po- magati z izposojo vozil in živine. Seveda so marsikdaj tako tudi storili. Poleg raznih vrst sani so to večinoma vozila, ki imajo obvezno kolo — to starodavno imenitno napravo, s pomočjo katere se je začel nesluteni člove- kov razvoj in napredek v prometu.* Zato je mogoče prometna sredstva razvrščati tudi po kriteriju števila koles, ki jih imajo posamez- na vozila: eno, dve (sem in tja tri) in največ- krat štiri. 1. Eno samo samcato kolo je dalo ime samokolnici. V Zireh so ji do nedavna pravili »lader jar « (iz nem. das Rad — kolo; fahren — voziti, peljati; po zakonu disimilacije se je prvi fonem r- nadomestil s fonemom 1-.^), še danes pa se zanjo pogosto sliši ime »karjuola« (iz it. carriuola — sa- mo kolnica).* Po starem je narejena iz lesa in njen starejši tip ima »polno kolo«, kar pomeni, da je narejeno iz celega kosa lesa tudi kolo, ki je zavarovano z železnim obro- čem, da se ne razsuje. Novejši tip ima kolo s pestom in špicami. Tako se že tu glede na material pojavlja kombinacija lesa in žele- za, kar je lastnost vseh vozil polpretekle do- be. Izdelava današnje samokolnice ima še druge variante. Lahko je njihovo edino kolo celo iz železa ali pa je iz kovine celotno vo- zliče in zato tako rekoč neuničljivo. Videti je neokretno in težko, vendar je vožnja z njim sorazmerno pripravna, ne le zato, ker je kolo pritrjeno nanj s pomočjo ležaja, am- pak predvsem zato, ker je tudi potisnjeno precej nazaj pod njegovo ohišje, tako da ve- čino teže tovora pada nanj, medtem ko so jo pri starih samokolnicah pretežno nosile ro- ke voznika. Vmesna stopnja v tem razvoju je gumijasto kolo, ki so ga sprva nadevali samokolnici z lesenim ohišjem, vendar je še- le nova konstrukcija resnično olajšala vož- njo z njo. Nekdaj so rabili samokolnioo predvsem za spravljanje gnoja iz hleva na gnojišče in pri bajtarjih za prevoz gnojnice na vrtove in bližnje njivice, jeseni pa za prevoz majhnih količin poljskih pridelkov do dóma.*a 2. Vozila z dvema kolesoma Pričujoča obravnava se odpoveduje vpra- šanju o zaporedju njihovega nastanka, ga pa uzavešča. Njihova različnost v Zireh nema- ra kaže dokajšnjo prožnost prebivalcev pri sprejemanju raznih vplivov in tudi iznaj- dljivost posameznih gospodarjev kot naroč- nikov teh vozil in njihovih izdelovalcev. Osnova teh vozil je vedno rahlo kvadratasta oblika ohišja, ki je obvezno iz lesa. Obodi pa so tisto, po čemer se med seboj razlo- čujejo. Lahko so iz desk in imajo spredaj oje na križ, kar pomeni, da je skozi podolžno os ojesa pretaknjen okrogel količek ali pa na- njo pribita ploščata letvica. Za ta kratek ro- čaj drži, kdor vozilo vleče — primerno pa je, da pri tem sodelujeta dva. To je kripa. Njene stranice so oblikovane tako, da je spredaj malo nižja od zadnje. Druga vrsta krip sestoji iz lesenega dna, obod pa je iz pokončnih letvic na vsaki strani in zgolj pre- Eden od načinov vlačenja kripe, 1986 172: KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 čne letvice spredaj in zadaj. Ima oje ali pa (v)ojnice. Take kripe je videti po gričih in SO verjetno lažje za prevažanje, vendar pa ne pridejo v poštev za vožnjo razsutega to- vora, kakor je to pri kripah z obodom iz desk, ampak le za krmo in praprot. Iz krip z lesenimi obodi so se prejkone razvile »trüge«; to so pravzaprav kripe več- jih mer, vendar pa z ojesom, ki je prirejeno za vožnjo z vprežno živino. Človek sam jo prepelje le priložnostno. Ta priprava za transport ima že tudi preprost mehanizem za odpenjanje z ojesa: ko se truga dvigne, se tovor, npr. krompir iz nje lažje vsiplje. Naslednja vrsta prevoznih sredstev z dve- ma kolesoma, ki jih vleče človek sam, so t. i. vozni koši. Tudi ti imajo dno iz desk, obod pa je spleten iz gabrovih ali drenovih šib, in to okrog jesenovih količkov, ki so vstav- ljeni v dno ob njegovem robu.* Vsaj po Zi- rovskem vrhu ima kripa z lesenim obodom le oje, medtem ko je pri kripah z letvicami in voznih koših mogoča alternacija med oje- som ali (v)ojnicami. Ce ima vozilo (v)ojnice, se navadno voznik vpreže vanje, jih potisne na pas in prime za njihova robova, tako da vleče koš s celim životom in rokama hkrati. Ce kdo pomaga, lahko poriva oz. potiska koš le zadaj, tako, da se z rokama upre v njegov rob ali tovor, ki je nanj naložen; naj- večkrat je to trava. Prazen ali malo naložen koš pa voznik pelje tudi tako, da se vstopi za prečno letev (v)ojnic, jih prime na robo- vih in koš potiska pred sabo le z rokama.^ Iz samotežnega voznega koša se je razvil koš večjih mer za vožnjo z volom ali konjem. Tedaj ima koš ustrezno prirejeno oje ali (v)ojnice za vožnjo z vprežno živino. Ti koši so največ rabili za vožnjo gnoja. Nekateri jih imenujejo »cizounki«. Pleteni so iz moč- nih gabrovih vej, dolgi so od 80—100 cm, široki malo manj in visoki okrog 40 cm, s prostornino okrog 1,5 m*. Kmetje so jih po- sebej rabili za vožnjo gnoja v breg, ker so ti koši imeli vrtljivo pritrjene (v)ojnice ali oje, tako da vprežne živali ni motilo, ko so koš zvrnili in tako naenkrat spravili gnoj iz njega. Pri tem in pri obračanju spraznjene- ga koša v pravo lego so prišli še kako prav ročaji, ki jih ima ta koš na vsakem kraju za- daj. Za nasprotje od voznih ali tudi »gnojnih košev« (= za vožnjo gnoja) je imela le (v)oj- nice priprava, na katero so položili sod za vožnjo gnojnice; kadar je bilo predvideno, da jo bo vlekel človek, je bila vedno le na dveh kolesih. Ime zanjo zaenkrat ni znano, tudi slabšalno ime »karieta« (iz it. carretta) ne, ki je drugače v rabi za vse vrste vozil z dvema kolesoma (tudi bicikel). In končno je le na dveh kolesih tudi »gfifc« (== gig), gosposko vozilo za prevoz ljudi. Je s streho ali brez nje in vanj redno vpregajo le konje. Še leta po drugi svetovni vojski je »Petelin« iz Zirov prevažal z njim žirovske- ga zdravnika dr. Karla Bernika. 3. Vozovi so v tukajšnjem kontekstu, ki ima pred očmi predvsem kmečko gospodarstvo, naj- imenitnejši predstavniki vozil s štirimi kolesi. Tudi pri njih še obstaja razloček glede na to, ali so predvideni le za vprežno živino ali tudi za človeško moč. Tedaj so manjši in la- žji se imenujejo »samotežni vozički«, ker se z njimi vozi »samotež«. Drugi kriterij za ve- likost in težo vozov je zemljepisna lega do- Koša, 1973 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 173 ! mačije. Kmetje v ravnini z majčkeno pod- cenjevanja omenjajo »revne hribovske vo- zičke«. Ivan Potočnik je zapisal spomine starega Seljaka iz Jarčje doline, da so prvotni vo- zovi imeli svoje dele med sabo vse povezane s »trto«. Celo oje je bilo k vozu kar prive- zano. Za prve vozove so si preskrbovali ko- lesa od kakšnih mestnih fijakarjev, ki so jih bili ti odstranili že izrabljenim oz. zavrže- nim vozilom. Nato šele so začeli kmetje sa- mi delati križevata »kola«, ki so na deželi štela za kar veliko novotarijo.® Navedeno ži- rovsko izročilo o »križarjih«, »križavcih« ( = križevatih kolesih), »ki so bili brez vsakega železja«,^ se presenetljivo lepo ujema z dog- nanji Gorazda Makaroviča, da je ta vrsta kolesa »stranska, regresivna razvojna obli- ka kolesa z radialno razporejenimi prečka- mi« in je »nastala kot samouški izdelek« v razmerah socialne diferenciacije kmečkega življenja.* Na Zirovskem še hranijo taka kolesa kot priče preteklosti pri »Krogarju« v Opalah in pri »Kamnšku« v Novi vasi. Gospodar Edo Kavčič ve povedati, da so jih, po hišnem izročilu, pri njih nehali rabiti v začetku 20. stoletja, a je kljub temu znal o njih še mar- sikaj pojasniti: jesenov les zanje je moral biti sekan pravega meseca in dneva in osu- šen v »rajfnku« (= dimnici). Očetov stric, ki jih je delal, je špice prekuhaval v buko- vem pepelu in preden jih je nabil v pesto, je tisti del špice, ki je prišla v pesto, pomočil v apno, z namenom, da bi bila bolj obstoj- na. Za pesta je najboljši nagnojev les, dru- gače pa je za vse dele voza prihajal v po- štev le jesenov. »Platiše« (platišče) je kos oboda kolesa. Križevato kolo ima štiri plati- šča. Leseni vložek, ki drži skupaj dvoje pla- tišč tako, da je vsajeno v njuni izvrtini, se imenuje »moznik«. Širina platišča pri ohran- jenih Kamnškovih »križavcih« je 12 cm, de- belina 8 cm, izvrtina (0, fi) za špico v pla- tišču je približno 30 mm. Dve vzporedni prečki v obravnavanih kolesih sta ploščate oblike in gresta skozi dve okrogli, ki sta ob pestu navzkriž prvima dvema. Pri enem od ohranjenih koles še ni nobene železne se- stavine, pri drugem je v pe§tu železen vlo- žek." In sedaj tvegam poskus, da bi predstavUa imena in funkcijo delov, iz katerih je se- stavljen voz, ki je bil do uvedbe traktorja poglavitno prometno sredstvo v kmečkem gospodarstvu. Zavedam se nekvalificiranosti, s katero se lotevam naloge; zato naj vse po- manjkljivosti, ki jih bodo pri opisu ugotovui v predmetu bolj vešči, pomenijo predvsem Voz s križevatimi kolesi, Nova vas 1982 izziv, da bi se s problematiko spoprijeli sa- mi in nalogo bolje opravili. Je pa za to skrajni čas. Ne le, da nekdanji uporabniki, ki so edini lahko ustrezni in- formatorji, že danes ob marsikaterem vpra- šanju v zadregi obstanejo, ker se marsičesa ne spomnijo več ali niso prepričani, da vejo prav. Pa še ni minilo dvajset let, ko so bili z vozovi tako rekoč dan na dan na poti. Če je bilo pred desetimi leti,** vozove še videti v kozolcih ne le kot alternacijo traktorju, am- pak tudi kot priključke nanje, je sedaj to že izjema. Večinoma jih je najdevati ne le opu- ščene in zapuščene, temveč razdrte in raz- bite med »staro šaro«, tako da jih tudi le za študij ni več kaj prida.** In vendar bi jih bi- lo vredno obdelati tako z njihove tehnične, da ne^ rečem arhitekturne kot geografsko- zgodovinske plati.*2 Pri vozovih je torej treba najprej ločiti »spredn« in »zadn kane« {— sprednji in zadnji konec). a informatorji pri tem pozna- jo vsaj dve generaciji voz: lesene in železne, kakor jih sami imenujejo. Starejše izvedbe so imele lesene vse dele »ohišja«, od tod tu- di naziv »leseni voz«. Njegov sprednji konec sestavljajo naslednji deli: »pados«,** ki se na vsaki strani zožuje v lesena podaljška z ime- nom »štuml«.** Nanju sta nasajeni prednji kolesi s pomočjo pesta. Izvrtina v pestu ni enakomerna, ampak konusne oblike, tj., z notranje strani je večja kot na zunanji stra- ni kolesa. Taka oblika je prirejena obreme- nitvi podosi. Njena debelina se manjša v so- razmerju z manjšo obremenitvijo. Po zatrje- vanju izkušenih podos v pestu, torej »štuml« »nič ne trpi« (od teže voza). Nad podosjo je »polica«, ki je oblikovana zrcalno kot po- dos, le da je brez štumlnov. Med podos in polico sta ob vsaki strani zataknjena »tra- 174 1 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 34 kina«, ki se pred vozom združita ob ojesu v obliki črke V, tako da s »pouzo« (polža; sa- mostalnik od glagola polzeti), ki je zadaj za podosjo pod »souro (= soro), tvorijo ena- kokraki trikotnik. Starejši vozovi so imeli samo traklne, polža je dodana šele njihovim izboljšanim variantam in med krmiljenjem voza polzi pod soro v levo ali delno. Tako preprečuje, da se prednji konec voza ne »zvrača naprej«, medtem ko je zasluga »zaj- ca«, to je lesene prečke (pozneje jo nadome- sti železna) med traklnoma pred podosjo in polico in se nanjo sora naslanja, da se voz ne »zvrača nazaj«. Namesto »zajca« so pozneje začeli vstavljati med polico in »oplen« že- lezen ploščat obroč, po katerem drsi oplen. Tedaj je sora krajša, medtem ko je pri zaj- cu toliko daljša, da se končuje pod njim. Nad polico je »ridof« ali »oplen«,^^ ki je nosUec zgornjega dela sprednjega konca (vo- za), če bi hoteli iskati vzporednico podosi. Zgornji in spodnji del sprednjega konca sta povezana skupaj s pomočjo »jeglice«; to je lesen zatič v službi vijaka in je zabit v sredo ridofa in police. Vendar ta dva dela nista spojena skupaj na trdo, ampak ima jegliča tudi funkcijo osi, okrog katere se vrti ridof/ oplen, da je voz mogoče »krniti, obračati«. Ridof štrli malo čez polico, tako da je lahko na vsaki strani le-tega v luknjo v njem vtak- njena »ročica«, ki ima nalogo držati lojtrnico k vozu. Sprednji ročici segata do spodnjega dela »ridojaloplena«. Da se ne zatikata vanj ali ne butata v kolo, mora biti na primernem mestu malo izbočena. Domačini pravijo, da mora imeti »malo rame«, da se lepo usede v odprtino. Za izboljšavo štejejo, kjer sta v ridof in ročico prevrtani luknji in vanju vstavljen zatič. To je zagotovo preprečilo, da bi ročica kakor koli nagajala, kar bi imelo za posledico težave pri krmljenju voza, ki se je tedaj rad kaj hitro zvrnil. Oje ali »štanga« je vdeto med stikališče traklnov spredaj s pomočjo jeglice, ki je v vodoravni legi vzporedno z zajcem pretak- njena skozi vrh traklnov in konec ojesa. Medtem ko nekateri ločijo funkcijo ojesa in štange, pri drugih raba omenjenih imen al- ternira brez precizirane funkcije. Pri polj- skih vozovih je oje praviloma pregibno, da se prilagaja terenu, ki teče enkrat navzgor, drugič navzdol itd. Pri furmanskih vozovih, ki so rabili za dolge vožnje, pa je bilo oje nepregibno, kar pomeni, da se ga tudi med mirovanjem voza ni dalo postaviti na tla, ampak je ostalo pridvignjeno od tal okrog 0,75 m. To je konjem olajšalo vožnjo s tem, da jim ni bilo treba ob težkih tovorih nosi- ti še ojesa, saj je »samo stalo pokonci«. Ven- dar je to prihajalo v poštev le za vožnjo po cesti, katere višinska razlika se spreminja komaj opazno. Za poljsko vožnjo pa taki vo- zovi niso (bili) primerni, ker »bi bila štanga še zmeraj pokonci, ko bi živina bila že na nižjem in bi jo zato privzdigovalo. Zato ni naključje, da so vozove s takim ojesom ra- bili največ za vožnjo hlodov s konji, v tiste s pregibnim ojesom pa so vpregah vole, ki so rabili predvsem za vožnjo po domačiji, med- tem ko za daljša pota niso prihajali v po- štev. Po pričevanju oje ostaja od tal po za- slugi že omenjene povze, kar je njena druga vloga. Drugi zagotavljajo, da ostaja pridvig- njeno zaradi »štangltruogarja«, to je neke vrste nosilca, ki teče vz;poredno ob zunanji strani traklnov. Pregibnemu ojesu nekate- ri rečejo oje in nepregibnemu štanga, drugi pa prvemu štanga in drugemu »trda štanga«. Oje ima spredaj za vprego živali eno ali dve približno 0,5 m dolgi verigi, imenovani »štangkietni«. Pri težkih tovornih vozovih »tajslnih/tajsnnih« se imenuje ta veriga »taj- slca«. Opisana diferenciacija ojesa je priča pre- cejšnjega razvoja samo enega elementa vo- za, saj je stari Seljak, ki ga Zirovci hranijo v spominu kot »živo kroniko«, vedel pove- dati, da so bile »štange« v času križevatih koles »iz razcepljene bukovine«.** Že omenjena sora ima nalogo povezave sprednjega in zadnjega konca voza. Teče v sredi cele njegove dolžine in spredaj pove- zuje še podos in polico pravokotno na jegli- co, ki je vpeta tudi vanjo. Zadaj sora pove- zuje zadnjo podos in oplen, ki je po obliki enak oplenu ali ridofu spredaj. Zadnji ko- nec je sprednjemu v marsičem komplemen- taren, le da je nepregibljiv in zato v premi- kanju v vsem sledi sprednjemu koncu. Se- stavljen je iz podosi, oplena in dveh trakl- nov. Med seboj jih spaja lesen zatič, imeno- van »muznik«. Naloga zadnjih traklnov je prek sore voditi zadnji konec voza. Zadnja tretjina sore moli iz zadnjega konca voza in je tako njegov najdaljši del, ker sta končna dela traklnov, pretaknjena skozi zadnjo pod- os in oplen precej krajša in služita za ročaj pri prestavljanju voza; lahko pa se v ta na- men prime tudi zadnji konec sore. Tudi za- daj je z notranje strani lojtrnice na vsaki strani v oplen nasajena ročica tako kot spre- daj, le da sta ti dve ročici 10—^20 cm daljši in segata skozi oplen, a to ne ovira krmar- jenja voza. Prednost daljših ročic je, da pri hitri vožnji (fijakanju) ne izpadajo iz ople- na. Kljub temu imajo spodaj zaradi varnosti še lesene zatiče. Zgoraj pa je lojtrnica pri- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 175 i trjena na ročico s »trto«. To je iz vrbe (naj- boljša je beka) zvit obroč v obliki elipse in se jo naredi tako, da se vrbovo šibo sesuče po celi dolžini, da se zmehča in se jo potem lahko zvija v potrebno obliko. Sčasoma so namesto nje v ta namen uporabili vrv, ve- rigo ali primerno močno žico. Poleg ročic so vozovi starejše izdelave imeli zadaj še »akl«, ki je tekel od »šteslna/štesnna« na kolesu navzgor do iste višine kot ročica, le da je utrjeval lojtrnico z njene zunanje strani. Omenjeno je že büo, da so kolesa nasajena na »štuml«, to je podaljške na oseh, s pomo- čjo pesta. Na notranji in zunanji strani ima pesto tudi nekakšno varovalko; to sta dve železni »puši«, dolgi okrog 5 cm, na vsakem kraju pa je zavarovano še z dvema »rinka- ma« (= obročema). Da se kolo ne sname, je končni del podosi (štuml) na zunanji stra- ni kolesa prevrtan, okrog je nasajena »šojb- ca« (= varovalka) in skoznju vstavljen za- tič, ki se imenuje »osnik«. Najprej je bil le- sen, iz drena, pozneje ga je zamenjal žele- zen. Osnik je kot nekakšen žebelj, ki se za- takne v »štuml«, da se kolo ne sname. To, kar je pri lesenih vozovih podos, je pri že- leznih »akštuk« z »ofcso« in tudi ti imajo na konceh varovalno kapico, ki ji pravijo »šte- sU^yoolt'« (= ne smeš'). Imena obe vrsti živali dobivata navadno po barvi svoje kože. Voli bele barve so zato Belini, oker barve Ciki, rumeno rdeče barve z belimi lisami Šeki in črni Muriji, konji pa (rumen/kast/e barve) Folki, (rdeče barve) Prami, (rjavkaste barve) Fuksi, (bele barve) Simelni, (črne barve) Svarci in (belo rdeče barve) Tolerji. Tudi pri imenih je opaziti, da doživljajo konji več osebnih simpatij svo- jih gospodarjev, saj jim ti dajejo poleg vrst- nih** še posebna imena kot so Ričko, Ceza, Pubi pa tudi Mica, Zora, Francka ipd. Navadno se je tovore velike »peze« (= teže) prevažalo s parom volov ali konj. V izrednih primerih, posebno po klancih pa je prišel v poštev »furajt«, firšpat« (= pripre- ga) z dodatnim številom ustreznih živali. Najpogosteje so prvemu paru dodaU še ene- ga, kakor je razumeti stavek: »Po klancih so furajtali v četverni vpregi za kljuko (nič verige),«*^ ki ga je po pripovedovanju že omenjenega Seljaka zapisal I. Potočnik. Iz njega zvemo še za eno podrobnost: da za priprego v času, ki je precej pred obdobjem, kot ga zajema tukajšnja obravnava, še niso rabili verig, ampak so vole priklenili k vozu s pomočjo trdega jarma in »četvier/čvetier« (= dodatno oje), ki je dobilo ime po številu volov. BUo jih je četvero, od tod tudi štev- niški samostalnik.** Kljuka, ki jo omenja Seljak, je »zatka« ali »pregelj«. Drugače so si pomagali tudi tako, da so vole, ki so več vozili in po hudem terenu, podkovali. Kadar pa so konjem naložili več kot je bilo prav, torej pre/težak tovor, so jim zavezali oči, da so ga hoteli potegniti ali se sploh premakniti. Pravijo, da beli konj tistemu, ki ga vidi, prinaša srečo. Vsak bi bil rad »isker kot konj«, nihče pa ni »zabit« ali »počasen kot vol«. Praviloma tudi vprežna živina praznuje tedaj kakor človek, vendar se izrecno ne »fu- ra« tudi na postni dan, drugače se potem živina bode (= bije z rogovi). Za poseben. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 183I »konjski praznik« oz. pravilneje: praznik konj »se šteje sveti Martin, ker jaha šimlna«. Čeprav iz navedenega ni mogoče zanikati priznanja o koristnosti volov, tudi ni mogoče utajiti dejstva, da so po priljubljenosti ve- dno za konji. Ugotavljanje, zakaj je tako, pa prepustimo drugi priložnosti. OPOMBE 1. Kaj Birket-Smith, Putovi kulture, Zagreb, 1960, 80, 153, 221 si. 2. Da je ta jezikovna zakonitost v zirovskem narečju živa, priča primer liišnega imena, ko je iz »Hribčar« nastalo ime »Hlibčar«. 3. Glej Italijansko-Slovenski slovar (sestavil Anton Gtrad), Maribor—Trst, 1967, 92. 3a. O košiii in podobnem prim: tudi Marija Rutar, Nekaj o nekdanjem prometu na Tolmin- skem, Jadranski koledar, 1974, 175. 4. Nekateri principi tega pletenja so enalci ti- stim pri pletenju sušilnic za koruzo v Medi- murju. Prim. Koš ili koružnjak u Medimurju, Zbornik za narodni život i običaje, knjiga 45, Zagreb, 1971, 341—342. 5. glej op. 3a. 6. Ivan Potočnik, rokopis s črnilom v zvezek za šolsko rabo, na prvi strani datum 7-8/9, 69, str. 74. Hrani ga hči Marija Gantar. 7. Glej op. 6, 23. 8. Gorazd Makarovič, Križevato kolo na Slo- venskem, Slovenski etnograf, XVIII—XIX, 1965—1966, 30. 9. Marija Rutar opisuje izdelavo kolesa, ven- dar ni jasno, ali gre za kolo z radialnimi preč- kami ali za križevato kolo. N. m. 175. 10. Pred leti so bili po kozolcih še potisnjeni vstran, vendar še vsaj za rezervo; sedaj jih je večinoma dobiti le še na kozolcih, in to navadno razstavljene, zaradi česar že vrsta njihovih de- lov manjka; ali pa so že popolnoma razsuti. 11. Po naključju sem iz ene od šolskih radij- skih oddaj jeseni 1. 1986 izvedela, da imajo vo- zove razstavljene v muzeju na Ptuju. Po nji- hovem opisu sodeč obstajajo marsikakšni raz- ločiti med tamkajšnjimi in tukaj opisanimi. 12. Zaslužili bi tako skrbno obdelavo po te- hnično-arhitekturni plati, kakor se je to zgo- dilo pri kozolcu in tudi po zgodovinsko-geograf- ski, kakršne so razprave o plugu. 13. Narečna izgovorjava zastavlja vprašanje, ali je ta termin treba poknjižiti v podos ali v podvoz. Informatorji sami v tem kolebajo in ni- majo jasnega stališča. Zato na podlagi dejstva, da pri tem vsi rabijo ženski spol, torej tista podos, sldepam, da gre za podos. 14. Posamezno je za ta del voza slišati tudi izraz osnik. Vendar ni več mogoče preveriti, ali gre za sistemsko poimenovanje (na ravnini lan- gue) ali je to prisoditi nepreciznosti zaradi po- zabljivosti (na ravnini parole). 15. Tudi tu raba niha. Eni govorijo le ridof, drugi ločijo spredaj ridof in enakemu delu za- daj pravijo oplen. Drugi pravijo da sta ridof in oplen eno in isto. 16. Glej op. 6, 23—24. 17. Tudi ta termin pri različnih informatorjih ne pomeni ene in iste stvari pri kolesu voza. 18. Enih od njih se je zato prijelo hišno ime pri »Smierovcu«. 19. platišča pomeni sestavine, dele kolesa. Razplatiti = razstaviti. Prim. F. Prešern, Raz- platili srce so... (Neiztrohnjeno srce), Pesni- tve in pisma, Lj. 1962, ur. A. Slodnjak (Kondor), 44. Isti koren ima beseda zaplata. 20. Franc Gantar, »ta star Selak« (roj. 4. 12. 1876 — umrl 29. 3. 1976), kmet. 21. Glej op. 6, 24. 22. Valentin Poljanšek je žirovske »u/ratuj- ne« takole opisal: V Žirovski dolini imamo za spravljanje otave na svojevrsten način obloj- trane vozove in sicer tako, da postavimo vrh navadnih lojtric še posebn^ 1 m široke lojtre, tako imenovane »uratujne«. Te postavimo na dva počez položena »legnarčka«, tako narazen, da stoje od zunanjega roba voznih lojtemic še za 25—20 cm na ven. »Legnarčki« morajo biti primemo zarezani, da se spodaj na vozne lojtre in zgoraj na »uratujne« lahko z žico dobro pri- trdijo. Spredaj in zadaj zvežemo »uratujne« s »križi«, to sta po dve letvi na koncu okovani s primemim nastavkom, ki jih navzkriž nasadi- mo na »uratujne«. Dobro je tudi, da jih z lesenim klinom zataknemo, da se ne snemajo. Dolgi so križi po potrebi tako, da so »ura- tujne« nekoliko razveznjene po priliki 1,50—2 metra. Izdelane so »uratujne« iz tanjših lat in tankih, toda precej gostih klincov, da niso pre- težke. Na tako prirejen voz delavci veliko hitreje nakladajo. Na vozu ni potreba posebno zmožne osebe, tudi otroci lahko tlačijo. Končno pa pri nas takih voz niti ne povezujemo, zvrhane z 800—1000 kg otave naložene vozove vozimo do- mov, ne da bi se kaj raztresalo. (Kmet iz Zi- rov), Brazda, I, 1934, = Žirovski občasnik, 4, 1982, 85. 23. Ivan Potočnik: »V Logatcu in na Vrhniki imajo čisto dmgačen način nakladanja. Ogro- dje imajo spredaj in zadaj, na podolžni strani pa sproti dvigajo deske, kolikor se viša naloženi voz.« Ustni vir, jeseni 1. 1976. Prim, tudi risbo Janeza Bogataja, Glasnik SED, Lj., 1972, št. 3, leto XIII, 21. 24. Župnijska kronika Ziri 139. Pisali so jo Žirovski župniki Janez Vidmar, Anton Logar in daleč največ Ivan Pečnik. 25. Ivanka Suler, rubrika: Naši rojaki. Delo, življenje, glasilo tovame obutve Alpina Ziri, št. 11, letnik XVIII, Ziri 1979, 16. 26. Avtopsija. 27. Janez Jalen, Vozarji, slovenske večemice, zv. 109—111, Celje, 1958—1960. 28. Slovar slovenskega knjižnega jezika HI, Lj., 1975, geslo: legnar. 29. Okrožnica VIII. No 2708/1 z dne 23. aprila 1938. Sresko načelstvo Logatec jo je 30. aprila 1938 pod številko 4898/1 poslalo Združenju obrt- nikov Ziri. — Dokument hrani avtorica priču- joče obravnave. 184 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 30. Prim. op. 6, 48—49. To ni originalni Po- točnikov vir, ampak si ga je med drugimi pre- pisal iz »Zniderčkovega dnevnika« (glej n. m., 38—58). V uvodu tega prepisa na kratko označi avtorja kronike: »'Znidarčk', krojač, ki nam je v naši mladosti delal »cajhaste hlače« in tudi kaj boljšega, je kronološko zapisoval razne do- godke, pa prav na kratko...« 31 Kot že rečeno, zajema le 20. stoletje, na- zaj v 19. stoletje sega le izjemoma. 32. Prim, tudi terminologijo za del dolenjske pokrajine v prispevku: Jaka Müller, Kovačnice in kovači na spodnji Slivnici, Zbornik občine Grosuplje, 11, Grosuplje, 1980, 246—249. Pri- morsko zastopa za ta del diplomska naloga Brigite Krapež na katedri za dialektologijo sla- vističnega oddelka Filozofske fakultete v Ljub- ljani z naslovom: Otliški govor, Lj., 1984 (odlo- mek: Vozovi in vozarjenje, 108—128). 33. Jože Kržišnik »Kristan«: »Sedaj bi dve leti starega junca nobeden ne 'rihtal'« (= ve- liko bolj močan in zrejen je, kot so bili pri teh letih nekdaj). Ustni vir, Selo, pozimi 1975/76. 34. Ivan Potočnik je razložil, da ima konjski komat dva dela, kravji pa le enega in je pod- ložen, da je mehak, in spodaj odprt. Pripomnil je še, da so imeli pri hiši celo neko nemško knjigo, v kateri piše, kako je ta komat nastal. 35. D. K. (= Darina Konc), Franckov vosu- ček. Pionir, št. 6, 1957—58, 186—189. (Pripoved je napisala žirovska učiteljica in se nanaša na žirovsko okolje in Francek je žirovski deček.) 36. Prim. Angelos Baš, Ljutomerske konjske dirke, Maribor 1976, 174. 37. Ivan Potočnik, ustni vir, pozimi 1975/76. 38. O (podkovskih) kovačih v Zireh prim. Franc Temelj, Nastanek in razvoj kovinarstva v Zireh, v: 30 let tovarne elementov za avto- matizacijo, Kladivar, Ziri, letnice ni, 7—18. 39. Nemško-slovenski slovar (sestavU France Tomšič), Lj., 1964, 327. 40. Za terminologijo z Dolenjske prim, risbo Janeza Bogataja v Glasniku SED, Lj., 1972, št. 3, leto XIII, 18. 41. Prim, še op. 36, 78. 42. Glej op. 6, 24. 43. Način te vrste pripreganja zna še nazorno opisati pripadnik mlajše generacije dipl. inž. agronom. Srečo Leskovec iz Smrečja (rojen 1946). DELOVANJE PARTIZANSKE TERENSKE LEKARNE BOBER OD DECEMBRA 1943 DO OSVOBODITVE MARIJA PERKO Začetki terenskih partizanskih lekarn se ujemajo s formiranjem prvih partizanskih čet leta 1941. Ker so bile prve skupine bor- cev razmeroma majhne, je bila temu pri- merna tudi potreba po sanitetnem materia- lu. Predvsem so potrebovaU sredstva za prvo pomoč za skupine okoli dvajset ljudi. S po- trebnim sanitetnim materialom so jih oskr- bovali civilni lekarnarji, zdravniki, babice, bolničarji, drogeristi, ortopedske delavnice, toveurne za izdelavo zavoj nega materiala in veliko število aktivistov OF, ki so material zbirali in dostavljali partizanom. S tem na- menom je bil junija 1941 v Ljubljani usta- novljen zdraviuški matični odbor OF, kate- rega naloga je bila pridobivanje, skladišče- nje in odpošiljanje sanitetnega materiala partizanom ter za zbiranje tistega sanitet- nega materiala, ki je bil po kapitulaciji stare jugoslovanske vojske skrit na različnih mestih. Taka organiziranost sanitetne službe je bila mogoča do kapitulacije Italije. Jese- ni 1943 pa so se razmere bistveno spremeni- le, saj je naraslo število partizanov, obliko- vale so se nove enote, hudi boji v nemški ofenzivi pa so pustui veliko ranjencev. Za- radi potreb po sistematičnem oskrbovanju partizanskih enot in bolnišnic ter civilnih zdravstvenih ustanov je sanitetni oddelek pri Glavnem štabu Slovenije, ki ga je vodil dr. Franc Novak-Luka, začel z organizacijo farmacevtske službe. Na pobudo novo na- stale apotekarske sekcije pod vodstvom mr. ph. Janeza Varia so na terenu ustanavljali prve partizanske lekarne.* Temelj partizanski lekarniški službi je bil postavljen s terensko lekarno Bober ob kon- cu decembra 1943 v Beli krajini, ki je bila praktično osvobojena od konca leta 1943 in je dajala vse možnosti za delo lekarniške službe. Terenska lekarna Bober je bila ne- posredno podrejena sanitetnemu oddelku pri Glavnem štabu Slovenije, ki je tudi dal po- budo za namestitev lekarne v opuščeni zi- danici na Stražnem vrhu, oddaljenem pri- bližno šest kilometrov od Črnomlja. Za vo- djo lekarne so imenovali. mr. ph. DaUbora Vrankoviča, ki je do tedaj delal v lekarni KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 185 1 svojega očeta v Črnomlju.^ Od vsega začet- ka sta mu pomagala inž. Ivo Senica in Janez Zabkar, za njima pa so na Stražni vrh pri- šli še laborant Rudi Moravec, Nada Prebilic in kurir Mirko Stibilj. V zidanici so uredili tri prostore: kuhinjo, spalnico ter sobo s po- licami, kjer so hranili zdravila. Tu so tudi pripravljali zdravua in opravljali labora- torijska dela. V kleti so hranili tekočine.* Da bi dragocenega materiala ne uničile ve- čje sovražne ofenzive, so lekarnarji poleti 1944 zgradili novo lekarno v gozdovih pod Sredgoro s popolno laboratorijsko in drugo lekarniško opremo. Ta lekarna je bua zgra- jena samo za primer sovražne ofenzive in je bila pripravljena za takojšnje lekarniško po- slovanje. Poleg te je imela lekarna Bober tako kot druge terenske partizanske lekarne, po zgledu konspirativnih bolnišnic, v svoji neposredni bližini in v daljni okolici cel si- stem bunkerjev za skladiščenje zdravil in sanitetnega materiala. Zaradi takih varnost- nih ukrepov sovražnik ni odkril nobenega njenega bunkerja niti same lekarne ves čas njenega delovanja. Ob začetku delovanja je terenska lekarna Bober imela skromno zalogo zdravil. Osnovo je predstavljal zaboj zaplenjenega italijan- skega sanitetnega materiala, ki so ga pri- nesli s sanitetnega oddelka. Dalibor Vran- kovič je organiziral nabiralno akcijo po be- lokranjskih vaseh in na ta način s pomočjo mladincev precej povečal lekarniško zalogo zlasti obvezilnega materiala, instrumentari- ja, opornic in nosil, močno pa jim je pri- manjkovalo zdravil, krvne plazme, sterilne embalaže itd.* Kanali, po katerih je lekarna dobivala sanitetni material, so bili speljani z vseh strani. Glavna centra, od koder so do- bivali največje količine, sta bila Ljubljana^ in Trst, občasno pa je material prihajal tudi iz Maribora, Gorice, Milana, Gradca, Duna- ja, Prage in od drugod,® ne nazadnje iz bliž- njega hrvaškega ozemlja. Tam so imeli sti- ke z Bartuličevo lekarno v Zagrebu, ki jim je v prvi polovici leta 1944 poslala sanitetni material v vrednosti 20 tisoč kun. Zagotov- ljena jim je bUa oskrba tudi za naprej, saj je bil Zagreb dobro založen s sanitetnim ma- terialom, vendar so imeli težave z njego- vim prenosom. Velik del potrebnega kirurškega materia- la so dobivali iz Trsta na različne načine, še posebej uspešni pa sta bili dve vezi. Po na- ročilnicah je Orel pošujal material od zavo- dov IFT (Institute farmaceutico Triestino) in Meli. Drugo zvezo je vzdrževala neka babi- ca, ki je hodila v Trst kupovat zlasti kirur- ški material. Po teh dveh kanalih je šlo v osmih mesecih za 1,8 mihjona lir sanitetnega materiala, precej pa so ga dobiU tudi brez- plačno.'' Da se je v prvi polovici leta 1944 zveza s Trstom močno okrepila je pripomogla tudi izdatnejša denarna pomoč Glavnega štaba Slovenije. Zato je terenska lekarna Bober lahko pošiljala naročilnice vsakih štirinajst dni ali tri tedne, saj so lahko material ku- povali preko lekarn v drogerijah. Zaradi ve- likih količin so imeli velikokrat težave s prevozom. Problem so rešili s postavitvijo vmesne postojanke, nove pomožne terenske lekarne Nanos v bUžini Tater v Brkinih. Ta je vzdrževala direktno zvezo s Trstom in prejeti material uskladiščila ter organizira- la transport do naslednje terenske partizan- ske lekarne Planjave.* Tako je postala sredi tela 1944 lekarna Nanos prva postaja za sa- nitetni material, ki so ga z vozom ali kole- som pripeljali iz Trsta. Iz lekarne Nanos so ga transportirali čez Ostrožno brdo, Ribni- co, Zagorje, Koritnico, Mašun in Leskovo dolino na Babno polje v terensko lekarno Planjavo, ki jo je organiziral mr. ph. Drago Andrijanič decembra 1943. Od tod pa je bil ves potrebni material po etapni vožnji pre- peljan v lekarno Bober na Stražni vrh.* Zaradi akutnega pomanjkanja določenih sredstev, zlasti instrumentov, gumijastih predmetov, narkotikov in zavoj nega mate- riala, je apotekarska sekcija pri sanitetnem oddelku Glavnega štaba že junija in sep- tembra 1943 predložila zavezniški misiji pri Glavnem štabu Slovenije več naročilnic, vendar so prvo pošiljko dobili šele konec marca 1944, ki pa je bila precej skromna, saj je nekaj najnujnejših naročenih zdravilnih sredstev manjkalo, na primer salverzan. Od vakcin, ki so jih naročili, so dobili samo ti- fusno, vendar v tako majhni količini, da so lahko cepili le vojsko na teritoriju VII. kor- pusa. Konec aprila 1944 so prejeli še eno za- vezniško pošiljko, ki je bila ravno tako skopa kot prva. Stike so imeli tudi z majorjem dr. Rogersom, ki je obljubil mesečne pošiljke zdravil, nobenega razumevanja pa ni poka- zal za potrebe civilne sanitete, ki je bila po- polnoma odvisna od dobav partizanskih te- renskih lekarn.** Obe zavezniški pošiljki je prevzela teren- ska lekarna Bober in sanitetni material ta- koj razposlala z vozovi v vse bolnišnice na njenem ozemlju in v obe partizanski teren- ski lekarni. Njej je ostala le petina materi- ala, s katerim je morala zalagati partizan- ske enote VII. korpusa in četrte operativne cone, oficirsko šolo. Bazo 80, bataljon Glav- nega štaba, zdravstveni odsek SNOS, vojno 1861 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 ambulanto v Črnomlju, civilne bolnišnice in ambulante, vse komande mest in vojnih pod- ročij ter mnoge druge prosilce. Vendar pa zaradi omejenih zalog v večini primerov ni- so mogli poslati želenih količin, zaradi če- sar so se večkrat sanitetni referenti pritože- vali." Ne moremo trditi, da je bila pomoč zavez- niške misije redna in zadostna, toda od sre- dine leta 1944 je bila neprimerno večja kot pred tem. Na obeh letahščih v Gradacu pri Črnomlju in pri Smarati v Starem trgu pri Rakeku so pristajala zavezniška letala, več- krat pa so material odmetavali s padali. Se posebej izdatno pošiljko pa je terenska le- karna Bober dobila zadnje dni decembra 1944, ko je večje število zavezniških letal naenkrat spustilo velike količine zdravil in sanitetnega materiala. Z njim so najprej ob- novili zaloge v lekarni, ostalo pa so zvozili v Črnomelj, kjer so neko nedograjeno hišo predelali v skladišče. Prav te zaloge zdravil in te shrambe so sanitetni oddelek spodbu- dile za ustanovitev Glavnega sanitetnega skladišča NOV. Od konca decembra 1944 so se lekarne na področju Dolenjske oskrbovale iz tega skladišča in s tem precej razbreme- nile terensko lekarno Bober.i^ V njem so bili zaposleni inž. Dušan Stucin, inž. Martin Ve- čerjevič, inž. Alojz Baudaš, Martin Sotler, Srečko Slana in drugi. Kemično farmacevt- ski laboratorij so prevzeli od lekarne Bober. Izdelovali so v glavnem sterilne raztopine, glukozo, parenteralne in infuzijske raztopine za čedalje večje potrebe bolnišnic. Sami so izdelovali tudi ampule morfija, razne vrste tablet itd. S tem so precej razbremenili te- rensko lekarno Bober, ki pa kljub temu ni zmogla več vseh nalog. Zato so v decembru 1944 formirali novo terensko lekarno Gor- jance v vasi Brezje nad Semičem, ki je pre- vzela oskrbovanje enot VII. korpusa. Ta- krat je lekarna Bober začela pripravljati zdravila in drug material skoraj izključno samo za bolnišnice. Poleg Glavnega sanitetnega skladišča so v sklop terenske lekarne Bober spadale še nekatere druge dejavnosti. Od začetka leta 1944 je v Črnomlju obratovala predilnica povojev, v kateri so poleg navadnih povojev izdelovali tudi prve povoje, sterilne gaze in trikotne rute. Ta delavnica je v petih mese- cih izdelala preko dvajset tisoč navadnih po- vojev, preko deset tisoč prvih povojev in prav toliko gaz ter nekaj sto trikotnih rut. V bližini lekarne je pod vodstvom dr. Bogdana Breclja in pod tehničnim vodstvom ortoped- skega bolničarja Franca Pezdevška-Marjana delovala ortopedska delavnica.** Do julija 1944 so izdelali preko 500 metrov Crammer- jevih opornic, veliko količino Braunovih opornic ter različne proteze za potrebe bol- nišnic. V okviru te delavnice je obratovala še delavnica za popravljanje in brušenje instru- mentarija. Njihova proizvodnja zložljivih no- sil je lahko krila vse potrebe.** V Mizarski delavnici pa so v mesecu marcu 1944 nare- dih 27 zabojev za shranjevanje sanitetnega materiala, poleg tega pa še 15 aparatov za previjanje povojev.*^ Nepogrešljivo higiensko sredstvo, ki ga najdemo na seznamih terenske lekarne Bo- ber, je bilo milo. Dobivala ga je iz terenske lekarne Plaz, za katero ga je kuhal Franjo Bule v vasi Debenec, spomladi 1944 pa so blizu te lekarne odprli svojo milamo, ki se je imenovala po lekarni. Brezmejne so bUe potrebe po špiritu, zato je lekarna Bober or- ganizirala žganjekuho v svoji žganjarni. Ker so partizanske enote imele veliko šte- vilo konj, mul in drugih živali, so bile temu primerne tudi potrebe po veterinarskih pre- paratih, s katerimi so bili na Bobru dobro založeni vse do ustanovitve samostojne vete- rinarske lekarne, za katero je imel velike za- sluge dipl. veterinar Alojz Gunde.*" V resor terenske lekarne Bober je spadal do druge polovice leta 1944 tudi zobozdravst- veni material. Zanj je skrbel referent za zo- bozdravstveno službo pri sanitetnem oddelku Glavnega štaba zobozdravnik Avgust Zupet- Jerič. S tem materialom je oskrboval vse ti- ste operativne enote, ki so imele v svojem sklopu zobozdravnika. Predvsem je šlo za material italijanskega izvora, ki je bil pri- rejen partizanskemu načinu dela. Večjih tehničnih del pa v enotah niso opravljali, marveč je za to skrbela dentistična ambu- lanta v Črnomlju, ki sta jo vodila Malka in Gustelj Andreluh, z zdravili in drugimi po- trebnimi predmeti pa jo je oskrbovala te- renska lekarna Bober. Kasneje je Gustelj Anderluh svoj labora- torij prenesel v lekarno Bober, v eni od so- sednjih stavb pa si je uredil tehnično de- lavnico. Laboratorij je služil tako za vo- jaško, kot civilno zdravstveno službo in je deloval vse do konca vojne.*^ Veliko skrb je vodstvo lekarne posvečalo usposabljanju novih farmacevtov. Zanje so organizirali apotekarski tečaj, ki je trajal od februarja do aprila 1944. Udeležilo se ga je šest slušatelj ev.*8 Posebno šolo apotekarskih pomočnikov je organiziralo tudi Glavno sa- nitetno skladišče ob koncu leta 1944 in v za- četku leta 1945. Petnajstim vpisanim so pre- davali: mr. Janez Vari, ki je bil šef apotekar- ske sekcije, mr. Dušan Vodeb, vodja teren- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 187 i ske lekarne Bober, mr. Branko Grahek, usta- novitelj in vodja terenskih lekarn Plaz, Planjava in Nanos, mr. Tone Priveršek, apo- tekarski referent terenske lekarne Nevenka, ) inž. Dušan Štucin, ki je imel v lekarni Bo- ber politična predavanja, in študent farma- cije Sedej.18 Osnovna naloga terenske lekarne Bober je bila oskrba vseh operativnih in zalednih enot ter vseh drugih vojaških in civilnih služb na področju Dolenjske in Notranjske, če je bilo potrebno pa tudi zunaj tega ob- močja. Saj so na Dolenjskem bile odprte ci- vilne lekarne, kot lekarna Spira Vrankoviča v Črnomlju, Josipa Bergmanna v Novem me- stu, Ruprehtova v Trebnjem, Josipa Anelka v Ribnici, Milana Wacha v Metliki in Emilije Fon v Kostanjevici, do odhoda k partizanom v jeseni 1943 pa tudi lekarna Branka Grah- ka v Mokronogu in Draga Andrijaniča v No- vem mestu.^" Iz teh lekarn so se oskrbovali tudi zdravniki. Dr. Tone Ravnihar, ki je de- loval v Vinici, je jemal zdravila v Vranko- vičevi lekarni v Črnomlju na nakaznice za alkohol. V mesecu juliju 1942 je lahko dobil 0,560 kg 96,6 »/o čistega alkohola, 0,814 kg 70 «/o čistega alkohola in 0,295 kg 90 "/» denaturiranega špirita. Zdravnik dr. Janez Lovšin iz Ribnice je dobival iste količine v Ančikovi lekarni.^* V Ruprehtovi lekarni v Trebnjem pa se je z alkoholom oskrboval praktični zdravnik v Dobrepolju dr. Maks Iglič.22 Do septembra 1943 je bila oskrba dolenj- skih lekarn z osnovnimi surovinami (mast, olje, sladkor, alkohol) iz Prehranjevalnega zavoda za Ljubljansko pokrajino sicer zmanj- šana (mesečna pošiljka alkohola za lekarno je znašala povprečno dva do tri kg) a redna. V pirvi polovici leta 1944 pa se je popolno- ma ustavila. Poveljstvo slovenskih domo- brancev je februarja 1944 dovolilo oskrbo- vati poleg ljubljanskih lekarn samo še Ho- čevar j evo na Vrhniki, Klristanovo v Logat- cu, Karpeluttijevo v Cerknici, Seignemarti- novo v Kočevju in Bergmannovo v Novem mestu, pošiljke pa so popolnoma ustavili le- karnam v Ribnici, Črnomlju, Metliki, Mo- kronogu in Trebnjem.2* Te so postale tako čisto odvisne od dobav terenske partizanske lekarne Bober, z njimi pa tudi civilni zdrav- niki, ki so bili naklonjeni narodnoosvobodil- nemu gibanju, kot je bil okrožni zdravnik v Metliki dr. Jože Gleria. V letu 1944 sta od nje dobivali sanitetni material tudi obe ci- vilni bolnišnici, Kanižarica pri Črnomlju in Grmada pri Trebnjem, kopališče in civUna ambulanta v Dolenjskih Toplicah, civilne ambulante v Semiču, Gradacu, Metliki, Ncv- vem mestu, Črnomlju, Adlešičih, zdravstveni dom v Metliki, konjska ambulanta in zobo- zdravnik Anderluh v Črnomlju. S potreb- nim materialom je terenska lekarna Bober zalagala tudi vse detaširane enote centralne vojno-partizanske bolnišnice, ki so bile raz- meščene na Rogu (CVPB), na primer SCVPB Zgornji Hrastnik, Planina, Vinica, La- šče, Jelendol, Lesen Breg, SPB Ajdovec, Slo- vensko-hrvaško vojno partizansko bolniš- nico na območju Gorjancev za potrebe slo- venskih in hrvaških partizanskih enot. De- loma je bila izjema posebna bolnišnica, ki jo je vodil angleški kirurg Rogers. Ta se je oskrbovala s posebnimi avionskimi pošiljka- mi. Če je bilo nujno, so na Bobru sanitetni ma- terial izdajali tudi enotam zunaj Slovenije. IV. korpus NOV in POJ je v juliju 1944 za- prosil za 200 prvih povojev, za navadne povo- je, gaze, mavec, vato in Crammerjeve opor- nice. Kadar sta bili 15. in 18. divizija pre- več oddaljeni od svojega štaba, sta prav ta- ko zaprosili lekarno Bober za potreben sani- tetni material. V mesecu juliju 1944 je sani- tetni odsek pri štabu VII. korpusa zaprosil lekarno Bober za bencin kalijev hiperman- gan, cinkovo pasto, gaze, povoje, jodovo tink- turo in magnezijev sulfat za potrebe petih odredov, štirih področij, prve artilerijske brigade in štaba korpusa. V istem času so v lekarni Bober prejeli naročilnice za sanitet- ni material ali tako imenovana trebovanja od komand Notranjskega in Belokranjskega vojnega področja, Novomeškega in Ribniš- kega okrožja in od komande mesta Črnomlja ter Baze 20 in Baze 24, OOOF Novo mesto in Ribnica, lOOF za Belo krajino, od Belo- kranjskega, Dolenjskega in Kozjanskega od- reda, 20. brigade NOV in POS, IV. SNOUB »M. Gubec«, 1. brigade VDV, bataljona Glav- nega štaba in odseka za zdravstvo in veteri- narskega oddelka ter fotosekcije odseka za informiranje in propagando pri predsedstvu SNOS. Sanitetni material so pošiljali tudi zobni ambulanti v Starem trgu pri Ložu, ki jo je prevzela Milka Ribsel z odlokom zdrav- stvenega odseka pri predsedstvu SNOS, cen- tralnim tehnikam KPS Triglav 11, Parti- zanska 15 in Grafika 13-A, depedikulacijski- ma postajama Vinica in Snežji vrh, ruski misiji, sodnemu oddelku in prometno tehnič- nemu oddelku pri Glavnem štabu, pokrajin- skemu komiteju SKOJ za Slovenijo, OZNA (oddelek za zaščito naroda) pri Glavnem šta- bu, invaUdskemu pevskemu zboru in posto- janki EKK ter delavnicam (mehanični de- lavnici Glavnega štaba, ortopedski in ple- tilski delavnici sanitetnega oddelka pri Glav- 188 KRONIKA CASOPI5 ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 nem štabu) in šolam (II. grupi tečajev oficir- ske šole, podoficirski šoli VII. korpusa, par- tijski šoli pri CK KPS, pedagoškemu tečaju pri predsedstvu SNOS, radiotelegrafskemu tečaju, skojevski šoli pri PK ZKM za Slo- venijo, šoli pri oddelku državne varnosti ONZ, šoli vojno državne varnosti v Gradacu in višjemu skojevskemu tečaju).^* Da so lahko v terenski lekarni Bober za- dostili vsem prosilcem, ki smo jih našteli, so morali biti dobro založeni z različnimi zdra- vilnimi sredstvi. Vpogled v lekarnine za- loge nam omogoča njihov inventar, ki razen materiala navaja tudi natančne količine.^s Sestavil ga je vodja lekarne DaUbor Vran- kovič 15. junija 1944. Se istega meseca pa je vodstvo lekarne prevzel Dušan Vodeb in na tem mestu ostal vse do osvoboditve. Zaradi hude sovražne ofenzive se je aprila 1945 le- karna Bober skupaj s terenskima lekarnama Gorjanci in Planjavo, Sanitetnim skladiščem in ortopedsko delavnico evakuirala v Gorski Kotar v rajon Srpske Moravice. Po konča- nih bojih so se vrnili v Faro pri Brodu na Kolpi, kjer so zbirali ves sanitetni material in ga preko Kočevja pošiljali v Ljubljano. Tam se je tako končalo delovanje terenske partizanske lekarne Bober, saj je njen sani- tetni material postal sestavni del sanitetnega skladišča IV. armade.^« Inventar materiala terenske lekarne Bober dne 15. 6. 1944 1) acriflavin tab. 2600 2) aspirin tab. 1500 3) aspirin Bayer 180 4) adrianol emulzija 10 ccm. 5) adovern liq. 19 ccm. 6) anacardon amp. 6 7) aqua bidist. amp. 15 8) atropin amp. 60 9) aether camphor, amp. 10 10) arsiodo amp. 10 11) adrenalin amp. 122 12) adrenalin Uq. 10 ccm. abetin amp. 4 14) apomorfin amp. 20 15) atebrin tab. 19500 16) albucld amp. 10 17) adrenalin pro in). 400 ccm. 18) ac. lacticum 200 gr. 19) arg. proteinicum plv. 20 gr. 20) absorbent gaza kom. 72. 21) ac. boricum, plv. 7500 gr. 22) amonn. pura liq. gr 300 23) ac. carboUcum. gr 1000 alkohol Utr. 6. 25) ansaplast 3 kom. 26) antitetanus ser. 18 27) abetin amp. 8 28) antigonoecoc. amp. 19 29) antivipera amp. 3 I 30) antiperitonitico amp. 2 J 31) antidisenteri amp 132 j 32) aloe 1000 gr. , 33) acetisal plv. gr. 250 ' 34) amphocal chinin amp. 18 35) analeptin amp. 10 J 36) amerikan. prvi pov. 300 \ 37) acriflavin plv. gr. 30 '• 38) antidermotifico amp. 20 i 39) arg. colloidal, amp. 20 | 40) ambesid amp. 11. ¦ 41) brilant grean 20 gr. i 42) bellergil tab. 25. j 43) betaxin tab. 20 | 44) bismoteran fl. 1 J 45) Usmut. salicil. amp. 80 ' 46 benzoan amp. 5. 1 47) blastoidin amp. 9 I 48) bioplastin amp. 55 I 49) borato di sodio 600 gr. i 50) bleu di metilen gr. 100 s 51) balsamum Peruvian, gr. 400 j 52) calomel tab. 200 , 53) Cebion tab. 30 ] 54) campomin amp. 2 'i 55) corazone amp. 1 ^ 56) corazone liq. ccm 10 1 57) cardiovascolare Uq. ccm. 10 \ 58) cofein amp. 62 i 59) camfora amp. 200 i 60) calomelamp. 30 61) coagulen amp. 10 ¦ 62) chinin amp. 30 , 63) chloral hidrat gr. 500 ' 64) chloroform pro anest. 1900 gr.j 65) chloroform amp. 5 ' 66) Cocain adrenalin amp. 17 I 67) cale gluconat amp. 10 i 68) cale lactic, tab. 900 J 69) cale, carbon, plv. gr. 500 ! 70) collodium 400 gr. j 71) chinin. muriatic, plv. 20 gr 1 72) chloretone plv. 100 gr I 73) chloral hydrat 40 gr. i 74) catrane vegetal, kg. 2 | 75) chinae cort. plv. 300 gr. 76) cale, chlorat. plv. 3000 gr. ? 77) calomel plv. gr. 200 78) codeln muriat. gr. 4 79) coff. natr. benz. plv. gr. 30 80) camphora (ol) amp. 15 81) coff natr. benz. amp. 20 82) catartic tab. 200 i 83) catgut 37 i 84) degallol tab. 20 1 dionin. plv. gr. 5 1 86) digilanid amp. 6 I 87) digitalin tab. 100 \ 88) digitalis tab. 120 89) digitalin nativell amp. 2 90) difenolformina amp. 6 91) diazo reag. gr. 250 92) difteri ser. amp. 220 ] 93) dichloramina gr. 20 ^ 94) dernatol plv. 50 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 189 i 95) deganan tab. 100 96) eupako tab. 20 97) ektebin tab. 10 98) elmitol tab. 40 99) esserin amp. 55 100) auflamin amp. 24 101) essametil. teteramin amp. 5 102) etil morruina amp. 12 103) elastoplast kom. 5 104) ext. chinae fl. 300 gr. 105) extr. secalae corn. 300 gr. 106) eter etil. gr. 200 107) essenca di timo gr. 200 108) extr. belladon. sice. gr. 10 109) aether pro narc. amp 4 110) emetin amp. 30 111) eter etil. amp. 35 112) expon amp. 3 113) eroin amp. 15 114) eulumin tab. 50 115) evipan tab. 20 116) forgenina am. 10 117) fenol, c ist. gr. 100 118) fenil. salicilicum tab. 1000 gr. 119) flores chammomoll. 150 gr. 200) fenol, liqaefact. gr. 400 201) fol. uvae ursi gr. 2000 202) ferico citraro amp. 55 203) formaldeh. sol. 8000 gr. 204) gostropon liq. 20 gr. 205) gas gangren amp. 46 206) gentian violet tuba 1 207) gent, violet fl. orig. 2 203) gelatina amp. 7 gips povoji 70 grenka sol 20 kg. gentianae rad. 200 g. glicerin 150 gr. gaza domača 50/50 1772 kom. isto 20/20 1722 gaza ster. angl. 270 kom. gentianae rad. plv. 400 gr. guaiacol. pur. Plic. 100 gr. glucosa purr. 500 gr. glanduitrin amp. 12 hydrarg. salic. amp. 24 hydrogen peroxidat. sol. 3 '/o 200 gr hg. pp. album gr. 150 hg. pp. flavum 150 gr. hg. iodat. rubr. 300 gr. inocardol fl. 1 igle za kirurgijo, razne due. 3 inj. igle razne 50 kom. istamol amp. 10 interphan amp. 5 ironand arsenic tab. 500 iodoformtum piv. gr. 380 iodum resubl. gr. 1150 iodo peptone amp. 35 iodocol amp. 10 iod. natr. iodat. amp. 15 iod. kal. iodat. tube 20 kombetin amp. 36 kal. iodatum gr. 500 kal. bromat. 200 gr. kal. chlorat. 150 gr. kal. sulfoguaiacol. gr. 500 kal. permangan. 700 gr. kolloig amp. 3 lysoform gr. 1000 leucoplast veliki 16 leukoplast mali 7 lisol tab. sc. 3 liquor amon. annisatus gr. 30 Uni sem. gr. 1000 lanolin gr. 1000 lapis in bacili. 10 kom. lapis in cristal. gr. 10 luminalplv. gr. 300 lobelin amp. 40 menthol, crisi. 100 gr. mepacrin tab. 2000 minista amp. 5 mirion am. 5 modiscop amp. 19 morfij amp. 107 morfij amp. a ccm. 5 amp. 5 multivitamin tab. 150 magnes, oxidat. 1000 gr. morfinum sulf. tab. 320 morf. tartar, tab. 1000 mop-iodine amp. 36. nicotine acid. tab. 100 neo-exal tab. 20 novocain plv. 5 gr. natr. thiosulfur. tab. 150 novoseptal tab. 200 nicamid tab. 200 novarial tab. 10 nicamid amp. 18 neuropon amp. 10 neptal amp. 3 neocardyl amp. 12 natr. bromat plv. 500 gr. natr. chlorat puriss. gr. 1000 natr. iodat. plv. gr. 400 natr. salicil. plv. 300 gr. novotox 300 gr. novoseptal amp. 3 novocain amp. 15 natr. benzoic, plv. 100 gr. nicotene amp. 2 natr. chlorat. tab. 80 novarsenobenzolo amp. 30 ovaraden trifferin tab. 50 ovaraden t'db. 50 ol. camforat. amp. 10 ovocamfol amp. 900 otalgan liq. 6 gr. olobinin amp. 6 ol. lini 15 kg. ol. therebint. 600 gr. ol. parafini 3000 gr. ol. eucalipti 100 gr. ol. menthae 5 gr. ol. ricini litr. 40 phenobarbitone tab. 100 ph pamagnin tab. 1000 phenasol amp. 5 190 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 paspat amp. 1 paragen amp. 5 perhepar amp. 12 perfosfor amp. 12 pragmolin amp. 50 piridin amp. 5 paraldahid liq. 200 gr. pentotal sod. male sc. 60 pentotal sodium vel. 2 Procain sol. a 30 ccm. fl. 9 proctocain amp. 12 prontosil amp. 6 phenacetin plv. 500 gr. povoji ang. 230 povoji prvi ang. 20 prašek proti ušem 200 gr. prah za potenje nog 1000 gr. pill, laxativae 1000 kom. pill, collocynti kom. 1000 prvi pcm. platneni 1190 povoji platneni domači 290 phenobarbitone amp. 18 poligala virginiana 500 gr. parafinum solidum. 1000 gr. povoji svileni 349 plumb, acetic, plv. 1500 gr. rad. valeriannae 200 gr. rad. liquiritiae 1500 recresal tab. 20 rjuhe platnene kom. 14 salol tab. 80 strihnin tab. 260 streptosil tab. 20 streptosil thiosol tab. 10 streptasol amp. 4 strofartin amp. 50 suspensorij kom. 2 sangostop amp. 7 septal sc. 1 sanarthrit amp. 5 septicemin amp. 4 sparto-camph. amp. 3 solub. barbitone tab. 400 saurolo gr. 1000 sumnifen amp. 18 solarson amp. 34 scurocain amp. 24 Sublimat + NaCl 2000 gr. stovain amp. 10 sodio glicerofosfato amp. 80 spartein amp. 45 sol. alkoolica di anetolo 50 gr. steridrolo sc. 2500 spir. vini cone. 2000 gr. spin dermtur. 2000 ge. sol. arsenical, fovleri g. 200 soda bicarbona 2500 gr. isto v tab./Lkon. 200 sale di hunt fl. 1 sublimai past. kom. 15 sulfamid plv. gr. 1000 sterilizator malt kom. 1 Sepso tinktur ccm. 30 sapo kalin. 60 kg. seta kom. 45 tiosol liq. 50 gr. tiroidin tab. 30 gr. trasentin tab. 20 thiamin muriat. Uq. 25 ccm. ronocardin amp. 6 termometri kom. 19 tonofosfan amp. 100 triiod amp. 10 trombocitin amp. 5 tutocain amp. 21 triseptoform gr. 200 tifus vaccina 1025 kom. tine, strofanti gr. 80 tct. digitalis 30 gr. tct. amara gr. 200 tct. opii gr. 150 tct. chinae comp, gr, 500 tct. nux vom. gr. 500 ict. benzoe gr. 50 thimolum crisi, gr. 50 tonogen amp. 12 transfuzijski aparati 15 ung. hg. PP. fl. pro occul. tub. 8 unden amp. 5. uug. mercurialae gr. 2000 ung. sulfur. 3500 veritol amp. 8 veriazol amp. 30 verbascina amp. 3 viderma amp. 3 veronal amp. 200 vaselin gr. 2000 vacc. misto formolato amp. 192 veratri rhisoma 100 gr. vata 33 kg. zimema amp. 30 žveplo 250 kg. zinc, sulfur. 400 gr. zincum oxydat. 3000 gr. zinc, chlorar. gr. 200 OPOMBE 1. Mato Kovačevič — Branko Grahek, Te- renske apoteke NOV Slovenije, Beograd 1961. 2. Janez Vari, Preskrbo van j e z zdravili in medicinsikim priborom partizanskih enot in bolnišnic na teritoriju VII. korpusa na Dolenj- skem in Notranjskem, Gradivo o slovenski par- tizanski saniteti, Ljubljana 1979, str. 254 do 255. 3. Dušan Vodeb, Partizanska lekarna »Bo- ber«, Farmacevtski vestnik XIII, št. 3—6, 1962, str. 77—87. 4. Glej opombo št. 2, str. 263 in 255—256. 5. Ivan MavTovič Ivanov, Vagoni materiala za partizanske enote. Nova proga XV, št. 14, Ljubljana 25. 11. 1961, str. 6. 6. Arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gi- banja (v nadaljevanju Arhiv IZDG), fascikel 416 III/3a. 7. Branko Grahek, Plaz, Planjava, Nanos — Terenske lekarne VII. korpusa NOV in POJ, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 191. Farmacevtski vestnik XIII, št. 7—10, 1962, str. 172—197. 8. Glej opombo št. 2, str. 258. 9. Glej opombo št. 1, str. 54. 10. Poročilo apotekarske sekcije sanitetnega oddelka Glavnega štaba NOV dn PO Slovenije z dne 27. julija 1944 sanitetnemu oddelku Vrhov- nega štaba NOV in PO Jugoslavdje o stanju apotekarske službe, Zbornik dokumentov in po- datkov sanitetne službe v narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem 1941—1945, 2. knjiga, 1. julij—31. oktober 1944, Ljubljana 1983, str. 157—161. 11. Arhiv IZDG, fascikel 416 III/3a. 12. Glej opombo št. 3, str. 81—82. 13. Glej opombo št. 2, str. 260 in 262. 14. Glej opombo št. 10, str. 158. 15. Arhiv IZDG, fascikel 416 III/9. 16. Glej opombo št. 2, str. 262. 17. Glej opombo št. 3, str. 86—87. 18. Arhiv IZDG, fascikel 416 III/3a. 19. Glej opombo št. 2, str. 263. 20. Arhiv SRS, fond Lekarniška zbornica, št. spisa 795/41-3, (odslej LZ). 21. LZ, št. 272/41. 22. LZ, št. 230/41. 23. LZ, št. 1006/41-4. 24. Arhiv IZDG, fascikel 415/1. 25. Arhiv IZDG, fascikel 416/III f. 26. Glej opombo št. 1 , ODDELEK ZA POŠTO, TELEGRAF IN TELEFON PRI POKRAJINSKEM NARODNOOSVOBODILNEM ODBORU ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST METKA GOMBAC Ko se je takoj po osvoboditvi Slovenske- ga primerja in Trsta pričel diplomatski boj za priključitev tega ozemlja k Jugoslaviji, je Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor (PNOO) za Slovensko primorje in Trst vpre- ge! vse svoje sile v delo, zaradi katerega je bil ustanovljen že v času vojne. Spoprijel se je z nalogo vzpostaviti in organizirati naro- dnoosvobodilne odbore, ljudska sodišča, na- rodno zaščito, razne javne službe, prehrano prebivalstva, poskrbeti je moral za delovanje gospodarskih, trgovskih, obrtniških, indu- strijskih objektov, zdravstvenih ustanov, bančnih zavodov, obnoviti šolstvo itd. V maj- skih in junijskih dneh do podpisa beograj- skega sporazuma 12. junija 1945, ko je imel PNOO oblastno funkcijo, sta se njegova ši- roka dejavnost in vpliv odražala povsod in tudi po prihodu zaveznikov, ko je upravo cone A prevzela zavezniška vojaška uprava (ZVU) in po umiku jugoslovanskih enot, nje- gove prisotnosti ni bilo mogoče zanemariti vse do ukinitve PNOO februarja 1947. Med arhivskim gradivom PNOO sem izbrala eno od dejavnosti tega organa, ki je bila v velja- vi zelo kratek čas, ni pa zato nič manj za- nimiva in je značilna za čas takoj po osvo- boditvi v Slovenskem primorju in Trstu. Pri tajništvu PNOO se hrani odlok, ki nam portjuje, da se je 4. junija 1945 ustanovil oddelek za pošto, telegraf in telefon, ki je bil kompetenten za vse zadeve pošte, tele- grafa in telefona v Slovenskem primorju. Za načelnika je bil imenovan Milan Lenassi. Odlok sta podpisala predsednik PNOO Fran- ce Bevk in tajnik dr. Bogdan Brecelj.* Oddelek za pošto, telegraf in telefon je bil v okviru odseka za zveze in je med drugim skrbel tudi za izdajo znamk. Tako se leta 1945, takoj po osvoboditvi, pojavi znamka, za 1 liro, oblikovana precej izvirno. Filatelistič- na stroka je sicer mnenja, da nima statusa znamke, ker ni vpisana v njihov katalog, pa tudi primerki te znamke so trenutno še i zelo redki, da bi lahko rekli kaj več o tem. j Kot je razvidno iz slike, je na beli podlagi ! narisana v krogu modra zvezda, v sredini : 192 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1988 je moder avto, zgoraj piše s tiskanimi čr- kami Odsek za zveze in spodaj pri PNOO Trst Lir 1. Na znamko za 1 in 2 liri je opozoril že Branko Marušič v Primorskem dnevniku le- ta 1967, ko je predstavil knjigo dr. Franca Juriševiča Primorska pošta skozi zgodovino, kjer pravi, da je imel pošto internega znača- ja tudi PNOO v Trstu, in da je v obdobju ta- koj po osvoboditvi odsek za zveze pri PNOO izdal dve znamki. Primerek znamke za 1 liro imajo zabele- žen tudi pri Centro del Collezionismo v Mi- ljah. Zapis govori o pismu z glavo PNOO, ki je bilo iz Postojne poslano v Ajdovščino. Na zadnji strani tega pisma je bila naleplje- na opisana znamka. Datum prihoda pisma v Ajdovščino je 11. junij 1946. Čeprav je upo- raba znamke nepravilna, ugotavljajo trža- ški strokovnjaki (zunaj tržaškega teritorija, eno leto po izdaji in le na hrbtni strani), je značilno to, da jo je uporabil isti odsek, ki jo je izdal, oziroma je nasledil tržaškega, ko so jugoslovanske čete odšle iz Trsta. Znamka, ki se je našla med gradivom, taj- ništva PNOO,2 je prav tako na hrbtni stra- ni pisma, ki je bUo poslano tajništvu PNOO v Trstu, torej na tržaškem teritoriju. Pa poglejmo še usodo oddelka za pošto, telegraf in telefon pri PNOO. Prostore je imel v drugem nadstropju poslopja Direkcije pošte, telegrafa in telefona v Trstu od 4. ju- nija 1945 pa do 25. julija 1945, ko so prišli okoli 11. ure dopoldan trije zavezniški ofi- cirji in ukazali uslužbencem, naj takoj za- puste prostore. »Uradnikom je prepovedal (zavezniški oficir), da bi odnesli svoje spise, listine, arhiv, pisarniške stvari, žig ter svo- je zasebne stvari, ki so se tam nahajale. Po- klical je policijska stražnika, ki sta gledala, da kdo ne vzame s seboj zgoraj navedenih stvari, pokazal našim tovarišem na suknje, katere naj vzamejo in na vrata, na način, ki ni dostojen. Zagrozil jim je z aretacija- mi, če tega takoj ne izvršijo.«* Tako beremo v protestu, ki ga je poslal PNOO za Slo- vensko primorje in Trst polkovniku Alfredu Bowmanu, višjemu oficirju za civilne za- deve ZVU XIII. korpusa v Julijski krajini. Zahtevali so še, da vrnejo oddelku: 1. »vse one stvari, uradne spise, pisarni- ške potrebščine in podobno, kar jim pripada in kar so prinesli v stavbo ter njihove zaseb- ne stvari, ki so ostale tam, in da: 2. dopustijo našim uradnikom, da v pri- sotnosti Vaših oficirjev odbere j o in odnesejo iz stavbe PTT v Trstu stvari pod točko 1.«* Na ta protest je odgovoril polkovnik H. P. P. Robertson, namestnik višjega oficirja za civilne zadeve ZVU, ki potrjuje, da so bili poštni uradniki odstranjeni iz prostorov Di- rekcije PTT v Trstu z njegovim soglasjem, saj po njegovem mnenju ni bilo vzroka, da bi tam bili, in dodaja formulacijo, ki se je pojavljala kot odgovor na neštete proteste PNOO v tistem času, da je PNOO pač le po- svetovalni in ne oblastni organ od beograj- skega sporazuma dalje in da kot tak nima moči postavljati uradnike, ki naj bi ga zasto- pali oziroma delali zanj. Zagotavlja pa tudi, da bo naročil, da lahko uradniki vzamejo stvari, ki ne pripadajo Direkciji PTT.^ Očitno je, da je poseg ZVU botroval te- mu, da arhiva, znamk, štampiljk itd. odse- ka za zveze in oddelka za pošto, telegraf in telefon ni v arhivu PNOO za Slovensko pri- morje in Trst. Znamke se verjetno še naj- dejo pri zbirateljih, od odseka pa je ohranje- nih le nekaj dopisov, ki nam pričajo o nje- govem obstoju. Se en dokument z dne 8. avgusta 1945 nam potrjuje, da je oddelek za pošto, tele- graf in telefon pri PNOO v kratkem času svojega delovanja skrbel tudi za to, da je büa pošta opremljena z ustreznimi znamka- mi. Filatelistično društvo »Jadran« iz Spli- ta se obrača na vodstvo PNOO, naj jim za- gotovi komplete znamk (če je možno vsaj 200), o katerih so slišali, da so že zunaj. Odgovor z dne 29. avgusta 1945, ki ga je tajništvo PNOO poslalo v Split, sicer z ža- lostjo ugotavlja, da jim ne morejo ustreči, ker nič nimajo, saj so jim zavezniki v juliju 1945 vse zapleniU, z veseljem pa pozdravljajo njihovo iniciativo in upajo, da bo akcija za zbiranje znamk iz Slovenskega primerja in Trsta prinesla »uspešne sadove«.^ OPOMBE 1. Arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani (dalje navajam A IZDG), fond Pokrajinskega narodnoosvobodilnega od- bora za Slovensko primorje dn Trst (dalje na- vajam PNOO) fase. 4/IV, odlok o ustanovitvi oddelka za pošto, telegraf in telefon, 4. junija 1945. 2. A IZDG, PNOO fase. 6/III, kuverta z znam- ko, naslovljena na tajništvo PNOO, leta 1946. 3. A IZDG, PNOO fase. 77^11, protest PNOO polkovniku A. Bowmanu zaradi prisilne izse- litve iz prostorov Direkcije PTT v Trstu. 4. prav tam. 5. A IZDG, PNOO fase. 77/III, odgovor pol- kovnika Robertsona na protest PNOO v zve- zi s prisilno izselitvijo. 6. A IZDG, PNOO fase. 4/IV, pismo tajništva PNOO, poslano filatelističnemu društvu »Ja- dran« v Splitu. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 193 : ZAPISKI IN GRADIVO BELOKRANJCI — VOJAKI V I. SVETOVNI VOJNI GRADIVO ZA POZNAVANJE UDELEŽBE MOSKIH IZ ADLESiC IN OKOLICE KOT VOJAKOV V I. SVETOVNI VOJNI MARINKA DRA2UMEBIC Zbrano gradivo je črpano iz Kronike žup- nije Adlešiči, ki jo je med leti 1885—1921 pisal Ivan Sašelj, takratni župnik v Adleši- čih. Župnija Adlešiči leži v vzhodnem delu Bele krajine in obsega naslednje vasi: Ad- lešiči, Dolenjci, Fučkovci, Gorenjci, Pobrežje, Purga, Velika in Mala Sela, Vrhovci, Bedenj, Pribinci in Tribuče. Vse naštete vasi spadajo v Krajevno skupnost Adlešiči. Ivan Šašelj (1859—1944), duhovnik, zgodo- vinski pisec in zbiralec ljudskega izročila, je natančno beležil vse dogodke, ki so se neposredno pa tudi posredno dotikali nje- gove župnije v vseh letih njegovega delova- nja v Adlešičih. Tako je v župnijski kroniki ohranil tudi pretresljiva pričevanja o trplje- nju svojih faranov med prvo svetovno vojno. Predstavljeno gradivo je urejeno krono- loško od julija 1914, (ko je zapisana prva vest z bojišča), do konca leta 1918, ko so se po končani vojni možje množično vračali do- mov. Menim, da je predstavljeno gradivo dovolj zgovorno, zato bi bil vsak komentar po- polnoma odveč. 1914 vvKer Srbska vlada ni hotela ugoditi austrijski noti (gl. Slov. št. 166. z dne 24. jul.), zaukazala je Austrija 26. jul. delno mobilizacijo. Telegram z ukazom mobiliza- cije prišel je na okr. glavarstvo v Črnomelj v nedeljo 26. jul. ob 2. zjutraj, nakar se je mobilizacija nemudoma razglasila po orož- nikih in lepakih. Mobilizirani so bili rezer- visti do 42. leta. In že drugi dan t. j. v ponedeljek so odšli vsi naši rezervisti v Čr- nomelj in od tam z vlakom v Ljubljano. Iz naše župnije jih je šlo 30—32, največ iz Tribuč 10, skoraj vsi omoženi in gospodarji. Večinoma so naredili pred odhodom opo- roke. Zavladala je po vsi župniji veUka žalost, ko so morali nanaglo zapustiti očetje svoje družine, žene in otroke .. .¦«* >ySlovenec z dne 29. jul. št. 170. prinesel je cesarjev manifest, s katerim je naš svitli vladar napovedal Srbiji vojsko, katero je sprejela vsa Austrija z navdušenjem, da kaznuje Srbijo za vse njene hudobije na- sproti naši državi, posebno pa še zaradi za- vratnega umora našega prestolonaslednika in njegove soproge dne 28. junija t. L, kateri zločin je zakrivila tudi Srbija. Manifest je z dne 28. julija, s katerim se je torej začela vojska.«^ >>V nedeljo 2. aug. po noči ob 1. uri prišel je od glavarstva na županstvo v Adlešičih ukaz nove mobilizacije, po katerem morajo odriniti v vojsko v 24 urah vsi vojaki do 42. leta in vsi letos potrjeni navinci. No- vincev je šlo iz naše župnije 6 in 1 Bojančan. Da je tako malo novincev, je kriva Amerika, ker so večinoma vsi mladi fantje v Ameriki.«* »21. sept. vrnil se je iz vojske, prvi iz naše župnije ranjenec Miha Rozman, posestnik iz Purge h. št. 6., oženjen, star 30 let. Bil je 3 X v ognju in pri Grodeku blizo Lvova na Malo mašo ok. 11. ure dop. ranjen na kolku leve noge. Krogla iz puške mu je šla skozi meso, vendar je imel še toliko moči, da je šel kake pol ure oprt na puško. Potem je ležal v bolnici v Grodeku do drugega dne, 9. v sredo zvečer, ko se je odpeljal z vlakom proti Ljubljani, kamor je dospel 13. sept. ob 8. uri zjutraj v nedeljo, ko se je vozil po železnici 3 dni in 3 noči. V Ljubljani je ostal v bolnišnici do drugega pondeljka, ko se je pripeljal domu na dopust za 2 me- seca. Bil je pri 17. reg. infant. Razun tega pa so bili v vajski še ranjeni, kakor so pisali domu: Ivan Adlešič, samec, iz Adlešič h. št. 18., star 22 let. Leži v Rudolfovi bolnici na Dunaju. Miko Kralj, posestnik iz Fučkovec h. št. 12., oženjen, star 33 let. Ranjen je na nogi in leži v bolnici v Solnogradu. Miko Grabrijan, posestnik iz Sel h. št. 3., oženjen, star 28 let. Peter Matetič, samec, iz Tribuč h. št. 48., star 25 let, ranjen je neki od 3 krogelj.«* »4. okt. prišel je iz bo.jišča severnega domu na dopust Miko Grabrijan, posestnik iz Sel h. št. 3., naš vojak — ranjenec, ki služi pri 17. reg. 6. komp. kot infanterist. Bil je v ognju prvič 26. augusta na nekem kraju Lvovom. Drugič pa je bil v ognju 10. sept. pri Grodek-u blizu Lvova, kjer je bil ranjen od šrapnela. Dobil je v ramo desne roke tri kroglje. Sel je na to sam do prevezališča 194 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 kako poldrugo uro daleč, če tudi teško. Od tu se je odpeljal z vlakom do Losancza na Ogrskem, do kjer se je vozil 2 dni in 3 noči. V Losanczu je ležal v vojašnici 4 dni, nakar se je odpeljal z drugimi raj enei v grad, menda nekega mdj. grofa — Dios- jeno Germek Telep, Nograder Komitat — kakor si je zapisal sam svoj naslov, kjer je ostal 14 dni. Bilo je skupaj 50 ranjencev različne narodnosti in so jim prav dobro stregli, da so bili prav 23adovoljni. Cez 14 dni pa se je odpeljal zopet nazaj v Losancz, kjer pa je ostal samo do večera istega dne, 2. okt., ko se je odpeljal v Budapešto, kamor je dospel v soboto, 3. okt. zjutraj, od kodar se je odpeljal še isti dan v Ljubljano, kamor je dospel drugi dan v nedeljo 4. okt. ob 5. uri zjutraj. Od tu pa se je odpeljal kmalo v Črnomelj in zvečer je bil že doma. Dopust ima do 22. okt.«^ »6. okt. pisal je domu svoji ženi iz bojišča, od kod, ni smel povedati, a gotovo iz sever- nega t. j. Galicije okoli Lvova, ker je rabilo pismo do nas 7 dni, Matija Adlešič, posestnik iz Vrhovec h. št. 9. V pismu je sporočil, da sta padla na bojišču, kdaj in kje, ni na- znanil, dva naša župljana, in sicer: Peter Adlešič, posestnik iz Pribinec h. št. 11, star 31 let, ki je ostavil ženo s 3 malimi otroci, in mater — udovo, in Jure Cvitkovič, posest- nik iz Tribuč h. št. 3, star 26 let, ki je lani pogorel in prišel šele letošnjo vspomlad iz Amerike. Ostavil je tudi ženo z 2 malima otrokoma in še očeta in mater. — Pripove- duje se tudi, da je padel na severnem bo- jišču Jakob Jakobčič, samec, star 22 let, roj. v Dolenjcih h. št. 20. O njegovi smrti sta sporočila domu dva naša vojaka. 3. okt. je dobila njegova mati pismo, katero mu je pisala, nazaj z opombo: >>vermisst« (se po- greša), 6. okt. pa denarno pismo z 10 K, ka- tero mu je poslala pred dvema mesecema z opazko na kuverti: »unbekannt.«<<® »17. okt. je prišel domu na dopust naš vojak in ranjenec s severnega bojišča rezer- vist Miko Kralj, posestnik iz Fučko.vec h. št. 12, star 33 let, ki služi pri 7. lovskem bat. V ognju je bil pri Krasniku 26., 27. in 28. aug. Tu ga je lahko ranila kroglja iz puške na levi roki, levem licu in na peti desne noge. Kroglje so ga samo nekoliko oplazile. Hujše pa je bil ranjen na Malo mašo 8. sept. pri Maierhof-u, naprej od Grodeka, in sicer v bok desne noge. Dobil je od puške tako imenovani »Streifschuss«. Nato se je odpeljal precej drugi dan z vlakom t. j. 9. sept. v Solnograd (Salzburg) v bolnišnico, kamor je dospel 13. sept. zvečer. Tu je bil v bolnici v »Andräschule« med samimi Cehi, kjer so ranjencem prav dobro stregli, do 15. okt., ko se je odpeljal v Ljubljano in od tam s želez- nico v Črnomelj in domu. Ker je bilo v Ga- liciji že v začetku septembra prav mrzlo, kakor pripoveduje, in so morali ležati večkrat na mokri zemlji, in posebno še, ker so morali iti vojaki 26. aug. čez neki potok, malo večji, kakor je Ljubljanica, kjer so gazili mrzlo vodo do pasa, se je prehladil in ga zdaj posebno noge bolijo. Dopust ima do 4. no- vembra.«' »29. okt. prišel je domu na dopust četrti naš vojak — ranjenec iz severnega bojišča rezervist Ivan 2eljko, posestnik iz Tribuč h. št. 49., star 30 let. Služi pri domačem 17. polku. Bil je dvakrat v ognju in na Malo mašo 8. sept. od 9.—10. ure v bitki pri Grodeku blizu Lvova ranjen. Kroglja iz puške mu je prestrelila naj prvo dlan leve roke, potem pa ga zadela v desno stran prs. Teh dve ran ni posebno počutil, le zapeklo ga je. A na to pa ga je zadela druga kroglja iz puške v desno nogo zdolaj, nakar je padel. Odnesli so ga z bojišča v vojašnico v Gro- deku, kjer je ostal do 10. sept., ko je bil odpeljan v Kološvar na Ogrskem, kjer je bil od 13. sept. do 26. okt., ko je odšel v Ljubljano in domu na dopust, katerega ima do 14. decembra.«* »Mitja Matečič, samec iz Tribuč h. št. 48, star 28 let, vojak — ranjenec iz severnega bojišča, je pisal svojim staršem 16. septembra — pismo pa je prišlo v Tribuče koncem ok- tobra — kot ruski ujetnik tole: »Naznanjam Vam, da sem v špitalu na Ruskem, pa upam, da se bo že kmalu obrnilo, da pridem v civil. Zdrav sem. Za brata ne znam in za druzega nobenega domačega, kje so in kako je z njimi.«^ »O Jakobu Jakobčiču, o katerem se je mislilo do zdaj, da je bil v vojski ubit, je dobila njegova mati Katar. Požek iz Adlešič h. št. 29. 8. novembra pismo od gospe Marije Bala« — Dejak iz Karlovca, pri kateri je preje služil za hlapca, v katerem ji naznanja, da ji je pisal, da je v Rusiji in sicer v Sibiriji ujetnik in da je bil v vojski ranjen v nogo, pa da so ga Rusi vzeli s seboj. Zdaj je zdrav.«*" »Kako se godi našim fantom — vojakom v vojski, kaže nam pismo, katero je pisal svoji materi Ivan Skube iz Adlešič h. št. 6., menda iz Galicije, ker je bilo pismo 9 dni na potu. Piše med drugim: »Mi tukaj zmirom pospravljamo krompir, pa ga še ne moremo pospraviti. Živino smo že preskrbeli pred hudim mrazom v gorke hleve, tako zvane vuši. Naše stanovanje je v zemljo izdolbena lukna, da prebivamo kakor medvedje. Za KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 195 i posteljo je malo slame in gorka odeja. To nam je zavetje pred hudo burjo — Sam Bog se nas usmili v tem mrazu... Ne slišimo nič, kakor gromenje topov in prepevanje krogelj ... Ze sem na vse obupal, ampak na vsa silo se j oš držim pokoncu.« Pismo je pisal 5. novembra.«** »Kako se godi našim vojakom v vojski, kaže tudi pismo, katero je pisal svojim Mate Adlešič, posestnik iz Vrhovec h. št. 9. 1. no- vbra in so ga prejeli 17. novbra. Piše med drugim: »Ovde je strašna zima. Jaz sem skoraj bos in gol. Ovde nam ne dajo dobrih čižem, niti obleke, moramo vsi zmrzo- vati... Več en mesec spim pod čistim ved- rom in na mrazu.« — Tudi on je na sever- nem bojišču, menda tudi v Galiciji.«*^ »Slovenec št. 267. z dne 21. novembra prinesel je pod zapisom: Izgube kranjsk. 17. pešpolka (izkaz izgub št. 60) med mrtvim moštvom tudi ime našega župljana Petra Adlešiča iz Pribinec h. št. 11., ki je služil pri 8. komp. 20. novembra prišel je domu na dopust za 10 dni naš vojak-rezervist Janez Pezdirec, posestnik iz Tribuč h. št. 5., ki je bil na se- vernem bojišču. Bolan je na nogah, da ko- maj hodi, ker se je prehladil v Galiciji, ko je spal več tednov le pod milim nebom.«** »26. novembra prišel je na dopust za 8 dni iz severnega bojišča naš župljan — ranjenec Jožef Veselic, posestnik iz Marindola. Je re- zervist 27. domobranskega reg., 3. komp. Bil je šestkrat v ognju v Galiciji, ne da bi bil ranjen. V sedmem ognju pa je bil ra- njen od šrapnela in sicer v levo nogo pod kolenom 17. okt. pri Novem Mjastu. Ko je padel, so ga sanitejci vzdignili in potem je šel sam počasi do sanitetnega voza, na ka- terem se je potem odpeljal do obvezališča v Novem Mjastu, od tu pa čez par ur v Przemysl, kjer je bil 2 dni v trdnavski bol- nici. Od tu pa so ga odpeljali v Kronstadt na Sedmograškem, kjer je ostal 14 dni in se nato odpeljal v civilno bolnico v Ko- vaszno na Ogrskem. V tej bolnici, katero oskrbuje neka baronica, se mu je prav dobro godilo, ranjenci so imeli vsega dosti in so jim prav dobro stregli. V njej je ostal tudi 14 dni in se potem odpeljal v Ljubljano, ka- mor je dospel 24. novembra. — Kakor pri- poveduje, je bil 26. aug. prvikrat v ognju. A že ponoči preje t. j. 25. aug. so jih napali ok. 11. ure kozaki, ki neki tudi zato napa- dajo ponoči, da vojake v temi zmešajo in da potem eden na drugega streljajo, na- mesto na sovražnika, kar se neki včasih zgodi. V enem prvih ognjev pri Przemys- Ijany pa bi bil kmalu od Rusov ujet. Vzeli so mu že puško in bajonet, pa jim je potem ušel.«** »¦Kako hudo se godi našim vojakom v voj- ski v Galiciji, kaže nam tudi pismo, ki je je pisal Anton Tkalcič, fant iz Pribinec h. št. 1., ki je bil šele letos potrjen k vojakom, svoji sestri Bari. Piše ji: »Dam Ti znati, da sem zdrav, samo krč me po nogah lovi, ker je zima, pa si v grabah (t. j. v jarkih ali za- kopih v zemlji) ne morem sprožiti, ker mo- ramo biti notri skriti, in le malo spim. Ku- piti si ne morem ničesar in se mi slabo godi Največ me nadleguje ponoči krč in zima.«*^ 1915 »8. jan. vrnil se je iz južnega bojišča naš župljan in ranjenec Daniel Segina, posestnik iz Fučkovec h. št. 11., ki je pri 27. črnovojn. regimentu, 8. kompaniji. Po mobilizaciji je bil do 5. okt. v Trstu, ta dan pa je odšel v Bosno, kjer je bil do 25. novembra, ko je bil ranjen. V tem času je bil večkrat v ognju, kake dvajsetkrat, ne da bil bil ranjen, pač pa so ga kroglje iz pušk nekaterikrat zadele, toda le v obleko. Tako je dobil v rokav de- sne roke dve lukni, v plašč nad kolenom desne noge eno, in eno v kapo od desne na levo stran izpod rozete. A do kože ga ni nobena ranila, kar pripisuje posebno Mari- jinemu varstvu, kateri se je vedno pripo- ročal in večkrat molil tudi rožni venec in nosil očenaš vedno seboj. In res ga je Ma- rija čudežno varovala. Ti boji so se vršili v Bosni ok. Rogatice in Višegrada proti Srbom in Črnogorcem, ki so bili prodrli v Bosno že 180 kilometrov daleč. Na dan sv. Katarine, 25. novembra, pa je bil v bitki pri Suhih Brdih v Bosni blizo črnogorske meje, ranjen od puškine kroglje v prstinec leve roke. In drugi dan potem je odšel z drugimi vojaki vred z obvezano roko v Višegrad, kjer so ostali eno noč. Od tu pa so odšli lahko ranjeni v Rogatico in čez 2 dni v Sarajevo, kamor so dospeli 29. novembra. 4. decembra pa se je odpeljal v Subotico (Szabadka) na Ogrskem, kjer je ostal do 6. Jan., ko se je odpeljal proti Ljubljani. Odkar je bil v Bos- ni do dne 25. novembra, ko je bil ranjen, ni nikdar spal pod streho, ampak le pod milim nebom, navadno v hosti pod kakim dreve- som. V dežju pa si je nabral kičja ali vej, ki jih je dejal pod se, da ni ležal na goli zemlji, odet pa je bil s šatorsko odejo.«*® »Matija Veselic, posestnik iz Vrhavec h. št. 6., črnovojnik, pisal je svoji ženi dopisnico, katera je bila datirana 13. decembra in na kateri je bil tiskan kraj Czudec in ruska stampili ka za napisom »Petrograjskaja vo- emaja censura«, in katero je dobila 15. Jan., da je ruski ujetnik in da mu gre jako dobro, 196 S KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 da je zdrav in da ni treba zanj nič skr- beti.«!' »16. jan. dobila je Frančiška Rozman, po- sestnikova žena iz Purge h. št. 6., rekoman- dirano pismo od vojaškega poveljstva v Wall. Meserič — u »Militär — Krankensta- tion Spital No 11« z dne 12. Jan., v katerem ji naznanja, da je umrl v tamošnji bolniš- nici 12. jan. pop. ob 2. uri njen mož vojak- rezervist Miha Rozman, in sicer za vročin- sko boleznijo ali tifusom, in da je bil 13 jan. pop. pokopan z vsemi vojaškimi častmi. — Bil je star 30 let in zapušča ženo z 2 otro- koma, od katerih je star najmlajši šele 7 me- secev.«** >ySlovenec z dne 26. jan. št. 20 prinesel je pod naslovom: »Uradni izkazi izgub. Izgube 17. pešpolka« sporočilo, da je v ruskem ujet- ništvu v Atkarsku, v gubernij i Saratov, naš župljan, rezervist 3. stot. Miko Klepec, sa- mec iz Fučkovec h. št. 5., star 33 let, od ka- terega dozdaj ni bilo nobenega glasa, odkar je odšel v vojsko. Lani vspomladi je prišel šele iz Amerike, kjer je bil več let, in kmalo potem je bil mobiliziran. Matija Veselic, ujetnik na Ruskem, je pi- sal 26. jan. svoji ženi, da je v »selu Boho- rodsko«. V prvem sporočilu pa ni nič ome- nil, kje biva.«*^ »Od 28. jan. do 1. febr. bil je zo.pet doma naš župljan, vojak-rezervist Jožef Veselic iz Marindola, ki je prišel že drugič domu s se- vernega bojišča kot ranjenec. Ranjen je bil 27. decembra m. 1. pri Poljani proti Kra- kovu, okr. Jaslo v Galiciji in sicer zvečer, ko so napadli v »jurišu« ali šturmu Ruse. Zaboden je bil od rusk, vojaka z bajonetom v desno nogo nad kolenom. Nato so ga odpe- ljali drugi dan 28. z drugimi ranjenci na Ogrsko, kjer je ostal v Debrečinu v bolniš- nici 10 dni, nakar se je odpeljal v Temišvar, kjer je ostal v bolnišnici do 26. jan., ko se je odpeljal proti domu. — Pripovedoval je, kako se ruski vojaki radi udavajo našim vojakom, od katerih vsaj dobivajo potrebno hrano, ker trpijo ruski vojaki večinoma hudo lakoto. Nasprotno pa ulovijo Rusi malo naših vojakov, ker rajši bežijo, kakor pa da bi padli Rusom v roko, kar pa je rav- no slabo za našo vojsko, ker jih potem Rusi mnogo ustrelijo na begu, ki bi sicer ostali živi, četudi v ujetništvu.«^'' »Naj dodam tu o našem ranjencu Ivanu Adlešiču še nekaj podrobnosti, katere sem izvedel kasneje. On je, koHkor je dozdaj znano, edini teškoranjenec iz naše župnije do začetka februarja. Ranjen je bil v Ga- liciji, najbrž tudi pri Grodeku, na Malo mašo 8. sept. in sicer v levo nogo nad ko- lenom, kjer mu je bila kost prebita. Leži še zdaj v bolnici na Dunaju, kjer ga še niso mogli ozdraviti, četudi ima menda še zdaj nogo v gipsu. Dokler je bil še doma pri ma- teri — oče mu je že več let v Ameriki — je bil prav neubogljiv in materi nepokoren in ni nič maral za njo. Hodil je po zidariji in je vse zapil, kar je zaslužil in se je sploh slabo obnašal in rad ponočeval. Služil je šele prvo leto pri vojakih.«^* »17. febr. pisal je župniku naš teški ra- njenec Ivan Adlešič iz bolnišnice na Dunaju med drugim tudi: »Naj še omenim o svojih bolečinah. Zdaj je, hvala Bogu, že bolje. Bo- lečine nimam prehude, ampak večkrat mi pride precej slabina. Ali to ni nič posebnega, če premislim, koliko krvi sem jaz pustil na bojnem polju v tistem času, ko sem ležal en dan in eno noč, predno so me sanitejci pobrali. Zdaj imam še gips na nogi. Zad- njega tega meseca mi ga bodo vzeli proč, potem ne vem, kako bo.«^^ »24. febr. dobila je Marija Adlešič iz Vr- hovec h. št. 9. pismo od svojega moža Ma- tije, st. 29 let, v katerem ji sporoča, kako je v Galiciji in kako je bil ranjen on in Ivan Segina, posestnik iz Fučkovec h. št. 10., star 27 let. Piše med drugim: »Naznanjam Ti, da sem dobil od Tebe 2 pisma še januarja mes., ali jaz Tebi nisem mogel odpisati, ker smo morali iti ravnotakrat na vlak in smo se vozili 4 dni in 4 noči. Šli smo v drugo stran Galicije in tam smo zašli v strašno velike hribe. Bil je sneg debel 2 metra in smo mo- rali iti počasi čez te hribe, ker smo morali preje sneg odmetati, ker nismo mogli naprej. Odmetali so ga pa tudi ženske in deca in vsi, kjer je bil kdo živ. Hodih smo čez te hribe en teden, in celi teden nismo vidili ne hiše, ne hižišča med temi strašnimi hribi. Tam je bila strašna zima. Našim vojakom so noge zmrznile in zdaj morajo iti v bolnišnico. Na stotine je takih, ki so zdaj z menoj v bol- nišnici. Ali jaz sem srečen, da niso meni noge zmrznile, ker bi lahko brez njih ostal, kakor se tega zdaj tu v špitalu dosti zgodi, pa ne smem vsega pisati, ker vem... Dam Ti tudi znati, da sem bil ranjen 3. februarja v desno nogo nad kolenom v debeli list. Krogla je šla na eni strani strani notri, na drugi ven in je šla samo skozi meso in ni kosti nič ranila. Ne boli me nič in je rana, hvala Bogu, le mala. Pa hvala Bogu, da sem ranjen, ker bi bil sicer zdaj tam zmrznil. Zdaj sem pa v bolnišnici na toplem. Za me se nič ne boj, od tega me ne bo nič. Povej pa tudi ženi Janeza Segina, da je tudi on ranjen in sicer je bil 1. febr. Ali on je ra- njen strašno, da ni za povedati in to v desno KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 197 I roko in v levo nogo. 7 dni sva bila skupaj v bolnišnici, a zdaj sva se razdelila na vla- ku, ko sva se sim vozila iz Madjarskega iz Debrečina. Pa jaz ga bom kmalu našel, samo kadar bom smel iti ven. Tudi Mikota Novaka (iz Sel h. št. 5. Bil je potrjen lani 11. okt. in je pri sanitejcih) sem vidil. Nezna- njam Ti tudi, da poslatve, ki si mi jo poslala za Božič, nisem dobil in je zdaj tudi ne bom.« To cenzuirano pismo je pisal 23. febr. v rezervni bolnici v Piseku na Češkem, kjer zdaj leži. >>Slovenec št. 47. z dne 27. febr. je spo- ročil pod naslovom: Uradni izkazi izgub. Izgube 17. pešpolka, da je bil ujet — kdaj in kje, ni naznanjeno — naš župljan Anton Rozman, fant, star 21 let, iz Fučkovec h. št. 9., ki se je oglasil lani poletu prostovoljno k vojakom. Je pri 6. stotniji.«^* »10. aprila prišel je domu od vojakov naš prvi in teškoranjenec Ivan Adlešič iz Ad- lešič h. št. 18., ki je vojaščine popolnoma oproščen kot nesposoben nositi orožje. V iz- pustnici ima opombo: als »Invalid, waffen- unfähig, derzeit bürgerlich erwerbsunfähig, wäre zu entlassen« klasifiziert »Invaliden- pension bentragt.« Kakor pripoveduje, je bil ranjen pri Grodeku na malo mašo lani med 10. in 11. uro dop. v levo nogo nad ko- lenom, kjer mu je kost popolnoma zdrobilo. Ležal je po padcu celi dan in celo noč do 6. ure drugega dne, ko so ga sanitejci po- brali in odpeljali na obvezovališče in od tam v Grodek, kjer je ostal do 4. pop. in se potem odpeljal na Dunaj, kjer je bil v bol- nišnici 6 in pol meseca, kjer je imel izvrstno hrano in postrežbo. Z Dunaja pa je prišel v Ljubljano. Zdaj rabi še eno berglo. Slov. št. 82. z dne 13. aprila prinesel je med »Uradnimi izkazi izgub. Izgube l'7. peš- polka« naznanilo, da so bili v vojski ranjeni iz naše župnije: Kadunc Jožef, učiteljev sin iz Tribuč, 6. stotn., Novak Miko iz Sel h. št. 5., 4. stotn., in Janez Segina. 12. aprila dobila je Bara Cvitkovič iz Tri- buč h. št. 3. dopisnico od svojega moža vo- jaka Jureta Cvitkoviča, v kateri ji naznanja, da je v ruskem ujetništvu in da je zdrav. Ker ni bilo o njem čez 7 mesecev prav no- benega glasu — zadnje njegovo pismo je prejela žena lani pred malo mašo — mi- slilo se je o njem sploh, da je mrtev. Jure Cvitkovič, o katerem sem pisal zgo- raj, da je v ruskem ujetništvu, biva v mestu Elabuga, gubernija Wiatka. Na »poštovaji kartočki« (dopisnici) ni dobenega datuma in se torej ne ve, kdaj je bila oddana in kdaj je pisal.«25 »Naš vojak — rezervist Daniel Šegina, posestnik iz Fučkovec h. št. 11., o katerem je pisano, da je bil ranjen, je prišel 24. mar- ca domov in je popolnoma oproščen vojašči- ne. V vojaški izpustnici z dne 23. marca, izdani v Ljubljani, stoji zapisano: »Zu jeden Landsturmdienste untauglich. Im Superarbi- trierungswege mit InvaHdenpension und Verwundungszulage bleibend beteilt, ent- lassen.« — Dobival bo menda, kakor je sli- šal, na leto 168 K pokojnine za invalide. —• Glede vojske je pravil tudi, koliko so mo- rali prestati vojaki včasih lakote, ko po 2—3 dni niso dobili hrane, ker tren ni mogel priti pravočasno za njimi, ko so ga prega- njali in napadali sovražniki. Bili so veseli, če so dobili takrat kje na polju krompirja, repe ali pese, kar so jedli vse kar sirovo.«^® »Slov. št. 100. z dne 4. maja je objavil pod napisom: Uradni izkazi izgub. Izgube 27. do- mobranskega polka«, da je bil v vojski ujet, kdaj in kje, ni navedeno, naš župljan Miko Grabrijan iz Bednja h. št. 5., samec, star 20 let, ki je služil pri 1. stot. Kje je v ujetni- štvu, tudi ni povedano.«^'' »Koliko trpijo naši vojaki v vojski, kaže pismo, katero je pisal 28. aprila iz Bosne svoji ženi Peter Veselic, posestnik iz Vrhov- cev h. št. 5., rezervist — črnovojnik 27. reg. 10. komp. Med drugim piše: »Jaz sem, hvala Bogu prav zdrav, samo me konča misel na dom in žalost. Dozdaj še nisem bil nič ra- njen ... Jaz nisem spal pod streho 86 noči, in dan nisem bil pod streho. Dva meseca smo dobili samo 3 menaže. 45 krat smo bili v ognju. Tri puške sem premenil, ker sta mi bili 2 razbiti od krogelj, a meni, hvala Bogu, ni bilo nič. Dosti krogelj je prešlo okrog mene in čez obleko, a jaz sem bil dozdaj prav srečen.« Zanimivo vojno dopisnico in sicer iz bre- zove skorje je poslal z severnega bojišča svoji materi Miko Novak inf. 17. reg. 7. komp., na kateri ji piše: »Draga mama! Sprejmite srčen pozdrav na brezovi kori (skorji). Ne zamerite, ki Vam pišem na bre- zovi kori. Papirja nimam, a kupiti ga nimam kadi. Denarja imam dosti, pa ga ne morem porabiti.«2* Miko Grabrijan, o katerem je pisano, da je bil v vojski ujet, je pisal domu svojim starišem: »Da Vam znati, da sem bil v nogo ranjen in potem ujet in da sem zdaj v ruski bolnišnici. Rusi z nami prav lepo ravnajo. Tu je nas več Austrijcev.« Kje biva, ni spo- ročil, le poštni pečat je iz Kijeva.«^* »18. maja pisal je Anton Tkalčič, samec iz Pribinec h. št. 1., ki služi od začetka voj- ske sem pri domobranskem polku št. 4. 198 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 komp. 7., svoji materi tole pismo: »Dam Vam znati, da sem v bolnišnici v Bielici v Sleziji. Na badnik popoldan sem bil ranjen. Naših vojakov je bilo malo in smo se mo- rali umakniti. Ker sem bil jaz pa ranjen in se nisem mogel umakniti, so me Rusi ujeli, pa me niso hoteli vzeti vale v bol- nišnico, ker nisem mogel hoditi, vozov pa niso imeli, in so mi samo pokazali do vasi, kam naj grem. V vasi so me vzeli kmetje v hišo, so me obvezali in tam sem ležal in so mi stregli. Potem sem se oblekel v civilno ob- leko, da me Rusi niso spoznali, vojaško opra- vo pa sem spravil. In tako sem bil ves čas v vasi Brezovki blizo mesta Jasla. Još nisem dobro ozdravil. Ako hitro hodim, teško di- šem in me boli po levem boku. V maju so došli Nemci in se zdaj Rusi umikajo in v tem času sem došel do naše vojske, kjer sem bil na viziti in dobil marodni list, da sem se odpeljal v bolnišnico. Ranjen sem bil namreč od kroglje v hrbet, na rami pa mi je šla van.«*" »Koliko trpijo naši vojaki v sedanji sve- tovni vojski, kaže nam drugo pismo Petra Veselica iz Vrhovec h. št. 5. iz Bosne, v ka- terem piše svoji ženi med drugim: 14. maja. Nisem imel kada preje pisati, ki imamo zmi- rom delo. Kopamo grabe, ceste, pota, staže z hriba na hrib. Kopamo njive. Or jemo na sebi. Po šest nas vleče plug, pa orjemo. Sa- dimo koruzo, krompir. Delamo kot sužnji. Zjutraj imamo ob 6. kavo ali čaj po eno žlico zajemalko. Od sedmih do ene pop. de- lamo. Ob dveh dobimo dva zalogaja mesa, pa juhe eno zajemalko, in to je samo vo'Sa, ni nič v njej. Ob treh gremo zopet na delo do sedmih. Onda dobimo čaja ali kave eno zajemalko. Tri dana grem na delo, četrti dan in po noči pa na stražo. Kruha dobim en košček, kot otrok za zajtrk. Ta košček moram imeti po malo za dva dana.« 23. maja, na binkoštno nedeljo, napove- dala je Italija Austriji vojsko. Upamo, da bo z božjo in Marijino pomočjo Italija od aust. armade prejela, kar ji gre za njeno ne- zvestobo, zahrbnost in pohlepnost. Vojsko- vala se bo loža proti katol. Austriji in ta bo, upamo za trdno, premagana. Ker pa ni imela naša država za časa napovedi vojske na ita- lijanski meji zadosti vojakov, vozili so jih skozi več dni z južnega bojišča, menda s srbske meje .. .«** »14. junija pisal je domu starišem v pismu z dne 16. maja Miko Veselic, fant iz Vrho- vec h. št. 8., vojak, da je v ruskem ujetni- štvu v Višilskem dvoru v Simbirski guber- niji. Domu ni bil pisalnič od 27. jul. 1. L, ko so njegovo zadnje pismo prejeli, katero je torej pisal še pred vojsko. Mislili so že, da je bil gotovo ubit v vojski.«*^ »26. j un. dobil je Miko Vranešič, posestnik iz Gorenjec h. št. 2., vojno dopisnico od svo- jega sina vojaka Ivana, v kateri mu je spo- ročil, da je v ruskem ujetništvu in sicer v mestu Zaverzenu, v gubernij i Tomsk v Si- biriji. Od njega ni bilo prav nobenega glasu ves čas vojske, ker je pisal zadnje pismo očetu še 5. aug. m. 1. iz Gorice. Isti dan je prejela pismo od svojega moža vojaka Jož. Vlašiča, posestnika iz Dolenjec h. št. 9., njegova žena, v katerem ji sporoča, da je tudi on v ruskem ujetništvu. Kje pa je in od kdaj, ni naznanil. 28. junija pisal je svoji materi Miko No- vak, ki služi pri 17. pešpolku, 3. bat. kot sa- nitejec, v Selah h. št. 4. Sporočil je o naših novih ranjencih. Piše med drugim: »Dam Vam znati, da je bil došel k meni Anton Peteh (iz Sel h. št. 10) in Frančišek Požek, mizarjev (iz Dolenjec h. št. 25.). Bil sem prav vesel, ko sta došla k meni, a le malo časa smo bili skupaj. Povejte Petru Petehu, da je Tone (zgoraj omenjeni) ranjen 18. jun. Ko sem došel k njemu, ki je ležal na tleh, je bil ves k rvav. Kadar se ga zagledal, sem se razjokal, pa tudi on sam se je jokal. A za Franca Požeka ne znam, ali je ranjen, ali ubit, ali pa ujet. Povejte tudi Mariji Novak (iz Sel h. št. 6.), da je tudi njen mož Miha ranjen 18. jun. Vidil ga sicer nisem, kdaj je bil ranjen, a Peter Jankovič iz Bednja h. št. 3. mi je povedal. Tudi Jure Rozman iz Fučkovec h. št. 9. je ranjen 18/6. Nikoli ne bom pozabil 18. in 19. junija (bilo je to naj- brž v bitki pri Grodeku). Tako je bilo, kakor kadar požanjejo pšenico, ko ležijo snopi po tleh.«33 »30. junija bil je ranjen na severnem bo- jišču, menda v Galiciji, Matija Tkalčič, po- sestnikov sin iz Bednja h. št. 8., star 19 let. Kakor je pisal starišem, je bil ranjen v dlan leve roke, kjer mu je šla kroglja čez dlan, v desno nogo nad kolenom in pod kolenom v pregibu. Iz noge mu je štrlela kost, katero so mu vzeli ven s kleščami. Kasneje je pisal iz neke bolnice na Moravskem, da ga noga strašno boli, da ga hudo žge in da mu je oteklo, kakor val in da ne ve, kaj bo žnjo.«** »Zaradi našega vojaka — ranjenca Antona Peteha iz Sel h. št. 10., pisal je naš rojak — sanitejec Miko Novak iz Sel h. št. 5. njego- vemu bratu Matetu na njegovo vprašanje, kako je bil ranjen, tole: Ranjen je bil 18. ju- nija. Mi smo šli naprej, jaz, zdravnik in g. župnik, in smo došli do ranjencev in smo jih pričeli obvezovati. Jest nisem Toneta va- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 199 Ije zapazil, ki je ležal na tleH ranjen in ves krvav, pa me je on zaklical: Novak, kadi si? Onda sem ga zapazil inse razjokal, ko sem prišel k njemu. Bil je jako krvav in ranjen v vrat in po prsih, ker je padla pred njega granata in je kamen v njega nazaj odletel. Bil je jako nevarno ranjen -in prav slab. To je bilo ob 5. uri popoldan, zvečer pa so došli naši vozovi za ranjence in so odpeljali ra- njence in potem ne vem nič več o njem. — Ker do zdaj ni še pisal domu prav nič in je tudi »Rudeči Križ« na očetovo vprašanje odgovoril, da mu to ime ni znano, se sploh misli, da je vsled ran gotovo umrl. Pripove- dujejo tudi, da je prišlo na glavarstvo spo- ročilo, da je umrl.«*5 »22. aug. prišel je domu od vojakov — vo- jaščine najbrž za zmirom oproščen — Janez Segina, posestnik iz Fučkovec h. št. 10., na- domestni rezervist, ki je bil v vojski od za- četka vojske. V vojaškem potnem listu ima zaznamovano: Superarbitriert und als der- zeit untauglich, bürgerlich erwerbunfähig, 60 "/o arbeitsunfähig, wäre mit der Inwali- denpension 72 K jährlich und mit der Ver- wundungszulage jährlich 192 K zeitlich zu beteilen, klassifiziert und mit 20. Aug. 1915 bis zum Frühjahrsergänzungstermin 1916 in das nichtaktive Verhältniss rückversetzt. — Judenburg 20. Aug. 1915. — 1. febr. bil je namreč ranjen v bitki pri vasi Porohin v Karpatih. Hotel je namreč pomagati in vzdigniti teško ranjenega praproščaka Biz- jaka, Ljubljančana, dobrega človeka, ki je ležal v snegu. In ko je šel proti njemu, ga je zadela sovražnikova dumdum — kroglja naj prvo v levo nogo nad kolenom, ki mu je jako meso raztrgala, a je šel vendar še ne- koliko naprej proti ranjencu, a na to ga je zadela pa še druga kroglja, pa ne dumdum, v desno roko, nakar je moral praproščaka pustiti, ki je tudi umrl zadet v trebuh. Sam pa je šel potem do obvezovališča. Bil je po- tem v različnih bolnišnicah celih 6 mesecev. A na roko še ni ozdravil in je ne more spro- žiti in delati z njo. Iz svojih doživljajev je omenil tudi, da je vidil pri Grodek-u, men- da na malo mašo lani, da je viselo naenkrat na drevesih ob cestah obešenih 12 civilistov — izdajalcev. Nekega popa pa so ustrelili, ker je imel v cerkvi pod altarjem napeljan telefon, s katerim je obveščal Ruse o naših četah.«36 »Matija Crnič, črnovojnik, iz Bednja h. št. 23., pisal je 18. sept. svoji ženi, da je bil 1. sept. na severnem bojišču ranjen v ramo na levi strani, a menda ne hudo, in da je zdaj v neki bolnici na Ogrskem. Med dru- gim je pisal tudi: »Jaz sem Boga molil, da me naj varuje in Mater božjo in obljubil sem se na Brezje, in me je varovala smrtne nesreče. Nikakor si nisem več pisal življe- nja. Ravno tako so kroglje švigale, kakor dež, da se Bog smiljuj čez nas vojake. Da nas Bog ne varuje, bi bilo slabo.« Miko Crnič, fant iz Bednja h. št. 10., črno- vojnik, pa je pisal svoji materi s severnega bojišča, da je bil ranjen Peter Jankovič, po- sestnik iz Bednja h. št. 3., črnovojnik. Miko Novak iz Sel h. št. 5, pa je pisal o njem, da je hudo ranjen v trebuh in da bo teško ozdravil.«*'' »Matija Adlešič, posestnik iz Vrhovcev h. št. 9., pisal je 22. sept. svoji ženi, da je bil na severnem bojišču 13. sept. od Rusov ujet in da se nahaja zdaj v ruskem ujetni- štvu. Kje je, ni sporočil. Ž njim je bil ujet tudi Miko Vardjan, posestnik iz Dolenjec h. št. 2. Naznanil je tudi, da je bil v vojski ubit Miha Požek, mizarjev sin iz Dolenjec h. št. 27., star 23 let, samec. K vojakom je bil potrjen letos 28. maja. Anton Peteh, o katerem je pisano na str. 287, da je bil teško ranjen, je umrl 25. ju- nija vsled ran v neki bolnišnici na Ogrskem, kakor je izvedel njegov oče pri okr. sodišču v Črnomlju, kamor je bil pozvan zaradi njega. 2. okt. prišel je domu na dopust za eno leto črnovojnik Miko Horvat, posestnik iz Dolenjec h. št. 18. Bil je ranjen na sever- nem bojišču pri Kolomeji 11. maja od dum- dum — kroglje v desno roko, v kazalec in v dlan. Iz ognja je bežal na obvezovališče na kolodvoru v Kolomeji, kjer so mu obve- zali roko, od tam pa se je odpeljal v neko bolnico na Ogrskem, kjer je bil do 28. maja, ko se je odpeljal na Dunaj, kjer je bil v bol- nišnici 3 mesece in 3 tedne.«*^ »8. novembra pravil je župniku eden biv- ših vojakov, da je dal lani v Galiciji za en hleb vojaškega komisa 9 K, ker niso dobili vojaki več dni nič hrane, ko niso mogle voj- ne kuhinje za njimi.«*^ »18. novembra dobila je Katarina Zugelj iz Dolenjec h. št. 5., z Dunaja brzojavko, da je umrl ta dan v bolnici za vojaške ranjence na Dunaju njen mož infanterist Matija Zu- gelj, posestnik, star 38 let. Bil je ranjen na italijanskem bojišču, od kodar so ga pri- peljali v Ljubljano in od tam na Dunaj. Zapušča ženo, mater in dvoje malih otrok, od katerih je najmlajši star šele 4 mesece. Bil je mož poštenjak v vsakem obziru in preje več let v Ameriki.«*" »30. novembra prejela je Marija Kapele iz Purge h. št. 12. uradno sporočilo, da je bil 200! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 njen mož Miha inf. v vojski ubit 14. no- j vembra, gotovo na italj. bojišču, kjer se je j nahajal, kar pa ni omenjeno v naznanilu. 1 Pismo se glasi: i K. K. Landsturmbataillon N. 157. ! Feldpost N. 6. am 26. November 1915. Am 14. November 1915 ist infanterist Ka- pele Michael als Held für Kaiser und Va- terland Kämpfend auf dem Felde der Ehre gestorben und wurde am 15. November 1915 beerdigd. So schmerzhch mir das Moment erscheint, die trostlose Familie und die Zurückgeblie- benen vom erfolgten Ableben in Kenntnis zu setzen, so freut es mich um so mehr der Familie bekannt zu geben, dass der Mann bis zum letzten Athemzuge wacker und heldenmütig auf seinen Posten ausgeharrt und als Held gefallen ist. Möge dieser bescheidene Trost allen An- gehörigen und Verwandten eine entspre- chende Erinnerung bilden. Star je bil 28 let. Bil je izurjen zidar. Za- | pušča ženo brez otrok. Pred 2 letoma sezidal si je v Purgi blizo ceste lično hišo in za njo stalo in hleve, vse z opeko krito. Potrjen je i bil lani od 30. novbra do 2. decbra, odšel pa je k vojakom 1. febr. Padel je pri Dober- dobu. 30. novembra dobil je Jure Rozman, po- j sestnik iz Fučkovec h. št. 15., pismo od svo- jega sina Matevža, v katerem mu naznanja, da je v ruskem ujetnišvu zdaj v azijski Si- biriji skupno z Antonom Rozmanom iz Fuč- kovec h. št. 9. Preje pa je že pisal starišem 20. febr. pismo, katero so pa prejeli šele ' 24. jun., in jim je sporočil, da je bil od Ru-< sov ujet skupno z Ant. Rozmanom 31. de- ! cembra m. 1.«** 22. decembra dobil je župni urad od okr. glavarstva prva 3 uradna obvestila o naših 3 vftjakih, katerih 2 sta padla v vojski, eden pa, in sicer Miha Rozman iz Purge h. št. 6., j je umrl v bolnici. O prvih 2 pa se glasi spo- ! ročilo: 1) »Peter Adlešič (posestnik iz Pri- binec h. št. 11.) nadom. rezervist, 17. inf. reg. 8. Komp., je zabeležen v izkazu o izgubah« št. 60. kot mrtev.« (Padel je še lani v za- i četku vojske v Galiciji.) 2) »Jožef Kadunc, i črnovojnik, 17. inf. reg., je padel 5. febr. i v bitki pri Parohy v Galiciji.« Bil je sin tri- i buškega učitelja, star 20 let in izučen krojač, i 22. decembra pisal je Anton Hromšek, sa- j meo iz Tribuč h. št. 38., star 23 let, svoji se-! stri, da je v italijansk. ujetništvu. Kje pa jej in od kdaj, ni sporočil.«*^ j 31. decembra prejel je župni urad od okr. glavarstva uradno sporočilo, da je umrl črno- vojnik 17. pešpolka Anton Peteh iz Sel h. št. 10. 25. jun. v bolnici v Kolomeji v Caliciji.«^^ 1916 »10. jan. prejela je Marija Crnič iz Bed- nja h. št. 10. vojno dopisnico od svojega sina Nikolaja, katero je pisal 17. novembra, in v kateri ji sporoča, da je bil na dan sv. Mar- tina ujet in da se nahaja zdaj v italijanskem ujetništvu in da je živ in zdrav. Star je 20 let.«« »Slou. z dne 15. jan. št. 11. prinesel je pod napisom »Smrt junakov« sporočilo, da je padel med vojaki 27. domob. pešpolka Jožef Veselic, fant iz Adlešič h. št. 15., star 21 let. Padel je na italijansk. bojišču. Bil je prav pošten. Padel je 21/11. 915, kakor je izved. nj. mati pri sodišču.«^' »25. febr. prejel je Miha Grabijan, krčmar iz Adlešič h. št. 25., vojno dopisnico od svo- jega sina Ivana, katero je pisal 20. septem- bra 1915 in v katerem mu sporoča, da je od 12. septembra v ruskem ujetništvu. Piše tudi: 6 dni smo marširali, zdaj gremo pa na vlak.«*® »4. marca dobil je župni urad od okr. gla- varstva uradno obvestilo, da je umrl 25. no- vembra 1914. 1. v bolnici v Kelt-Sataralj an- hely na Ogrskem črnovojn. nadomestni re- zervist 17. pešpolka, Matija Vrebec iz Tribuč h. št. 21. Bil je posestnik 1/4 zemljišča, še samec in star 35 let. Zapušča 2 sestri. Bil je prav priden in v vsakem obziru pošten.«*'' »Matija Crnič, posestnik iz Bednja h. št. 23., bivši črnovojnik dobil je 10. aprila urad- no obvestilo, da bo dobival na leto 72 K po- kojnine kot invalid in 192 K doklade za ra- nitev.«** »7. aprila je umrl na Vrhovcih h. št. 11. Ivan Požek, fant, star 20 let, katerega smrti je kriva tudi vojska. Potrjen je bil k vojakom lani 16. febr. K vojakom v Ljubljano pa je odšel 14. marca lani. Na potu pa se je pre- hladil in je dobil plučnico za katero je ležal v vojaški bolnici v Ljubljani. Po pljučnici pa je dobil j etiko, ki ga je spravila v grob. Bil je priden fant in izučen črevljar.«*^ »14. maja je umrla v Tribučah h. st. 65. Marija Ban, stara 60 let, katere smrti je kriva tudi vojska. Njeni edini sin je pri pro- stovoljnih strelcih. Ta je bil po vel. noči 3 tednje doma na dopustu. V četrtek 11. maja, je bila še ž njim v Črnomlju. V petek pa je odšel zopet z doma. In ko se je odpeljal, se je mati od žalosti zgrudila, da so jo morali odnesti v hišo . . .«5" »17. maja prišel je domu na dopust za en mesec Frančišek Požek, mizarjev sin iz Do- lenjec h. št. 27., star 20 let, ki služi pri 17. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 201^ pešpolku in je odšel k vojakom lani 15. marca. V vojski je bil dvakrat ranjen, prvič v Galiciji pri Dnestru 17. junija 1915 v levo roko nad laktom od puškine kroglje, ki je šla čez meso, a k sreči ni ranila kosti. Na to je bil v bolnici v Gödingu na Moravskem 10 dni, od tam pa se je odpeljal v bolnico v Iglavi, kamor je dospel 23. jul., in je ostal tam dober mesec. Ko je ozdravil, se je od- peljal k nadomestnemu bataljonu v Juden- burg, od kodar je odšel 4. oktobra na itali- jansko bojišče, kjer je bil na Oslavju pri Gorici drugič ranjen 21. novembra in sicer v dlan leve roke. Po ranjenju je prišel v Volčjo drago, kjer je moral čakati 3 dni na vlak, ki ga je odpeljal v St. Daniel na Krasu. Od tu pa se je odpeljal čez kakih 6 dni v bolnico v Ljubljani, kjer je pa ostal le 4 dni in se je potem odpeljal v Kamnik, kjer je ostal blizo 2 meseca, ko se je od- peljal v Budapešto, kjer je bil zopet okoli 1 mesec. 1. marca pa se je odpeljal iz Buda- pešte v Schelf ling na Štajerskem, kjer je ostal zopet kak mesec in je odšel potem v Celovec na superarbitracijo, od kodar je bil odposlan zopet v Judenburg k stražni kom- paniji, kjer je dobil zdaj dopust. Je tudi hudo prehlajen in kašlja ter ima po izjavi zdrav- nikovi bronhialni katar.«'i »DoZ. Novice z dne 1. jun. št. 10, so pri- nesle v dopisu z Vinice o našem rojaku Petru Stampoharju iz Sel h. št. 14, ki je priženjen v Vukovcih h. št. 12., viniške žup- nije, tole vest: »Bronasto svetinjo »ßude- čega Križa« na vojnem traku je prejel sa- nitetni vojak Peter Stampohar iz Vukovec h. št. 12. Bil je skoraj na vseh bojiščih; za svoje vestno službovanje v sanitetni službi je tudi prejel zasluženo odlikovanje. 1. junija prejel je župni urad od okr. gla- varstva uradno obvestilo, da je padel 14. okt. 1915. v boju pri Zabrežu, okraj Obrenovac v Serbiji Nikolaj Crnič, posestnik na Bednju h. št. 29., star 37 let, ki je služil pri dež. hrambi reg. 27., komp. 12. Zapušča ženo in 6 ml. otrok in tudi še očeta in mater, ki sta stara po 73 let. Bil je priden in pošten go- spodar.«^^ »23. junija dobil je župnik od čg. dr. Fran- čiška Kulovca, vojnega kurata pri 17. peš- polku, vojno dopisnico, ki se glasi: »Na- znanjam žalostno vest, da je padel dne 16. junija 1916, zjutraj, zadet od granate v glavo, Ivan Veselic. Ko so ga našli v bolnišnico, je na potu umrl. Padel je v bitki pri Campo Mulo pri Asiagu. Pokopan je bil isti dan na skupnem vojaškem pokopališču v okoUci mesta Asiago na Laškem.« Bil je posestnik v Adlešičih h. št. 2. in star 36 let. Zapušča ženo, staro 34 let in bolehno, in 4 ml. otroke, od katerih je star najstarejši sin 13 let, najmlajša hči pa 2 leti. Bil je prav pošten mož, eden najboljših v fari, ki je bil tudi sodar (»pintar«).«^^ »21. julija dobil je župni urad uradno ob- vestilo od vojnega kurata g. Leop. Turšič-a, vojna pošta 53., da je padel junaške smrti na gališkem bojišču 3. julija inf. Anton Veselic in da je bil 4. jul. pokopan. — Je iz Adlešič h. št. 15., star 18 let. Bil je prav priden in pošten in je bil kot otrok strežnik pri sv. maši in je tudi kasneje večkrat kaj pomagal pri cerkvi. Lani 21. novembra pa je padel na ital. bojišču njegov brat Jožef. Na domu pa je, odkar je odšel Anton k vojakom, njuna mati popolnoma sama na posestvu 1/4 zemlje, ker so vsi drugi v Ameriki, mož, 2 sina in hči. Pri tej hiši so vsled vojske najžalostnejše razmere v vsi naši župniji.«^* »9. septembra umrl je v vojaški bolnici v Judenburgu za pegastim legar jem naš vojak Alojzij Rauch iz Sel h. št. 128, nezak. sin Marjete, omožene Grabrijan, star 19 let, ki je bil šel k vojakom lani 15. oktobra.«^^ 4. okt. padel je na italijanskem bojišču Ciril Rauch, najstarejši sin našega graščaka in posestnika Petra Raucha iz Pobrežja, star 18 let, ki je služil pri 27. pešpolku, 10. komp. Škoda pridnega in mirnega fanta. Padel je pri Bagni pri Tržiču (Monfalcone).«^® »20. okt. prejela je Ana Novak iz Sel h. št. 4. vojno dopisnico od vojaškega kurata 26. gorske brigade, v kateri ji uradno sporoča, da je padel njen mož Peter Novak, korporal domobr. pešpolka št. 27., 11. oktobra in da je bil 13. okt. pokopan v Mittelbreth-u. Bil je na ital. bojišču na Tirolskem. Star je bil 29 let. Zapušča 2 mala otroka od 3—6 let in ženo nosečo. Bil je zavarovan za 3000 K. Bil je eden najboljših in najpoštenejših mož v župniji in prav skrben gospodar.«" »Od naših vojakov sta prišla zadnji čas v rusko ujetništva: Anton Milek, posestnik iz Adlešič h. št. 8., in Miha Novak, posestnik iz Sel h. št. 6. Ranjena pa sta bila, najbrž na ital. Jože Požek iz Adlešič h. št. 26., bivši brivski pomočnik v Celovcu, in Jože Adlešič, posestnikov sin iz Gorenjec h. št. 7.«58 »26. decembra prejela je Marija Gabrijan iz Adlešič h. št. 17, od svojega moža Ivana, od katerega od Vseh Svetov ni bilo nobenega glasa in je mislila, da je mrtev, 2 vojni do- pisnici z dne 12. in 25. novembra, v katerih ji sporoča, da je bil 2. novembra ujet in da je zdaj v ital. ujetništvu v mestu Avezzano, in da naj mu pošlje vsaj 50 K denarja, da se tam lahko vse kupi.«^* 202! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 1917 »Marija Novak, udova iz Sel h. št. 5., do- bila je od svojega sina Mikota, sanitejca, di- plomo, na kateri je napisano, da je dobil svetinjo »Rudečega križa« na vojnem traku. Ana Jakobčič iz Fučkovec h. št. 3, pa je dobila od vojn. ministerstva pismo, v katerem jo prosi, da naj mu pošlje po vojski sliko in kratek življenjepis svojega moža Mih. Ja- kobčiča, ki se je tudi odlikoval v vojski, da se ohrani njegov spomin v spominski knjigi austr. vojakov — junakov. Tudi Miha Husič, posestnik iz Purge h. št. 10., je bil odlikovan še lani.«^'' »Vid Špelič iz Tribuč h. št. 55. pa je pisal domu, da trpijo v Lincu, kjer je zdaj, toliko pom.anjkanja, da se zgrudi večkrat kaki vo- jak od same slabosti, ker ne dobivajo zadosti hrane in posebno ne kruha.«®* »Miha Husič, posestnik iz Purge h. št. 10., vojak pri 17. pešpolku, dobil je, kakor poročal Slov. št. 91. z dne 21. aprila, že v drugič bronasto hrabrostno, kolajno ali svetinjo.«®^ »18. junija umrl je na italijansk. bojišču junaške smrti Peter Matečič fant iz Tribuč h. št. 48. star 28 let. O njegovi smrti je sporočal njegovim starišem čg. Ivan Gogola, vojni kurat, v dopisu z dne 25. jun. št. 128 tole: »Uradno Vam moram javiti žalostno vest, da je Peter Matečič, roj. 1. 1888., pri- dejan 11. kom. 17. pešpolka, padel junaške smrti dne 18. jun. t. 1. Pokopan je na našem vojaškem pokopališču blizu gore Cima Do- dici. Junaku daj Bog večni mir, Vam doma- čim pa obilo tolažbe in udanosti.« Njegov tovariš pa, Janez Matkovič iz Tanče gore v dragatuški župniji, je pisal tole: »Padel je 18. junija. Bila sva skupaj v sl'uzbi. Takrat je padla granata med nas. Bili smo 3 skupaj. Vaš Peter in še en drugi sta padla, jaz pa sem ostal živ.« Bil je Peter eden najboljših in najpoštenejših fantov v vsi fari in je za njim žal vsakemu, ki ga je poznal. Bil je tudi preje že v vojski parkrat ranjen.«®* »30. junija je umrl v vojaški bolnici v Gradcu za jetiko naš vojak Frančišek Požek, fant, mizarjev sin iz Dolenjec h. št. 27., star 21 let. Bolezen si je nakopal pri vojakih, kjer se je večkrat prehladil in ker je bil tudi parkrat ranjen. Bil je tudi preje bolj rahle- ga zdravja. Bil je izučen mizar in izdelovalec cementne opeke.«®* »27. novbra dobil je Matija Jankovič, posestnik iz Purge h. št. 11., brzojavko, v kateri mu sporoča bolniško poveljstvo vojne bolnišnice v Feldbachu na Štajerskem, da je umrl tam za malarijo njegov sin Jožef Jan- kovič, ki je služil pri 23. domobranskem polku. Umrl je 27. novembra. Bil je star šele 19 let. Bil je preje na bojišču v Galiciji in proti Italiji. Bil je prav pošten fant. 27. novembra je umrl v Dolenjcih h. št. 17. Matija Ritmanič, samec, star 28 let, vo- jak na dopustu. Služil je pri domobr. straž- nem bataljonu št. 13 v Marchtrenku. Prišel je bil domu na dopust za 14 dni. V soboto 24. se je odpeljal v Črnomelj k zdravniku, ker se je čutil bolehnega, in k glavarstvu zaradi podaljšanja dopusta. Ko je prišel domu, se je ulegel. V torek dop. 27. je bil previden in še preje, kakor je minila ura, je mirno zaspal. Kaj je bil pravi vzrok tako nagle smrti, se ne ve gotovo, ali srčna bole- zen, kakor je zapisal mrliški oglednik, ali morda legar, kar bo bolj verjetno. Bil je prav priden in pošten mladenič v vsakem obziru. Zanimivo je, da je rekel starišem, ko je prišel domu na dopust in jim pravil, koliko je pre- trpel pri vojakih: »Rajši bi umrl, kakor pa se vrnil zopet k vojakom.« In Bog je res uslišal njegovo željo. — Kakor je povedal črnomaljski zdravnik, je imel para — legar.«®5 1918 »28. februarja je dobil Miha Grabrijan, krčmar iz Adlešič h. št. 25., od svojega sina Ivana dopisnico iz Strinj-a v Galiciji, v kate- rem mu naznanja, da je ušel 8. febr. iz ru- skega ujetništva. — Lansko jesen pa je pisal Miha Novak, posestnik iz Sel h. št. 6., svoji ženi, da je tudi on utekel iz rusk, ujetni- štva.«®® »Iz ruskega ujetništva so prišli domu v drugi polovici aprila in v prvi polovici maja: Ivan Horvat, fant iz Dolenjec h. št. 18. — Ivan Grabrijan, krčmar j ev sin iz Adlešič h. št. 25. — Miko Vardjan, posestnik iz Do- lenjec h. št. 2. — Mate Adlešič, posestnik iz Vrhovec h. št. 9. — Ivan Skube, fant iz Adlešič h. št. 1. — Mate Veselic, posestnik iz Vrhovec h. št. 6.« »Iz ruskega ujetništva se je vrnil Miko Cvitkovič, posestnik iz Dolenjec h. št. 3.«®* »11. decembra min. leta padel je na ti- rolskem bojišču, kar se je izvedelo šele zdaj, Ivan Jankovič, samec iz Purge h. št. 11., star 40 let. Zadela ga je neki granata, ki ga je vsega razmesarila in raztrgala.«®^ »Kakor se je izvedelo od austr. rud. križa padel je v vojski — kje ni povedano — med 1. — 10. sept. 1. 1915, Miha Požek, ki je služil pri 17. pešpolku, 3. k., in je bil izučen mizar. Rojen je bil 1. 1892. v Do- lenjcih h. št. 27. in sin mizarja Mih. Pože- ka.«™ »Koncem okt. in v začetku novembra, odkar je proglašena samostojna Jugoslavija in Avstrija sklepa premirje z entente, pri- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 203 hajajo. skoraj vsaki dan tudi naši vojaki iz različnih front, kakor tudi iz ruskega ujet- ništva domu.«'* »30. decembra pisal je domu svojim sta- j rišem iz italijansk. ujetništva Ivan Grabri- jan, krčmarjev sin iz Adlešič h. št. 25., ki je j bil preje v ruskem ujetništvu in je moral iti prišedši domu, kmalo zopet k vojakom. Piše: »Sporočam Vam, da sem padel 29. okt. v nesrečo. Bil sem teško ranjen v desno stegno in čez 2 dni so me pobrali italijanski' vojaki. Zdaj sem v bolnišnici.«''^ 1 opombe 1. Kronika župnije Adlešiči, zv. IV (dalje K IV) str. 169. 2. K. IV. str. 172. 3. K. IV, str. 174—175. 4. K. IV, str. 184. 5. K. IV, str. 188—189. 6. K. IV, str. 189—190. 7. K. IV, str. 192—193. 8. K. IV, str. 196. 9. K. IV, str. 197—198. 10. K. IV, str. 199. 11. K. IV, str. 199—200. 12. K. IV, str. 200. 13. K. IV, str. 201. 14. K. IV, str. 201—202. 15. K. IV, str. 208. 16. K. IV, str. 219—220. 17. K. IV, str. 221. 18. K. IV, str. 221. 19. K. IV, str. 225. 20. K. IV, str. 228. 21. K. IV, str. 230. 22. K. IV, str. 232. 23. K. IV, str. 233—235. 24. K. IV, str. 237. 25. K. IV, str. 247—248. 26. K. IV, str. 249. 27. K. IV, str. 253. 28. K. IV, str. 255—256. 29. K. IV, str. 256. 30. K. IV, str. 258—259. 31. K. IV, str. 262—263. 32. K. IV, str. 271—272. 33. K. IV, str. 272—273. 34. K. IV, str. 286. 35. K. IV, str. 287—288. 36. K. IV, str. 288—289. 37. K. IV, str. 293—294. 38. K. IV, str. 301—302. 39. K. IV, str. 306. 40. K. IV, str. 309. 41. K. IV, str. 312—313. 42. K. IV, str. 318—319. 43. K. IV, str. 321. 44. K. IV, str. 325. 45. K. IV, str. 326. 46. K. IV, str. 331—332. 47. K. IV, str. 335—336. 48. K. IV, str. 341. 49. K. IV, str. 341. 50. K. IV, str. 349—350. 51. K. IV, str. 350—351. 52. K. IV, str. 353—354. 53. K. IV, str. 360. 54. K. IV, str. 366. 55. Kronilia župnije Adlešiči, zv. V (dalje K. V), str. 1—2. 56. K. V, str. 6. 57. K. V, str. 8. 58. K. V, str. 9. 59. K. V, str. 23. 60. K. V, str. 39—40. ^ 61. K. V, str. 52. 62. K. V, str. 65. '4 63. K. V, str. 76—77. 64. K. V, str. 82. 65. K. V, str. 123—124. 66. K. V, str. 157. 67. K. V, str. 170. M K. V, str. 175. 'i 69. K. V, str. 176. 70. K. V, str. 188. 71. K. V, str. 10. 72. K. VI, str. 22—23. Kroniko župnije Adlešiči iirani Nadškofijski arhiv v Ljubljani. 204] KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV JOSIP PELIKAN (1885—1977) IN NJEGOVA FOTOGRAFSKA DELAVNICA MIRKO KAMBIC Naslov »Iz starih fotografskih albumov« bi morali to pot spremeniti in zapisati: »Iz starih fotografskih ateljejev.« Izbrali smo si namreč atelje ali delavnico celjskega foto- grafa Josipa Pelikana, ki je mnogo let pol- nil številne družinske albume po Sloveniji s portreti, fototeke delovnih organizacij z do- kumentarnimi posnetki, trgovine z razgled- nicami, domači arhiv pa s spominskimi sli- kami na lastno življenjsko pot, ki je bila dol- ga in zanimiva. Med edinstveno kulturno de- diščino moramo šteti tudi njegov atelje v Celju, ki bo lahko slavil kot poseben grad- beni primer stoletnico, pogojno seveda. Po- gojno, če ga ne bo uničil zob časa skupaj z našo malomarno ravnodušnostjo. Kovinsko konstrukcijo razjeda rja in vsak dež pridno namaka tla sicer čudovite notranjosti. Stara in tudi sodobna fotografska pravila zahtevajo, da pravilno nastavimo zaslonko Josip Pelikan, Julius Kugy, portret, 23 X 17 cm (s plo- Sče 18 X 24 cm), izvedba v rjavem tonu. Letnica nezna- na. Iz arhiva družine Pelikan in Čas osvetlitve, hkrati odmerimo daljavo za dobro ostrino posnetka. Dvomim, da bi la- hko v tem kratkem zapisu dovolj kvalitetno osvetlil in izostril Pelikanovo življenje in delo. To bo prej skica kot portret. Pred šti- rinajstimi leti, 24. maja 1973 sem obiskal mojstra Pehkana v njegovem ateljeju v Ce- lju in sprejel me je prijazno, mi razkazal svojo delavnico in z jedrnatimi besedami je orisal svojo življenjsko pot. Sproti sem si za- pisoval njegovo zanimivo pripoved.* Dve leti pozneje je pisal o Pelikanu Janez Sever, ob mojstrovi smrti leta 1977 pa urednik Pla- ninskega vestnika prof. Tine Orel.^ Verjetno je pritegnilo Pelikanovo delo tudi druge pi- sce. Mene je zanimala predvsem fotografska dejavnost njegovega ateljeja in mojster mi je dal nekaj osnovnih informacij osebno. Se danes si štejem v čast, da mi je stisnil ro- ko in da sem spoznal mojstra neposredno, sredi njegove delavnice. STIRI MESTA — ŠTIRJE ATELJEJI Mojster Pelikan mi je leta 1973 omenil štiri mesta svoje fotografske poti: Trbiž, Idrijo, Brežice in Celje. Njegovo odrezavo pripoved lahko danes dopolnim s tem, kar sta mi pozneje povedali njegovi hčerki, Na- da in Božena. Nekaj podatkov vsebujejo tu- di dokumenti. Josip Pelikan se je rodil 9. decembra 1885 v Trbižu. Oče in mati sta bila po rodu iz Češke, oba fotografa, zaposlena sprva v Pra- gi, ki je bila že v 19. stoletju, v drugi polo- vici seveda, fotografsko zelo razvito mesto. Zvedela sta, da je v Trbižu, ki je spadal te- daj pod Koroško, prosto mesto za fotograf- sko obrt. In sta odšla tja. Mladega Pelikana je spremljala fotografija vse od rojstva. Vsako prvo soboto v mesecu si je šel oče iskat nov zaslužek, med idrijske rudarje. Tja je potoval z vozom, lahko sklepamo, da čez Predel in skozi Bovec do Mosta na Soči (tedaj Sv. Lucija), nato ob Idrijci navzgor do Idrije. Portretiral je kar na dyoriscu ho- tela »Pri črnem orlu«. Tako so pač delali popotni fotografi. Leta 1892 je sedemletni Pelikan izgubil svojo ljubo mater, dve leti pozneje pa se je oče poročil v Idriji. Tja se je preselil z oče- tom tudi sinko in se začel uvajati v foto- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 2051 Josip Pelikan, Notranjost prodajalne, 12 X 22,8 cm (s plošče 18 X 24 cm). Crno- bela izvedba. Podatkov na sliki ni. Iz arhiva družine Pelikan grafske skrivnosti. Že priletni Pelikan mi je tedaj, leta 1973, vneto pripovedoval, da je bil takrat na prehodu stoletja že čas nove- ga postopka, čas suhih, tovarniško izdelanih fotografskih plošč. Toda njegov oče je še vedno bolj cenil lastne, doma narejene plo- šče po mokrem postopku slikanja; da so bile cenejše in da so dajale lepše tone. Te plošče so bile dovolj veUke, na papir sta z oče- tom kopirala neposredno s plošč, na sončni svetlobi. Povečevalnika nista uporabljala. Da, oče je bil velik mojster v kolodijskem postopku, to je v mokrih ploščah, je pribil Pelikan. V Idriji je bil Sokol zelo delaven in Peli- kan se mu je pridružil z veseljem. Sokol ga je spravil, tako mimogrede, na novo živ- ljenjsko pot. Ob nastopu v Brežicah se je zagledal v Lebarjevo Marijane. 24. maja 1910 sta se poročila.* V Brežicah je nastal po tem dogodku nov atelje, precej skromen, improviziran. Toda že leta 1912 si je Pelikan zgradu v Idriji novo hišo z ateljejem. Foto- grafija zunanjosti ateljeja je ohranjena. To je bil lep paviljon s stolpičem, z omarico raz- stavljenih fotografij in s Pelikanovim ime- nom ateljeja. Obrtni list je podelilo Pelikanu C. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu, 4. 5. 1910, za atelje v Idriji št. 269. Hčerka Bo- žena mi je 10. marca 1987 pripovedovala, da je bil oče med prvo svetovno vojno mo- biliziran in dodeljen češkemu regimentu ne- kje na meji z Romunijo in da je takrat ve- liko fotografiral, da so pa to bolj spominski posnetki. Po prvi vojni je prišla Idrija pod Italijo in ko se je Pelikan vrnil domov, v Idrijo, je mei težave s fašistično nastroj enimi prišleki. Svojo fotografsko imovino je pustil v Idriji in pobegnil v Ziri, od tam pa v Brežice. Ate- lje v Idriji je vodila med vojno njegova že- na Marijana. Ze leta 1920 se je Pelikan znašel v Ce- lju v hiši prof. Jarca, ki je imela z dvoriščne strani prizidan fotografski atelje bivšega celjskega fotografa Lenza.^ Toda prof. Jarc se je odločil, da bo hišo prodal, zato je Pe- likanu svetoval, naj se pravočasno izseli. In kam naj gre? Najeti atelje je pomenil nje- govo življenjsko eksistenco. Stopil je v te- danjo hranilnico in dodelili so mu zelo ugo- dno posojilo 220.000 din, je dejal Pelikan, če sem prav razumel višino posojila. Potem je rekel prof. Jarcu: »Vašo hišo z ateljejem bom pa kar jaz kupil.« In kupčija je bila res sklenjena. Tako je postalo Celje središče Pelikanove ustvarjalnosti od 1920 pa vse do 1977, malo manj kot šestdeset let. Iz Celja je segla njegova fotografska ro- ka še v Rogaško Slatino, kjer si je postavil podružnico z ličnim paviljonom in s pomoč- niki. Leta 1973 mi je Pelikan pokazal štiri kamere z lesenim okvirom na meh, formata 13 X 18 cm. »S temi aparati so delali moji pomočniki; v Rogaški Slatini sem imel fili- alo od leta 1923, polnih 25 let,« je pripove- doval Pelikan. In s ponosom je še dodal: »V Rogaški so me poznali mnogi ugledni tujci in me zares ceniU. Delo so mi zaupali rudni- ki v Zasavju, pa tovarne, vabili so me v Za- greb na Hrvatsko, tako Gavrilovič in Bizjak. Vsega le nisem zmogel.« Pelikanova živ- ljenjska pot je povezala Trbiž, Idrijo, Bre^- žice in Celje. Med ateljeji je bil najdonos- 206 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 nejši celjski, ta, ki še danes stoji. Časovno in slikovno pomeni Pelikanovo ime velik razpon. Obrtni list je dobil leta 1910 in de- lal je kot resen fotograf vse do leta 1977, do svoje smrti, torej 67 let. Sel je skozi obe svetovni vojni in v drugi je bil fotografska priča stiskam in grozotam, ki so zadele za- vedne Slovence v Celju.* Po vojni je doku- mentiral delovni zanos ljudi, ko so obnav- ljali porušeno domovino. Ljubil je lepoto na- ših naseUj in okušal privlačnost planinskega sveta, zato si je prislužil pohvalo slovenskih planincev. Narodno zavest so mu utrdili že Sokoli, med njimi zlasti Engelbert Gangl v Idriji.7 PELIKAN KOT FOTOGRAF Tine Orel in Janez Sever sta orisala Peli- kanov značaj lepo, s svojim pogledom. Name je naredil Pelikan leta 1973 vtis resnega, strumnega moža, kratkih jedrnatih besed in živahnega pogleda. Imel sem vtis, da ga je prevzela sokolska vzgoja: strumnost, ponos, odrezavost. Predvsem pa je bil Pelikan foto- graf s srcem, mojster, ki je obvladal obrtno in umetniško stran fotografskega medija. Nekam ironično mi je sicer priznal: »Nekoč sem bil drzen, govoril sem o svoji umetniški fotografiji, danes tega ne bi več govoril.« To- da mirno lahko dokažemo, da zasluži lepo število Pelikanovih slik odlično oceno tudi po likovni strani in da je upravičena ozna- ka »umetniška« fotografija tudi za mnoga Pelikanova dela. Pelikan je imel dobro šolo v očetovi de- lavnici, saj je obvladal zahteven kolodijski postopek. Z očetom sta si tudi papir sama senzibilizirala in spoznal je vse čarovnije sta- rih fotografov, resničnih mojstrov svoje obrti. V Celju se je Pelikan od leta 1920 učil iz najboljše literature, saj najdemo v njegovi knjižnici obširen, temeljit priročnik znane- ga Davida. Knjiga je vezana v usnje in hčer- ka Božena še sedaj pravi, da je bila ta knjiga očetovo sveto pismo fotografije.* V nekda- njem Lenzovem ateljeju se je Pelikan naučil ravnati s skrivnostmi svetlobe, ki jo je re- guliral z zavesicami svetle in temne barve, da je dobil mehko portretno luč ob vsakem vremenu, v vsakem letnem času. Obvladal je tudi skrivnosti retuše, tudi tiste na plo- ščah, prekritih zadaj z motnim lakom za na- našanje grafitnega prahu. Poznal je skriv- nosti fotografskega papirja, toniranega in se- veda tudi toniranja belega papirja, primer- no motivu in fotografovi zamisli.* Celjski fotograf Viktor Berk je delal v Pe- likanovem ateljeju od leta 1935 do 1940. Po- vedal mi je, da je bil Pehkan dober vzgoji- telj, zelo kritičen do vsake slike in da je slabe povečave ali kopije takoj raztrgal. V njegovem ateljeju so vladali red, disciplina, higiena in delovna vnema. Pelikana so šteli za enega najboljših jugoslovanskih poklic- nih fotografov. Pelikan je vzgojil v fotogra- fiji tudi svojo ženo Marijano, ki mu je bila zvesta pomočnica v temnici vse do pozne starosti. Odlično je uvedel v fotografijo obe hčerki. Nadi je pomagal kupiti leta 1939 sa- mostojen atelje v Mariboru, ki ga je vodila kot sposobna portretistka. Božena še sedaj vodi Pelikanov atelje v isti hiši v Celju, v Čuprijski ulici. Stari, prizidani atelje samu- je. Ožvel je le v letu 1986, ko je Viba film, misUm, da na moj nasvet, uporabil prostor za snemanje novega filma. ODPRTA VPRAŠANJA POD GESLOM »PELIKAN« Vprašanja ali problemi, kakor že rečemo, so naslednji: stari Pelikanov atelje v Celju, fotografsko slikovno gradivo iz ateljeja Pe- likan, razstava izbranih slik in končno mo- nografija Josip Pelikan. Prvo vprašanje bi označil kot nadvse nuj- no. Pelikanov atelje iz leta 1890 je treba re- šiti kot izjemno kulturno dediščino. Odlo- čilno besedo naj bi prevzel Zavod za spo- meniško varstvo v Celju. Fotografsko slikovno gradivo je deloma že dobil celjski arhiv (albume pokrajinskih slik) in videti je, da bo Božena Pelikan izro- čila arhivu tudi fotografske plošče in del drugega gradiva. Naj bo ta zbirka skrbno ohranjena pod imenom Pelikan. Razstava Pelikanovih izbranih fotografij, katalog in morda monografija naj bodo ure- sničeni v doglednem času. V Ljubljani smo imeli letos na ogled razstavo nemškega fo- tografa Augusta Sandra (1876—1964) in ame- riške fotografinje Imogen Cunningham (1883 do 1976).!* Zakaj ne bi pokazali svetu foto- grafskih sadov našega mojstra Josipa Pe- likana? Povezal je mavrico časa in dogodkov s svetlobo slovenske fotografije, vredne da bi jo videl ves svet. OPOMBE 1. Jedrnat zapisek še hranim; želel sem ga dopolniti s slikovnim gradivom in z dokumenti, zato sem ostal v stiku z Nado in Boženo Peli- kan. Objavil sem le kratek zapis v Biltenu Fo- to antika, 1982 št. 4, v članku Ateljeji sloven- skih fotografov in pripravil nov članek za Bil- ten Foto antika 1987, št. 9—10. 2. Janez Sever Življenje za fotografijo, Delo 5. 6. 1975. — Tine Orel, V spomin Josipu Peli- kanu, PV 1977, št. 10 p. 641. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 207! 3. Izpisek iz poročne knjige matičnega urada občine Brežice z dne 17. 3. 1987, št. 200-2/87- 1471. 4. Kopijo obrtnega lista iz leta 1910 hrani Božena Pelikan. Isti podatek najdemo tudi v seznamu članov Pokrajinske zadruge fotogra- fov za Slovenijo pod zap. št. 32 (Zalj, Reg. 3, imenik za 1896—1939). 5. Johann Martin Lenz je imel sprva atelje v Schmiedgasse 8, nato v Herrengasse 32, od leta 1899 v Neugasse v lastni hiši, ki jo je pozneje kupil Pelikan (Razlagova, sedaj Cuprijska uli- ca). Lenz je bil dober fotograf. Ohranjene so slike večjega formata npr. panorame Celja s Starega gradu okr. 1900, iz leta 1892 pa npr. portret Pavline Pajkove. 6. O tem piše nekaj več J. Sever v citiranem članku (gl. op. 2). 7. E. Gangla in J. Novaka je s poudarkom omenil Pelikan v pogovoru 24. 5. 1973. 8. Ludwig David, Photographisches Prakti- kum, Halle, 1919 (2. izdaja iz leta 1911 je obse- gala kar 642 strani in slikovno prilogo). Knjiga je še vedno cenjena za razumevanje starejših, klasičnih postopkov. 9. Takšnih portretov znanih in neznanih oseb je ohranjenih v odlični izvedbi kar večje šte- vilo. 10. Razstava A. Sandra je bila odprta v Can- karjevem domu v Ljubljani 12. 2. 1987. — Raz- stava I. Cunningham je bila odprta v Likovnem razstavišču R. Jakopič v Ljubljani 10. 3. 1987. 2081 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 IN MEMORIAM IVAN ZELKO (1912—1986) Dne 13. avgusta 1986. leta je v Spitaliču pri Konjicah umrl slovenski zgodovinar dr. Ivan Zelko. Rojen je bil 14. maja v Cren- sovcih v Prekmurju, gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti in Ljubljani, teologijo pa je študiral v Mariboru. Kot duhovnik je služboval v različnih štajerskih in prekmur- skih krajih, med vojno je bil kot narodno zaveden duhovnik prestavljen na Madžar- sko, od 1946 do smrti pa je bil v Spitaliču. Pokojni Ivan Zelko sodi v krog tistih duhov- nikov, ki so poleg svojega osnovnega poklica videli težišče svojega delovanja na domo- znanskem področju. S tem, nekoliko že po- zabljenim pojmom, najbolje označimo vso paleto njegovih raziskovanj: slavistika, lite- rarna zgodovina, etnografija, umetnostna zgodovina, zgodovina, manjka le geografija. Z leti zorenja je stopala vse bolj v ospredje zgodovina, ki se ji je na koncu popolnoma predal. Iz nje je leta 1974 tudi doktoriral. V" ospredju njegovega zanimanja je bilo Prekmurje. Trudil se je, da bi njegovo pre- teklost čimbolj raziskal in prispeval k nje- govemu ustreznejšemu deležu v sintetičnih pregledih naše preteklosti. Pri tem je imel pred drugimi zgodovinarji tudi to prednost, da je znal madžarsko. Pri raziskovanju sta- rejše zgodovine je kmalu spoznal, da bo tre- ba za nadaljnje raziskovanje postaviti naj- prej solidne temelje. V dogovoru z Zgodo- vinskim inštitutom Milka Kosa ZRC SAZU je pripravil in izdal Historično topografijo Pomurja do leta 1500 (Murska Sobota 1982), v dogovoru z istim inštitutom in Arhivom SRS je več let hodil v madžarske arhive ter evidentiral ter dal kopirati pomembnejše dokumente, ki so sedaj dostopni tudi doma, za izdajo je pripravil najstarejše prekmurske urbarje, ki naj bi kmalu izšli. Poleg teh te- meljnih del je objavil tudi številne razprave v naših osrednjih revijah ter nekaterih lo- kalnih zbornikih. Posebej naj opozorimo zla- sti na tiste, v katerih je opozoril na turško oblast nad delom našega ozemlja. Le delno zaradi poklica in bolj v povezavi z gornjimi raziskavami je objavil tudi šte- vilne razprave iz naše cerkvene zgodovine ter narodno-buditeljske dejavnosti prekmur- skih duhovnikov. Loteval se je tudi vpra- šanj reformacije in protireformacije. V zad- njih letih je rezultate teh raziskav objavljal zlasti v Acta ecclesiastica Sloveniae. Zelkovo službovanje v Spitaliču — njego- va farna cerkev je bila prvotno del širšega Ivan Zelko (1912—1986) samostanskega kompleksa nekdanje žičke kartuzije — je tudi pustilo nemajhne sledove v njegovem raziskovalnem delu. Preteklost kartuzijanske redovne skupnosti kot tudi ostanke nekdanjega samostana je skušal pri- bližati ljudem tako v pismeni obliki kot tudi kot priložnostni (brezplačni) vodič za zahtev- nejše obiskovalce. Pri farni cerkvi je zbiral tudi arhitekturne preostanke za manjši lapi- darij. Dr. Ivan Zelko je začel objavljati v Kro- niki 1957. leta in ji je potem ostal zvest do smrti. Zal mnogi članki, ki jih je prvotno namenil njej, do uredništva niso prišli, ker so mu jih prej izpulili uredniki nekaterih drugih revij. Kljub temu smo ga šteli med najbolj ugledne sodelavce naše revije. Nje- gova obsežna bibliografija (glej Vilko Novak v Zgodovinskem časopisu 40, 1986, str. 491 do 492) lepo kaže njegov znanstveni opus. Vsem tistim, ki smo ga imeli srečo tudi osebno spoznati, bo ostal v spominu ne le kot zgodovinar ampak predvsem tudi kot človek, ki je dajal s svojim življenjem in delom dragoceno gradivo za povesti o do- brih ljudeh. stane Granda KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 209 i DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV RAZGLEDNICE LJUBLJANE KOT DEL KULTURNE DEDIŠČINE MARJAN DRNOVŠEK Jeseni 1986 je Ljubljana dobila nasproti Križevniške cerkve na Trgu francoske re- volucije 7 nov Kulturno informacijski cen- ter Križanke in s tem možnost za prirejanje razstav, razgovorov, predavanj in predsta- vitev, prvenstveno s področja naravne in kulturne dediščine ljubljanskega prostora. Tretja akcija v centru je bila razstava sta- rih ljubljanskih razglednic s spremljajočimi razgovori in predavanji, ki so potekali od 20. novembra do 14. decembra 1986. Po vse- binski strani jo je pripravil Zgodovinski arhiv Ljubljana. Razstavili smo okoli 500 originalnih raz- glednic z ljubljanskimi motivi iz zbirk Zgo- dovinskega arhiva Ljubljana, Mestnega mu- zeja Ljubljana in iz dveh pomembnejših za- sebnih zbirk ljubljanskih razglednic. Zmaga Tančica iz Ljubljane in dr. Walterja Lukana z Dunaja. Za dopolnitev in popestritev smo dodali nekatere originalne dokumente iz fondov Zgodovinskega arhiva Ljubljana (npr. pisne dokumente, načrte, risbe, plakate, drobne tiske ipd.). S tem smo želeli pouda- riti vsebinsko povezanost razglednic in ar- hivskega gradiva, kar je bU tudi eden od namenov razstave. Zasnova razstave, izbor razglednic, tekst priložnostne zloženke* in vodenje spremljajočih razgovorov je bilo de- lo Marjana Drnovška, oblikovanje razstave je bilo v rokah Matjaža Mauserja, zloženke in vabila pa Marjana Lobode. K uspešnosti razstave in k prijetni domačnosti na sprem- ljajočih prireditvah so prispevali tudi delavci centra. Zbiranje razglednic je vedno bolj popu- larno, strast, ki jo Evropa pozna že dlje ča- sa, k nam pa se je ta epidemija razširila šele v zadnjem času.^ Živahnost na tem pod- ročju je večja pri zasebnih zbiralcih, ki so med seboj dobro povezani in imajo stike z zbiralci doma in v tujini. Nekoliko bolj ob strani so organizacije za varovanje kulturne dediščine, ki imajo tudi bogate zbirke, ven- dar so mnogo manj elastične kot zasebniki pri pridobivanju razglednic in to ne vedno po svoji krivdi (npr. če omenim samo obliko takojšnjega gotovinskega plačila »na roko« na raznih dražbah v primerjavi s predpisa- nim finančnim poslovanjem, ki organiza- cijam ne dovoljuje take oblike pretoka de- narja). Namen razstave in razgovora na okrogli mizi 10. decembra, ko smo se zbrali pozna- valci, zbiralci in uporabniki-raziskovalci (med njimi tudi dr. Vasilij Melik, dr. Walter Lukan, dr. Janez Bogataj, mag. Mirko Kam- bič, Zmago Tančic, Jernej Šušteršič in dru- gi), je bil tudi v tem, da opozorimo na boga- stvo, ki se hrani v zasebnih zbirkah.* Hkrati smo želeli ugotoviti, kako je z zbiranjem raz- glednic v organizacijah za varovanje kul- turne dediščine v Ljubljani. Znano je, da zbirajo razglednice tako arhivi, muzeji, za- vodi za spomeniško varstvo kot tudi knjiž- nice, ki jih uvrščajo med knjižničarsko gra- divo (glej 3. člen zakona o knjižnicah. Ur. 1. SRS, št. 27/82). Kljub želji organizatorja se pogovor o vprašanjih neenotnosti zakonoda- je o varovanju tega dela dediščine, smisel- nosti zbiranja razglednic v vseh naštetih or- ganizacijah in o sodelovanju med njimi pri dopolnjevanju zbirk ni razživel. Vprašanje je tesno povezano z načelnim problemom: ali so razglednice arhivalije, muzealije ali celo knjižničarsko gradivo. Izražena misel o nuj- nosti medsebojnega sodelovanja med orga- nizacijami in zasebniki, to lahko rečem za Zgodovinski arhiv Ljubljana, ni več samo želja, temveč praksa. Razstava ljubljanskih razglednic, publikacija Pozdrav iz Ljubljane* in načrtovana publikacija slovenskih raz- glednic, ki bo zajela slovenski etnični pro- stor na prelomu stoletja in bo predvidoma izšla konec leta 1987, so le nekatere skupne akcije. Medsebojno zaupanje in osveščanje o pomenu razglednic kot dela slovenske kul- turne dediščine bo imelo le korist za ta del dediščine, ki je po svojem poreklu privat- nega izvora in kot taka tudi večinoma v za- sebnih rokah. Na razstavi so bue razglednice z arhivski- mi dokumenti razvrščene v zaključene celote na 27 panojih, v okviru panoja pa po no- tranji tematski oz. prostorski logiki, upošte- vajoč tudi časovni kriterij (npr. trgi pod grajskim gričem so se vrstili od Krekovega preko Vodnikovega, Pogačarjevega, Mestne- ga in Starega trga do cerkve sv. Florijana, v okviru Krekovega trga pa so bile razgled- nice razvrščene od najstarejše do najmlajše po nastanku oz. motivu). Ker so razgledni- ce enake po velikosti in obliki — razen red- kih izjem — na panoju niso bile razvrščene 210 ! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 v togem redu ena poleg druge, temveč smo jih razvrstili mnogo bolj razgibano. Zaključene celote (teme) so bile naslednje: 1. pogledi na Ljubljano z zahodne (Rožni- ka), z južne (Barja) in z vzhodne strani (Golovca) 2. pogledi z grajskega griča 3. ljubljanski grad 4. trgi pod grajskim gričem 5. Plečnikova vizija zazidave Vodnikovega trga (ob Plečnikovem načrtu ogromnega novega rotovža so bile razvrščene raz- glednice Vodnikovega trga in Šolskega drevoreda ob Ljubljanici s košatimi ko- stanji gledalcu v razmislek in primerja- vo) 6. Ljubljanica in njeni mostovi od lenega barjanskega toka do Vevč 7. Zmajski most 8. Tivoli z Rožnikom 9. športno življenje Ljubljančanov (npr. te- lovadba na prostem, SK Ilirija, kole- sarstvo) 10. ljubljanski spomeniki (npr. Vodniku, Trubarju, Radeckemu, Miklošiču, kralju Petru I. Aleksandru I. ter drugim oseb- nostim) 11. Prešernov spomenik 12. Miklošičeva cesta od Prešernovega trga do današnje palače Zavarovalnice Tri- glav pri železniški postaji 13 nebotičnik 14. sprehod od Trnovega do Jezice 15. okolica Ljubljane (Rožna dolina, Vod- mat, Šiška, Dravlje, Šentvid, Črnuče, To- mačevo in Polje) 16. osebni in javni promet (npr. vozički, ko- čije, vozovi, kolesa, tramvaj, avtomobili, avtobus) 17. gospodarsko življenje (npr. banke in hra- nilnice, trgovine, tiskarne, obrt in indu- strija) 18. Tobačna tovarna Ljubljana 19. Ljubljanski velesejem 20. javna poslopja (npr. upravna, sodna, kul- turna, zdravstvena) 21. šolska poslopja 22. društveno življenje (npr. Sokoli, Orli, gasilci) 23. Ljubljančani (posamezniki in skupine, naključni sprehajalci) 24. tipi razglednic (po vsebini motiva, obliki, tehniki tiska ipd.) 25. sporočila na razglednicah 26. primerjava nekdanjih in današnjih raz- glednic (pred letom 1918, med obema vojnama in po drugi svetovni vojni) 27. najstarejša razglednica Ljubljane (1891) Razstava je pritegnila pozornost zaradi več razlogov: za ljubitelje Ljubljane, pred- vsem za starejše Ljubljančane, so bile raz- glednice povod za nostalgično spominjanje KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 211 na »stare čase«, na čase njihove mladosti, na romantične mestne pejsaže, ki so že izginili, za mlajše obiskovalce, teh je bilo na razstavi največ, so bile razglednice informacija o nekdanji Ljubljani, za zbiralce užitek ob sti- ku z neznanimi in redkimi primerki, za ve- čino pa spoznanje, da so razglednice del kul- turne dediščine, da imajo svojo vrednost in pomen. Glavni namen avtorja razstave je bil poudarek na slednji misli, povezani z idejo o pomenu tako slikovnega kot tudi pisnega dela (teksta) za raziskovalne namene, pred- vsem z vidika krajevne zgodovine. Ko govorimo o razglednicah in njihovi uporabi za raziskovalne namene, imamo pred očmi predvsem njihov slikovni del, ki je po- memben zlasti za čas in motive, za katere imamo ohranjeno malo drugih fotografskih posnetkov (npr. za prelom iz 19. v 20. sto- letje). Vrednost razglednic, gledano s stali- šča te uporabe, se poveča z uveljavitvijo fo- tografije, ko pridobijo motivno verodostoj- nost npr. v primerjavi s starejšimi litografi- jami, ki pa imajo posebno vrednost in ceno za ljubitelje in zbiralce razglednic. Za upo- rabnike so zlasti pomembne razglednice, ki prikazujejo isti motiv z različnih zor- nih kotov ali z istega zornega kota v raz- ličnih časovnih obdobjih. Večji kraji, zlasti Trst in Ljubljana, imajo veliko takih celot razglednic na isti motiv, kar jim povečuje njihovo raziskovalno vrednost zaradi mož- nosti primerjav. Hkrati pa ti slikovni deli izvrstno dopolnjujejo ostalo arhivsko gradi- vo (npr. načrte). Pestrost in raznolikost mo- tivov se zmanjšujeta po svojem obsegu in tudi kvaliteti izdelave od prvih desetletij na- šega stoletja, ko govorimo o »zlati dobi« raz- glednic, do današnjih dni. Tudi najboljši poznavalci odkrivajo vedno nove in nove motive. Motivno bogastvo ljubljanskih raz- glednic je bilo na razstavi upoštevano, trajno pa je razvidno iz že omenjene knjige Pozdrav iz Ljubljane. Toda ne samo slikovni del, svoj vsebinski pomen imajo tudi teksti, ki so sicer utrinki, drobni zapisi iz vsakdanjega življenja, ka- žejo pa nam tudi nacionalne in druge opre- delitve, navade ljudi, njihovo pismenost itd. Mnoga sporočila na razglednicah prekašajo vrednost slikovnega dela. Predvsem za kra- jevne zgodovinarje so ti drobci pomembna obogatitev vedenja in dopolnitev drugih vi- rov. Oglejmo si nekaj primerov tekstov z raz- glednic. Najbolj številni so na razglednicah izra- zi pozornosti ob osebnih in drugih prazni- kih: »Velecenjeni gospod Adolf Robida,^ c. kr. profesor, pisatelj Ljubljana Rožna ulica Prav srečno in blagoslovljeno 1. 1913 Vam vošči vedno vdani Meško^ 30. 12. 1912« Zaradi omejenega prostora na razgledni- cah so sporočila kratka, bolj informativna in redkokdaj intimnejše narave, saj je tekst lahko prebral vsakdo, ki je dobil razglednico v roke. Na razglednicah tudi niso redke opazke: obširneje ti bom pisal v pismu, več ti bom povedal ustno itd. Primer kratke in- formacije je tekst naslednje razglednice: 212 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 »Gosp. Anton Brandner'' Klagenfurt Bismarckschule, Zimmer 28 2. 5. 1918. Pozdravljen! Si prijel mojo kartico? Žal mi je, da ti ne morem ustreči: knjiga je konfiscirana. Ni upanja da jo najdem kje. — Pretekli teden je bil Iv. Cankar v Trstu. Imel je predava- nje v Ljudskem odru o 'Očiščenju in pomla- jenju'.^ Bil sem v njegovi družbi, bil je celo pri meni doma, daroval mi je tudi rokopis predavanja. Kakšni so bili pogovori, si lahko misliš. Bili smo navdušeni in smo se pobra- tili. Obširneje ti sporočim v pismu, ki ti ga napišem še ta teden. . Bodi mi iskreno pozdravljen! Drago Sirok«^ In utrinek iz novomeškega okoliša: »Preblagorodni gospod Friderik Pauer, pekovski mojster Sv. Petra cesta 50 Ljubljana Pozdrav iz Rudolfovega:^" Gospe, Stari ma- mi, Ljubi, Teodoru, Marti, posebno pa Vil- čku. Tukaj je še vedno strašna suša. Ce bo še nadalje, se ho še grozdje skazilo in ne ho vina! — 23. 8. 1911. Naznanjam Vam, da mi ni bilo mogoče do- biti učenca za Vaš obrt. Skoro vsi moški so v Ameriki, zato take mlade pobe porabijo doma za delo. Pa tudi se neče noben iti učit kakega obrta dasiravno vsakovrstnih obrtni- kov silno primanjkuje. Vsak pob je doma toliko časa, da gre v Ameriko, kar jih naj- bolj veseli. Sploh nimajo smisla za kako uče- nje! Popraševal sem, pa ničesar dosegel. Pri- dite kaj pogledat semkaj. Srčni pozdrav! Feliks« Iz mnogih razglednic je čutiti nacionalni zanos, ki se je kazal tudi v prečrtavanju nemških napisov, v lepljenju »kolekov« in tudi v tekstovnem delu: »Cenjeni gospod Josip Proksch, dijak VI. b realke v Pragi, na Novem meste Češka i 2. XU. 1908 Bratom Cehom! Veselja so nam vzplamtela srca, vidši, da se nam realizujejo najsrčnejše želje priti v stik z bratskim nam narodom Češkim. Spozna- vati misli, ideje in življenje bratskih si na- rodov, je naše stremljenje. To nas bo vodilo, krepilo in navduševalo na potu do najvišjih ciljev —. Slovanstva! Vrlim zavednim bra- tom kličejo slov. realci najkrepkejši, bratski Živijo! Slovenci VI. b realke v Ljubljani. Stanko Dimnik«'^. Razstava in razgovori ob njej so bili pri- ložnost za izmenjavo mnenj o razglednicah, za nova spoznanja in znanstva vseh tistih, ki jih povezuje skupni interes, to so razgled- nice, čeprav iz različnih namenov. Res so raz- glednice le droben, vendar po mojem mnenju ne obroben del naše kulturne dediščine, ven- dar hkrati tudi tisti mejni del, kjer se kri- žajo interesi mnogih, upajmo, da ne na ško- do razglednic. Ce smo prispevali k večji os- veščenosti, je bil namen razstave, kot tudi tega drobnega zapisa dosežen. , OPOMBE 1. Kulturno informacijski center Križanke, Razglednice Ljubljane kot del kulturne dedi- ščine. Razstava Zgodovinskega arhiva Ljublja- na, 20. 11.—14. 12. 1986 (zloženka št. 3/86). 2. O razvoju razglednic in njihovem zbiranju glej razpravo: dr. Walter Lukan, H kulturni zgodovini razglednic. Pozdrav iz Ljubljane, Ljubljana 1985, str. 6—23. 3. Odmevi na razstavo in okroglo mizo so bili v naslednjih glasilih: Razglednice kot zgodovin- ski dokument (Delo, št. 287, 11. 12. 1986), Epi- demija zbiranja razglednic (Dnevnik, št. 334, 11. 12. 1986), Lep pozdrav iz Ljubljane (Dnev- nik, št. 314, 19. 11. 1986), Tudi preteklost je bila (Mladina, št. 40, 5. 12. 1986). 4. Pozdrav iz Ljubljane, mesto na starih raz- glednicah, Mladinska knjiga, Ljubljana 1985, 1. ponatis 1986. 5. Adolf Robida (1885—1928), dramatik in kri- tik. Med leti 1912—1918 je služboval kot profe- sor na II. državni gimnaziji v Ljubljani. 6. Franc Ksaver Meško (1874—1964), pesnik in pripovednik. Od leta 1906 je vodil župnijo Marija na Zilji. Razglednica, fci jo je poslal, prikazuje gornji kraj in ima slovenski napis, kar je redek primer za razglednice s Koroške (last Jakoba Ciglarja, Maribor). 7. Anton Brandner (1891—1983), rojen v Zu- žalčah pri Bekštanju. Od novembra 1918 je bil KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 213 j med borci-prostovoljci za severno mejo. Po plebiscitu je moral zapustiti Korošlco. 8. Predavanje je imel 20. aprila 1918 v Ljud- skem odru v Trstu. Na njem je izrazil zname- nito misel o slovenskem delavskem razredu kot poklicanem, da reši slovensko narodno vpraša- nje. 9. Karel Širok (1889—1942), mladinski pesnik dn pisatelj. Po letu 1909 je učitdjeval po Trža- škem, najdlje v Skednju. Poslana razglednica prikazuje Skedenj pri Trstu in ima slovenske napise (last Jakoba Ciglarja, Maribor). 10. Rudolfovo = Novo mesto 11. Na dvojni risani razglednici Ljubljane s slovenskim napisom: Razgled z Rožnika na; Kamniške planine in Smarno goro« (last Wal- terja Lukana, Dunaj) je nalepljeno tudi 28 narodnih kolkov: »20 IX 1908, Sloga jači/za slovenski Korotan, Ptuj, Narod sebi. Mal po- loži dar domu na altar/Narodni kolek«, ki so prekriti s podpisi Dimnikovih slovenskih so- šolcev dz 6. razreda realke v Ljubljani: Vilko Babnik, Otto Beltram, Melhior Bremec, Franc Dolgan (Dougan), Vinko Dolenc, Srečko Ferjan- čič, Bogdan Perline, Friedrich Heren, Janez Jaree, Srečko Jeras, Rici Mayr, Jakob Oražen, Franc Osole, Ignac Ranzdnger, Milan Skabame, Ivan Trost, Zlatko Verbič in Wilhelm Zebre (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Realna gimna- zija v Ljubljani, a. e. 57). , 214; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 POSVETI IN ZBOROVANJA TRST 1941—1947: OD ITALIJANSKEGA NAPADA NA JUGOSLAVIJO DO MIROVNE POGODBE V dneh 13., 14. in 15. novembra 1986 se je odvijal v modri dvorani hotela Savoia Excelsior Palace v Trstu italijansko-jugo- slovanski študijski simpozij o temi »Trst 1941—1947 od italijanskega napada na Ju- goslavijo do mirovne pogodbe«. Simpozij je pod pokroviteljstvom tržaške univerze in rimskega Inštituta Gramsci pri- pravil Inštitut Gramsci Furlanij e-Julijske krajine v sodelovanju z Inštitutom za zgo- dovino osvobodilnega gibanja v Julijski kra- jini, z Inštitutom za zgodovino delavskega gibanja iz Ljubljane, s Centrom za idejno politično delo Vladimir Bakarič iz Zagreba, s Slovenskim raziskovalnim inštitutom iz Trsta in s Centrom za zgodovinske raziskave Unije Italijanov iz Istre in z Reke v Rovi- nju. Gmotno pa sta ga podprla Tržaška hra- nilnica in Tržaška kreditna banka. Namen tega znanstvenega zborovanja, na katerem je sodelovalo več kot dvajset ita- lijanskih in jugoslovanskih zgodovinarjev, je bil na študijski način brez prikrivanja resnice spregovoriti o tistih dramatičnih letih »ognja in meča«, kot je dejal podpred- sednik deželnega sveta Furlanije in Julijske krajine, Claudio Tonel. Žal so ob otvoritvi prebrali le pozdravno pismo tržaškega žu- pana Staff i eri j a, medtem ko predstavnikov gospodarskega, političnega in kulturnega življenja v Trstu, razen kulturne levice, slo- venskih javnih delavcev in udeležencev sim- pozija ni bilo. Pa tudi Diego de Castro, nek- danji italijanski diplomat, ki se je oglasil s člankom v Piccolu, je v njem zamudil edinstveno priložnost prikazati širši javnosti zgodovinsko resnico Trsta. »Trst me spominja na Ibsenovo prispodobo udobne ladje, na kateri bi bilo potovanje izredno lepo, če ne bi razkrajajoče se truplo zastrupljalo ozračja. Tudi naše mesto se so- oča s takim truplom — lastno preteklostjo. Seveda se tega mrliča ne moremo znebiti kar tako, da bi ga vrgli v morje. Moramo pa se pogumno zazreti vanj in se osvobo- diti njegove dediščine«. S temi besedami je predsednik Inštituta Gramsci za Furlanij o-Julijsko krajino, prof. Giuseppo Petronio ponazoril namen in smi- sel tega srečanja zgodovinarjev v Trstu. Pre- dal je besedo prvima dvema referentoma Eliu Apihu in Milici Kacin-Wohinčevi. Oba referenta sta posegla v obdobje med obema vojnama. Tako je EUo Apih v svojem pri- spevku zajel dogajanje v Julijski krajini od razpada avstroogrskega cesarstva do izbruha druge svetovne vojne. Po njegovem mnenju imajo marsikatera protislovja, ki mrtvijo današnji Trst, vključno z narodnostno ne- strpnostjo svoje korenine v času avstro- ogrske vladavine. Takrat se je cvetoče vele- mesto odtrgalo od svojega podeželja. Ta lo- čitev se je kazala v tem, da je poleg razred- nega boja naraščala tudi nestrpnost »pravih meščanov« do Slovencev in Hrvatov s pode- želja. Priključitev Trsta, Primorske in Istre k Italiji je pospešila nagel propad obmorske- ga mesta. S tem pa so se zaostrovala notra- nja protislovja. Nastali so vsi pogoji za raz- voj fašizma in drugega, kar je z njim tudi prišlo (Coroneo, tržaška Rižarna). Fašizem sicer ni bil sposoben oblikovati totalitarne države, ker ni imel zadosti sredstev. Po Api- hovem mnenju bi veljalo poglobiti proble- me, ki so v notranjosti zavirali antifašistične sile in še zlasti komuniste, bodoče protago- niste krize, ki je dokončno razkrojila »julij- sko območje«. Milica Kacin-Wohinc se je v svojem pri- spevku lotila nasilne italianizacije slovenske- ga in hrvaškega prebivalstva, njegovo klju- bovanje ter organizirano upiranje tako fa- šizmu kot asimilaciji. Zato vidimo v Trstu in okolici že v tridesetih letih prve organi- zirane akcije proti fašizmu v Evropi. Teodoro Sala je dodal poglavje o fašistič- nih vojaških načrtih in strateških ciljih, po- tem o vojaških akcijah v Albaniji, Grčiji in napadu na Jugoslavijo ter o zasedbi precej- šnjega dela njenega ozemlja. Tako je vsaj v grobih obrisih zaključil zgodovinsko ozad- je predhodnih referentov. Nadaljeval je s kapitulacijo fašistične Italije in s tem načel poglavja, katerim je bil v bistvu posvečen tržaški simpozij. Zato je orisal odnose med italijanskimi in nemškimi okupacijskimi si- lami na jugoslovanskem ozemlju, odnose s kvislinškimi formacijami (ustaši, četniki), zajel naraščajoče narodnoosvobodilno giba- nje, vse obsežnejše osvobojeno ozemlje, ita- lijanske poraze in vedno hujši ter krvavi fašistični teror. V to tematiko sta se vklo- pila dva prispevka. Boris Mlakar je obrav- naval razmerja med slovenskimi in italijan- skimi kolaboracionisti na Primorskem v ob- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 213 dobju od italijanske kapitulacije, ustanovit- ve Mussolini j eve republike in nemške za- sedbe neosvobojenih italijanskih ozemelj. Annamaria Vinci pa nam je lepo podala politično in gospodarsko ozadje raznolične izbire med italijanskimi kolaboracionisti v Trstu. GaUiano Fogar se je lotil fojb. V svojem prispevku je govoril o fojbah kot reakciji na sedemindvajsetletno fašistično nasilje. Opozoril je na prizadevanje desnice, da bi uveljavila teorijo fojb kot namernega načrta za iztrebljanje italijanske narodnosti. Šte- vilke, ki se pojavljajo v raznih italijanskih revijah, niso točne, točnih pa še ni mogoče navesti zaradi pomanjkanja virov. Dušan Biber je v svojem prispevku raz- členil predvsem pogovore med voditelji ju- goslovanskega osvobodilnega gibanja in za- hodnimi zavezniki, razredne in strateške vidike tega vprašanja, možnost izkrcanja za- vezniških sil v Istri in nevarnost spopada med jugoslovansko osvobodilno vojsko ter britanskimi in ameriškimi enotami. Ob tem je analiziral različni politiki ZDA in Velike Britanije do tržaškega problema in prikazal stališča jugoslovanskih voditeljev do tega vprašanja. Opozoril je, da tedaj pri obeh zahodnih velesilah narodnostne razlike med prebivalstvom niso bile v ospredju tržaške problematike, obe velesili sta v bistvu stre- meli le k zajezitvi Jugoslavije kot predhod- nice Sovjetske zveze proti zahodu. Podobno razlago je podal tudi René Lov- renčič v vzporejanju reševanja tržaške pro- blematike ob koncu prve in ob koncu druge svetovne vojne. Po Lovrenčičevem mnenju sta Italija in Jugoslavija pokazali v reševa- nju mejnih vprašanj veliko mero zgodovin- skega reahzma in preprečili, da bi meja po- stala ločnica med njunimi narodi. Jank(j Jeri je skušal prikazati odnose Slovencev, tako tistih v ItaUji kot onih v Sloveniji do Trsta. Orisal je stališča raznih sil do tržaškega vprašanja in opozoril na prispevek Edvarda Kardelja pri utemelje- vanju politike odprte meje. Giampaolo Valdevit je bil v svojem refe- ratu mnenja, da bi moralo zgodovinopisje težiti večinoma k spoznanju, kako so nastale nekatere odločitve v zvezi s Trstom. Pri tem je mislil na ameriško in britansko vodstvo in na načine, kako so si razlagali posamezne sovjetske poteze. Ugotoviti bi bilo treba, kako je italijansko vodstvo tolmačilo jugo- slovanske poteze in kako je oblikovalo svoje odločitve. Valdevit je bil mnenja, da bi se morali lotiti širših aspektov in ozadja ter opustiti prikazovanje golih uradnih stališč. Darko Bratina je skušal v svojem pri- spevku prikazati večnarodnostno podobo Trsta, kar je posledica zadnjih petdesetih let. V teh je Trst preživljal propad Ävstro- ogrske, italijansko okupacijo, kraljevino, fa- šizem, nacistično nadoblast, prihod jugoslo- vanske vojske in ustanovitev ljudske oblasti, zavezniško vojaško upravo in STO in zo- petno priključitev k Italiji. Prebivalstvo teh krajev se je po Bratinovem mnenju, pomno- ženo še z begunci iz Istre, razbilo v ozke in zaprte skupine, ki so hkrati obremenjene s preteklostjo. Govoril je tudi o sistematič- nem izkrivljanju nekaterih dejstev, ki poda- jajo lažno podobo mesta. Ena najbolj spornih tem je bilo nedvomno razmerje KPI do nacionalnega vprašanja. Pierluigi Pallante je zavrnil tezo, da KPI ni zavzela stališča do tega vprašanja. Imela je drugačno linijo, ki je predvidevala skupen boj Slovencev in Italijanov proti fašizmu in nacizmu, medtem ko naj revizijo meja in samodločbo manjšin odložijo za čas po vojni. Tone Ferenc pa je ugotavljal, da je imela slovenska partija za cilj združitev vsega, s Slovenci naseljenega ozemlja. Za narodno- stno mešana mesta pa naj bi veljalo načelo, da pripadajo svojemu zaledju. Tudi Boris Gombač je spregovoril o razme- rah v delavskem gibanju Julijske krajine in pojmovanje nacionalnega vprašanja v njem. Vzpone in padce v boju tržaškega prole- tariata lahko merimo tudi s podporo, ki jo je proletariat dajal slovenski manjšini. Vzpo- ni so bili povezani z zgodovinsko danostjo. Ker pa so bih redki, je treba za neuspešnost iskati vzroke v nerazčiščenosti pojma o pro- letarskem internacionalizmu. Tudi Jože Pirjevec se je naslednji dan do- taknil likvidacij, ki naj bi jih izvedle par- tizanske enote in izginotij neznanega števila ljudi v »fojbah« (kraških breznih) v Istri leta 1943 in na Krasu leta 1945. V jugoslo- vanskem zgodovinopisju se o tej občutljivi temi še ni pisalo, v italijanskem pa zelo malo. Prav zato pa so nasprotniki sožitja v Trstu ta molk izkoristili in prikazovali med- vojne in povojne likvidacije z nepreverjeni- mi in napihnjenimi podatki. Eros Sequi se je lotil problema Italijanov v Istri. Ponazoril je razloge in vzgibe in del- na razočaranja tistih Italijanov, ki so se od- ločili, da ostanejo v Jugoslaviji. Liliana Ferrari pa je skušala prikazati vzroke in povode, ki so pripravili dvesto do petstopedset tisoč istrskih Italijanov, da so se od leta 1945 do 1954 izselili v Italijo. 216 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 V diskusiji sta se oglasila Dušan Biber in in Petar Strčič. Dušan Biber je med drugim dejal, da zgodovinopisje ne razpolaga s izvir- nimi dokumenti in natančnimi podatki. Konkretno je navedel, da ni niti operativ- nega dnevnika IV. armade in niso dostopni ali pa ni podatkov s področja državne var- nosti o dogodkih na Tržaškem. Zato je vsa- ko zgodovinsko tolmačenje o dogodkih na Tržaškem vprašljivo. Petar Strčič pa je pri- pomnil, da je hrvaško zgodovinopisje leta 1945 moralo začeti vse znova. Zato še niso razčlenili vseh vprašanj. Na takšnem zgodo- vinskem simpoziju pa ni mogoče govoriti brez analiz in dokumentiranih dejstev. Oglasili so se tudi drugi razpravljalci, ven- ; dar so bolj dopolnjevali že izrečene misli, kot pa uveljavljali nove. V sklepnih besedah je Giuseppe Petronio poudaril, da je bil namen tega italijansko- jugoslovanskega simpozija v soočenju zgo- dovinarjev dveh držav, ki naj pokaže stop- njo raziskovanja burnega obdobja medse- ! bojne zgodovine. Nato je nadaljeval: »Ponos- ni smo lahko na same sebe in na mesto. Do- bili smo stavo, ker smo odkrito in omikano razpravljali o tako težkih vprašanjih, kot je problem Trsta v obdobju 1941—1947.« In s temi besedami je Giuseppe Petronio tudi zaključil srečanje italijanskih in jugoslovan- skih zgodovinarjev. Nada Kohal i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 217 NOVE PUBLIKACIJE Razmerja med etnologijo in zgodovino; Gradivo s posvetovanja v Mariboru, novem- ber 1984, Ljubljana 1986, str. 302 Marksistični center Univerze v Mariboru, Slovensko etnološko društvo. Zveza zgodo- vinskih društev Slovenije in Pokrajinski muzej v Mariboru so 8. in 9. novembra 1984 ob 80-letnici Časopisa za zgodovino in na- rodopisje pripravili posvetovanje o razmer- ju med etnologijo in zgodovino. Številne tehtne referate in bogato razpravo so pri- reditelji objavili v skupnem 14. zvezku Knjižnice Glasnika Slovenskega etnološkega društva in 6. zvezku Knjižnice Kronike, ča- sopisa za krajevno zgodovino. V uvodni razpravi je Peter Vodopivec ocenil dosedanja slovenska razmišljanja o razmerju med obema znanostima. Ugotavlja, da so nekatera nasprotja in zapleti nastali zaradi pojmovne nejasnosti in konceptualne nedorečenosti obeh strok. Poudarja, da ima- ta obe stroki svoje začetke v razsvetljen- stvu, ko se je pozornost raziskovalcev usme- rila k življenju ljudi. Opozarja, da je pri- zadevanje za celovit prikaz človeškega biva- nja nujno privedlo do tesnejšega povezova- nja z drugimi historičnimi strokami, hkrati s tem pa je nastal« ... tudi že skoraj stoletje in pol nerazrešen problem povezovanja 'prave zgodovine' s posebnimi zgodovinami in drugimi historičnimi vedami.. .« (str. 12) Avtor meni, da je označevanje znanstvenih strok na prave in pomožne v sodobnem času že preživeto in se zavzema za tesnejše znan- stveno sodelovanje. Slavko Kremenšek je poudaril, da so imeli etnologi že nekaj posvetovanj o raz- merjih z nekaterimi mejnimi znanstvenimi disciplinami, nekaj pa jih imajo še v na- črtu. Ena takih disciplin je tudi zgodovina. Opozarja na številna mnenja, da je izšla etnologija iz zgodovine, številni avtorji pa so tudi prepričani, da korenin etnologije ne smemo iskati v historiografiji. Meni, da so se etnologi odrekli vloge pomožne delov- ne sile, kakor so bila na primer vzgojene šte- vilne generacije zgodovinarjev. Ugotavlja, da se zadnje čase glede etnologije kot po- možne zgodovinske vede spreminja jtudi mnenje slovenskih zgodovinarjev. Janez Sumrada ugotavlja, da je konec 19. in v začetku 20. stoletja dogodkovna zgo- dovina bistveno zaostajala za hitrim raz- vojem naravoslovnih in tehničnih ved, zato se je zgodovinopisje nujno moralo oboga- titi z metodologijami drugih družbenih zna- nosti. Preusmerilo se je na proučevanje pre- teklosti v vsej njeni družbeni celovitosti. Nekoliko podrobneje in kritično se je za- držal tudi pri pojmu oralne zgodovine. Dušan Nečak je prispeval razpravo z na- slovom In kje so bile druge družboslovne vede? s podnaslovom Razmišljanja ob (na- mišljenem) sporu zgodovina : etnologija. Poudarja, da ne gre oporekati trditvi, da je zgodovina »mati učiteljica«, sporno pa je gotovo poudarjanje samozadostnosti zgodo- vine pri proučevanju preteklih dogajanj. Meni, da nam le rezultati vseh družboslov- nih strok dajejo kolikortoliko celovito sliko človeka in družbe in poudarja, »... da zgo- dovinarji etnologom in etnologi zgodovinar- jem niso sovražniki, temveč sodelavci...« (str. 40) Svojo trditev dokazuje z navedbo nekaterih del zgodovinarjev za obdobje na- rodnoosvobodilne borbe, ki obravnavajo tudi vsakdanje življenje Slovencev v vojnih ča- sih. Marko Štuhec meni, da je zgodovinopisje 19. stoletja zanemarilo nekatera področja, ker je porabilo veliko energije za kritiko in izdajanje virov. V 20. stoletju pa se je za- nimanje zgodovinarjev postopno usmerilo na vsa področja preteklega življenja, za kar ima veliko zaslug tudi marksistična druž- bena teorija. V prispevku še posebej poudar- ja pomen mentalitete v določenem času in kraju, ki jo je po njegovem mnenju raz- meroma enostavno zaznati v virih. Braco Rotar opozarja, da do nesoglasij med vedama prihaja v glavnem zaradi ne- vednosti, kaj sodi v posamezno stroko. Spra- šuje se, če niso za drobljenje preteklosti na posamezne znanstvene panoge krivi nepri- merni institucionalni okviri. Prepričan je, da danes postaja očitno, da ni več jasnih razmejitev med nekoč »čistimi« znanstveni- mi področji. Zmago Smitek se je dotaknil razmerja med etnologijo in zgodovinopisjem v sloven- skem prostoru pri proučevanju neevropskih kultur. Ugotavlja, da je bilo v 19. stoletju zaradi tesnejše povezave med zgodovino- pisjem in narodopisjem napisanih precej del o neevropskih narodih, medtem ko so se v 20. stoletju slovenski zgodovinarji usme- rili skoraj izključno na zgodovino Sloven- cev, kvečjemu še na zgodovino Balkana in dela Evrope. Narodopisno proučevanje ne- evropskih narodov je po svojih močeh opravljala slovenska etnologija. Metka Vrbnjak je prikazala odnos med zgodovino in etnologijo na primeru stati- 2131 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 stične topografske ankete iz prve polovice 19. stoletja na Štajerskem, ki jo hrani De- želni arhiv v Gradcu. Franc Rozman je predstavil stanje razi- skav o delavski kulturi in zgodovini vsak- danjega življenja v Avstriji. Povzel je raz- mišljanja s simpozija v Linzu leta 1978. Pri- spevka s tega simpozija avtor označuje kot prva zahtevnejša in resnejša razmišljanja o zgodovini vsakdanjega življenja. Opisal je tudi metodološki prijem s tako imeno- vanimi zgodovinskimi delavnicami, ko stro- kovnjaki zgodovinarji in etnologi sodelu- jejo z ljudmi, ki so bili soudeleženci v kon- kretnem historičnem procesu. Na koncu pri- spevka navaja še nekaj avstrijske literature o zgodovini delavske kulture in vsakdanjega življenja. Prvi del zborovanja so zaključili s tezami o sožitju med etnologijo in zgodovino, ki sta jih pripravila Mira Grašič in Marjan Mat- jašič. Marija Kozar-Mukič pa je pripravila prispevek z naslovom Arhivski podatki o na- činu življenja Slovencev v okolici Mono- štra na Madžarskem v 18. stoletju. Obravna- va vprašanja in odgovore ob davčni rektifi- kaciji v 18. stoletju. V razpravi, ki se je razvila na koncu prvega sklopa referatov, so pogosto poudar- jali potrebo po sodelovanju obeh strok in po interdisciplinarni metodologiji dela, ki pa je uspešna šele tedaj, če so raziskovalci različ- nih znanstvenih strok pri proučevanju kom- pleksnega problema med seboj strokovno dobro usklajeni. V razpravi so sodelovali tudi predstavniki umetnostne zgodovine in arhivistike. Drugi sklop referatov je z zgodovinskega in etnološkega zornega kota obravnaval te- matiko narodnoosvobodilnega boja. Irena Kovač je pripravila razpravo o gradbenem sektorju Centralne tehnike KPS v letih 1941—1945. Gradbeni sektor se je ukvarjal pretežno z izgradnjo skrivališč oziroma bun- kerjev v Ljubljani in njeni okolici, v katerih so se skrivali ilegalci in delovale ilegalne tiskarne in delavnice. Nakazala je tudi težke življenjske razmere, v katerih so živeli ljud- je, ki so se skrivali in delali v teh skrivali- ščih in bunkerjih. Božidar Jezernik je razmišljal o nekate- rih vidikih etnološkega raziskovanja narod- noosvobodilnega boja in socialistične revo- lucije v Sloveniji. Ugotavlja, da je to ob- dobje, za razliko od zgodovine, etnološko zelo slabo raziskano, kljub temu, da je iz- redno interesantno, saj so Slovenci ta čaS ne glede na politično pripadnost živeli spe- cifično življenje. Opozarja tudi na zanimive psihološke elemente pri oblikovanju člove- kovega spomina in ugotavlja, da je »... po- mnenje preteklega dogajanja zgodovine ... proces nenehnega (pre) vrednotenj a njego- vega pomena ...« (str. 159) V diskusiji, ki se je razvila po prebranih referatih, so ugotovili, da se je zgodovinopisje do sedaj preveč ukvarjalo s političnimi in vojaškimi dogodki, pozabljalo pa je vsak- danje probleme ljudi. Tudi etnologija za to obdobje ni storila veliko, sodelovanje med obema vedama pa je bilo pri proučevanju te dobe preskromno. Opozorili so tudi na problem časovne distance pri študiju obdob- ja narodnoosvobodilnega gibanja in ljudske revolucije. Dotaknili so se nekaterih vpra- šanj zgodovinskega in etnološkega načina muzejske predstavitve tega izredno zahtev- nega zgodovinskega obdobja. Zadnji sklop referatov je bil namenjen varstvu nepremične in premične kulturne dediščine s stališča etnologije in zgodovine. Jože Hudales se je dotaknil vprašanja etnologije in zgodovine v muzeju. Ugotavlja, da v muzeju težko govorimo o etnoloških in zgodovinskih muzealijah, zato je muzej najprimernejši kraj za inter disciphnarno pripravljanje celovitih muzejskih razstav. Jasna Horvat je pripravila referat z na- slovom Muzejska predstavitev zgodovine Slovencev, v katerem poudarja, da je ob sedanjih dveh osnovnih muzejskih nalogah kot sta varovanje in rastavljanje muzealij, postala izredno pomembna še tretja muzej- ska naloga, ki je celostno podajanje zgodo- vine. Ob tem je nakazala tudi koncept zgo- dovinskega muzeja. Tone Petek je obdelal mesto etnologije v muzeju in njeno razmerje s kulturno zgo- dovino. Dotaknil se je odnosa med ljudsko kulturo, ki jo proučuje etnologija in visoko kulturo, ki je domena kulturne oziroma umetnostne zgodovine. Tanja Tomažič se je lotila problematike muzejskih razstav s tako imenovanimi urba- nimi temami. Ob razmišljanju o razstavi Ljubljana po predzadnji modi je na kratko obdelala tudi strukturo obiskovalcev muzej- skih razstav. Razstava je bila primer obrav- nave urbane teme. Avtorjev razstave ni to- liko zanimal estetski videz oblačil, ampak, kaj oblačilo pove o načinu življenja izde- lovalca oblačila, kakor tudi človeka, ki je oblačilo nosil. Ralf Ceplak se je v svojem referatu vpra- šal, če so kustosi etnologije le še »za v mu- zej«. V nadaljevanju našteje nekaj proble- mov etnološke muzeologije, ki so posledica KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 219^ razkoraka med etnološko in muzealsko me- todologijo dela. Zadnjega od številnih referatov je pripra- vil Vito Hazier z naslovom Je tudi v spome- niški službi prostor za sodobno etnološko vedo? Trdi, da etnologi, ki so zaposleni v zavodih za varstvo naravne in kulturne de- diščine, ugotavljajo številna nesoglasja med teoretičnimi izhodišči etnološke znanosti in prenašanja njenih spoznanj v spomeniško- varstveno stroko. Nakazal je tudi problema- tiko valorizacije etnoloških kulturnih spo- menikov. Tudi ob zadnjem sklopu referatov se je razvila zelo živahna in ustvarjalna razprava. Sodelovali so predvsem zgodovinarji, umet- nostni zgodovinarji in etnologi, ki so zapo- sleni v muzejih. Dotaknili so se številnih vprašanj muzealstva. Na koncu objavljenih prispevkov z mari- borskega posvetovanja je dodan še dokaj kritičen in tudi nekoliko provokativen epi- log, ki ga je pripravil Miha Zadnikar. Janez Kopač Dolenjski zbornik 1985 (Jarčev zbornik). Novo mesto 1985, str. 370 V slovenski javnosti, zlasti tisti, ki jo za- nima preteklost naših krajev in ljudi, je že dolgo časa obstajalo vprašanje, kaj se dogaja v prostoru, ki ga gospodarsko in upravno v širšem smislu besede obvladuje Novo mesto in Bela krajina. Vrsta slovenskih krajev ali območij, ki imajo slabšo kulturno tradicijo, izdaja svoje zbornike, le ob Krki in onstran Gorjancev niso sposobni pokazati ničesar. Zato ni čudno, da je napoved skupine za- gnancev, da bodo začeli izdajati Dolenjski zbornik, spremljala velika skepsa. Njegov izid je bil za mnoge nemajhno presenečenje in mnogim je bilo žal, da obljubljenega pri- spevka niso poslali. Glede na dejstvo, da nas Dolenjska že nekaj let preseneča z bogastvom izkopanin, nas ne sme presenetiti velik delež arheolo- ških članov v zborniku. Tone Knez je pri- speval historiat arheoloških izkopavanj v zadnjih devetdesetih letih, Borut Križ je pri- speval opis prazgodovinskih gradišč v novo- meški občini. Danilo Breščak opis oblik an- tičnih grobov, Marijan Slabe pa je obdelal materialne podatke, ki govorijo o preselje- vanju ljudstev na Dolenjskem. Prve tri raz- prave so pisane standardno in sta tudi Kri- ževa in Breščakova kljub določeni specialno- sti obravnavanih vprašanj lahko berljivi in razumljivi za širši krog bralcev. Slabe pa se v širokih zamahih loteva vrste zanimivih vprašanj, vendar je »zaradi dreves težko vi- deti gozd«. Ugledu Iva Pirkoviča članek Neznana zgo- dovina slovenskih Orehovnikov-Gracarjev gotovo ne bo prispeval. S kombinacijo arhe- oloških in zgodovinskih metod ter precej- šnjo mero fantazije je postavil vrsto trditev, za katere je težko verjeti, da jih bodo na- daljnja raziskovanja potrdila. Res je, da se je v preteklosti že velikokrat pokazalo, da je imel pokojni Pirkovič v marsičem kar je za- pisal prav, tokrat pa je šel skoraj gotovo veliko predaleč. Zelo ugledno so zastopani tudi etnologi. Gorazd Makarovič je prispeval zanimiv pri- spevek o zgodnjesrednjeveški prehrani alp- skih Slovanov, Marinka Dražumerič je opi- sala na primeru župnije Adlešiči izseljevanje iz Bele krajine, Marija Makarovič pa nas je seznanila s tragiko naših vasi v povojnem obdobju na primeru Predgrada. Vsi trije članki so izredno aktualni, pa naj gre za širša vprašanja, ki so zadnje čase v središču zanimanja evropske javnosti (G. Makarovič) ali pa za obravnavo nekaterih vitalnih vpra- šanj naše (pol)pretekle dobe. Vsi trije v marsičem orjejo ledino. Umetnostni zgodovinarji so prispevali dva članka. Jelka Pirkovič-Kocbek opisuje novo- meški Glavni trg in njegovo gradbeno zgo- dovino, Mojca in Borut Uršič pa dajeta po- pis sakralnih spomenikov črmošnjiške do- line. K prvemu bi pripomnili predvsem to, da vsebina ne ustreza popolnoma naslovu, pri drugem pa bi želeli še nekaj več podat- kov, zlasti kdo, kdaj in zakaj je nekatere cerkve požgal, še zlasti, ker gre za območje, kjer so živeli nemški Kočevarji. »Kulturološki« del, izraz seveda ni naj- boljši, so prispevali Cvetka Hribar, ki je opi- sala razvoj glasbenega šolstva v Novem me- stu od 1897. leta do druge svetovne vojne, Janko Jarc nas seznanja z dr. Leopoldom Picigasom, letopiscem Novega mesta, Jože Dular pa opisuje delovanje Literarnega klu- ba v Ljubljani v letih 1939—1941. K prvemu prispevku bi pripomnili predvsem to, da je avtorico nekoliko presenetil obseg zbranega gradiva in ga ni dovolj ovrednotila. Jarčev tekst, ki bi ga lahko prišteU tudi k etnolo- giji, saj opisuje enega izmed »načinov živ- ljenja« v Novem mestu ali slovenskega in- telektualca — duhovnika v nekdanji Avstriji in kasnejši republiki Avstriji, je izredno pre- tresljiv. Opozarja na zelo pogosto lastnost Dolenjcev, zlasti Novomeščanov, da so sko- raj iracionalno navezani na svoj domači kraj. Dularjev prispevek pa s prikazom de- 220 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 lovanja Literarnega kluba odpira številna vprašanja, za katera kaže veliko zanimanje zlasti današnji čas. V mislih imamo namreč posledice revolucije in posrednega povojne- ga obdobja na pluralizem v kulturi. Tudi delež delavskega gibanja in revolu- cije je v skladu z obsegom zbornika. Anton Stampohar v njemu lastnem slogu izredno prizadeto vendar tudi bogato dokumentirano piše o predvojnem komunistu in svojem be- lokranjskem rojaku Jakobu Butah, Janko Saje opisuje delež novomeških usmiljenih bratov v NOB, Zdenko Picelj pa opisuje Gorjance v istem obdobju. K drugemu član- ku moramo pripisati, da zasluži večje upo- števanje v zvezi z nekaterimi ocenami tega obdobja. Očitno niso bile Pleterje edini sa- mostan na Kranjskem, ki se je postavil na stran NOÖ. Tudi Picljevo pisanje lahko ozna- čimo za solidno osnovo za nadaljnje delo, čeprav moramo na drugi strani obžalovati, da ni bolj pritegnil memoarske literature, zlasti spominov Staneta Semiča-Dakija, ki je v tem pogledu zelo zanimiv. Seveda ni še nič zamujenega in bo vrzeli lahko zapolnil ob drugih priložnostih. Na Tconcu je Matjaž Verbič podal načela, na podlagi katerih v novomeški občini podeljujejo priznanja, na- grade in častne naslove, ter seznam njihovih nosilcev. Iz zgoraj povedanega ni razvidna vsebina zbornika, temveč so podana le opozorila na- njo. Dodamo naj, da so članki opremljeni s kritičnim aparatom in povzetki v angle- škem jeziku. Vse to potrjuje ambicioznost in resnost dela uredniškega odbora, ki ga je vodil Jovo Grobovšek. Ob koncu se je treba vprašati o mestu tega zbornika v vrsti dru- gih tovrstnih publikacij pri nas. Ne giecie na teritorij, ki ga obravnava in očitno kaže potrebo po takem delu, lahko mirno zapi- šemo, da nedvomno sodi v gornjo polovico. Upajmo, da bo uredništvo vztrajalo na za- črtani poti in kriterije kvečjemu poostrilo. K sodelovanju bodo morali pritegniti še vse tiste strokovnjake, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo s kulturno in družbeno pre- teklostjo teh krajev. Seveda ne moremo pri- čakovati, da bodo njihovi rezultati v med- narodnem pogledu enakovredni arheološkim, vendar tudi nase ne smemo pozabiti. Do- lina gradov in bregovi revščine skrivajo v sebi še veliko neznanega. stane Granda Goriški letnik 11, 1984, 246 str. Tudi tokrat je vsebina zbornika, ki ga izdaja Goriški muzej, zelo pestra. V prvem delu je objavljeno gradivo simpozija o Ma- tiji Vertovcu. Simpozij je bil organiziran v počastitev 200-letnice rojstva tega kmetij- skega in narodnega buditelja. Njegovo mno- gostransko dejavnost osvetljuje kar deset prispevkov. Najprej podaja France Kralj biografijo Matiej Vertovca (1784—1851), ki se je po šolanju v Gorici, Gradcu in Ljubljani po- svetil duhovniškemu poklicu. Kratek čas je služboval v Vipavi (1807—1809), nato na Pia- , nini pri Ajdovščini (do 1813), potem pa se je preselil v Šentvid pri Vipavi (Podnanos), kjer je ostal kar 38 let. Poleg skrbi za versko vzgojo, je ves čas njegovega službovanja zanj značilna velika skrb za izobraževanje, gospodarski napredek in za zdravstveno var- stvo. Kralj naglasa, da je Vertovec znal več jezikov, da je veliko bral in potoval ter tako stalno izpopolnjeval svoje znanje. Svoja do- gnanja s področja zgodovine, zemljepisa, ke- mije, fizike, astronomije, zlasti pa iz kme- tijstva in vinogradništva, je objavljal v raz- nih časopisih in celo v samostojnih knjigah. O vplivu evropskega kmetijstva na Kranj- sko v Vertovčevem času piše France Ada- mič. Najprej govori o Vertovčevih evrop- skih predhodnikih na področju racionalnega kmetijstva, nato o strokovnjakih, ki so de- lovali v slovenskih deželah (J. Burger in M. Ahacel na Koroškem, Scopolli in V. Stanič na Goriškem, Ješenak na Štajerskem, na Kranjskem pa P. P. Glavar, F. K. Hlubek in J. Zalokar), nato pa še o Vertovčevem udej- stvovanju na tem področju. Predvsem ome- nja njegovo Kmetijsko kemijo (1847) in Vi- norejo za Slovence (1845). Lojze Hrček opisuje Vertovca kot učitelja vinogradnikov in poleg že omenjenega dela Vinoreja za Slovence navaja delo Sporočuo slovenskim vinorednikom posebno vipavskim in primorskim (1850). Vertovčeve poglede na kletarstvo je prav tako na podlagi njegovih del podal Dušan Tercel j. Značilnosti Vertovčevih cerkvenih govo- rov, ki jih je 1850 objavil pod naslovom Shodni ogovori, je obdelal Jože Koruza. Ugotovil je, da je v njih mogoče najti raz- svetljensko miselnost in da je ves čas prisot- na ideja, naj duhovniki ne skrbijo le za duš- ni blagor, ampak naj bodo tudi ljudski uči- telji in svetovalci v posvetnih rečeh. Bogo Grafenauer obravnava delež splošne zgodovine v Vertovčevih delih. Poleg posa- meznih zgodovinskih spisov, objavljenih v Novicah, je Vertovec najbolj znan zgodovi- narjem po obsežni prvi svetovni zgodovini v slovenščini tj. Občna povestnica ali zgo- dovina celega sveta. Grafenauer meni, da KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 221 i je delo verjetno nastalo na osnovi kakega nemškega dela, na kar sklepa po prevajanju nekaterih izrazov. Dalje Grafenauer navaja, da je Vertovec bil v marsičem konservativen (npr. odnos do Judov, obsodba francoske re- volucije, teorija o avtohtonosti Slovanov), po drugi strani pa pri nekaterih poglavjih kaže zanimanje za notranji razvoj, za kulturo in za vsakdanje življenje. Fran Dominko je ocenil Vertovčeve se- stavke iz astronomije, objavljene v Novicah. Dominko meni, da je Vertovec nalogo dobro opravil in da spada med boljše poljudno- znanstvene pisce svojega časa. Stane Granda piše o kmetijskih razmerah v Vipavski dolini v prvi polovici 19. stoletja. Na podlagi franciscejskega katastra je pri- kazal posestne razmere in način izrabe zem- ljišč. Posebej je prikazal tudi stanje živino- reje. Njegova raziskava je pokazala, da so na tem ozemlju prevladovale male kmetije, po- nekod sta po dve družini živeli v eni hiši in na eni kmetiji, veliko je bUo kajžarjev. Daljnji nečak Matije Vertovca Marino Ver- tovec je prispeval članek o Vertovčevem ro- du, HUarij Kosta pa zaključuje to skupino prispevkov s kratkim zapisom o primorskem vinorodnem rajonu. Med drugimi razpravami imamo najprej dva prispevka s področja arheologije, in si- cer piše Beatrice Zbona-Trkman o arheo- loškem najdišču Pavlini v Lokah, Jernej Za- vratnik pa o poznoantičnem grobišču pri Kosovelih. Peter Stih obravnava tolminsko gospostvo po urbarju iz leta 1598. Ugotavlja, da je na- stanek tega urbarja v zvezi s prihodom tol- minskega gospostva v roke deželnega kneza Ferdinanda II. Habsburškega. Stih je napra- vil tudi zanimivo primerjavo z urbarjem iz leta 1377, ki ga je objavil M. Kos, ter ugo- tovil, da je leta 1377 na 100 hub prišlo 5,1 kajže, leta 1598 pa že 60,1 kajže, kar je po- sledica kolonizacije. Urbar je tudi pokazal, da je neagrarno prebivalstvo bilo le v Idri- ji. O borbi primorskih Slovencev proti itali- janskim iredentističnim pretenzijam do slo- venskega ozemlja leta 1878 ter o odmevu te- ga boja pri Srbih v kneževini in v Vojvodini piše Petko Lukovič v glavnem na osnovi ča- sopisnih virov. Zanimiva je njegova ugoto- vitev, da je srbsko javno mnenje podpiralo italijanske zahteve, izjema so büi le konser- vativni krogi v Vojvodini, ki so italijanski iredentizem obsojali. Pavel Budin objavlja drugi del svojega prispevka o hranilnici in posojilnici v Mirnu, ki je delovala od 1897 do 1949. Borut Uršič pa je pripravil katalog rezlja- nih oltarjev 17. stoletja v Goriških Brdih, ki obsega 9 razmeroma celih in 5 fragmentar- no ohranjenih oltarjev. Več krajših zapisov prinaša rubrika Zapi- ski. Narodopisnega značaja so: prispevek 1981 umrlega B. Renarja o potoku Rasi in njegovih mlinih. J. Dolenca o vedomcih v Posočju in P. Medveščka o pastirskih igrah iz Zarščine. Prispevek L. Jurce o škofu Do- brih in njegovem molitveniku opozarja, da ne gre, kot so doslej mislili, za originalno Dobrilovo delo, temveč za prevod iz nem- ščine. E. Pervanja govori o organizaciji Tigr na Šentviški planoti in v drugem zapisu o Tigrovcu S. Rijavcu, S. Rejec piše o parti- zanski šoli v Podmelcu, M. Vuk pa o jubile- jih dveh goriških slikarjev, Vladimira Hme- Ijaka in Rafaela Nemca. V rubriki Nekrologi se B. Marušič spo- minja leta 1983 umrlega italijanskega zgo- dovinarja Arduina Cremoneseja, ki je ob- javljal tudi v slovenskih revijah (Goriški letnik. Kronika) in raziskoval preteklost fur- lanske zemlje. M. Brecelj se spominja Ca- milla Medeota, ki je v svojih člankih in knji- gah obravnaval tudi zgodovino Goriške. Ma- rušič je prispeval tudi spominski zapis o Rudiju Höhnu, nekdanjem ravnatelju Goriš- kega muzeja. Zbornik zaključujejo številne recenzije deloma istrskih zbornikov, predvsem pa raz- nih italijanskih revij in časopisov, ki obrav- navajo arheologijo, zgodovino in kulturo so- sednjih dežel. Olga Janša-Zorn Trude Horn: Gedeckte Holzhrücken Zeu- gen alter Holzbaukunst, samozaložba Trude Horn, St. Veiter-Strasse 126, Klagenfurt 1980 V prevodu bi se glasil naslov knjige Po- kriti leseni mostovi pričajo o stari umet- nosti gradenj z lesom. Naslov nam pove, da je avtorica obdelala eno izmed področij upo- rabe lesa za gradnje. Knjiga je prva v nem- škem jezikovnem območju, ki celovito ob- dela zgodovino gradnje mostov, zgodovino tehnike in tehnologije gradenj lesenih mo- stov, posebej še pokritih mostov. Avtorica ne pozabi obdelati les, ki se uporablja za gradnjo mostov, prav tako se spomni na graditelje mostov. Vsi zgodovinski podatki so opisani tudi z letnicami. Na žalost knjiga ni opremljena z opombami, ki bi nam ka- zale pot po kar obširni literaturi, navedeni na koncu knjige. Najbrž je to odpadlo za- radi previsokih stroškov za knjigo (samo- založba!). V drugem delu knjige avtorica 222 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 obdeluje razširjenost pokritih lesenih mo- stov po Evropi in Ameriki. Vsako deželo obdela na splošno, potem pa sledijo še po- drobni opisi najbolj značilnih pokritih lesenih mostov. Opise dopolnjujejo risbe iz zgodo- vinskih knjig, muzejev ter fotografije, če most še stoji. Izmed vseh pokritih lesenih mostov bi rad opozoril le na enega, ki je znan tudi na Slovenskem. To je enkratni most z vodnim stolpom mesta Luzern v Svici, ki je svetovna znamenitost. Velja za najstarejši pokrit most v Svici, saj je bil zgrajen leta 1333. Zanimivost mostu je tudi ciklus slik v »podstrešju«, ki so bile nasli- kane leta 1599. Danes je most prikljubljena promenada in turist ne more reči, da je bil v Luzernu, če se ni sprehodil po tem mostu. • Na žalost v knjigi ni omenjen noben po- krit most iz Slovenije, čeprav sem iz pogo- vora z avtorico knjige izvedel, da ve za dva ali tri »slovenske« pokrite lesene mostove. Ker pa le-ti niso bili obdelani, pač niso našli mesta v knjigi. Mogoče bo to spodbudilo koga, ki se zanima za to področje, da bo ob- delal te slovenske lesene pokrite mostove. Naj na koncu napišem še nekaj podatkov o avtorici te knjige. Pred izdajo te knjige je napisala že več prispevkov v koroški zgo- dovinski časopis Carinthia. Kot pravi sa- ma, nima nobene formalne izobrazbe, za »knjigo mostov« pa je porabila cela tri leta dela. Pri delu ji je pomagalo nad 50 stro- kovnjakov in naključnih sodelavcev, ki so se odzvali na oglas avtorice v dnevnem časo- pisju. S tem oglasom je iskala kakršnekoli podatke o tem, kje so stali in kje še sto- jijo pokriti leseni mostovi. Povod za knjigo je bil zapis v časopisu o podiranju »topil- niškega« lesenega pokritega mostu v Dorn- birnu na Vorarlberškem v Avstriji. Meščani so s protesti in zbiranjem podpisov prepre- čili porušitev. Vendar ne za dolgo, saj so ga kljub vsemu podrli. Avtorica je napisala leta 1982 za rodbino Weinländer iz Celovca tudi Zgodovino papir- nice v St. Rupertu pri Celovcu. Darko Cafuta Boris Goleč: Zgodovina in razvoj PTT dejavnosti v Zasavju, Podjetje za PTT pro- met Trbovlje, 1986, 116 str. Knjiga, ki jo imamo pred seboj, je plod zbu-anja gradiva o zgodovini slovenske po- šte in je potekalo med pripravami za posta- vitev poštnega muzeja. Delo je po posamez- nih PTT podjetjih različno napredovalo, še najbolj v Trbovljah in to predvsem po avtor- jevi zaslugi. - Po naslovu sodeč, bi pričakovali, da bo avtor obravnaval zgodovino pošte v celot- nem Zasavju, vendar se je omejil le na pod- ročje trboveljskega PTT podjetja. Dogajanje v širšem prostoru je upošteval le toliko, ko- likor je bilo potrebno za razumevanje lokal- nega razvoja. Knjiga je razdeljena na dva osnovna dela, in sicer »Razvoj PTT« in »Zgodovina posa- meznih pošt«. Na koncu je avtor podal še seznam uporabljenih virov in literature. Delo je napisano na osnovi krajevnih kro- nik, ustnih pričevanj in rokopisov, ki jih hrani Arhiv ZO PTT Slovenije. Starejša ob- dobja so dopolnjena s podatki iz literature. Podatke o poštnih uslužbencih pa je črpal iz matičnih knjig in ustnih pričevanj. Prvi del, »Razvoj PTT«, je razdeljen na posamezna zgodovinska obdobja. Avtor prič- ne prikaz razvoja v starem in srednjem veku. Za rimsko obdobje poda splošen pri- kaz stanja v Sloveniji in opozori na rim- sko službo za prenos službene koresponden- ce in prevoz uradnih oseb — »cursus publi- cus«. V srednjem veku ta organizacija pre- neha delovati. Tu poudari nazadovanje, saj zopet pridobivajo na veljavi osebni sli, tako konjeniki kot pešci. Dalj časa se avtor ustavi pri turških vpadih, kjer najprej poda splo- šen prikaz vpadov. Pravi, da je samotna lega obravnavanega področja preprečavala večja turška plenjenja. V osrčje Zasavja so vdi- raU le manjši roparski oddelki. Avtor meni, da so Turki najverjetneje ropali na skraj- nem zahodnem in vzhodnem delu Zasavja. Trditev dokazuje z lokacijo kresišč in utrje- nih protiturških taborov vzdolž Savinje in zahodno od Zagorja ob Savi. Nato naštejejo posamezne tabore in kresišča, vse skupaj pa je še enkrat nazorno prikazano na zem- ljevidu. Nadaljuje z obravnavanjem pošte v času od 16. do 18. stoletja. Tu nam predstavi širši okvir dogajanja in zakonsko regulativo pošt- nega prometa. Ustavi se pri podržavljanju avstrijske pošte leta 1722, ki so jo do tedaj imeli v dednem fevdu »poštarski dinastiji« Turn-Taxis in Paar, slednji v notranje- avstrijskih deželah. Opozori tudi na vedno večje uveljavljanje poštnih kočij, ki so pri prenosu vedno bolj izrinjale sle. Poštne kočije so prevažale tudi potnike. Ta lastnost pošte je s pojavom železnice izginila s seznama poštnih storitev. Avtor piše tudi o brodarski pošti na Savi, ki je delovala v okviru živahnega prometa na Savi. Na kratko opiše posamezne postaje ob Savi v Zasavju. Brodarska pošta, zdru- žena z osebnim prometom, je bila uvedena KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 223! 1809. leta, in sicer med Zalogom pri Ljub- ljani in Siskom. Poštna zveza je kmalu od- povedala, dokončno pa je prevoz po Savi odpravila železnica. V poglavju »Razvoj PTT dejavnosti do prve svetovne vojne« piše o pošti v Ilirskih provincah ter o stanju poštnega prometa v prvi polovici 19. stoletja. Ustavi se tudi pri poštni reformi 1850. leta, pri čemer navede cilje reforme. Poudari tudi pomen uvajanja znamk in dopisnic za poštno poslovanje. Ponovi pa tudi staro zmoto o Lovrencu Ko- širju kot izumitelju poštne znamke (o tem glej Velimir Sokol: Da li je Lovrenc Košir dokazao, da je on idejni tvorac poštanske marke, PTT Arhiv 8/1962, str. 53—103). Pomemben vpliv na poštno poslovanje je imela tudi železnica, ki je prevzela od pošte prevoz potnikov. Kmalu pa sta železnica in pošta našli skupen jezik, tako da je železni- ca pričela prevažati poštne pošiljke, za ka- tere so med vožnjo skrbeli »poštne ambu- lance«. Poštne kočije so ostale v uporabi samo tam, kjer ni bilo železniške proge. Avtor nadalje naniza še podatke o posa- meznih poštnih uradih v Zasavju. Poda tudi kratek historiat razvoja telefonije in tele- graf ij e v svetovnih razmerah ter potek nji- hovega uvajanja v Zasavju. Poglavje »Zasavska pošta v času med obe- ma vojnama 1918—1941« prinaša podatke o upravni in organizacijski podobi pošte po razpadu Avstro-Ogrske, o poštnih zvezah, zgradbah ter nadaljnjem širjenju telegraf- sko-telefonskega omrežja. Poglavje »PTT dejavnost v Zasavju v ob- dobju od 1941—1945« govori o prihodu oku- patorja, njegovih ukrepih, organizaciji pošt- nega omrežja in PTT službe, o poštnih de- lavcih med NOB in o partizanskih zvezah v Zasavju. Predzadnje poglavje v prvem delu nas se- znani z razvojem PTT dejavnosti od leta 1945 dalje. Tu na kratek in jedrnat način poda pregled organizacijskega razvoja, ki je pri- peljal do ustanovitve Podjetja za PTT pro- met Trbovlje, o nadaljnjem posodabljanju telegrafsko-telefonskega prometa, o današ- njem stanju poštno-prometnih zvez ter o poštnih zgradbah in poslovnih prostorih. Za zaključek prvega dela knjige pa si lahko preberemo še nekaj drobcev iz kri- minalne dejavnosti v zvezi s pošto; gre pred- vsem za rope. V drugem delu knjige sledimo zgodovini vseh trinajstih poštnih enot, ki delujejo pod okriljem PTT podjetja Trbovlje. Posamez- na poglavja so napisana po istem principu. Avtor najprej opiše geografsko lego kraja, kjer je pošta, nato pa sledi zgodovini poštne enote od ustanovitve pa do današnjega časa. Pri tem našteje poštne uslužbence, zveze z drugimi poštami, uvajanje telegrafije in te- lefonije ter današnje stanje. Knjigo odlikuje obilica slikovnega gra- diva. Napisana je pregledno, da lahko po- datke, ki nas zanimajo, hitro najdemo. Pri branju se pogreša statistična obdelava po- slovanja poštnih enot. Upajmo, da bodo podobne pubHkacije iz- šle tudi za preostala PTT podjetja. Na tak način bi dobili generalen pregled slovenske poštne zgodovine, na katero se je doslej vse prevečkrat »pozabljalo«. Na tem področju smo v Sloveniji v precejšnjem zaostanku za drugimi jugoslovanskimi repubhkami, kjer podobne preglede že imajo. Za zapolnitev te vrzeli pa bo potrebno še precej dela. Žarko Lazarevič , Jože Som: Začetki industrije na Sloven- skem, Documenta et studia historiae recen- tioris IV, Založba Obzorja Maribor, 1984, 270 str. Knjiga dr. Jožeta Sorna Začetki industrije na Slovenskem pomeni sintezo avtorjeve znanstvene dejavnosti. Izida knjige avtor, žal, ni dočakal. Dr. Sorn je besedilo sicer sam pripravil za tisk, vendar pa sta dr. Jasna Fischer in dr. Peter Vodopivec v tekst vnesla nekaj dopolnitev iz različnih razprav, ki jih je dr. Som, medtem ko je knjiga ča- kala na založnika, objavil v strokovnih re- vijah. V knjigi avtor podaja pregledno podobo o začetni industrializaciji slovenskega pro- stora, ki obsega čas poldrugega stoletja od leta 1720 do 1870. Proces industrializacije ni obravnavan le kot dopolnilo splošne gospo- darske zgodovine, temveč tudi kot vodilni družbeno-ekonomski proces, ki je bistveno prispeval k oblikovanju naše družbe. Proces industrializacije je razdeljen na dve obdobji. Prvo obdobje, od okoH 1720 do 1830—1840, nosi širok naslov Stoletje pred modernizacijo industrije. Uvodoma avtor razčlenjuje gospodarsko politiko, ki jo opre- deljujemo z izrazom merkantilizem. Z go- spodarsko politiko se je v tem času ukvar- jalo več teoretikov in praktikov, ki so našli vnete bralce in posnemovalce tudi v sloven- skih deželah. To je tudi čas, ko se začne v Avstriji, nekako deset let pred sredo 18. sto- letja, uvajati statistika. O velikem pomenu trgovcev kot gibalne sile gospodarskega razvoja v 18. stoletju priča ugotovitev dr. Sorna, da so bili trgovci 224] KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1936 »takrat vse, bili so motor splošne gospodar- ske razgibanosti, merilo za razmah ekonom- skih sil par excellence«. Na Slovenskem se srečamo s kmečkimi trgovci, trgovci v mestih, grosisti in apalta- torji (diferenciacija poslovanja se v našem prostoru prične okoli srede 18 stoletja). Predvsem pa je bil trgovec tisti podjet- nik, ki je del svojega kapitala preobrazil v industrijski kapital in bil s tem nosilec zgo- dovinskega pojava, ki ga imenujemo »zgod- nji kapitalizem«. Obravnava tistih sektorjev proizvodnje, ki so bili ustvarjalci družbenega produkta, po- meni jedro Sornove knjige. O izsledkih je avtor zapisal, da pomenijo oceno dejanskega stanja, ker kljub pregle- danemu gradivu še ni bilo mogoče ugotoviti stvarnih podatkov, ki bi pomagali zaokro- žiti podobo do verjetnosti. Na podlagi izčrpnega in natančnega pre- učevanja arhivskega gradiva v domačih in avstrijskih arhivih je avtor zaokroženo predstavil posamezne proizvajalne panoge neagrarne proizvodnje. Za vsako izmed njih so zbrani podatki o lastnikih obratov, o iz- voru kapitala, o organiziranosti in delova- nju. Tekst dopolnjujejo preglednice in raz- predelnice, ki v strnjeni obliki podajajo re- zultate opravljeni raziskav. Glede na družbeno strukturo na Sloven- skem je bila najosnovnejša kmečka pro- izvodnja za kritje potreb na domačem in tujem tržišču. Obrtniška proizvodnja je bila kategorizirana v komercialne in policijske obrti. Prvo obdobje je prineslo okrepitev založ- niškega sistema, nastanek manufaktur in fa- brik. Na založniški način so domači založ- niki organizirali sitarstvo, nogavičarstvo, svilarstvo, usnjarstvo, klobučarstvo, medeni- narstvo, kovaštvo in puškarstvo. Kot samo- stojni obrati so na Slovenskem delovale steklarne, opekarne, majolikarne, mlini za papir, tobak in smodnik, vitriolnice, usnjar- ne in mlinarne. Posebno poglavje predstav- lja rudarstvo in fužinarstvo. Fužine, plavži in rudniki so bili najvidnejši predstavniki klasičnega pojma o fabriki. Tako orisan razvoj neagrarnega gospodar- stva na Slovenskem v prvem obdobju ne- dvomno pokaže, kot sta zapisala dr. Jasna Fischer in dr. Peter Vodopivec, da je dr. Somu »prvemu uspelo... pokazati posa- mezne značilnosti in stopnje razvoja ne- agrarne proizvodnje v obdobju nastajanja industrije na Slovenskem, pri čemer je pre- pričljivo razkril, da so imele različne gospo- darske panoge marsikdaj večji pomen in po- membnejši obseg, kot se je domnevalo do- slej«. Rezultati opravljeni raziskav pa so tudi nedvomno pokazali razmeroma veliko go- spodarsko aktivnost trgovcev in lastnikov kapitala, ki so izhajali iz slovenskih dežel in s svojim delovanjem posegali na različna področja neagrarnega gospodarstva. Nova doba, drugo obdobje, nosi naslov Pol stoletja modernizacije industrije. To je čas, v katerem stopa na trgovčevo mesto in- dustrialec, ki je znal pridobiti kapital širo- kega kroga meščanov in bančni kapital ter je v svojo tovarno namestil parne in druge stroje. Sčasoma je postal nosilec gospodar- skega liberalizma in klasičnega kapitalizma. Obdobje uvajajo spremembe v evropskem gospodarstvu, ki imajo izhodišče v original- nosti angleške industrijske revolucije. Tudi Avstrija se je lotila vrste ukrepov, da bi državo gospodarsko in politično modernizi- rala. Proces je zajel tudi slovenske dežele. Ob razmahu industrializacije so organizirali strokovno šolstvo, izumi in patenti so se množili, izhajati so začeli strokovni časopisi, organizirale so se industrijske razstave. Avstrijske dežele in tudi slovenske so in- dustrijsko revolucijo v prometu doživele z izgradnjo železnic, z vsemi posledicami spreminjanja družbene strukture zaradi vpe- ljave železniškega prometa. Ob moderniza- ciji železarstva, razmahu premogovništva, uvajanju strojev v tekstilne tovarne, razvoju prehranjevalne industrije, kemične industri- je. Industrije tobaka in cementa se poka- žejo osnovne značilnosti uvajanja tehničnih novosti in s tem povezanega vlaganja kapi- tala v industrijo. Gospodarski razvoj pa je v celoti pokazal, da slovenski prostor ni zmogel zbrati to- liko kapitala kot velemestni grosistični ka- pital, zlasti dunajski in tržaški, ki sta v ob- liki delniških družb vse intenzivneje pose- gala v industrijske obrate v slovenskih de- želah. Domači grosisti so ob tem sicer oprav- ljali isto historično vlogo kot tržaški in du- najski grosisti. Oviralo pa jih je moreče dejstvo, da niso imeli dovolj akumuliranega kapitala. S tem se, kot nam pokažejo ugoto- vitve dr. Jožeta Soma, začne razmerje med domačim in tujih kapitalom nagibati v ko- rist tujega kapitala. Knjiga dr. Jožeta Sorna Začetki industrije na Slovenskem je temeljno znanstveno delo, ki dopolnjuje dosedanje vedenje o proble- mih, ki jih obravnava, hkrati pa spreminja doslej znano podobo o gospodarski zgodo- vini neagrarnih panog na Slovenskem v ob- ravnavanem obdobju. Jasna Horvat KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 34 1986 225^ Vlado Jurančič, Smarjeta pri Novem me- stu v narodnoosvobodilni vojni 1941—1945. Prispevki za zgodovino delavskega gibanja in NOB na Dolenjskem in v Beli krajini 1. Novo mesto 1985, 124 strani Smarjeta, dokaj neznatna vas na poti iz Novega mesta v Mokronog, se v povojnem obdobju nikakor ne more znajti in so jo mnoge vasi, ki so bile pred zadnjo vojno v vseh pogledih za njo, v razvoju že prehitele. Tudi iz zgodovine NOB javnosti ni znana. Ni bila požgana, ni bilo masovnih streljanj, tu ni nikoli bival pomembnejši vojaški ali politični organ, ni bilo večjih bolnišnic, ni bilo večjih partizanskih delavnic... Popol- noma drugače pa so jo čutili partizani: »Smarjeta je bila za nas Indija Koroman- dija. O njej smo sanjali, ko smo utrujeni od dolgih maršev prezebali po hostah.« (Klu- sov Joža). Dejansko je področje, ki ga ob- vladuje Smarjeta vredno posebnega zanima- nja, še zlasti, ker tu lahko v malem sprem- ljamo vse tisto, kar sicer velja za NOB na Slovenskem. Jurančič svoje delo imenuje kronika, kar pa je prevelika skromnost. Za- radi kronološkega pristopa delo še ni kro- nika. Drug princip, ki ne bi bil kronološki, bi zmanjšal preglednost. Po kratkem, ne- koliko preskromnem uvodu, začenja s prika- zom okupacije. Omenja za Dolenjsko dokaj značilno navdušenje za Nemce, ki pa je naglo upadlo. V tem pojavu, ki ga mnogi zamolčujejo, ne moremo in ne smemo gle- dati hitlerjanstva ampak v prvi vrsti proti- itali j ansko razpoloženje prebivalstva, ki je kot del slovenskega naroda imelo zato dovolj vzroka. V teh pojavih moramo videti tudi željo po delu, kruhu in redu v nasprotju z dotedanjim balkanskim politiziranjem, uboštvom in neredom. Temu je sledil nagel preobrat in opredelitev za cilje NOB. Zelo zgodaj so prišli do izraza elementi revolu- cionarnosti, saj je bila kleveška veleposest prva na Slovenskem, ki so jo razdelili med kmete. Pojavila se je Bela garda, tudi Plava, avtorju pa so ušli podatki, da so nekateri po- samezniki skušali skriti svoja delomrzniška nagnjenja za ustanavljanje tudi gard drugih barv. Dejstvo pa je, da tukajšnje prebival- stvo, v nasprotju z mnogimi ostalimi pod- ročji Dolenjske, ni podleglo protipartizanski propagandi v večjem obsegu. Posebej velja pohvaliti tudi avtorjevo pri- zadevanje, da bi zajel obravnavano področ- je čimbolj kompleksno. Izogiba se pretirane- mu opisovanju vojaških akcij. Zato daje ustrezno mesto tako političnemu delovanju, kot tudi vsem ostalim specifičnostim sloven- ske NOB. Ne izpušča celo takih pojavov, kot so bili »deca svobode«. Enake hvale je vre- den tudi njegov pogum, da ni izpuščal tudi negativnih dejstev. Z razumljivo zadrego, vendar brez strahu pred resnico, opisuje tudi marsikaj takega, kar ni koristilo narodno- osvobodilnemu gibanju. S tem se je izognil nepotrebni mistifikaciji in dosegel veliko bolj človeško podobo. Tam, kjer so ljudje, hodita dobro in slabo vedno z roko v roki. Zato tudi ne preseneča, da so Smarječani in okoličani nad knjižnico zelo navdušeni in krožijo njeni izvodi od hiše do hiše. Njihova enotna ocena je, da je Jurančič stvari opisal tako, kot so potekale. Ob vsem tem deležu tamkajšnjega prebivalstva se bralcu samo od sebe neprestano postavlja vprašanje, za- kaj je družba na te ljudi v povojnem času pozabila. Kljub nedvomnemu napredku je zlasti v zaselkih v okolici Šmarjete še vedno huda materialna in duhovna beda, alkoho- lizem je v nezadržnem pohodu. V strokovnem pogledu je avtorju težko oči- tati večje pomanjkljivosti. Ce so ljudje eno- glasni v oceni, da je opisal resnično doga- janje, je s tem dosežen eden izmed največjih ciljev dela vsakega zgodovinarja. Kot smo že omenili, bi bil uvod lahko nekoliko daljši. Bolj določno bi moral povedati, kaj pomeni Smarjeta (v čemer pa je mišljen Vinji vrh) v svetovni arheološki literaturi, tudi sam kraj se prvič omenja po Kosu že leta 1314, nekateri v neposredni okolici pa že tudi po- prej, tudi Klevež bi zaslužil še nekaj dodat- nih besed, če omenja Ulme bi moral tudi Jombarte, prvi so se priženili k tej francoski družini in je bila še v medvojnem času ne- kaj let lastnik njegova žena, tudi Pepi Blat- nik bi zaslužil večji poudarek, zlasti še v človeškem pogledu, bolj določno bi lahko bilo opredeljeno tudi zadržanje župnika Per- ka... verjetno pa ve za največ napak, ki so se mu nehote pripetile, sam avtor. Pravih virov namreč ni in je bil v veliki meri od- visen od ustnih izpovedi. V celoti lahko re- čemo, da je Jurančičevo delo vzorno napi- sano, brez običajnih fraz in patetičnosti in bi ga mnogi, tudi tisti z bolj zvenečimi imeni, v tem lahko posnemali. stane Granda Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Marjan Drnovšek, odgovorni urednik Stane Granda. Tehnični urednik Branko Šuštar. Oblikovalec Julij an Miklavčlč. Izdaja Zveza zgodovinskih društev Slovenije, sekcija za krajevno zgodovino. Sofinancirata Raziskovalna in Kulturna skupnost Slovenije. — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. — Uredništvo: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Mestni trg 27; uprava: Oddelek za zgodovino, Ašker- čeva 12, Ljubljana. — Tekoči račun: 50101-678-49040 (Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana — za »Kroniko«). Letna naročnina je 1000 din za posamezne na- ročnike, 1500 din za ustanove; posamezna številka 600 din, dvojna številka 800 din. Njiklada 1000 izvodov. UDK 929 Steinhauser A.:266 Dr. Smitek Zmago, docent, Oddelek za etnologijo. Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, YU Delovanje Ljubljančana A. Steinhauserja na Filipinih 1643—1648 KroniEa, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 34, št. 3, 1980, str. 137—138, cit. rit. 16 Na podlagi dokumentov in tiskanih virov iz Zgodovinskega arhiva Ljub- ljana, Nadškofijskega arhiva v Ljubljani in Archivo general de Indias v Sevilli je v prispevku prikazano misijonarsko delo ljubljanskega meščana Adolfa Steinhauserja na Filipinih. Za kulturno zgodovino je Steinhauser pomemben predvsem kot prvi znani jezuit s slovenskega ozemlja, za kate- rega vemo, da je odšel v misijone. UDK 728.8(497.12 Metlika) »-1723« Kos Dušan, asistent, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, ZRC SAZU 61000 Ljubljana, Novi trg 4, YU Metliški grad po inventarju leta 1723 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 34, št. 3, 1986, str. 148—151, cit. lit. 13 Avtor opisuje grad v Metliki, kakršnega je imel pred očmi Stanislav Pe- pelko, ko je leta 1723 opravil inventuro. Obenem so analizirani požari v Metliki, ki so v 18. stoletju bistveno spremenili podobo mesta. UDK 940.1(497.12 Piran) ¦.929(Caviano, družina) Dr. Mihelič Darja, znanstveni sodelavec, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, ZRC SAZU 61000 Ljubljana, Novi trg 4, YU Življenje In poslovanje nekaterih Cavianijev v srednjeveškem Piranu Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 34, št. 3, 1986, str. 125—136, cit. lit. 140 Prispevek prikazuje beneško družino Caviano, katere prvi predstavnik se je doselil v Piran na prelomu 13. v 14. stoletje. Po ohranjenih in objavlje- nih virih zasleduje članek življenje Cavianijev, njihove družinske pove- zave in potomstvo, razraščanje njihovega poslovanja, njihove premoženj- sKe razmere in družbeni ugled. UDK 656.1(497.12 Štajerska) »17« Curk Jože, dipl. umetn. zgodovinar 61000 Ljubljana, Cimpermanova 5, YU O cestnem omrežju na slovenskem Štajerskem v 18. stoletju Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 34, št. 3, 1986, str. 138—147, cit. lit. 12 Cestno omrežje 18. stoletja je logičen nasledek onega iz 17. stoletja, ki ga je pogojila prevlada voznega prometa nad tovorniškim. Njegov glavni pospe- ševalec je bil tranzitni promet med Podonavjem in Panonijo ter severnim Jadranom. Večino prometa je prevzela glavna komercialna cesta med S'lovensko Bistrico in Postojno, ki je razvila krak preko Konjic na račun enega preko Loč. Ceste v teku stoletja niso doživljale same spremembe tras, temveč tudi tehnične izboljšave, uvedel se je poštni in osebni promet, razvile uslužnostne obrti in gostilne s prenočišči. Po francoskem inter- mezzu med 1809 in 1814 pa se je začela njihova splošna obnova v smislu novih gradbenotehnlčnih dosežkov. UDC 728.8(497.12 Metlika) »1723« Kos Dušan, Assistant, Historical Institute of Milko Kos, Scientific-Research Centre at the Slovene Academy of Sciences and Arts 61000 Ljubljana, Novi trg 4, YU The M^etlika Castle According to the Inventory from 1723 KronlEa, A Magazine for Slovene Local History, 34, No. 3, 1986, pp. 148—151, notes 13 The author describes the castle in Metlika as seen by Stanislav Pepelko after he had made up an inventory in 1723. At the same time the article analyses the fires in Metlika, which in the 18th century thoroughly chan- ged the face of the tov/n. UDC 929 Steinhuser A.:266 Smitek Zmago, Dr., Assistant Professor, Department of Ethnology, Faculty of Arts 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, YU The Activity of the Ljubljanian A. Steinhauser in the Philippines from 1643 to 1648 Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 34, No. 3, 1986, pp. 137—138, notes 16 On the basis of the documents and printed sources from the Historical Record Office Ljubljana, Archbishop's Archives Ljubljana and Archivo General de Indias in Sevilla the contribution presents the missionary work of the Ljubljana townsman Adolf Steinhauser in the Philippines. Stein- hauser is Important to our cultural history mainly as the first .Tesuit from the Slovene territory who is known to have gone as a missionary. UDC 656.1(497.12 Štajerska) »17« Curk Jože, Art Historian 61000 Ljubljana, Cimpermanova 5, YU The Road Network in the Slovene Styria in the 18th Century Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 34, No. 3, 1986, pp. 138—14"7, notes 12 The road network of the 18th century was a logical consequence of that from the 17th century, which was conditioned by the preponderance of the passenger over the freight traffic. Its main stimulus was transit traffic between the Danube Basin and Pannonia and the northern Adriatic. Most of the traffic was taken over by the "traffic road" between Slovenska Bi- strica and Postojna, which developed a link-roid via Konjice at the expense of that via Loče. In the course of the century the roads did not see only the changes in the laying-outs, but also technical improvements; both postal and passenger traffic were introduced, service trades and inns offering accommodation spread. After the French interlude between 1809 and 1814 general renewal of the roads began, following the latest achieve- ments in the field of building engineering. UDC 940.1(497.12 Piran) :929(Caviano, družina) Mihelič Darja, Dr., Scientific Collaborator, Historical Institute of Milko Kos, Scientific-Research Centre at the Slovene Academy of Sciences and Arts 61000 Ljubljana, Novi trg 4, YU The Life and Business of Some Members of the Caviano Family in the Medieval Piran Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 34, No. 3, 1986, pp. 125—136, notes 140 The contribution presents the Venetian family Caviano, whose first repre- sentative settled in Piran at the turn of the 13th century. Following the preserved and published sources the article describes the life of the Cavlanos, their family connections and descendancy, the extension of their business activities, their financial position and reputation in society'. UDK 929 Sterle F. A. :377 :7(497.12)»1921/1941-< Dr. Golob France, konservator, Slovenski etnografski muzej v Ljubljani 61000 Ljubljana, Prešernova 20, YU Franjo Sterle, ustanovitelj umetniške šole »Probuda« In vloga šole v te- danjem likovnem življenju Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 34, št. 3, 1986, str. 160—170, cit. lit. 45 Omenjeni sestavek je vzet iz avtorjeve leta 1986 ubranjene doktorske di- sertacije z naslovom, »Slovenski slikar Franjo A. Sterle«. Umetniška šola »Probuda« je v letih 1921 do 1941, vršila svoje kulturno poslanstvo v obliki likovnega šolanja, tečajev, predavanj in razstav. Na umetniški šoli »Pro- buda« so dobili svojo prvo likovno abecedo ali pa se izpopolnjevali med drugimi učenci tudi kasneje priznani slovenski akadeniiki, slikarji, grafiki, kiparji, profesorji na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, likovni pedagogi in restavratorji. UDK 940.547.5(497.12)»1943/1945« Perko Marija, arhivist, Zgodovinski arliiv T^jubljana, 61000 Ljubljana, Mestni trg 27, YU Delovanje terenske partizanske lekarne Bober od decembra 1943 do osvoboditve Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 34, št. 3, 1986, str. 184—191, cit. lit. 26 N podlagi spominskega in dokumentarnega gradiva je predstavljen raz- voj prve terenske partizanske lekarne Bober, ki je bila največja in je s sanitetnim materialom o.skrbovala Dolenjsko, Notranjsko in po potrebi tu- di enote zunaj tega ozemlja. UDK 676(497.12 Radeče) »1725/1785« Cafuta Darko, inženir strojništva, AERO-TOZD tovarna celuloze in papirja Medvode, 61215 Medvode, Ladja 10, YU Začetek radeške papirnice (1725—1785) Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 34, št. 3, 1986, str. 152—160, cit. lit. 50 Avtor obravnava trditve v literaturi o nastanku radeške papirnice. S pomočjo raziskave zgodovine fužine Zebnik pri Radečah dokažemo, da papirnica ni bil ustanovljena leta 1670, kot se navaja v literaturi. Z raziskavo rojstnih knjig za Radeče smo se približali letnici nastanka ra- deške papirnice, saj iz zapisa z dne 5. september 1725 izvemo, da je na mestu nekdanje fužine že papirnica (Papyri extructura). zanimiv je zapis v rojstni knjigi 1740, ko je župnik zapisal slovensko ime Papirnica (Poper- niza) za obrat za izdelavo papirja in obenem ime vasi. V radeški papirnici je leta 1769 opravljal poskuse z modrim holandskim sladkornim papirjem in papirjem izdelanim iz žagovine pater Gruber, profesor mehanike na ljubljanskem jezuitskem kolegiju. Nekdanja Fužina, pozneje Papirnica, je danes del vasi Njivice pri Rade- čah. UDK 39:656.1(497.12 Gorenjska) Stanonik Marija, raziskovalna asistentka, Inštitut za slovensko narodo- pisje, ZRC SAZU efOOO Ljubljana, Novi trg 3, YU I'romet v kmečkem gospodarstvu na Zirovskem Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 34, št. 3, 1986, str. 171—184, cit. Ut. 43 Razprava vsebuje dve poglavji. Prvo obravnava prometna sredstva; pri njih obstaja diferenciacija glede na to, kakšna moč upravlja z njimi. Gle- de na to jih je mogoče razdeliti na take, ki jih vleče človek sam in druge, ki jih vleče vprežna živina. Po kriteriju števila koles pa so po svojih po- sebnostih predstavljeni 1. samokolnica, 2. vozila z dvema kolesoma in 3. vozovi, ki Jim je posvečena največja pozornost. Drugo poglavje Je na- menjeno vprežnlm živalim, predvsem 1. volom in 2. konjem in 3. razmerju do vprežne živine. UDC 94C.547.5 (497.12) »1943/1945« Perko Marija, Archivist, Historical Record Office Ljubljana 61000 Ljubljana, Mestni trg 27, YU The Activities of the Mobile Partisan Drugstore "Bober" from December 1943 till the Liberation Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 34, No. 3, 1986, pp. 184—191, notes 26 On the basis of memoirs and documents the article presents the develop- ment of the first mobile partisan drugstore "Bober", the biggest at that time, which provided sanitary material for Lower Corniola (Dolenjska) and Inner Carniola (Notranjska), and, if necessary of need also for the partisan units outside this area. UDC 929 Sterle F. :377 :7(497.12)»1921/1941" Golob France, Dr., Conservator, Slovene Ethnographic Museum Ljubljana 61000 Ljubljana, Prešernova 20, YU Franjo Sterle, Founder of an Art School "Probuda", and the Role of the School in the Then Artistic Life Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 34, No. 3, 1986, pp. 160—170, notes 45 The above mentioned paper is an extract from the author's doctoral dissertation — defended in 1986 — with the title »The Slovene Painter Fra- njo A. Sterle." From 1921 to 1941 the art school "Probuda" carried out its cultural tasks in the form of art education, coursei, lectures and exhibi- tions. Among the pupils at the art school "Probuda", who acquired the rudiments of arts subjects and perfected themselves, where also those who later became acknowledge Slovene academicians, painters, graphic artists, sculptors, professors at the Academy of Fine Arts in Ljubljana, art teachers and restorers. UDC 39:656.1(497.12 Gorenjska) Stanonik Marija, Research Assistant, Institute for Slovene Ethnography, Scientific — Research Centre at the Slovene Acadey of Sciences and Arts 61000 Ljubljana, Novi trg 3, YU Traffic in the Peasant Economy of the Ziri Region Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 34, No. 3, 1988, pp. 171—1S4, notes 43 The paper consists of two chapters. The first one deals with vehicles; there is a differentiation between them according to the load that they can draw. With respect to this it is possible to classify them into those which are drawn by man himself and those which are pulled by draught livestock. Regarding the number of the wheels they are — accjordlog to their characteristics — presented as 1. wheelbarrow, 2. twowheeled vehicles, and 3. carriages — which are given the most attention. The second chapter is concerned with draught animals, chiefly with oxen and horses. UDC 676(197.12 Radeče) »1725/1785« Cafuta Darko, Mechanical Engineer, AERO-TOZD Factory of Cellulose and Paper "Medvode" 6I215 Medvode, Ladja 10, YU The Origins of the Radeče Paper-Mill Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 34, No. 3, 1986, pp. 1S2—160, notes 50 The author treats the statements found in literature about the origins of the paper-mill in Radeče. With research into the history of the Zabnik iron- works near Radeče we prove that this paper-mill was not founded in 1670 as is stated in the literature. Examining birth registers we came close to the foundation year of the Radeče paper-mill and also found out, reading a note from 5th September 1725, that there had already been a paper-mill (Papyri extructura) in the place of the ancient iron-works. There is a very interesting note in the birth register for the year 1740 — the parish priest wrote the Slovene na- me »Papirnica« (Poperniza), meaning the paper-mill and also the name of the village. Father Gruber, professor of mechanics at the Ljubljana Jesuit College, was making experiments with blue Holland sugar paper and with paper made of sawdust in the Radeče paper-mill in 1769. The ancient Fužina, later Papirnica, is today part of the village Njivice near Radeče. UDK 940.712-1914/1918« Dražumerič Marinka, konzervator, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto 68000 Novo mesto, Kidričev trg 3, YU Belokranjci — vojaki v 1. svetovni vojni Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 34, št. 3, 1986, str. 193—203, cit. lit. 72 Na podlagi zapisov v kroniki župnije Adlešiči v Beli krajini predstavlja avtorica vpliv dogodkov prve svetovne vojne na življenje prebivalcev v zaledju. Tekst je gola objava vira — župnijske kronike, ki jo je med leti 1885 in 1921 pisal takratni župnik Ivan SašelJ. UDK 656.8(497.12)»1945« Gombač Metka, arhivist. Arhiv inštituta za zgodovino delavskega gibanja, 61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1, YU Oddelek za pošto, telegraf in telefon pri Pokrajinskem narodnoosvobodil- nem odboru za Slovensko primorje In Trst Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 34, št. 3, 1986, str. 191—192, cit. lit. 6 Prispevek govori o ustanovitvi in kratki dejavnosti Oddelka za pošto, tele- graf in telefon, ki je imel sedež v Trstu leta 1945, in je deloval v okviru Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje In Trst. Predstavi tudi znamko, ki jo je takoj po ustanovitvi izdal omenjeni oddelek. UDK 779:929 (Pelikan J.) Kambič Mirko, mag., raziskovalec. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete 6I000 Ljubljana, Aškerčeva 12, YU Iz starih fotografskih albumov: Josip Pelikan (1880—1977) in njegova foto- grafska delavnica Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 34, št. 3, 1986, str. 204—207, cit. lit. 10 Poklicni fotograf Josip Pelikan (1880—1977) je prispeval v zakladnico naše kulturne dediščine številne motive dokumentarnega in umetniškega zna- čaja. Rodil seje v Trbižu, atelje je imel v Brežicah in v Idriji. V Celju je deloval od 1920 do 1977. Tu je že ohranjen edinstven steklen fotografski atelje iz 19. stoletja, vreden spomeniškega varstva. Pelikanovo bogato sli- kovno gradivo čaka na znanstveno obdelavo, na razstavo in na primerno monografijo. UDC 940.712»-1914/1918« Dražumerič Marinka, Conservator, Institute for the Protection of Natural and Cultural Heritage Novo mesto 68000 Novo mesto, Kidričev trg 3, YU The Inhabitants of White Carniola (Bela Krajina) — Soldiers In the World war 1 Kronika, A Magazine for Slovene Local History. 34, No. 3, 1986, pp. 193—203, notes 72 On the basic of the records from the chronicle of the Adlešiči parish (White Carniola) the authoress presents the influence of the First World War events upon the life of the inhabitants in the hinterland. The text is a mere publication of a source — the parish chronicle which was written between 1885 and 1921 by the then parish priest Ivan Sašelj. UDC 779:929 (Pelikan J.) Kambič Mirko, M. A., Researcher, Scientific Institute of the Faculty of Arts 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, YU Photos from Old Albums: Josip Pelikan (1880—1977) and His Photographic Studio Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 34, No. 3, 1986, pp. 204—207, notes 10 A professional photographer Josip Pelikan (1880—1977) contributed to the treasury of our cultural inheritance numerous motifs of documentary and artistic importance. He was born in Trbiž and had his studio in Brežice and in Idrija. In Celje he worked from 1920 to 1977. A unique glass photo- graphic studio from the 19th century is still preserved there, worth con- serving for its historical interest. Pelikan's rich photographic output is waiting to be examined, exhibited and adequately monographed. UDC 656.8(497.12)»1D45« Gombač Metka, Archivist, Archives at the Institute for History of Workers' Movement 61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1, YU The General Post Office Department at the Provincial National Liberation Committee for the Slovene Littoral and Trieste (Trst) Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 34, No. 3, 1980, pp. 191—.92, notes 6 The contribution treats the foundation and shortterm activity of the GPO Department, which had its seat in Trieste (Trst) in 1945 and functioned within the framework of the Provincial National Liberation Committee for the Slovene Littoral and Trieste (Trst). It also presents the stamp issued by the above mentioned Department immediately after its foun- dation. ----- Prispevke v tej številki so pripravili: Darja Mihelič, Zmago Šmitel<, Jože Curk, Dušan Kos, Darko Cafuta, France Golob, IVIarija Stanonik, IVIarija Perko, IVIetka Gombač, IVIarinka Dražumerič, IVlirko Kambič Izdaja Sekcija za krajevno zgodovino Zveze zgodovinskih društev Slovenije Gasparijeva razglednica iz serije Vojsl