Iskra
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ -
Številka 13 - leto XIV. - 12. april 1975
:	V
Ipomnite,
(tovariši ?
Rad bi napisal nekaj skromnih besed v zahvalo našim partizanskim materam, ne samo tistim, ki so rodile sinove in hčere, partizane in partizanke, v mislih imam tiste matere, tiste tihe, brezimne junaške žene, ki so nam partizanom v najhujših dneh dajale in dale vso svojo materinsko skrb, toploto in ljubezen.
Skrbele so za nas, ko smo trudni in lačni prihajali in odhajali, skrbele in bdele nad nami, kadar smo ranjeni in bolni iskali zdravje, počitek, varnost. Negovale so nas kot bi bili njihovi lastni otroci, rade so nas imele, in za nas so dan za dnem nosile na prodaj svoja dragocena življenja, da so ohranjale naša.
Prišla je svoboda, svetla, lepa, prešerna. Obljubljali smo jim, da jih nikoli ne bomo pozabili... Vrtinec nas je zagrabil; lotili smo se del za obnovo, za elektrifikacijo. Obnavljali smo vasi in naselja, gradili nove tovarne, hodili v šole, ustvarjali družine in tudi sami rojevali otroke. Čas pa je bežal. Vse redkeje smo se videvali, ali pa sploh nič več.
Zajela nas je potrošniška mrzlica, hlastanje po materialnih dobrinah nam je v srca vneslo pozabo nanje in na naše obljube.
Danes spoznavam, da „dolgov“ tem materam nismo poravnah.
Spoznavam svoj in skupni dolg do teh herojev brez pušk, tihih herojev, velikih v človeških dejanjih, v nepremagljivi veri v pravičnost partizanskega boja, v ljubezni do domovine in do našega trpečega ljudstva. Danes spoznavam, da je tako velikih dejanj bila sposobna samo njihova resnično velika ljubezen. Srečen sem, da sem doživel ta veliki čas, da sem spoznal te čudovite partizanske matere.
30-letnica osvoboditve je pravšnji čas, ko bi morali obnoviti naše stike s partizanskimi kraji, našimi partizanskimi domačijami in partizanskimi materami, če jih bomo po 3o letih sploh še našli žive. Če so, pa nas sigurno še vedno pričakujejo, saj smo jim dali besedo!
Spomnimo se danih obljub...
Imamo vse možnosti, da se pošteno lotimo izpolnjevanja dolžnosti, da se še mnogim partizanskim krajem in ljudem z iskrenim srcem oddolžimo in jim z vsemi možnimi sredstvi pomagamo uresničiti njihovo željo po vključitvi v celotni življenjski tok naše mlade socialistične skupnosti
Potreben pa bi bil tudi topel, iskren in tovariški stisk rok, kot takrat - saj še pomnite, tovariši?
Pavel Kryštufek—Iztok
Gospodariti skrajno preudarno^acionalno
Ljubljana, 7. 4. 1975 (I. S. in C.). Danes je v prostorih PPG zasedala Skupščina ZP ISKRA in obravnavala več pomembnih zadev, med njimi gospodarski načrt ZP za 1. 1975. Razprava je bila kvalitetna in razgibana; sodelovali so delegati iz prav vseh delovnih organizacij, na vprašanja pa so odgovarjali predlagatelji gradiv.
V razpravo k obravnavani problematiki pa sta se med drugimi vključila tudi predsednik Skupščine ZP Vladimir Logar in generalni direktor ZP Jože Hujs. Nerazumljiva pa je vseka-
med cenami gotovih izdelkov in reprodukcijskega materiala, kar povzroča neenakopravni položaj predelovalne industrije do bazične industrije. Tuje naloga ZP, da ustrezno opozori na pristojnih forumih na povzročeno neskladje!
Vsa skrb izvozu
Generalni direktor ZP Iskra Jože Hujs je v svoji razpravi posvetil posebno pozornost naši osnovni poslovni usmeritvi: izvozu, v katerega moramo še nadalje usmerjati" naše napore in
Z zasedanja skupščine ZP Iskra
kor odsotnost TOZD.
delegatov nekaterih
Rezultati poslovanja 1974 so bili zadovoljivi
O zaključnem računu ZP Iskra in doseženih rezultatih je poročal direktor področja za ekonomiko ZP Edi Delopst in poudaril zadovoljive dosežke lanskoletnega poslovanja ZP Iskra kot celote. Samo gradivo o zaključnem računu mora pred sprejemanjem na skupščini predhodno še v analizo in razpravo v TOZD, tak je sklep skupščine. Iz tega razloga bodo razprave po TOZD tekle istočasno o zaključnem računu ZP za 1. 1974 in o planu ZP za 1. 1975, skupščina pa se bo ponovno sestala 25. aprila 1975, da bi obravnavala zaključke TOZD in sprejela oba omenjena dokumenta ZP Iskra.
1
Plan ZP za TOZD
1. 1975 še v razpravo v
Krr iz posameznih TOZD še nabilo posr jdovanili stahšč na predlog gospodarskega plana ZP Iskra za 1. 1975,je predsednik skupščine Vladimir Logar predlagal podaljšanje razprave v TOZD do 25. 4. 1975, delegati pa so danes na samem zasedanju najprej poslušah ekspoze direktoija področja za ekonomiko Edija Delopsta (ki ga bomo v nekoliko skrajšani obliki obja-vili v naslednji številki Glasila), nakar je stekla razprava delegatov, ki so, ali podajali sedanja stališča TOZD, ali pa so na posamezne postavke iz plana želeli dobiti dodatna pojasnila in obrazložitve.
Vprašanja so se sukala v glavnem okoli stroškov za skupne službe ter okoli združevanja sredstev za dejavnosti skupnega pomena, pri čemer so poudarjali potrebo po skrajnem varčevanju. Enakovredne obremenitve posameznih TOZD, glede na njihove ekonomske zmogljivosti bodo možne sedaj, ko so znani rezultati vseh zaključnih računov, je poudaril E predsednik skupščine Vladimir Logar | in zahteval na osnovi definitivnih i podatkov nov preračun vseh obre-i menitev za TOZD.
Nadaljnja vprašanja so veljala tudi JI izvozni problematiki ter nesorazmerju

i
1
sredstva. „Ne smemo se prepuščati dnevnim situacijam, temveč se moramo trdno držati ekonomskih vrednosti poslovanja: gospodariti skrajno preudarno in racionalno, pri tem pa se držati edino pravilne usmeritve Iskre k izvozu na tuja tržišča", je med drugim dejal Jože Hujs.
Ptavo vsebino DOZD „Iskra — Gorenje"
Generalni direktor je podal tudi informacijo o trenutnem položaju na relaciji združevanja ZP Iskra in ZP Gorenje in različnega tolmačenja določil sprejetega sporazuma. Iskra vztraja na postopnem združevanju najvažnejših. poslovnih funkcij obeh ZP in se ne strinja z ohranjanjem obstoječega stanja, po katerem naj bi skupne službe Elektrokovinske industrije Ljubljana zaradi obstoja ZP, predstavljale le še eno dodatno „stroš-kovno mesto" več.
Za dogovarjanja o 'skupnih nastopih, o seštevanju zaključnih računov obeh ZP in planih, ni potrebna SOZD EKI, temveč se vse to lahko odvija prek Gospodarske zbornice. Iskra torej zahteva ne samo naziv SOZD temveč v vsej svoji osnovi tudi vsebinsko novo sestavljeno organizacijo zdmženega dela „Iskra — Gorenje".
Boriti se moramo za resnico
Pretekli teden je predsednik republike Josip Broz Tito obiskal SR Makedonijo in AP Kovoso in Metohijo. Ob razgovorih s tamkajšnjimi družbenopolitičnimi delavci je predsednik Tito imel govor, iz katerega posnemamo nekaj misli:
„Tisto, kar nam v Zvezi komunistov najbolj primanjkuje, je disciplina. Poglejte, komunisti so na vseh ključnih položajih — komunisti so v gospodarstvu, državnih organih, prosveti in povsod drugod. V naših šolah, predvsem na visokih, smo imeli največ škode zato, ker ZK ni bila tako navzoča, kot bi morala biti in tako je vzgoja naše mladine v dobri meri potekala mimo klasikov socializma Marxa, Engelsa in Lenina. To moramo zdaj popraviti.
Biti moramo torej strožji, zagotoviti moramo večjo disciplino. Komunist ne more biti na ključnem položaju, če ne izvršuje sklepov, ki jih sprejema ZK. Komunist ne more glasovati za te sklepe, potem pa delati po svoje. Glede tega so pri nas še vedno razne nepravilnosti. O teh vprašanjih sem že govoril in se zdaj ne bi na tem obširneje zadrževal, menim pa, da je za nadaljnji razvoj Zveze komunistov, za njeno notranjo ureditev velikanskega pomena okrepitev discipline. To ni noben premik nazaj, to bi moralo biti gibanje naprej.
Naj preidem na zadevo, ki je po mojem mnenju zelo pomembna. Nas so svoj čas razglasili za revizioniste. To je bilo leta 1948, ko nas je Stalin izobčil. In če gre za tak ..revizionizem", se ne upiram veliko, kajti to je bil pozitiven revizionizem — namreč tak, ki je zahteval, naj bodo socialistične države in komunistične partije enakopravne, naj se komunistične partije razvijajo in tako delujejo, da bodo njihove ideje čimbolj sprejemljive za množice.
Pozneje so se začele v svetu naglo širiti socialistične ideje in praksa. V mnogih državah, kjer prej ni bilo komunističnega gibanja, so začeji sprejemati ideje socialistične graditve. Tako je danes že v mnogih deželah Afrike, Azije in drugje. Reči moramo, da je Jugoslavija imela pri tem veliko vlogo.
Naj spregovorim še o enem vprašanju ob 30-letnici zmage nad fašizmom. Vrsto let je bil naš narodnoosvobodilni boj podcenjevan z raznih strani. Glejte, tudi danes, 30 let po zmagi nad fašizmom, zopet podcenjujejo jugoslovanski narodnoosvobodilni boj, v katerem je padlo milijon in sedemsto tisoč ljudi. Izenačujejo ga z drugimi odporniškimi gibanji, čeprav smo mi v tem boju ustvarili močno osvobodilno armado in v glavnem sami osvobodili svojo deželo.
Glejte, tudi po tridesetih letih skušajo znova omalovaževati naš boj in s tem žaliti naše žrtve. Tudi danes nas povsem izenačujejo z vsemi — tudi z Bolgarijo, katere enote so bile do septembra 1944 tukaj še okupator.
Ob teh stvareh ne moremo molčati. Danes nam našega -boja spet nočejo priznati, tako pišejo tudi nekateri odgovorni ljudje. Teh stvari ne moremo zamolčati; dolžni smo, da v imenu žrtev, ki so padle, govorimo in protestiramo proti temu.
Zato naj bo 30-letnica zmage nad fašizmom tako obeležena, kot naš boj tudi zasluži. Ne bomo dovolili, da bi nekdo od.zunaj zmanjševal naše žrtve in, da bi to ostalo brez našega odgovora. Morda je to komu potrebno iz političnih razlogov
— toda takšnih razlogov ne priznavamo in jih ne moremo nikomur priznati. Sramota bi bila, da nam naš prispevek recimo priznavajo na zahodu, ne bi nam ga pa priznali nekateri iz vrst tistih, ki so bili med vojno naši najbližnji zavezniki.
Zato bi hotel, da bi proslavo 30-letnice zmage organizirali tako, da bi vsi naši ljudje — tudi mlade generacije, ki jih tedaj še ni bilo, ali pa so bili še otroci — videli, kako je bilo v resnici. To bi bilo treba storiti tudi v šolah. Tudi na univerzah so danes študentje, ki ne vedo, kakšen je bil naš boj. Pri pouku temu ne posvečajo dovolj pozornosti, vendar to moramo storiti. Naše otroke, naše vnuke moramo seznaniti s tem, kaj je bilo prej, kakšen je bil naš boj, kaj smo storili, da je naša država danes takšna, kot je-
Mi se ne tolčemo ob prsi, redko govorimo o tem. Toda ko nas prisilijo, da moramo govoriti, rečemo resnico, komurkoli že. Žalostno je, da se je to zgodilo, toda moramo se boriti za resnico, tako kot smo to že storili.
Zato mora Zveza komunistov še bolj utrditi in okrepiti svoje vrste. Biti moramo brezkompromisni in se ne smemo oportunistično obnašati do tistih, ki danes blatijo naš-boj in zanikajo vse, kar smo storili. Ti so na isti liniji kot ustaši in četniki v tujini, ki ubijajo naše predstavnike. Tudi ustaši govorijo tako. Zato moramo biti veliko bolj budni in še bolj enotni v boju proti takšnim elementom," je poudaril predsednik Tito.
ISKRA, ELEKTROMEHANIKA
Nova komercialna organiziranost
Priznati moramo, da se nam le redko kdaj zgodi, da bi nas Iskrini strokovnjaki obveščali, ali pa opozarjali na različna področja delovanja v svojih TOZD. Pirijetna izjema je vršilec dolžnosti direktoija komercialnega področja Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Marcel Božič.
Kot je znano ima ta Industrija sedež v Kranju, del komerciale pa je v Poslovni stavbi v Ljubljani. Ob tem naj še povemo, da nam takšne vzpodbude in namigi mnogo pomenijo, saj nam pomagajo ustvarjati takšen časopis, kot si ga delavci po Iskrinih TOZD želijo.
Kaj so osnovne, glavne naloee kome*-cialnega področja ob prehoda Iskre na novo organizacijsko obliko?
Priznati je treba, da je najtežje breme prehoda podjetja na novo organizacijsko obliko nosilo poleg finančnega prav komercialno področje. Osnovna naloga, ki jo mora zasledovati komerciala, organizirana v novih pogojih, je, zagotoviti podjetju in njegovim izdelkom kontinuiteto na tržiščih. Prav v času konstituiranja nove organizacijske oblike podjetja kupci nikakor ne smejo čutiti slabšega poslovnega servisa, naši izdelki pa jim morajo biti enako dosegljivi, kot pred reorganizacijo.
Danes objavljamo na 4. strani reportažo iz Industrije EMO Celje - TOZD Frite. Na sliki: Mira Čoklič in Franc Brglez delata v emajlirskem laboratoriju, pri pečici za žganje emajlov.
( Nadaljevanje na 3. strani)
Program akcij za združitev Elektrokovinske industrije Maribor v SOZD Elektrokovinske industrije Ljubljana
Na skupnem sestanku predstavnikov družbenopolitičnih organizacij ZP Elektrokovinske industrije Maribor, ZP ISKRA Ljubljana in ZP Gorenje Velenje v Mariboru, dne 25. 2. 1975, je bil sprejet dogovor o ustanovitvi skupnega koordinacijsko akcijskega odbora za izvedbo integracije. Koordinacijski odbor sestavljajo: sekretarji sveta ZK, predsedniki sindikalnih konferenc, predsedniki konferenc ZSMS in predsedniki aktiva ZB iz vseh teh Združenih podjetij.
1.	Na prvi seji, dne 10. 3. 1975 v Ljubljani je bil koordinacijsko akcijski odbor konstituiran v naslednjem sestavu:
L Čebela Jože, predsednik sindikalne konference ZP Iskra — predsednik,
2.	Babič Štefan, sekretar sveta ZK ZP Elektrokovinske industrije Maribor — namestnik predsednika,
3.	Miklavčič Janez, sekretar sveta ZK ZP Gorenje — član,
4.	Preskar Stane, sekretar sveta ZK ZP Iskra — član,
5.	Ledenik Oto, predsednik sindikalne konference ZPP Elektrokovinske industrije Maribor — član,
6.	Cimperc Valter, predsednik sindikalne konference ZP Gorenje — član,
7.	Križnar Franc, predsednik aktiva ZB ZP Iskra - član,
8.	Štancer Silvo, predsednik aktiva ZB Elektrokovine Maribor — član,
9.	Šalamon Jože, predsednik konference ZSM ZP Elektrokovinske industrije Maribor — član,
10.	Pavlica Miloš, predsednik konference ZSM ZP Iskra — član,
11.	Krebel Jože, predsednik konference ZSM ZP Gorenje — član.
II.	Poleg centralnega koordinacijsko akcijskega odbora, kateremu je glavna naloga podana v koordiniranju vseh integracijskih akcij, se podobni odbori, iz sestava družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, ustanove na vseh ravneh samoupravne organiziranosti v SOZD (od TOZD, OZD in SOZD).
III.	Poslovna odbora SOZD Elektrokovinske industrije Ljubljana in Elektrokovinske industrije Maribor sta odgovorna za strokovno izvedbo akcije in za poslovno, oz. strokovno utemeljitev združevanja.
IV.	Komisija za izdelavo elaborata o ekonomski upravičenosti združevanja v sestavi: tovariš Delopst, ZP Iskra, tovariš Šušteršič, ZP Gorenje, in tovariš Ekart, ZP Elektrokovina Maribor, naj že izdelano gradivo dopolni v tej smeri, da bo razvidna programsko razvojna osnova v srednjeročnem planu razvoja novo nastale SOZD za sleherno TOZD.
V.	Poslovni odbor SOZD Elektrokovinske industrije Ljubljana naj že ustanovljeno komisijo za realizacijo 24. člena Samoupravnega sporazuma razširi s predstavnikom Elektrokovinske industrije Maribor.
VI.	Delavski svet SOZD Elektroko-
vinske industrije Ljubljana na svoji prvi seji obravnava program integracijskih akcij ter ustanovi posebno začasno komisijo za uvedbo sprememb	samoupravnega sporazuma
SOZD	Elektrokovinske industrije
Ljubljana. V to komisijo predlagajo samoupravni organi SOZD Elektrokovinske industrije Maribor 2 člana. Komisija za spremembo Samoupravnega sporazuma pripravi predlog sprememb sporazuma samo za določila, katera je treba menjati, ali dopolniti zaradi:
-	določil novega zakona o združenem delu
-	realizacije 24. člena obstoječega samoupravnega sporazuma
-	novih integracijskih procesov.
VIL Pri koordinacijsko-akcijskem
odboru je imenovana posebna komisija, se stavljena iz sekretarjev ZP Gorenje, ZP Iskra in ZP Elektrokovinske industrije Maribor, katere naloga je, da pravno in organizacijsko izdela usklajen program celotnega postopka
za spremembe samoupravnega sporazuma in izvedbo integracije.
Predlog rokovnika
a)	Sprejetje programa in rokovnika za izvedbo integracije in sprejetje sprememb samoupravnega sporazuma — 7. 4. 1975
b)	Zasedanje samoupravnih organov obeh SOZD, imenovanje komisij, sestanki komisij in odborov - april, maj 1975
c)	Obravnava gradiv za integracijo
in sprememb samoupravnega sporazuma na razširjenem koordinacijsko-akcijskem odboru od 1. do 8.9/ 1975
d)	Objava integracijskih gradiv in predloga sprememb samoupravnega sporazuma — 15. 9. 1975
e)	Razprava o predlogu sprememb sporazuma in o integracijskih gradivih -od 15. 9. do 15. 10. 1975
D Usklajevalni postopek. Predloge je treba dostaviti najkasneje do 25. 10. 1975 - od 1. 11. do 15. 11. 1975
g)	Objava končnih tekstov vseh gradiv — 1. 12. 1975
h)	Odločanje na zborih o integraciji in samoupravnem sporazumu — od L 12; do 15. 12. 1975
i)	Ugotovitev rezultatov ter zasedanje samoupravnih organov od 15.
12.	do 30. 12. 1975.
To so le grobi obrisi predstoječega programa in rokov, ki pa jih bo treba še podrobneje obdelati v komisijah in skupnem odboru ter na vseh ravneh samoupravne in družbenopoUtične
organiziranosti.	. , , ,
Predlog izdelal:
Jože Čebela
Iskra eden izmed nosilcev razvoja Ljubljane
Programsko — razvojna usmeritev Iskrine dejavnosti na območju Ljubljane sloni pretežno na profesionalni elektroniki. Pri tem gre za razvojno in proizvodno realizacijo že sedanjih številnih Iskrinih programov. V zvezi s tem naj navedemo le najpomembnejše.
V prvi vrsti je to mikroelektronika, sledijo pa ji računalništvo, alarmne naprave in druge naprave za zaščito pred požari in vlomi, avtomatizacija in signalizacija v železniškem in cestnem prometu, avtomatizacija v elektroenergetiki, avtomatizacija v industriji, brezžične zveze in naprave, lesarska tehnika in medicinska elektronika.
Mikroelektronska vezja predstavljajo tretjo revolucijo v elektroniki — za elektroniko in tranzistorjem — in omogočajo, da so naprave dosti manjše, manjša pa je tudi poraba energije, hkrati pa mikroelektronska vezja povečajo zanesljivost elektronskih naprav in sistemov ter omogočajo ceneno gradnjo funkcionalno zelo kompleksnih sistemov v velikih množinah, kot na primer v računalništvu. Za načrtovanje mikroelektronike je potreben močan intelektualni potencial, pri tem pa ima Iskra za Ljubljano pomembno vlogo.
Predvidoma bo letos odpadlo na ljubljansko regijo skoraj 40 % proizvodnje s področja elektronike, pri čemer pa bo udeležba ljubljanskega dela Iskrine proizvodnje le nekaj več kot 30%. To kaže na koncentracijo elektronike v ljubljanskem območju, s tem pa opozarja tudi na kadre in njihovo strukturo v Ljubljani.
Na drugo mesto smo uvrstili računalništvo, s katerim se je Iskra tudi že začela ukvarjati. Računalništvo lahko dehmo na poslovno in procesno. Pri obeh, zlasti pa pri slednjem, je poleg proizvodnje naprav potreben številen visoko sposoben kader za tako imenovani „software“, oz. funkcionalno pripravo in optimizacijo računalniških programov, ki je ..intelektualni servis11 za kupce in sposoben izpolnjevati izredno široko vrsto paleto zahtev uporabnikov računalniškega krmiljenja v najrazličnejših proizvodnih in poslovnih procesih.
Nadaljnja področja Iskrine proizvodne usmeritve so kompleks alarmnih naprav in sistemov za zaščito objektov proti požarom in vlomom, nadalje kompleksi avtomatizacije in signalizacije v železniškem in cestnem prometu, avtomatizacije v elektroenergetiki v zvezi z novimi visoko napetostnimi elektroenergetskimi povezavami v državi, avtomatizacija v
industriji, s poudarkom na tehnologiji industrijskih procesov itd. Ta področja so poleg visoko zahtevnega razvoja vezana še na močne projektivno — servisne inženiringe Iskre, še posebej, ker prav tu predvidevamo močan razvoj v povezavah s tržišči tako imenovanega tretjega sveta.
Naslednje področje, ki je značilno za ljubljanski bazen, je področje brezžičnih zvez in naprav, različnih vrst in z različnimi uporabnimi nameni. Na tem področju prehaja tehnika vedno bolj na sisteme z ultravi-sokimi in optičnimi frekvencami, ki omogočajo izredno veliko število zvez in širijo področje uporabe.
Nadalje je treba omeniti še lasersko tehniko, ki jo intenzivno razvijajo- pa tudi že izdelujejo v ljubljanskem delu Iskre, zajema pa konkretne aplikativne možnosti od meritve razdalje, prek laserskih računalniških spominov, do mehanske obdelave z laserji.
Omenimo še področje medicinske elektronike. Na tem področju namerava Iskra ustrezno povečati obstoječe, zdaj dokaj raztresene, intelektualne in proizvodne potenciale v Ljubljani ter v povezavi s fakultetami in inštituti dati tej veji novo vzpodbudo.
(Nadaljevanje prihodnjič) lad
SINDIKALNI POVERJENIKI
V zadnji številki smo v okviru razpisa letovanja v 1. 1975 napisali tudi, kdo so v TOZD sindikalni poverjeniki za letovanje. Pri tem smo danes prisiljeni objaviti nekatere spre-, membe. Tako je v TOZD Inštitut za produktivnost dela in metrologijo Ljubljana, poverjenik DUŠAN CUCEK, v tovarni elektronskih naprav Stegne, Teodor OČEK in ne Mariji Baloh, ter v Industriji EMO Celje — Marjana VEBER in ne Franc MAHNE, kot je bilo objavljeno v štev. 12.
ISKRA - NAPRAVE, LJUBLJANA
Pred sprejetjem stabilizacijskega načrta
Poslovno leto 1974 je naša TOZD zaključila uspešno, saj sta bila proizvodnja in prodaja približno 3 % višja od gospodarskega plana za to leto, pa tudi ostanek dohodka, ki je znašal 7,641. tisoč ND ali 8,1 % od celotnega dohodka, je bil zadovoljiv.
Vsekakor pa obstoje velike možnosti in tudi nujnost, da se poslovanje in poslovni rezultati še izboljšajo. Obenem je izboljšanje poslovanja tudi pogoj, da uresničimo postavljene plane in izpolnimo naloge, ki so nam jih postavih nekateri naši kupci. Vedeti je treba, da obveznosti po aranžmanih (sklenjene pogodbe, programska delitev itd.) z nekaterimi našimi kupci presegajo običajne obligacije med kupcem in prodajalcem in so sankcije za neizpolnitev ah odstop pogodbe lahko izredno hude, zato je stabilnost našega poslovanja še posebno važna.
Poglejmo, katera so glavna področja, kjer moramo in moremo z izboljšanjem poslovanja doseči določene pozitivne rezultate:
—	počasno obračanje zalog, previsoke zaloge, nekompletnost repro-materiala
—	neenakomerna proizvodnja, prodaja, financiranje, kadrovanje
—	prenizek dobiček, posebno glede na potrebe po obratovalnih sredstvih
—	premajhen vpliv na nekatere poslovne funkcije (prodaja, razvoj) in premajhna povezava
—	prepočasen razvoj TOZD.
Vse naštete „šibke točke11 v poslovanju seveda vplivajo na to, da razpoloženje v kolektivu ni vedno na višini, naloge, ki soprednami, pa so tako velike in pomembne, da so ravno delovno razpoloženje, požrtvovalnost in želja po napredku slehernega člana kolektiva pogoji, brez katerih bi bil nadaljnji napredek vsekakor počasnejši kot sicer.
Kako smo se lotih uresničevanja stabilizacijskega načrta?
Najprej smo med pojavi, ki zavirajo še hitrejši razvoj naše TOZD, izbrah najvažnejše in zatem določih ukrepe, s katerimi bomo izboljšah stanje. Tako smo določih kakih 50 ukrepov, od katerih so nekateri zelo obsežni in dolgoročni, drugi pa morajo biti ures-
ničeni takoj in s tem vplivati že na sedanje poslovne rezultate. Naštejmo nekatere planirane akcije:'
—	vpeljati sistem mrežnega planiranja v vse službe tovarne,
—	dopolniti vse predpise o planiranju v TOZD,
—	izdelati organizacijsko navodilo o sprejemanju novih izdelkov v proizvodni plan,
—	normirati vse zaloge in poročati o doseganju normativov,
—	redno pregledovati nekurantne zaloge,
—	zaostriti kontrolo nabavnih cen, '
—	vpeljati štednjo na vseh stroškovnih mestih TOZD,
—	zaustaviti zaposlovanje predvsem v režijskih službah,
—	vpeljati stimulativne kriterije za delo v režijskih službah,
—	povečati zaposlenost v proizvodnih delavnicah in vpeljati izmensko delo,
—	pregledati vse obstoječe organizacijske postopke in izločiti nepotrebne delovne operacije,
—	izvesti korekcijo osebnih dohodkov,
—	izdelati plan informiranja članov kolektiva,
—	urediti odnose s prodajno službo v DO,
—	urediti odnose z razvojem TOZD,
—	pospešiti vpeljavo avtomatske obdelave podatkov posebej na področju planiranja in naročanja repromateriala itd., itd.
Seveda je pri takem obsegu nalog treba natančno določiti
—	kdo je za določeno nalogo odgovoren,
—	komu in ob katerih terminih poroča,
—	do kdaj mora biti naloga dokon; čana in kdo pregleda uspeh (ali neuspeh) naloge.
Vse to smo v našem predlogu stabilizacijskega načrta določili Pričakujemo, da bomo v nekaj dneh, potem, ko bo predlog načrta potrjen s strani strokovnih služb, načrt sprejeli na samoupravnih organih TOZD in V kratkem že poročah o prvih uspehih pri izpolnjevanju te važne naloge.
K.M.
Spoznanje: skupaj in enotno je nujnost
V sredo, 2. aprila 1975, sta skupno zasedala področni kolegij finančnih direktorjev branžnih delovnih organizacij in področni kolegij komercialnih direktorjev branž ter obravnavala več pomembnih in važnih zadev.
Iskra rabi dodatnih 13 milijard obratnih sredstev
Za izpolnitev gospodarskega načrta ZP Iskra za L 1975 našim delovnim organizacijam (branžam) in TOZD zmanjka približno 28 milijard starih dinarjev trajnih obratnih sredstev. Združeno podjetje Iskra je prek generalnega direktorja Jožeta Hujsa in v. d. direktorja finančnega področja lija Mediča (ki je bil med tem imenovan za v. d. direktorja IC) že ustrezno ukrepalo in je Iskra odbila kot prvo tranšo 15 milijard dinarjev, za razliko pa morajo branžne delovne organizacije (in TOZD) vložiti svoje zahtevke pri pristojnih podružnicah LB, Dolenjski in Koprski banki.
ISKRINA BANKA POSTAJA NUJNOST
Finančni direktorji branž in vodilni delavci ZP kot tudi odgovorni delavci TOZD in DO čedalje bolj spoznavajo potrebo po izpolnitvi določila samoupravnega sporazuma ZP, ki govori o ustanovitvi naše lastne Iskrine interne banke. Tudi v to smer že tečejo razgovori in je v pripravi predlog, ki ga bodo v kratkem dobile vse TOZD Iskre v obravnavo. Od tega, kako hitro se bomo znali organizirati tudi na področju »denarnega gospodarstva11 bo v mnogo čem odvisna realizacija našega letošnjega gospodarskega načrta.
ISKRINA REORGANIZACIJA JE ZAKLJUČENA
»Razdelitev11 premoženja IC je pripravljena, pripravljen pa je tudi samoupravni sporazum med IC in
TOZD, s katerim to premoženje z vsemi svojimi sredstvi in viri (premoženje in obveznosti) prehaja na TOZD, v skladu z določili samoupravnega sporazuma ZP Iskra. Pred- ! videvamo, da bo do podpisa prišh’ najkasneje do konca tega meseca. ^ tem aktom se bo praktično zaključil,4 Iskrina reorganizacija, začeta l41*1’ TOZD bodo odslej resnično odločal® o vsem gospodaijenju v združene41 delu in gospodarile s svojim prem0-ženjem ter ga upravljale, pa najsi g(C za Počitniško skupnost Iskre (in P4,' čitniške domove), ali pa za PU" (poslovni center Iskre) in Iskrin0 »upravo poslovnih stavb11.
FILIALAM VSO POTREBNO SKRP IN POZORNOST
Na domačem trgu imajo branže ^ njene komerciale, pa tudi filiale dok4! težav prav zaradi pomanjkljiv®^ medsebojnega obveščanja. To so 5 pravočasno spoznali udeleženci P° dročnega kolegija in sklenili vzpo5^ viti ponovni redni pretok informaUl , obeh smereh filiala (F) - branža (0' in B — F. Pihala je naša najvažnej5,, izpostavljena tipalka na trgu, zato J gre vsa naša skrb in pozornost, 5 sklenili. In še več: prek filiale 8V celotni naš nastop na trgu, ki je danes naprej dogovorjeno spet skup®. in enoten! Druga naša, nič 414 j pomembna skrb pa velja našim sef som ter organizaciji in razvoju servis dejavnosti. Servisi čuvajo ugled Iskf! zato jim je v prvi vrsti treba' zagotov^ kadre, pogoje za delo (prostore instrumentarij) ter ne nazadnje: zervne dele!	n;)
(Nadaljevanje na 6. strai
IZVLEČKI IZ POSLOVNEGA POROČILA ZP
Zaključek I. 1974 zadovoljiv
NOVA KOMERCIALNA ORGANIZIRANOST
Leto 1974 je bilo za Iskro leto intenzivnega dela za uresničitev določil samoupravnega sporazuma, preko katerih na našem področju uveljavljamo načela nove ustave in stališča X. kongresa ZKJ, ki so odprli široke osnove za spremembe na področju družbenoekonomskega, družbenopolitičnega in socialnega življenja.
Temeljne organizacije združenega dela so postale osnovni nosilci reprodukcije in celokupni ciklus reprodukcije je odvisen od njihovih odlo čitev, kar pomeni učvrstitev združenega podjetja kot celote. Samoupravni sporazum, ki smo ga sklenili ob koncu leta 1973, daje možnosti za nadaljevalni proces v organiziranosti: temeljne organizacije združenega dela se zdmžujejo po načelih branžne pripadnosti. V branžni, tj. integralni organizaciji strokovno opredeljenega dela pridobe temeljne organizacije združenega dela večje možnosti vplivanja na proizvodnjo, na komercialni in na znanstvenotehnološki ciklus, kar predstavlja novo kvahteto.
Če v kratkem povzamemo ugotovitve iz obdelav posameznih dejavnosti ZP Iskra, ki sledijo v tem poročilu, bi kompleksna ocena našega poslovanja v letu 1974 bila naslednja:
Ukrepi ekonomske politike so pogojevali dinamično gospodarsko rast, visoke stopnje rasti proizvodnje, potrošnje in zaposlovanja. V drugem Polletju je prišla do močnejšega izraza inflacija, ki je močno devalvirala porast dohodka, vplivala je na oslabitev realnega povpraševanja in povzročila porast zalog v industriji ter nelikvidnost. Izvoz kot stimulativni faktor proizvodnje je slabel.
Te razmere se v polni meri odražajo v naših lanskoletnih dosežkih. Dosegli smo • ugoden porast proizvodnje, finančni rezultat pa nam je zmanjšala inflacija, ki je povzročila močan porast cen materialu in storitvam. Prav tako smo pri zunanjetrgovinski bilanci ostali pod željenimi rezultati.
Problemov, ki so spremljali gospodarski razvoj v letu 1974, ne bo mogoče v krajšem obdobju bistveno razrešiti. Zato bodo rezultati našega bodočega poslovanja predvsem odvisni od naših prizadevanj, od tega, v kolikšni meri bomo sposobni ostvariti več usklajevanja, več odgovornosti, ki jo združeno delo terja od vsakega Posameznika.
OSNOVNI PODATKI ZA ZP IZ POSLOVNEGA POROČILA ZA
leto 1974
strojni del proizvodnega programa. Pri upoštevanju celotnega proizvodnega programa pa je bilo elektronike 34,7 %, elektromehanike 54,8 % in kovinskega dela 10,5 %.
RAZVOJ IN RAZISKAVE
Za razvoj in raziskave smo v letu 1974 namenili 102.039.000 din. Glede na splošno zaostrevanje pogojev gospodarjenja je bilo porabljenih za RR dejavnosti le 10,5 % več sredstev kot leto poprej. Upadanje deleža za razvoj skušamo kompenzirati z večjo angažiranostjo in efektnostjo raziskovalnih kadrov. Do nadaljnjega poglabljanja sodelovanja je prišlo tudi s Fakulteto za elektrotehniko, Inštitutom „Jožef Štefan" in Inštitutom za elektroniko in vakuumsko tehniko. Dobršen del raziskovalnih kapacitet teh institucij dela sedaj za Iskro.
Podobne uspehe lahko zabeležimo tudi na področju angažiranja finančnih sredstev Raziskovalne skupnosti Slovenije in namenskih skladov Ljubljanske banke. Tako smo preko RSS v letu 1974 financirah razvojno dejavnost Iskre v višini 25.234.000 din, kar predstavlja 273 % povečanje napram letu 1973.
PRODAJA
Celotna prodaja se je povečala za 41 %, vendar domača prodaja kar za 46,4%, izvoz pa le za 21,6%. Vrednost celotne prodaje ZP je znašala
4.926.856.000	din.
V letu 1974 je vladala na domačem trgu izredna konjunktura, tako da se je domača prodaja povečevala na račun izvoza, na tujih trgih pa se je zmanjševala naša konkurenčnost zaradi znatno zvišanih proizvodnih stroškov. Nekateri izpadi pri domači prodaji izhajajo le zaradi proizvodnih težav v nekaterih organizacijah, nastalih predvsem zaradi pomanjkanja nekaterih materialov.
Izvoz je bil realiziran v višini 47.482.678 dolarjev. Ne glede na ukrepe za pospeševanje izvoza je rentabilnost izvoza padala zaradi naraščajočih proizvodnih stroškov.
Izvoz po valutnih področjih ne kaže bistvenih premikov.
KADRI
Poprečno število delavcev je znašalo 25.988, tako da se je glede na leto 1973 povečalo za 8,4 % oziroma od začetka do konca leta za 2.164 delavcev.
Če gledamo porast števila delavcev po organizacijah, potem stojijo v
v 000 din
Realizacija Realizacija Indeks 1973	1974
proizvodnja •raziskave in razvoj prodaja na domačem trgu *?voz v dolarjih Nabava na dom. trgu ^aposleni Poprečni OD na zaposl.(din)
Uelotni dohodek
Dohodek
Amortizacija
Dobiček mvesticije v OS
Proizvodnja
i ,.X Jugoslaviji smo v letu 1974 zabe-^žili 10,7 %-no rast v industriji, pri p mer v sami elektroindustriji 17 %. Porast industrijske proizvodnje v Slo-^eniji je bil nekoliko večji in je znašal ■2%, pri čemer pa je slovenska elek-roindustrija dosegla 22 %.
Vrednost proizvodnje v Iskri je ^ašala 4.067.617.000 din, kar pred-j^vlja 21,4%-no rast napram letu y'3. Glede na to, da je bilo za elek-roindustrijo kot najbolj propulzivno :ej° industrije planirano v letu 1974 J %-no povečanje, lahko smatramo °seženo rast v Iskri kot uspeh, glede a neugodno gospodarsko situacijo.
Dosegli smo 12,1%-no povečanje Produktivnosti, kar je kljub skrom-,ajsemu rezultatu glede na pretekla . a še vedno iznad 6,4 %, za kolikor Sp Narasla produktivnost v industriji K Slovenije.
V programski delitvi proizvodnega teH v'ama s tehničnega vidika smo na-nik na^a*jnj* prekik v smeri elektro-Usm’ M nai bi dobila v perspektivni v^ritvi Iskre čedalje pomembnejšo 3 8o. Tako znaša delež elektronike že pjj % in elektromehanike 61,3 %, če tem izločimo kovinski oziroma
3.348.870
92.362
2.843.733
39.035.899
851.501
23.981
2.065
6.461.761
1.310.397
126.053
206.972
329.265
4.067.617
102.039
4.164.284
47.482.678
1.432.191
25.988
2.562
9.514.785
1.746.224
176.387
244.953
399.836
121.4
110.5
146.4
121.6 168,2
108.4 124,1
147.3
133.3 139,9
118.4
121.4
ospredju Kondenzatorji, Polprevodniki, Aparati, Usmerniki in Avto-elektrika, pri teh organizacijah pa je v dobršni meri na povečevanje zaposlenih vplivalo ustanavljanje novih obratov, od katerih se nekateri nahajajo na manj razvitih področjih s presežki delovne sile.
Fluktuacija je v letu 1974 izrazito upadla, tako da se je menjal vsak deseti delavec, s tem pa se je nadaljeval trend iz prejšnjih let, po katerem fluktuacija iz leta v leto upada. Delež žensk v številu zaposlenih je znašal dobrih 54 % in v letu 1974 ne kaže bistvenih premikov.
V letu 1974 smo štipendirali 1.625 štipendistov, od katerih jih je bilo vpisanih 582 na višjih in visokih šolah, 511 na srednjih šolah in 532 na poklicnih šolah.
Po posameznih šolah so bili naši štipendisti razvrščeni takole:
Fakulteta za elektrotehniko	249
Fakulteta za strojništvo	110
Ekonomska fakulteta	96
Fak. za naravoslovje in tehnologijo30 VEKŠ, Maribor	19
Pravna fakulteta	9
Filozofska fakulteta	5
VŠOD, Kranj	17
Ostale višje in visoke šole	47
TSŠ elektro	249
TSŠ strojna	85
ESŠ	116
Administrativna šola	46
Gimnazija	6
Ostale srednje šole	2
Poklicne šole	532
Poleg štipendiranja je pomemben še podatek o izrednem študiju. Na raznih šolah je bilo v letu 1974 vpisanih 1.096, študij pa je končalo 137 zaposlenih; od tega števila je bilo na višjih in visokih šolah vpisanih 522, diplomiralo pa 27 zaposlenih.
OSEBNI DOHODKI
V letu 1974 je bil poprečni osebni dohodek v ZP Iskri za 24,1 % višji kot leto poprej in je znašal 2.562 din na zaposlenega.
Porast 24,1 % za-celotno Iskro je hkrati tudi največji porast v zadnjih letih. Vendar pa to ni značilno samo za našo organizacijo, ampak še v večji meri za republiko in SFRJ.
Ne glede na močan porast osebnih dohodkov v Iskri, kot tudi v SRS in SFRJ, moramo poudariti, da je ta porast samo nominalen, kajti porast življenjskih stroškov je dosegel letos v SRS kar 24,3 %.
FINANČNI REZULTAT
Če primerjamo letošnji finančni rezultat z letom 1973, ugotavljamo, da se je situacija poslabšala. Celotni dohodek je letos dosegel vrednost
9.514.785.000	din in se je povečal glede na leto 1973 za 47,3 %, dohodek pa se je pri tem povečal samo za 33,3 %. Še manj pa je porasel dobiček, in sicer za 18,4 % in je letos dosegel 244.953.000 din.
Poslabšanje strukture celotnega dohodka smo spremljali že skozi vse leto. Poslabšana situacija našega gospodarstva, močna inflacija, ki je povzročala močan porast cen repro-materiala in storitev ter naraščanje nelikvidnosti, je seveda imelo vpliv na strukturo stroškov. Pri tem pa se cene naših izdelkov niso povečevale v skladu z gibanjem cen repromateriala. Tako je udeležba dohodka v celotnem dohodku padla iz 20,5 % v letu 1973 na 18,3 % v letu 1974. Prav tako je padla udeležba dobička iz 3,2 na 2,6 %. Zanimiva je pri tem tudi višina amortizacije, in sicer tiste nad predpisano stopnjo. Ta je dosegla
59.102.000	din in predstavlja 34% celotne letošnje amortizacije, kar pa pomeni poslabšanje glede na leto 1973 (42%).
INVESTICIJE
Investicijska dejavnost se je v letu 1973 dvignila na svojo najvišjo točko, ko je dosegla 10,3 % od vrednosti proizvodnje. V letu 1974 je ponovno nekoliko padla, in sicer na 9,8 %.
Do konca leta smo dosegli skupno vrednost 399.836.000 din investicij, od tega v proizvodnjo 385.054.000 in v družbeni standard 14.782.000 (razmerje 96,3 % : 3,7 %). To predstavlja povečanje glede na leto poprej za 21,4%. Ne moremo mimo dejstva, da je visoka inflacija razvrednotila nominalna sredstva^ ki so bila vložena v investicije in da je zato dejanski fizični obseg nižji.
Glede na namen je bilo porabljenih za gradbene objekte 34 %, za opremo 63 % in za ostalo 3 % sredstev. Investicije so bile financirane iz lastnih skladov 35 %, iz bančnih kreditov 43 % in iz komercialnih kreditov 22 %.
Glavni delež v skupni vrednosti investicij odpade na 3 organizacije (63 %), in sicer na Elektromehaniko (za II. fazo gradnje tovarne na Labo-rah, dokončanje lakirnice in oprema), Avtoelektriko (tovarna malih zaganjalnikov) in na Commerce (poslovna stavba).
DOPISUJTE V ISKRO
N OVI NASLOV UREDNIŠTVA: Ljubljana, Prešernova c. 27 Telefon: 24 - 905
(Nadaljevanje s Istrani) Komercialna politika in strategija podjetja sta gotovo tesno povezani.
Kaj mislite o tem?
Kot vsaka je tudi nova, torej sedanja komercialna politika določena s strategijo podjetja. Če se nekoliko poglobimo v mesto komerciale v novi organizacijski obliki Industrij in njene relacije znotraj Industrij, bomo kaj lahko ugotovili, da predstavlja pravo industrijsko in tržno usmerjeno komercialo. To pomeni, da je tok informacij od tržišča do proizvajalca in obratno hitrejši in kvahtetnejši. V novih pogojih lahko hitreje ugotovimo faktorje, ki so odgovorni za neuspeh, oz. uspeh, saj so relacije jasnejše in odgovornosti bolj definirane.
Kako pa vidi komerciala svojo vlogo v uveljavljanju samoupravnih načel?
Kot eno od skupnih področij delovne organizacije je komerciala na osnovi ustavnih načel in medsebojnih sporazumov pokhcana, da opravlja komercialne naloge ter, da oskrbi neposredne proizvajalce z informacijami, ki jih le-ti potrebujejo za sprejemanje svojih delovnih in razvojnih načrtov.
Kaj bi bilo treba storiti na tem področju?
Vsekakor je potreben dober informacijski sistem. Prav v novi organizacijski obliki podjetja je možno ta sistem dodelati tako, da bo politika posameznih Industrij in celotnega Združenega podjetja bolj slonela na informacijah s tržišča.
Kako gledate na nove relacije med proizvodnjo in komercialo?
Vsekakor mora komerciala graditi svoja dela ob izhajanju s tržišča, to je analiziranju potreb tržišča. S tako zbranimi informacijami mora krmiliti in vplivati na dogajanja v proizvodnji. Relacije med proizvodnjo in komercialo morajo biti intenzivne in čim-širše. Seveda bo to pripeljalo tudi do večje kritičnosti nasproti proizvodnji. Ta mora biti fleksibilna in sposobna, da se na osnovi komercialnih podatkov kar najhitreje prilagodi tržnim razmeram.
Kako pa vidi komerciala svojo prodajno dejavnost, usmerjeno proti tržišču?
Načini prodaje in njene poti se v novih pogojih niso spremenili. Vsi vemo, da je uspešno prodajo možno voditi le ob močni mreži predstavništev, tako doma kot v tujini Ta usmeritev je podjetju v preteklosti tudi zagotavljala nagel vzpon. „Nove komerciale" bodo prav tako maksimalno izkoriščale obstoječo mrežo predstavništev ter se' zavzemale za njeno nadaljnjo razširitev. V novih pogojih bo vsekakor potrebno več dogovarjanja med Iskra Commerce — TOZD Domači trg in komercialami Industrij, da bomo izločili nevšečnosti matične organizacije, v kateri se je znašla mreža predstavništev. Usluž-
benci so organizacijsko vezani na TOZD Domači trg, strokovno pa tesno sodelujejo s komercialami Industrij.
Kakšni so prvi analitski pokazatelji dela komerciale v letošnjih prvih treh mesecih, torej v času, ko delujemo v novih pogojih. Bi morda to konkretizirali za vašo Industrijo?
Če pogledamo analitske pokazatelje realizacije na jugoslovanskem tržišču v prvih mesecih letošnjega leta v Industriji za telekomunikacije, smo lahko zadovoljni. Zastavljene naloge smo presegli kljub izpadom v proizvodnji, kar pomeni, da smo črpali iz obstoječih zalog. V izvozu smo bili manj uspešni. Prisotnost na tujih trgih je za našo in seveda tudi- za druge Industrije velikega pomena. Predvsem važna je prisotnost na tehnično in komercialno zahtevnejših tržiščih. Povratne informacije s teh tržišč so neke vrste kontrola naše tehnične in komercialne zmogljivosti.
Posebej specifična in komercialno zahtevna so tudi tržišča dežel v razvoju. Prepričan sem, da se moramo za nastop na teh tržiščih bolje organizirati in se izogibati ozkosti v svojih gledanjih in odločitvah. Tu se srečujemo z mednarodno konkurenco, kije dobro organizirana in ima v mednarodnem trgovanju dolgoletne izkušnje. Zato se moramo truditi, da bo sodelovanje Industrij čimbolj še in čim tesnejše, saj gre za večje posle, v okviru nekaterih nastopamo z večjim delom našega programa.
Glede na našo relativno visoko tehnološko raven moramo nameniti pozornost tudi prodaji naših izdelkov v zahodnoevropske dežele na osnovi obstoječih širših relacij, meddržavnih sporazumov in sporazumov grupacij.
Na koncu lahko rečemo, da vidi komerciala v novi organizacijski obliki na osnovi internih in eksternih relacij nove možnosti — vplivati na hitrejši in kvalitetnejši razvoj podjetja.
Spraševal: Lado Drobež
V DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJAH NAČELO PARITETE NEVZDRŽNO
S konference KK ZSMS ZP Iskra
„Pri formiranju družbenopolitičnih organizacij na ravni sestavljenih organizacij združenega dela, ali pa kjerkoli drugje, nikakor ne sme in ne more veljati načelo paritete."
Približno s temi besedami je na zasedanju Koordinacijske konference ZSMS ZP Iskra v petek, 4. aprila, predsednik sindikata ZP Iskra Jože Čebela obsodil nekatere težnje, ki jih je opaziti v sedanjem procesu nastajanja skupnega vodstva mladinskih organizacij Iskre in Gorenja. ,,V vodstvu skupne mladinske organizacije naj bodo mladinski aktivisti, ki to zaslužijo, nikakor pa ne smemo dovoliti kakšnih teženj po paritetnem določanju vodstva. Glavni krivec za takšne nepravilnosti je gotovo nezaupanje med mladimi."
Udeležence konference je tudi seznanil, da bodo do 10. maja letos formirali enoten sindikat na ravni
TOZD Elektrokovinske industrije Ljubljana.
Konferenco KK ZSMS ZP Iskra je odprl predsednik Miloš Pavlico ki je po izvolitvi organov konference tudi prebral poročilo o delu in načrtih mladih v ZP Iskra. To poročilo v celoti objavljamo na drugem mestu.
Zasedanje se je nadaljevalo s poročanjem predstavnikov mladinskih konferenc po branžah, ki so spregovorili o delu mladih v času po ustanovitvi branžnih koordinacijskih konferenc.
V okviru obsežnega dnevnega reda so udeleženci zatem sprejeli poslovnik
(Nadaljevanje na 7. strani)
Obiskali smo Industrijo EMO-Celje - TOZD Prhe
Med temi našimi »sprehodi11 po ZP Iskra smo tokrat obiskali najmanjšo temeljno organizacijo v_Industriji EMO TOZD — Frite.
TOZD Frite je razdeljena na proizvodni in razvojni laboratorij, slednji pa se je specializiral še na emajlirsko in analitsko področje. Zanimiveje, da so Frite edina TOZD v EMO, ki ima lastni razvojni oddelek. Pri ustanavljanju samostojne enote so jim laboratorij priključili zato, ker se je že tudi pred tem ukvarjal z razvojem frite in emajla.
Iskro, gledano v celoti, značilno, da ' zaposluje poprečno polovico žensk pa dela v TOZD Frite le 7 žensk. Delo v tej organizaciji je več ali manj težaško, omenjene ženske pa delajo v glavnem v laboratoriju. TOZD Frite vodi dipl. ing. kemije Jože Jošt, po mnenju mnogih, ne samo v Celju, največji strokovnjak za Frite v Jugoslaviji.
In kaj beseda frita sploh pomeni?
Frita je steklasta masa anorganskega, predvsem oksidnega izvora. Glavne sestavine frite so: kremenčev pesek, natrijev, ali kahjev živec, titanov dioksid, brezvodni boks, soda, nikljev oksid, kobaltov oksid, kaUjev nitrat, mononatrijev fosfat, kalcijev fluorid in še nekatere druge manj pomembne
Vodja analitskega laboratorija - ing. Jožica Berginc in tehnik Marjam Guzelj.
Združitev v samostojno TOZD je bila pogojena s tem, ker je prodajni inženiring tesno povezan z razvojem frite, isti ljudje, ki frite laboratorijsko razvijajo, pa hkrati tudi določajo tehnologijo proizvodnje in način uporabe emajlov v proizvodnji.
sestavine. Torej kar precej zamotana sestavina, kljub temu pa je sama proizvodnja frite precej enostavna.
Po določeni recepturi, kije več ali manj skrivnost tovarne, zmešajo sestavine za frito v posebnih mešalnikih, nakar homogeno maso talijo v rota-
Viktor Kundih ročno seje emajl Večje količine pa sejejo strojno.
Struktura zaposlenih je taksna: imajo tri diplomirane inženirje, tri tehnike, tri delavce, ki so končali posebno emajlirsko industrijsko šolo, drugi člani pa so kvalificirani in nekvalificirani delavci. Medtem ko je za
prej jo sušijo s centrifugiranjem, nato pa pakiraio v 50 kg vreče,
Frita je, lahko bi rekli, osnovna sestavina emajla. Slednjega zagotovo dobro poznate, o njem pa smo pisah tudi že mi v eni izmed prejšnjih reportaž iz naših TOZD.
Emajl pridobivajo tako, da frito in dodatke, kot so glina, kremenčev pesek, barvila in elektrohte mokro zmeljejo v krogličnih mlinih. Nastala suspenzija je emajl, torej sestavina, ki jo uporabljajo za zaščito jeklenih površin in, ki po žganju dobi značilen steklast sijaj.
V žganem emajlu je okoli 90 % frite in 10 % dodatkov.
Emajle — frite de Urno v grobem na osnovne in krovne. Osnovni in temeljni emajli imajo to lastnost, da se tesno povežejo s kovinsko površino, medtem ko dajejo krovni emajli estetski izgled in uporabno vrednost.
Morda še malo kemije. Temeljni emajl ima vtaljene kovinske okside, ki imajo to lastnost, da se med kemijsko reakcijo vežejo z jekleno površino. Gre predvsem za nikljev in kobaltov oksid. V krovnem emajlu teh dveh sestavin običajno ni.
Tako smo proizvodni del frite in emajlov na kratko opisah. S tem pa naloga delavcev TOZD Frite še ni končana, saj morajo njeni strokov njaki nadzorovati kvaliteto emajlov v proizvodnji, to je v TOZD Posoda. Če bi morebiti prišlo do kakšnih napak, oz. pomanjkljivosti, morajo seveda tudi intervenirati.
Gotovo se še spominjate, da je tovarna EMO praznovala lani visok jubilej - 80-letnico obstoja. Frito so v EMO začeli izvajati pred 20 leti, pred tem pa so več, ah manj kupovali re-
Postavljanje 100-tonskega silosa za kremenčev pesek, oz. živec.
emajl, od takrat naprej pa so dosegh vehke uspehe in so njihove frite in emajli enakovredni tujim. Zaenkrat izdelujejo le konvencionalne za kritje jeklene pločevine, razvoj pa so usme-rili tudi na druga področja.
Kroglični mlini za mletje frite.
V TOZD Frite je zaposlenih okoli . cijskih pečeh. Po končanem taljenju 50 ljudi. V topilnici delajo v štirih pri temperaturi 1300 stopinj Celzija izmenah, v mlinu v dveh, v laboratori- spuščajo vročo tekočo maso v vodo ju pa v eni izmeni.	tako, da izpade na granulat in ta gra-
Stanko Misija pri strojnem sejanju emajla.
cepture v tujini. Za lasten razvoj so se odločih predvsem zato, ker. je bila novo odkrita titanova frita v primerjavi s prejšnjimi klasičnimi antimonovimi in kositrovimi izredno draga.
V EMO so 1. 1956 razvili svojo prvo lastno titanovo frito in titanov
Do 1. 1964 so izdelovah frite izključno za porabo v EMO, takrat pa so s fritami prišli tudi na trg. Frito prodajajo trenutno Gorenju- iz Velenja, tovarni emajlirane posode Boris Kidrič iz Struge, tovarni posode Meta-lac iz Gornjega Milanovca, El Niš —
nulat je frita. OmeniU smo, da poteka taljenje pri temperaturi 1300 stopinj Celzija, vedno pa ni tako, ker sta temperatura in čas taljenja odvisna od recepture, torej od tega/koliko odstotkov posameznih sestavnih delov je v vložku, šarži. En tak vložek tehta 450 kg.
Ko dobijo granulat, postopek pridobivanja frite še ni končan. Na-
Smederevo in nekaterim manjšim organizacijam.
Na leto izdelajo okoli 6 tisoč ton frit, od tega pa jih okoli polovico prodajo. Emajla pa EMO z redkimi izjemami ne prodaja.
Frit za zdaj ne izvažajo. Ob tem je vsekakor zanimiv tudi podatek, da morajo najmanj 75 % surovin za izdelavo frit uvoziti in to skoraj izključno z zahoda. Uvažati so prisiljeni predvsem zato, ker teh surovin v Jugoslaviji skoraj še ni mogoče kupiti, žalostno pa je tudi to, da mora EMO uvažati celo kremenčev pesek, čeprav ga imamo v Jugoslaviji dovolj.
Podoben položaj je tudi pri nakupu dodatkov za proizvodnjo emajlov, saj morajo Celjani uvoziti domala vse dodatke, torej tudi glino, pri čemer predstavljajo barvila (pigmenti) velikanski strošek. Kilogram rdečega barvila stane okoli 500 dinarjev, na leto pa porabijo v EMO okoli 8 tisoč ton samo tega rdečega barvila.
Cene surovin, ki jih morajo uvažati v EMO, so se na svetovnem trgu lam dvignile najmanj za 65 %, nekatere kemikaUje pa so se podražile tudi za več kot trikrat. Trenutni položaj s temi materiali je na svetovnem trgu tako kritičen, da so jih v EMO pri' siljeni kupovati tudi po štirikratni ceni. Ostanek dohodka se je zato v TOZD Frite zelo zmanjšal, čeprav so med tem »prilagodili11 tudi svoje cene-
Potopljeno frito spustijo v hladno vodo. Ignac Razdevšek granvirano frito razporeja po kadi
ISKRA - ELEKTROMEHANIKA, TOZD STIKALA
Kakovost nastaja pred proizvodnjo!
Med TOZD, ki kooperativno sodelujejo na tržiščih socialističnih držav, je TOZD Stikala močno zastopana. O tem, kako se odražajo zahteve tržišča na njihovo notranje poslovanje, so nam pripovedovali direktor TOZD Peter KOBAL, vodja sektoija tehnične kontrole Tone PRISTOV ter merilec Matija RANT.
„V vsaki TOZD se nemirno tržišče odraža po svoje. Kako se s stališča kakovosti to zaznava pri vas? “
Peter Kobal: „Mi poslujemo v okvi-m merilno-stikalno-regulacijske tehnike v našem združenju TOZD. Mesečno proizvedemo za 1,5 stare milijarde din najrazličnejših izdelkov stikalne tehnike in stikalnih naprav. Naša tržišča so poleg domačega še socialistične države, kjer ima največji delež Vzhodna Nemčija, nekaj pa tudi zahodnoevropske države.
Trenutno smo še tipični proizvajalci elementov. Upamo pa, da se bo delež vloženega umskega dela kmalu povečal. Domače tržišče si konkurenčno delimo z večjim številom proizvajalcev, vendar menim, da je prostora za vse. Naša težnja po kako^ vostnih proizvodih se postopoma Uresničuje. K temu prispevamo vsak svoj delež. Imamo pa več notranjih težav kakor zunaj, na tržiščih. To Pomeni,; da dobro vzdržujemo nivo kakovosti, vprašujemo se le, za kakšno notranjo ceno.
Pri nas se problematika kakovosti zgosti v te-le kritične poslovne faze: nabava materiala, poslovanje s kooperanti (zunanjimi in notranjimi), vhodna kontrola, orodjarna. Vse to so službe ah obrati, na katere TOZD nima neposrednega vpliva. Prav v tem delu poslovnega procesa želimo, da se skupne službe v združenju TOZD (branži) bolj angažirajo. Na splošno bi to pomenilo, da je potrebno zgraditi sistem (če se omejim na kakovost), ki bo predvideval ustrezno ukrepanje pri najrazličnejših spodrsljajih na orodjih, materialih, merilih ali pri neizpolnjevanju dogovorjenih kriterijev za kakovost. Za ilustracijo navajam sledeč Primer: v proizvodnji smo pred ne-
premostljivimi težavami, če smo dobili žico 0,5 namesto 0,6. Pri tem so šele naša urgiranja žal prepozna. Take neprilike je potrebno sistemsko ure diti, če že imamo določene skupne dejavnosti."
Tone Pristov: „Kooperanti plasti-čarji so preverjeni večinoma pri nas. Ne moremo pa s svojimi izkušnjami v poslovanju z njimi vplivati na njihov izbor. Še več — večinoma sploh ne vemo, da bo določen polizdelek prišel od zunanjega kooperanta."
„Kako se odraža kakovost pri kooperativnem sodelovanju z Vzhodno Nemčijo? “
Peter Kobal: „Kooperacijska pogodba določa, da oba partnerja stalno izboljšujeta nivo kvahtete izdelkov ter da skrbita za tehnične izboljšave. Izdelan je srednjeročni program menjave do 1. 1980, načrtovana pa je tudi povečana menjava v obeh smereh. Naročil za paketna stikala za 1. 1975 je manj kot v 1. 1974. Vendar pa bodo v naslednjih letih spet narasla. Povsem nov izdelek pa v kooperaciji predstavljajo krmilni kontaktorji, ki jih bo Iskra že v L 1975 izvozila 500.000. Seveda pa že sedaj razmišljamo še o novih razširitvah na področju kooperacij."
Tone Pristov: „Podatki kažejo, da smo glede kakovosti dokaj izenačeni. Na nekaterih področjih prednjačimo mi, na drugih oni. Od njih smo se naučili, da reklamacij ne rešujemo na socialni podlagi, pač pa poslovno. V tej smeri je potrebno razvijati tudi poslovanje doma."
„Prej ste našteli nekatere pripravljalne faze proizvodnega procesa, ki vam grenijo in otežkočajo delo. Omenili ste tudi notranje stroške, ki spremljajo zagotavljanje kakovosti.
obiskali smo industrijo emo celje - tozd frite
Cene surovin so torej praktično edina postavka, ki določa ceno frite, udeležba materiala znaša najmanj
. Kakšne načrte imajo v TOZD Frite?
Delno se pritožujejo zaradi zastat rek tehnologije ter želijo, da bi se Preselili v nove prostore. Ob tem se ^°bro zavedajo, da je vse odvisno od ^oličinske proizvodnje, torej od renta-“unosti investicije.
, Ni čudno, da si v TOZD Frite tako ^ujo novih prostorov, saj so zdaj Precej „razmetani“, nekateri prostori Pa ne ustrezajo več predpisom o varnosti pri delu, sedanjemu tehnološke-11111 postopku in podobno. Zavedajo 56’ da kakšnih večjih načrtov ne bodo n^ogh še tako kmalu uresničiti, zato si ^ušajo s preurejanjem sedanjih delavec čimbolj olajšati delo.
. Vso pozornost so namenili pred-P^om o varnosti pri delu, saj obstaja v ,1 TOZD precejšnja nevarnost obole-nja za silikozo. Da bi se čimbolj izognili tej bolezni, so te dni postavili ,Va 100-tonska silosa za skladiščenje remenčevega peska in živca. Ti dve ^stavini sta namreč glavna povzročila silikoze.
s V prostorih, kjer tehtajo in mešajo rovine za fritojSo vgradiU sodobne Prezračevalne naprave tako, da poteka
zdaj delo v dokaj normalnih pogojih. Zdaj se že lahko pohvalijo, da delavci v njihovi TOZD ne bolehajo več za silikozo.
Problem je tudi transport surovin, frite, oz. omajla. Želijo ga mehanizirati vendar pa teh načrtov še ne bodo mogli tako kmalu uresničiti.
Eden izmed problemov, s katerimi se srečuje ta kolektiv, so tudi premajhne garderobe, vendar pa upajo, da bodo to vprašanje rešili še letos. Medtem pa imajo kar dobro urejene kopalnice, saj se večina delavcev po končani izmeni skopa.
In kaj še boli delavke in delavce v TOZD Frite? Podobno kot v drugih TOZD v EMO tudi pri njih nimajo urejenih malic — hrana ni dobra, jedo iz „pasjih“ posod, kot jih imenujejo, nimajo pa tudi ne prostorov, v katerih bi v miru pojedli.
Še smo jih, spraševali o tem, kako se počutijo v njihovi Temeljni organizaciji. Razen omenjenih problemov so se delavci iz TOZD Frite kar pohvalili. Večina jih je z dežele in se v Celje vozijo, zato o kakšnih hujših stanovanjskih vprašanjih tudi ne bi mogli govoriti. Zadovoljni so s svojim delom, pa čeprav je ponekod kar težaško.
Tekst in fotografije: Lado Drobež
Kako pa na vse to vplivajo strokovni in vodstveni delavci pri vas? “
Peter Kobal: „Imamo dobre strokovnjake. Sem in tja sicer primanjkuje izkušenj, zato pa je zagnanost večja. Poudarim naj, da prepogosto pozabljamo, da kakovosti naših izdelkov ne ustvarjajo delavci v kontroli. S tem, ko smo se na delovnem sestanku dogovorili, da bo kontrola več ali manj kontrolirala, nismo o kakovosti še „nič“ rekli, niti zanjo storili.
Ko govorimo o kakovosti na traku ah oddelku — ta nima s kontrolo „nič“ opraviti, dokler ne zahtevamo podatkov, kolikšna je. Zato poudarjam, da kakovost soustvarjajo že pri-prava dela, mojster in nato proizvajalec! Menim, da vse preveč energije izgubljamo s prepričevanjem in neiz-vršenim dogovarjanjem. Imeli smo že - ničkoliko dogovorov z našimi plasti-čarji — znotraj in zunaj — pa le malo uspeha. Imeli smo tudi obilo dogovorov z orodjarno!"
Matija Rant: „Moje izkušnje z našo proizvodnjo so bogate. Prostor, kjer ' merim, je prepoln, kakor vidite. Večino dela opravim tako mimogrede kot merilec za operativne probleme v proizvodnji, potem pa so tu še zahtevnejše meritve za našo orodjarno. Delo mi je zelo všeč, ker je raznoliko pa tudi zahtevno in samostojno. Manj pa sem zadovoljen z našo dokumentacijo in tistimi sodelavci, ki predlogov ne upoštevajo ter se obnašajo kot da moje delo njih ne dosega. Kar se tega tiče, se še najbolj „ujamemo“ z našimi orodjarji."
Tone Pristov: „Menim, daje veliko problemov, ki nas tiščijo, zelo povezanih s tehnologijo. Konstrukcije in razvoja seveda ne izključujem. Ker nimamo posebno urejene tehnologije za ugotavljanje kakovosti, smo v tehnični kontroli večinoma prepuščeni sami sebi, ko gre za naprave, merilne metode in kontrolne postopke. Želim, da bi se naši.sodelavci — tehnologi več gibali po proizvodnji in da bi vprašanje tehnologije kontrole uspeli rešiti v okviru celotne branže."
„Vaša TOZD ima še posebnost — to je projektivna dejavnost. Kako se ta razvija in kaj vam pomeni? “
Peter Kobal: „Iz nekdanje projek-tive za elektroopremo žerjavov, se ta dejavnost dopolnjuje v projektivo za merilno — stikalno - regulacijsko opremo v našem združenju TOZD. Te težnje so v skladu z usmeritvijo na prodajo višjih oblik dela. Preko te dejavnosti se odvija tudi sodelovanje z drugimi združenji TOZD v okviru OZD, ki se ravno tako ukvarjajo s stikalno tehniko. V tem okviru tudi dopolnjujemo naš program stikalnih elementov s kooperanti iz Zahodne Evrope. Podobno dopolnjujemo tudi naš pretežno elektromehanski stikalni program z elektronskimi in zaprtimi stikalnimi elementi, ki so pri nas že v uporabi, vendar zaradi visoke cene niso vedno konkurenčni."
Tone Pristov: „To dejavnost pokriva naš sektor (TK) bolj formalno. ' Tako je deloma zato, ker ima pro-jektiva svojega kontrolorja, ki je prisoten na terenu pri prevzemanju naprav, delno pa zato, ker zaradi „pičle“ dokumentacije in potrebne strokovnosti pri delu izdelujejo naprave pretežno kvalificirani delavci. Naše zahteve pri tem so znane in predpisi
tudl' .	BOŽO
DOMISLICA
Kdaj imaš deficit? Kadar imaš manj kot takrat, ko nisi nič imel.
Stan
X______________________________/
ZAHVALA Ob smrti drage mame
ANGELE KOŠIR
se iskreno zahvaljujeva sodelavcem TOZD „Stikala“ ter vsem prijateljem in znancem v kranjski tovarni za izraze sožalja, poklonjena venca, denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji
Fotl'	Sin Viktor in
hčerka Anica
ISKRA - glasilo de.ovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektro niko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj - Urejuje uredniški odbor —, Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Igor Slavcu - Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračamo - Naslov: Ljubljana, Trg revolucije št. 1, telefon: 324-061, int. 21-20 -Tisk: Združeno podjetje LJUDSKA PRAVICA-LJUBLJANSKI DNEVNIK, Ljubljana
♦
♦

lil. Jugoslovansko posvetovanje o mikro elektroniki v Nišu
V	Ljubljani že vrsto let deluje zvezni odbor za elektronske sestavne dele in materiale. To je eden izmed odborov ETAN-jugoslovanskega komiteja za elektroniko, telekomunikacije, avtomatiko in nuklearno tehniko.
Ena izmed dejavnosti tega odbora je tudi ta, da ob vsakoletnem sejmu elektronike prireja strokovna posvetovanja s področij svoje dejavnosti s tem, da pri tem zlasti daje poudarka tistemu, za kar meni, da je v posameznem letu najaktualnejše. Lani na primer sta bili osrednji temi kvaliteta in zanesljivost, medtem ko bo letos osrednja tema - materiali za elektroniko.
Ze pred desetimi leti je bilo '• Ljubljani posvetovanje o mikro elektroniki Organizirali so gaz namenom, da bi si izmenjali izkušnje in prikazali sadove dotedanjega dela naših strokovnjakov na tem polju, hkrati pa, da bi vzpostavili tesnejšo vez med razvijalci, proizvajalci in potrošniki izdelkov s področja elektronike.
Drugo takšno posvetovanje je bilo lani v Zagreble Udeležba okrog 160 udeležencev s področja elektronike, ki so poslušali okrog trideset referatov^ priča, da ta posvetovanja resnično veliko pomenijo. Osnovna tema zagrebškega posvetovanja je bila — tehnologija mikro elektronskih elementov.
Letos bo v Nišu III. posvetovanje, čigar osrednja tema bo - uporaba mikro elektronskih elementov v aparaturah za široko potrošnjo, t.j. v radijskih in televizijskih sprejemnikih, avtoelektroniki, itd. Naslednje, IV. posvetovanje pa naj bi bilo prihodnje leto v Trbovljah.
V	naslednjem objavljamo program letošnjega posvetovanja v Nišu.
PROGRAM
III. jugoslovanskega posvetovanja o mikroelektroniki v Nišu
Pod pokroviteljstvom Univerze v Nišu, ob njeni 10-letnici organizirajo Zvezni strokovni odbor za elektronske sestavne dele in materiale SSOSD pri ETAN, skupaj s Tovarno polprevodnikov EI-Niš in Elektrotehniško fakulteto v Nišu III. jugoslovansko posvetovanje o mikroelektroniki, ki se bo vršilo od 15. do 17. maja 1975 v Nišu, v prostorih Univerze, Trg Mike Paligoriča 2.
15.	maj,
—	Otvoritev posvetovanja
—	Uvodna beseda pokrovitelja
—	Uvodna beseda organizatorja
—	Panel diskusija na temi:
1.	Sadašnje stanje i budučnost mikroelektronskih komponenata u uredjajima široke potrošnje
2.	Organizacija jugoslovanskega centra za procesiranje mask za integrirana vezja (uvodni referat daje: L. Trontelj)
16.	maj
—	Komisija A (aplikacija)
1.	B. Rihnovski — RIZ, Zagreb
Primjena poluvodičkih elemenata u televizijskim prijemnicima
2.	V. Hadbija, B. Milašinovič, IETA, RIZ Zagreb
Primjena poluvodičkih elemenata u radio prijemnicima i elektro-akustičkim uredjajima
3.	R. Paunovič, El Niš
Tranzistori u horizontalnim izlaznim stepenima TV prijemnika
4.	A. Ristič, El Niš
Koncepcija radioprijemnika, stereo i kvadro uredjaja sa stanovišta poluprovodničkih elemenata
5.	F. Jan — Iskra, N. Simič, D. Uran, Institut Jožef Stefan, Ljubljana Aktivno debeloplastno vezje
Komisija T (tehnologija)
1.	D. Paradis, Tvornica poluvodiča, RIZ Zagreb Epitaksijalna zaštita površine PN dioda
2.	V. Radič
Plitka difuzija emitera primjenom arsenosilika filma .
3.	E. Hasanbašič, Z. Bendekovič
Kompenzacija jetkanja po 211 ravninama pri anizotropnom jetkanju silicija
4.	U. Desnica, D. Živkovič, N. Urli
Tehnologija epitaksijalnih dioda — emitera svjetlosti iz gahj fosfida
5.	N. Urli, U. Desnica, RIZ, Rudjer Boškovič
Sinteza polikristaliničnog GaP SSD metodom pogodnog za fabrika-ciju dioda — emitera svjetlosti.
16.	maj
Komisija A (aplikacije)
6.	J. Furlan, Elektrofakulteta, Ljubljana Bipolarna monolitna vezja
7.	J. Trontelj, Elektrofakulteta, Ljubljana Tankoplastno hibridno vezje
8.	S. Amon, J. Furlan, Elektrofakuheta, Ljubljana
Testni element za kontrolo tokovnega ojačanja tranzistorja
9.	Kontrola kvahtete Tvornice poluvodiča, Rl/
Programi za statističku obradu parametara tranzistora
10.	Elektronički laboratorij Tvornice poluvodiča, RIZ Izvještaj o poboljšanju šuma NF tranzistora TPV — RIZ
Komisija T (tehnologija)
6.	Z. Ogorelec, Fizikalni Institut univerze, Zagreb
Svvitching efekt u Sb2Se3 — CuSe heterospoju	'
7.	M. Belušič, D. Hren, M. Tomac, Tvornica poluvodiča, RIZ Specifičnosti spajanja peleta unutar kučišta zlatnom i aluminijskom žicom
8.	M. Arbanas, D. Dojč — Tvornica poluvodiča, RIZ
UHF — tranzistor s posebnim osvrtom na tehnološke probleme kod postizanja pojedinih kritičnih električkih parametara
9.	S. Uršič—Lovrek, Tvornica poluvodiča, RIZ
Klasifikacija pločice s tranzistorima (wafer) po statičkim para-metrima
Zaključna razprava
17.	maj
—	Ogled tovarn:
—	El — tovarna polprevodnikov
—	El — tovarna televizorjev
—	Cocktail
ISKRA - ELEKTROMEHANIKA, KRANJ
Samoupravni delavski nadzor tudi v TOZD
(Na 5. seji odbora za samoupravni delavski nadzor v Elektromehaniki so razpravljali o njegovi bodoči organiziranosti v okviru TOZD - Razlaga poročila SDK - Sprejeti sklepi)
Predsednik DS Elektromehanike Jože Zaletel je na seji najprej seznanil člane odbora s spremembami, ki jih predvideva samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij v bran-žno delovno ' organizacijo na organizacijskem in samoupravnem področju. Člani- odbora so bili seznanjeni še z izvolitvijo delegatov za DS DO, izvolitvijo organov temeljnih organizacij in skupnih služb ter z novimi odbori po TOZD, med katerimi je tudi odbor za samoupravni delavski nadzor. Člani so bili mnenja, da bo mogoče le z organiziranostjo samoupravne delavske kontrole po TOZD dosledneje izvajati naloge, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma. Po izvolitvi odborov bo sklican skupni sestanek za obravnavo programa.
Sledila je informacija in sklepi v zvezi s poslovanjem glede na nastalo izgubo ob 9-mesečnem obračunu. Poročilo o kontroli finančnega poslovanja, ki ga je posredovala služba družbenega knjigovodstva SR Slovenije — podmžnica Kranj, je obrazložil tov. predsednik odbora za samoupravni delavski nadzor Hinko Mezek. Člani odbora so menih, da je poslovanje glede na splošne gospodarske pogoje otežkočeno, vendar pa bo treba posameznim elementom gospodarskega plana med letom posvetiti več pozornosti kot doslej. Iz zapisnika je razvidno, da DS Elektromehanike 15. H. 1974, ko je obravnaval in potrdil poročilo o 9-mesečnem poslovanju, ni hkrati obravnaval poslovnega uspeha po posameznih TOZD. Tudi iz zapisnika 6. redne seje DS TOZD AT C z dne 11. 11. 1974 je razvidno, daje bilo obravnavano le celotno poslovanje Elektromehanike v 9 mesecih. Tako obravnavanje, na katero opozarja SDK, bo po mnenju članov odbora potrebno odpraviti.
Člani odbora so bili zatem seznanjeni še z realizacijo, porabljenimi sredstvi, z zalogami, s proizvodnjo ter z OD, po podatkih iz SDK. Posebej so obravnavali obračun in plačilo dela na domu, honorarno delo in kooperacije s privatniku Menili so, da so samoupravni organi povsem upravičeno postavih vprašanje smotrnosti izdelave določenih proizvodov na domu. Vendar pa na ta sklep DS z dne 15.11.1974 še ni nobenega odgo-
SPOZNANJE: SKUPAJ IN ENOTNO JE NUJNOST
(Nadaljevanje z 2. strani)
VARČNO TROŠITI RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA!
Navadni oddelki v naših branžah in TOZD ter planske službe morajo vso skrb posvetiti racionalnemu naročanju in nabavljanju repromaterialov za potrebe proizvodnje. S prekomernimi, ali pa tehniško neusklajenimi nabavami prekomerno in po nepotrebnem trošijo že itak pičla denarna sredstva, ki leže nato neizkoriščena v nesorti-ranih zalogah, za nabavo kritičnih in uvoznih materialov pa potem kaj rado zmanjka denarja — in proizvodnja ne more dokončati izdelkov, plan ni izpolnjen, prodaja pod planom, inkaso v zamudi in denarja vedno bolj in bolj primanjkuje. Celo za plače ga ne bo, če bomo še naprej tako „pametno“ gospodarili in betonirah denar v zaloge in ne samo v zaloge. Ozrimo se okoli sebe in našli bomo dovolj snovi zq razmišljanje pa tudi za ukrepanje v smeri boljšega gospodarjenja z našimi skupnimi sredstvi, ki so nam zagotovilo za delo in eksistenco.
vora. Odbor je nato menil, da je potrebno pregledati vse pogodbe in ugotoviti koristnost tega dela za tovarno. Treba je tudi ugotoviti, če se z ustrezno notranjo organizacijo ne bi dalo dela drugače organizirati. SDK opozarja, da so tako izdelani kosi mnogo dražji kot če bi bili izdelani v tovarni.
Sklep: Temeljne organizacije naj preverijo koristnost tega dela in posredujejo odboru poročilo. Hkrati odbor priporoča ustreznim organom, naj pogodbeno delo čimbolj omejijo. Prav tako naj preverijo pogodbe s kooperanti in posredujejo poročilo odboru za delavski nadzor. Pri oddajanju dela naj ima prednost družbeni sektor. Pri sklepanju pogodb z obrtnimi združenji naj bo naveden tudi kooperant.
Zatem je prišlo na vrsto izplačilo honorarnega dela nekaterim članom kolektiva Iskra - Commerce v Ljubljani v zvezi s prijavo uvozne dokumentacije in obdelave primera glede znižanja carinskih stopenj. Ker to delo sodi v pristojnost IC, je odbor zahteval obrazložitev te pogodbe od pristojnih služb IC.
Nadalje je odbor ugotovil, da SDK na podlagi dosežene realizacije in uporabljenih sredstev v 11 mesecih 1974 ni predvidevala bistvenih sprememb v poslovnem uspehu ob zaključku leta. Ker pa je rezultat ob koncu leta pozitiven, je zahteval obračun po TOZD za L 1974 in prikaz planiranega uspeha po TOZD, z upoštevanjem dejanskih elementov in s potrebnimi ukrepi posameznih TOZD,
da bo planirani poslovni uspeh tudi dejansko dosežen.
Obravnaval je tudi poročilo o problematiki rezervnih delov v TOZD Električno ročno orodje. Iz poročila je razvidno, da ni kriva omenjena TOZD, če je bila ustavljena prodaja določenih izdelkov. Ponovno pa je zahteval poročilo o tem, kako so k urejanju te zadeve pristopile pristojne službe.
Zadevo obratne škode v TOZD Števci obravnava komisija za ugotavljanje obratne škode in pravna služba, zato je odbor zahteval poročilo o ukrepih v zvezi s to zadevo.
Zatem je odbor obravnaval obvestilo vodje oddelka za družbene zadeve v zvezi s predpisi o varstvu pri delu in sprejel sklep, naj bodo v poročilu dane pripombe, ki niso bile upoštevane pri sporazumu in bi po mnenju pristojne službe zagotavljale varnost delavcev. Pripombe in predlogi naj bodo upoštevani tudi v drugih samoupravnih aktih.
Gradnja rekreacijskega centra v Pineti: odbor je obravnaval pojasnilo vodje pravnega oddelka in je mnenja, da je tako pojasnilo treba posredovati tudi DS po TOZD. Menil je tudi, da Elektromehanika brez ustreznih sklepov ne more pristopiti k izgradnji Pinete pa tudi ne sprejemati obveznosti.
Temu je sledila obravnava zadeve v zvezi z uvajanjem novega tuljavnika v TOZD Števci. Odbor je menil, da taka organizacija uvajanja ne more obstajati in da zadeve, ki spadajo v pristojnost proizvodnega področja, ne morejo urejati vse službe.
Odbor je nadalje obravnaval pritožbo Fani Osterman, ki jo je naslovila na DS OZD. Ugotovil je, da ta za to zadevo ni pristojen, ker je o njej že odločal pristojni organ; predlaga pa, da DS TOZD ERO ponovno obrazloži svoj sklep. Fani Osterman pa lahko vloži zoper odločitev DS TOZD tožbo na sodišče.
Ob koncu je bil seznanjen še s problematiko službenih potovanj in je v zvezi s tem sprejel sklep, da naj pristojne službe, ki izdajajo odločbe in obračunavajo potne naloge, sporočajo primere kršitve aktov odboru za samoupravni delavski nadzor.
Velik pomen delovne skupnosti Iskra — poslovne stavbe
S podpisom samoupravnega sporazuma ZP Iskra je bila ustanovljena delovna skupnost Iskra poslovne stavbe. V njej je zaposlenih 180 delavk in delavcev. Kmalu po ustanovitvi je imel ta novi kolektiv tudi že zbor delovnih ljudi, o katerem smo takrat tudi poročaU. Zapisah smo, da bo do izvolitve samoupravnih organov delal kot samoupravni organ petčlanski akcijski odbor, za predsednika odbora pa so izvolih Henrika Marolta. Le-tega smo tudi povprašali, kakšno delo in načrte si je naložil odbor. Povedal nam je, da je kolektiv IPS volil člane v delavski svet, kontrolno delavsko komisijo, izvedel dopolnilne volitve v zbor združenega dela in samoupravno interesno skupnost.
Akcijski odbor je v času svojega poslovanja med drugim tudi potrdil vršilce dolžnosti posameznih sektorjev tako, da je bila v pičlih dveh mesecih ta organizacija upravno, družbenopolitično in samoupravno organizirana in bila pripravljena spoprijeti se s težavami in problemi.
Naša slika o družbenopoUtičnem delu IPS — kot skrajšano imenujemo delovno skupnost Iskre poslovne stavbe — bi bila seveda nepopolna, če ne bi povprašah o delu še drugih delavcev, ki delajo na tem področju.
OBVESTILO UPOKOJENIM BIVŠIM BORCEM
Aktiv ZB NOV ISKRA Elektromehanika Kranj obvešča vse upokojene člane ZB, ki bi želeU letovati v NOVEM GRADU - PINETI v pred in po sezoni t. j.: od 1. 6. do 20. 6. in 30. 8. do 19. 9.
Cena letovanja j e :	62,00 Din
OTROCI od 3 - 10 let	47,00 Din
OTROCI od 1 - 3 let	7,00 Din
(samo ležišče)
OTROCI — samo pol hrane	40,00 Din
Interesenti naj se zaradi rezervacije javijo v pisarni sindikalne podružnice (nad restavracijo).
INDOK SLUŽBA POSOJA NOVE KNJIGE
Knjige si lahko izposodijo vsi člani ZP ISKRA v knjižnici INDOK službe, Ljubljana, Tržaška 2.
1)	HANDBOOKOF THICK FILM HVBRID MICRO ELECTRONICS. New York 1974, signatura 621.3.049.7 //71
2)	Sommer E.: DAS RECHT DER WETTBEWERBSBESCHRANKUN-GEN IN DEN NORDISCHEN ST A ATEN. Koln, 1967, signatura 658.1//43
3)	Kaiser H.J.: ZUR ANNVENDUNG VON ART. 85 ABS. 3 DBS EWG—VERTRAGES AUF GRUPPEN VON KARTELLVERTRAGEN. Koln, 1964, signatura 658.1//44
4)	Fuchs D.: KARTELEVERBOT UND EINZELVERTRAG. Koln, 1963, signatura 658.1//45
5)	Iyori J.H.: DAS JAPANISCHE KARTELLRECHT. Koln, 1967, signatura 34//128
6)	INTERNATIONALE WETTBEWERBSORDNUNG. Koln, 1962, signatura 658.1//46
7)	Schnegelsberg J.: DAS SCHNVEIZERISCHE KARTELLGESETZ. Koln, 1964, signatura 658.1//47
8)	Kleim H.H.: GEMEINSCHAFTSUNTERNEHMEN UND FUNKTI-ONSGEMEINSCHAFTEN IM VERHALTNIS ZUM GESETZ GEGEN WETTBEWERBSBESCHRXNKUNGEN. Koln, 1966, signatura 658.1//48
9)	Becker E.: DIE RECHTSPRECHUNG DER SOVVJETISCHEN AUSSENHANDELSSCHIEDSKOMMISSION. Koln, 1964, signatura 382//38
10)	VVeidlich H.A.: PATENTSCHUTZ IN DER WETTBEWERBS-MRTSCHAFT. Koln, 1967, signatura 608//51
11)	Richter W.: PROBLEME DER MČGLICHKEITEN DER SPE-ZIALISIERUNGSKOOPERATION. Koln, 1965, signatura 658.1//42
12)	0’Connor R.M.:	COMMODITV CLASSIFICATION AND
NAMING. London, 1974, signatura 005//7
LIQUID CRVSTAL DEVICES, New York, 1973, signatura 621.38//548//1
Koškin N.I., Širkevič M.G.: PRIROČNIK ELEMENTARNE FIZIKE, Ljubljana, 1974, signatura 53//90“1974“
Ilič M.: PRIROČNIK O CENAMA, MARŽAMA, PREMIJAMA I KOMPENZACIJAMA PROIZVODA I USLUGA, Beograd, 1975, signatura 34//127
zacije v IPS nam še ni mogel dosti povedati, saj ne obstaja še toliko časa, kljub temu pa se že lahko pohvali, da je s svojo obdarilno akcijo ob 8. marcu - dnevu žensk nadvse uspela. Program dela so že po trdih, po začetnih, uvodnih nalogah pa se bodo lotih „pravega“ dela.
Vladimir Pavček je sekretar osnovne organizacije ZK v delovni skupnosti IPS. Zaposlen je v poštni službi, kjer skrbi za vso dohodno pošto. Na naslov Iskra, Trg revolucije 1, Ljubljana pride vsak dan od 4 do 5 vreč, s skupno okoh 2500 pisemskimi pošiljkami. Skrbi tudi za odhodne poštne pošiljke, to je skupno okoli 2000 pošiljk na dan, ki jih odpremijo v 3 vrečah, ter za odhod paketov. Slednjih odpravijo od 10 do 30 na dan.
Osnovno organizacijo ZK v IPS so ustanovili proti koncu januarja letos, v njej pa je 18 članov ZK. Naloge, ki so jih prevzeh, so hkrati tudi sestavni del akcijskega programa. Nanašajo se predvsem na izvajanje'ustave. Posebno pozornost so v akcijskem programu namenili skrbi za delovnega človeka ter boju za idejnopohtično in organizacijsko sposobnost OO ZK IPS. Ta akcijski program bodo sprejeli potem, ko ga bodo obravnavale organizacije in kolegij v IPS.
Nalog je vsekakor veliko, uresničih pa jih bodo lahko le ob prizadevnosti vseh članov ZK.
Darja Zahradnik pa je predsednica aktiva ZSM v IPS. Mladinski aktiv so organizirah konec januarja. Za glavno nalogo so si v začetnem obdobju naložili to, da se bodo tesno povezah z mladinskimi aktivi v Iskrinih organizacijah in koordinacijsko konferenco ZSMS ZP Iskra ter z občinsko konferenco ZSMS, občine Ljubljana-Center. Kakšnih večjih akcij se sami ne nameravajo lotiti, saj jih je premalo, prav zato "pa se mislijo povezati z drugimi mladinskimi aktivi. Tako prav zdaj poteka akcija združevanja vseh mladinskih aktivov v PPC.
Darja Zahradnik je vodja PTT službe v Iskrini poslovni stavbi. Dela ima čez glavo, kot temu pravimo. Ni čudno: telefonska centrala posreduj6 vsak dan od 2500—3000 vhodnih pogovorov, okoh 300 izhodnih telefonskih zvez, delavci v teleks službi razdehjo vsak dan nekaj manj kot 40 metrov dohodnih teleksov in oddajo 60 metrov odhodnih teleksov, od tega je 90 % mednarodnih. Darja slabi tudi za povezavo kurirske zveze, ki raznašajo denar.
Končno smo vprašah tudi v. d. direktorja IPS Marjana Dvoračka, kako poteka utrjevanje nove organizacije.
„Mislim, da bomo, le tako postavljeni organizacijsko, samoupravno h1 pohtično, lahko izvrševah vse nalog6-ki so nam zaupane s strani TOZD. ^ imenovanjem v. d. direktorja IPS s strani DS SOZD in podpisom samoupravnega dogovora, smo dobih pr^ vico, da se organiziramo v čimbolj funkcionalno organizacijo. To smo P3 tudi štorih in s tem tudi ustvaril1 pogoje, da imajo naši člani kolektiv3 vse možnosti soodločanja, ki jim ju1 daje nova ustavna ureditev.” ja(j
V
Marjan Zajc je predsednik IO sindikata v IPS. Zaposlen je kot ključavničar v strojni delavnici, skrbi pa za klimatske naprave v PPC, za vsa steklena vrata, za žaluzije ipd.
O sedanjem delu sindikalne organi-
PREMAJHEN IZKORISTEK DELOVNEGA ČASA
Po statističnih podatkih kaže, da v Jugoslaviji pada dejanski delovni čas in znaša sedaj le 130 dni v letu, če seštejemo vse izrabljene ure. Na leto je 240 delavnikov in to pomeni, da ostaja kar 50 % možnega delovnega časa neizkoriščenega. V dobro organizirani proizvodnji bi smela izguba znašati le 15 %.
PRVE LASTOVKE
Če smemo soditi po zadnjih analizah stanja v svetovnem gospodarstvu, se zdi, da so se začele ustavljati cene v nekih največjih industrijskih državah. Tako sodijo, da bo v ZDA odstotel inflacije padel od lanskih 11 % na 7%. Padec cen opažajo tudi v Nemčiji in Franciji, napovedujejo pa ga tudi za Japonsko in Italijo. Upajmo torej, da se kažejo že prvi žarki svetlobe, in da so to lastovke bližnje gospodarske stabilizacije.
DOPOLNJENI POKOJNINSKI ZAKON
Najkasneje do konca marca bo Zvezni komite za delo in zaposlovanje izdelal besedilo osnutka spi6" memb in dopolnitev pokojninskega zakona. Prva faza pri sprejemanj0 sprememb naj bi bila končana d° letnih počitnic. Člani komiteja se niso : soglasni - ali naj spremembe zajamejo zgolj usklajevanje te g3 zakona z ustavo, ali pa je treba uvesti tudi nekatere korenitejše spre-iTicmbc«
V DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJAH NAČELO PARITETE NEVZDRŽNO
(Nadaljevanje s 3. strani)
KK ZSMS v ZP Iskra. Ta poslovnik smo objavili tudi v našem glasilu. Tako so imeli mladi možnost, da se kar najbolj demokratično odločajo o svojem delu. Edino spremembo je poslovnik doživel v 43. členu. Po sprejetju poslovnika so udeleženci potrdili mandat predsednika Miloša Pavlice — mandat mu bo potekel letošnjo jesen — ter izvolili za novega sekretarja Marino Glavan.
Na tej seji so obravnavali tudi poslovnik SOZD. Slišati je bilo nekaj pripomb, najbolj konstruktivne pa je podal Jože Čebela, ki je imel več manjših, ali večjih pomislekov do
naslednjih členov: L, 10., 12., 13., 14., 18. in 19,
Nepravilnosti, ki so se vrinile v poslovnik SOZD, so vsekakor razumljive in opravičljive, saj mladinska aktiva Iskra in Gorenje na. tem področju orjeta ledino.
Poleg predloga poslovnika so obravnavah tudi predlog programa dela KK ZSMS SOZD Iskre in Gorenja. Ta, slednji predlog je obrazložil Miloš Pavlica, ki je opozoril predvsem na nujnost in pomembnost združevalnegaT procesa ter hkrati obsodil nekatere pojave pohtikarstva med mladimi.
Poročilo predsednika KK ZSMS ZP Iskra
Za obdobje od zadnje konference sta značilni za delovanje mladih v ZP predvsem dve smeri prizadevanj:
— reorganizacija mladine po 9. kongresu ZSMS in poslovni reorganizaciji ZP in
aktivna vključitev v procese reorganizacije ZP, z uveljavitvijo interesov mladih v novoizvoljenih samoupravnih organih in vodstvih, družbeno-pohtičnih organizacij.
Če se zaustavimo najprej na reorganizaciji ZSM, lahko danes ugotavljamo, da je ta velika naloga po 9. kongresu ZSMS v glavnem uspešno zaključena. S tem smo uspešno zaključili sprejet delovni dogovor o procesu reorganizacije ZSM v ZP Iskra, ki smo ga imeli sredi decembra na seminarju za mladinske aktiviste v Preddvoru.
Današnja konferenca predstavlja zaključek procesa reorganizacije mladih v ZP Iskra. Sam proces reorganizacije je zahteval angažiranje velikega števila mladih za dosledno izpeljavo dogovorjene kadrovske pohtike, izdelavo ustreznih akcijskih programov dela, izoblikovanje odgovarjajočih oblik organiziranosti itd. Potrebno je bilo organizirati preko 70 osnovnih organizacij ZSM v TOZD in delovnih skupnostih skupnih služb, 7 koordinacijskih konferenc ZSM v organizacijah zdmženega dela, koordinacijsko konferenco ZSM v ZP Iskra in najti ustrezno obliko organiziranosti mladih.v SOZD Iskra—Gorenje.	'
Danes lahko ugotavljamo, da je samo v vodstvu mladine na raznih nivojih v ZP Iskra vključeno nad 1000 mladincev, kar je ob ustrezni udeležbi mladih v samoupravnih organih in ostalih družbenopolitičnih organizacijah nedvomno lep uspeh načrtne kadrovske politike.
Seveda pa se z današnjim dnem ne zaključujejo naloge na tem področju. Potrebno bo še nadalje krepiti udeležbo čim večjega števila mladih na vseh nivojih delovanja z dosledno izpeljavo delegatskega principa dela ter s tem dosledneje preprečiti forumski način dela.
Poleg reorganizacije mladine se je v okviru ZP Iskra v zadnjem obdobju izvršila tudi poslovna reorganizacija. Formalno je bila zaključena s podpisovanjem samoupravnih sporazumov konec decembra in v začetku januarja.
Že na seminarju v Preddvoru, ko smo v pogovoru z generalnim direktorjem opredelili potek in namen reorganizacije takratnih poslovnih odnosov v ZP, smo se mladi pozitivno opredelili do potrebe, da se organizira nova oblika poslovanja ZP, saj so stare oblike poslovanja sčasoma postajale že coklja intenzivnejšega napredka samega ZP, kakor tudi posameznih TOZD združenih v naše ZP. Mladi smo se posebno zavedali, daje nova poslovna organiziranost nujna, če hočemo nadaljevati z uspešnim gospodarjenjem v zaostrenih pogojih svetovnih gospodarskih tokov, katerim smo priče v sedanjem obdobju. Zato smo se mladi aktivno vključih v proces reorganizacije zavedajoč se, da si lahko samo z ustvarjalnim doprinosom v procesu ustvarjanja najoptimalnejših oblik poslovne organiziranosti, zagotovimo socialno varnost naše prihodnosti in s tem ustrezno zadovoljevanje materialnih in socialnih potreb.
Danes lahko ocenimo proces reorganizacije kot uspešen, nikakor pa ne dokončen. Po uspešno opravljenem prvem delu reorganizacije nas čakajo v prihodnosti še velike naloge. Potrebno bo dosledno izpeljati dogovorjene samoupravne sporazume v praksi in jih obenem usklajevati z ustavo. Mladi nastopamo v tem procesu neobremenjeni s starimi oblikami ekonomskih odnosov, ter s tem nedvomno kot najrevolucionarnejši subjekt tega procesa. Zavedamo se, da vsebinskih sprememb ekonomskih odnosov ne moremo doseči v kratkem obdobju in samo s podpisovanjem samoupravnih sporazumov. Potrebno bo veliko strpnosti in resnične pripravljenosti v sprejemanju novih oblik dela in medsebojnih odnosov. Marsikdaj bo potrebno tudi spreminjati že dogovorjeno, vendar to ne sme pomeniti, da smo zaradi posameznosti pripravljeni razveljaviti celotna prizadevanja v smeri organiziranosti, ki naj zagotovi vsakemu delavcu, da lahko popolnoma odloča o pogojih in rezultatih svojega dela.
Še v tem mesecu imamo v programu seminar predsednikov vseh OO ZSM v ZP, nazkaterem bomo morali podati prvo celovitejšo oceno rezultatov reorganizacije in se dogovoriti za kar najenotnejšo smer delovanja v tem procesu, saj bomo samo tako lahko na tem področju dosegli rezultate, kijih želimo.	,	—
Počitniška skupnost iskra
Prešernova 27, LJUBLJANA, tel.: 24-905
r»TT^?ons^0’ v ^etu 1975, zaposlila več oseb v svojih počitniških domovih Gl OTOK — POREČ — TRENTA. Vsa delovna mesta so razpisana za ^casno zaposlitev. Delo bo trajalo 2-4 mesece.

Oelovna mesta
Pogoji:
“Pravnik “lagajnik Pom. kuharice servirke
točajke
tobarice
“abavljač
na žaru
3"
2
6
5
4
2-
2
2
sposobnost z večletno prakso
praksa, po možnosti
z znanjem tujega jezika
praksa •
praksa
praksa
večletna praksa
Pisn
1£ne prijave sprejemamo takoj,
do zasedbe delovnih mest.
Juletu Stojanu v spomin
Po kratki mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš priljubljeni Jule Stojan, star komaj 60 let. Kot vodja finančne likvidature v bivšem Raziskovalnem inštitutu Iskra je bil vesten delavec in svetovalec. Zelo priljubljen je bil tudi kot športnik -planinec. Bil je med pionirji ustanovitve samostojnega planinskega društva ZP ISKRA in kot tak z organizacijo mnogih vzponov v domača in tuja gorstva prispeval velik delež k afirmaciji ISKRE tudi na tem področju.
Dolga leta je bil najstarejši tekmovalec na ISKRINIH športnih zimskih igrah in ugnal marsikaterega mnogo mlajšega tekmovalca.
sindikalni delavec in kot strokovnjak pomagal gospodariti s skromnimi finančnimi sredstvi S težkim srcem se bomo poslovili od njega. Toda nepozaben bo ostal v naših srcih kot dober sodelavec in nesebičen prijatelj.	.
Sodelavci
Stanovanje
(HUMORESKA)
Po sprejetju avtentične razlage skupščine SRS, da delovna organizacija ne more odpovedati stanovanjskega razmerja delavcu, čeprav mu je preneha-b deb na podlagi njegove izjave, ali zaradi izključitve, ker je kršil delovne obveznosti, če ima več kot 10 let debvne dobe, ne glede v kateri debvni organizaciji jo je pridobil, se je v eni izmed manjših delovnih organizacij odvijal takle razgovor:
Miha, dipbmirani strokovnjak pove:
„Tovarišice in tovariši, res ni potrebno, da bi od sredstev po zaključnem računu za mene namenili 50 milijonov za nakup novega stanovanja, čeprav je moje sedanje stanovanje res že zastarelo. Imam genialno idejo, vredno razmišljajočega strokovnjaka, ki ima 10 let in 2 meseca debvne dobe v treh podjetjih. Pregledal sem razpise in razglase in lahko se zaposlim v 15 službah, kjer nujno potrebujejo inšpektorje, analitike, predavatelje in računovodje. Izbral sem podjetje, ki nudi najlepše stanovanje, nisem pa se še dokončno odločil, ker ženi niso všeč tapete. A so mimogrede namignili, da jih bodo zamenjali, tudi z uvoženimi, če bo to potrebno. Odbčil sem se, da grem tja združevat delo vsaj za 6 mesecev, potem pa zaradi neustreznih razbgov odpovem, ali pa me bodo izključili, ker bom izostal od dela. Tako bom spet pri vas, prihranili boste milijone, moje staro stanovanje pa boste lahko dali na razpolago za čistilko ali kurjača, ker jih tako težko dobimo.
Za teh 50 milijonov, ki jih bomo prihranili, lahko povečamo fond nadurnega dela, pa še nekaj stanovanjskih prikolic in taborne opreme za letovanje kupimo, da ne bomo za počitniško rekreacijo trošili lastnih sred štev. “
Tišina. Predbg je osupnil ceh tiste, ki imajo vedno kaj proti predbgom.
Janez: „Ali misliš, da bo šb tako enostavno? Kaj pa moralna plat? “
Miha strokovnjak: „Šb bo, sem vse preštudiral, zakon me bo ščitil. No, moralno je res mah problematično, veseli ravno ne bodo, vendar saj so predbg spremembe zakona utemeljili s tem, da ni važno, kje si delal Glavno je, da delaš,-
Peter-predsednik:	„Predla-
gam sprejem sklepa, da Miho zaposlimo kadarkoli bo hotel, do tega časa pa bomo z njim sklenili pogodbo. Mislim, da moramo Mihovo idejo ustrezno nagraditi, saj je letos leto inovacij. Menim, da bo zanj 2 % od „prihranka“ primerna nagrada. “
Predbg so potrdili soglasno z enim vzdržanim glasom. Glasovanja se je vzdržal Miha, da ne bo kdo rekel, da je on za vse odgovoren.
In pouk iz te zgodbe: NE DOVOLIMO, DA BO TAKA ZGODBA POSTALA RESNIČNOST!
Ob 30-letnici tovarne v Kranju in 25-letnici delavskega samoupravljanja bo kulturna komisija pri osnovni organizaciji sindikata Elektro-mehanike pripravila vrsto proslav in prireditev, med katere je vključila tudi foto razstavo na temo „Naš delovni človek". Foto-kino sekcija „Iskra“ v Elektromehaniki je hotela to razstavo pripraviti že lani ob 29. novembru, vendar je do razpisanega roka prejela premalo fotografij. Zlasti slabo so se odrezali amaterji iz ostalih organizacij v ZP Iskra, saj je le eden poslal fotografije za razstavo. V upanju, da bo tokrat odziv večji, ponovno objavljamo razpis, hkrati pa želimo fotoamaterjem dati nekaj napotkov za izdelavo fotografij. Na njih naj bo na sodoben in umetniško dovršen način upodobljen:
-	delavec v tovarni, na polju, v gozdu, na gradbišču, itd.
-	obrtnik
-	zdravstveni, prosvetni, kulturni delavec, itd.
-	delavec na dopustu, pri športu, zabavi, v bolnici in drugod
-	delavec doma v družini
Fotoamaterjem želimo obilo dobrih posnetkov in kvalitetnih fotografij, predvsem pa poguma, da bi svoja dela pravočasno poslali na naslov sekcije, ki je objavljen v razpisu.	Foto-kino sekcija
„ Iskra ” - Kranj
FOTO-KINO SEKCIJA „ISKRA“ KRANJ
ORGANIZIRA
IV. ISKRINO RAZSTAVO FOTOGRAFIJE v Kranju od 6. do 12. maja 1975 v avli Skupščine občine Kranj
Tema razstavljenih fotografij je:
„NAS DELOVNI ČLOVEK"
Pogoji razstavljanja:
Razstave se lahko udeleže vsi fotoamaterji, ki so člani fotoklubov ali sekcij v ZP ISKRA, z največ 10 črno-belimi fotografijami, ki še niso bile razstavljene v Kranju. Fotografije, ki ne smejo biti kaširane, naj bodo formata 30 x 40 cm do 30 x 30 cm. Opremljene naj bodo z običajnimi podatki avtorja. Prireditelj si pridržuje pravico objave razstavljenih fotografij, če avtor tega izrecno ne prepove.
Fotografije oddajte vodstvu sekcije „Iskra“ ali pa jih pošljite na naslov: Foto-kino sekcija „Iskra“, Savska loka 1, 64000 Kranj. Pripišite naslov vaše delovne organizacije na poslane fotografije.
NAGRADE:
Za najboljše kolekcije (4 razstavljene fotografije):
1 zlata medalja 1 srebrna medalja 1 bronasta medalja Za najboljše posamezne fotografije:
1 zlata medalja 1 srebrna medalja 1 bronasta medalja
Koledar razstave:
Zadnji dan za sprejem fotografij: 15. 4. 1975 Ocenjevanje fotografij: 22. 4. 1975 Razstava: od 6. do I 2. maja 1975 Vrnitev fotografij: do 30. 5. 1975
Kaktus
Smučarji EMO na Golteh
V okviru številnih prireditev, kijih vitim snegom, le kdaj pa kdaj so se prireja Komisija za šport in rekreacijo pripodile meglice, v EMO, so zadnji dan prejšnjega me- Progo je srečno prevozilo več kol seča organizirah tudi interno smu-	50 tekmovalcev in tekmovalk, bolj
čarsko prvenstvo.	pravilno pa bi bilo, če bi tokrat tek-
movalke postavih na drugo mesto, saj Na Golteh se je 31. marca zbralo	se jih je tekmovanja udeležilo le 5.
70 smučarjev, čeprav jih je bilo prijav- Kot vse kaže, v EMO med žen-Ijenih precej več. Omahljivci so se	skami ni zanimanja za smučanje. Pred-
ustrašili slabega vremena, ker je tisti	sednik komisije za šport in rekreacijo
dan v Celju deževalo, toda na Golteh,	Emil Gregorčič dobesedno pravi:
je bilo le'po in sončno vreme s čudo-	„silimo jih in silimo, toda zaenkrat še
S smučarskega prvenstva EMO Celje na Golteh
Pred Startom
SMUČARSKI TEČAJ NA VOGLU
Športna komisija ZP Iskra prireja v času od 26.4. do 30. 4. smučarski tečaj na Voglu. Cena tečaja je 750.- ali 817.- ND - znano bo kasneje. Tečaj traja 5 polnih dni, v ceno pa so vračunani polni penzioni v hotelu „Zlatorog“, neomejena uporaba celotnega sistema žičnic na Voglu (tudi gondola!), prevoz s ski-busom ter 4-urna strokovna vadba dnevno.
Ker je število omejeno, prosimo, da s prijavami pohitite. Zadnji rok za prijavo pa je torek, 16. 4. 1975 do 12. ure pri Boženi Šramel, telefon št. 24-926.	.
Športna komisija ZP
Turno-smučarski izlet na Vršič in Mojstrovko
Planinska sekcija Iskra — Elektromehanika Kranj organizira v soboto, 19. april%turno-smučarski izlet na VRŠIČ in MOJSTROVKO.
Odhod avtobusa izpred kina Center bo ob 6. uri. Hoje do vrha bo približno štiri ure.
Izlet bo primeren tudi za „slabše“ planince, saj bodo lahko ostali na Vršiču, do koder je le dve uri hoje.
Cena izleta je 10 din.
Prijave sprejema Štefka Mrak, GPP ERO, tel.: 29-53 do vključno četrtka,! 7. aprila.
Vabljeni!
IZPOSOJENO IZ PAVLIHE
- Kaj se čudite! Letos je vendar leto izumov...
nismo dosegh takšnega uspeha, kot si ga želimo".
Na Golteh je bilo torej razmerje med smučarkami in smučarji 5 : 65.
Rezultati:	ekipno:	1. Skupne
službe, 2. Orodjarna, 3. Vzdrževanje; Posamezno ženske: 1. Romana Grum, 2. Roža Cigler, 3. Jožica Berginc; starejši člani: 1. Zoran Tratnik, 2. Marjan Kokalj, 3. Marjan Veber; člani: 1. Ivan Belina, 2. Tine Ločni-kar, 3. Franc Zimšek. Priznanja so podelili v kavami hotela na Golteh.
V EMO zdaj hudomušno pravijo, da so čas tekmovalcev na Golteh merili elektronsko. Časomerilec je bil namreč direktor TOZD Elektronski računski center Tone Krebs, vso stvar pa je ..elektronsko" opravljal s štoparico v roki.
Najstarejši udeleženec internega tekmovanja je bil Alfred Meznarič.
lad
Kegljaško
tekmovanje
kranjskih
orodjarjev
5. 4. 1975 je bilo na kegljišču „Triglav“ v Kranju 6. tradicionalno-kegljaško prvenstvo za posameznike in ekipe kranjske orodjarne. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je tokrat ponovno prevzela osnovna organizacija sindikata. Samo tekmovanje sta organizirala in vodila prizadevna športna delavca v orodjarni Vinko Fajfar in Ivan Kranjc-Vasko. Za točnost sojenja pa sta skrbela _ prava ..zaprisežena" sodnika Karel Šteblaj in Franci Brezar. Vsaka ekipa je štela po 6 članov. Prehodni pokal si je spet priborila ekipa bmsilnice. Med posamezniki pa lahko pohvalim Rafaela Rajglja, ki si je v res hudi konkurenci po 2 letih ponovno priboril prvo mesto.
Rezultati posameznikov:
1.	Rafael Rajgelj (246 podrtih kegljev),
2.	Jožef Lombar (231),
3.	Bmno Stemad (226);
Ekipe:
1. Brusilnica: (Jože Lombar, Bruno Stemad, Miro Grmič, Franc Bukovnik, Alojz Mezeg, Franc Križaj) — skupno 1310 podrtih kegljev; 2. Strojna orodjarna: (Rafael Rajgelj, Rajko Lipušček, Jože Konent, Janez Fajdiga, Marjan Fajdiga, Ivan Kranjc-Vasko) — 1273 podrtih kegljev; 3. Skupne službe: (Marjan Zaplotnik, Pavel Jerman, Janez Ankele, Vinko Fajfar, Bojan Čehovin in Bojan Mar-telj) - 1214 podrtih kegljev; 4. Ročna orodjarna: (Damijan Hvala, Marjan
Z lanskega avtorallya Iskre
r
"N
V. turistični avtorally Iskre
.
Pogoji za prijavo
1.	Na avtorally-u Iskre lahko sodelujejo vsa vozila, ki so kot turistični avtomobili homologirani v kategorije „A“, v smislu določil mednarodnega pravilnika FIA, športnega pravilnika AMZJ in tega pravilnika:
—	razred L	avtomobili do 785 ccm
—	razred II.	avtomobili od 785 do 1000 ccm
—	razred III. ■	avtomobili od 1001 do 1200 ccm
—	razred IV.	avtomobih nad 1200 ccm
2.	Zaradi minimalnih predpisanih povprečnih hitrosti in določil, da poteka celotno tekmovanje v pogojih rednega prometa in v skladu s cestno prometnimi predpisi, priporoča prireditelj zavarovanje vozil za tekmovanje.
3.	Pravico do tekmovanja imajo vsi, ki so zaposleni v delovnih organizacijah ZP Iskra in imajo ustrezno vozniško dovoljenje. Posadko vozila sestavljata dve osebi, voznik in sovoznik (tekmovalni par). Za sovoznika ni nujno, daje član ZP Iskra. Vsaka delovna organizacija v ZP Iskra lahko prijavi neomejeno število tekmovalcev z naslednjimi podatki:
—	ime in priimek tekmovalnega para
—	registrsko številko avtomobila, kubaturo in firmo proizvajalca vozila
—	razred, v katerem tekmuje.
Prijavo potrdi personalna služba.
Najboljši v posameznem tekmovalnem razredu dobijo kolajne, zmagovalne ekipe pa prejmejo plakete. Vsi udeleženci tekmovanja imajo pravico do nagradnega žrebanja, prav tako pa vsi prejmejo spominsko značko.
4.	Start letošnjega turističnega avtorallya Iskre bo 17. maja 1975 ob 8. uri izpred delovne organizacije Telekomunikacije na Laborah v Kranju. Od sedme ure dalje bodo na tem mestu tehnični pregledi.
Proga letošnjega avtorallya Iskre bo potekala z Labor, oz. iz Kranja čez Golnik, Tržič, Otoče, Begunje, Žirovnico, Lesce, Bled, Bohinj do Zlatoroga čez Soriško planino, Železnike, Škofjo Loko, Zabnico do Labor, kjer bo končni cilj. Proga bo dolga ca. 175 km.
Razglasitev rezultatov, podelitev priznanj in nagrad bo v restavraciji Telekomunikacij na Laborah 2 uri po končanem tekmovanju.
Pravilnik V. turističnega avtorallya Iskra bo objavljen pravočasno v Iskri do 10. maja 1975.
Zadnji rok za prijavo tekmovalnih parov je 10. maj 1975 na naslov: Sindikalna konferenca ZP Iskra, Ljubljana, Prešernova 27.
Sindikalna konferenca ZP Iskra Komisija za šport in rekreacijo Predsednik Vili Tekavec
x___________________________________________________________________y
Berčič^ Andrej Jazbec, Zvone Brdavs, za kar velja vodstvu prireditve ^ Karel Šteblaj, Ivan Kavčič) — 1169 pohvala. Še enkrat se je tudi izkazal0’ podrtih kegljev.	kako potrebna je rekreacija delav03’
Naj ob koncu povemo samo še, da saj se je za tekmovanje prijavilo in je bilo tekmovanje dobro pripravljeno, ga udeležilo 96 članov naše TOZD-i^1
Z	X
PRAVNIKOV KOTIČEK
x___________________y
Specializacija v tujini in stroški
Naša podjetja večkrat pošljejo svoje strokovnjake v tujino, da se tam pri dobaviteljih raznih kompliciranih naprav specializirajo za vzdrževanje in popravila takih naprav.
Tako je neko podjetje poslalo svojega strokovnjaka na specializacijo na Japonsko. Ko je bilo vse dogovorjeno, je sklenilo z njim tudi pismeno pogodbo, po kateri mora delavec vrniti podjetju vse stroške, če ne bi ostal po povratku leto dni pri njem in, da bo v tem letu uvedel svoje sodelavce, kijih bo določilo podjetje, v svoje pridobljeno posebno znanje.
Izračunano je tudi bilo, da bodo stroški znašali 26.232,40 din. Po specializaciji je delavec ostal v tem podjetju le osem in pol meseca, nato je prosil za takojšnjo razrešitev. Kadrovska komisija je prošnji za takojšnjo razrešitev ugodila (v tem času je iz tega podjetja odhajalo več strokovnjakov in ni imelo smisla, da bi ga zadrževali, saj verjetno ne bi v odpovednem roku mnogo delal).
Sledila je tožba za vrnitev navedenih stroškov. Okrožno sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, češ, daje s pristankom za takojšen odhod bil molče sklenjen tudi sporazum, da strokovnjaku ni treba "'vračati stroškov.
Vrhovno sodišče Srbije je pritožbi ugodilo in priznalo tožbeni zahtevek, iz naslednjih razlogov:
Ni sporno, da je sklenjen precizen pismeni sporazum o obveznostih obeh pravdnih strank, da strokovnjak ni ostal leto dni pri tožniku. Sklep okrožnega sodišča, da je sklenjen tudi molčeč sporazum, da delavcu ni treba vračati stroškov, pa nima podlage in je nepravilen. Kadrovska komisija o stroških sploh ni razpravljala. Tožnik s pristankom na takojšen odhod delavca ni zgubil pravic iz pismene pogodbe, ker bi se moral tem pravicam izrecno in pismeno odpovedati, za kar pa kadrovska komisija niti ne bi bila pristojna.
Delavec si je s specializacijo prid0-bil posebno znanje, ki ga drugi nifl1? jo, in hoče to znanje sedaj uporablja0 izven delovne organizacije, ki mu l6 pridobitev tega znanja omogočil3. Predvsem mora izpolniti svoje obvet nosti proti tožniku. Ko bo obveznos0 izpolnil, lahko odide. Ker pa je odp°' ved na lastnost delavca v združene0! delu prosta, lahko delavec sicer tu0* poprej odide, toda proti izpolni^ svojih obveznosti iz pogodbe. V n3-sprotnem primeru bi bil delavec tak0-rekoč'neopravičeno obogaten.
Zaradi tega je Vrhovno sodiš0. Srbije razsodilo, da mora dela^ povrniti vse stroške (sodba VS Srbtr Gž 3720/72 z dne 8. 11. 1973)
Kadrovska komisija ali DS
V zadevah dolžnosti in pravic izdajajo kadrovske komisije določene odločbe. Če delavec s tako odločbo ni zadovoljen, se lahko »pritoži", kakor se je poprej reklo. Danes pravimo, da lahko zahteva »postopek za varstvo pravic", tj. preskus izdane odločbe. Pristojni organ si mora za preizkus odločbe priskrbeti mnenje sindikalne organizacije, sicer je preizkus neveljaven.
Če je tako kadrovsko komisijo imenoval delavski svet, ni nujno, da del. svet preskuša odločbo. Zakon o tem ničesar ne navaja, niti zvezni, niti republiški ne določata, kdo je za preskus pristojni organ. Smiselno bi bilo, da izvrši preskus ah popolnoma drug organ ah pa prejšnji, povečan z nadaljnjimi člani.
Ponekod je v samoupravnem sporazumu delavcev v medsebojnih razmerjih določeno, da obstojita dva organa, prvi je iz npr. treh članov, drugi iz več članov, oba pa imenuje delavski svet. Če je za preskus odloč-
be pristojen višji organ, ki ga je tu : imenoval delavski svet, potem £ nezakonit preskus, če ga izvrši 0 drugostopna komisija, temveč nar0 nost delavski svet.	. .
Pri tem gre le za to, ah je pristoj0 komisijo postavil delavski svet. Cel tako komisijo imenoval zbor dels^. y delavski svet ne bi mogel pose01 v njeno pristojnost, tako sodba Vrh0 £ nega sodišča Jugoslavije Rev 20/* dne9. 2. 1973.
OBVESTILO
Obveščamo vse bralce, dopisnike in zunanje sodelavce, o® se je uredništvo »Iskre" preselilo na nasledili naslov:
LJUBLJANA, Prešernova °-27.
Naša nova tel. št.: 24-905.