Poštnina plačana v gotovini! Slovenska mladina Leto I. Ljubljana, aprll-maj 1939 štev. 7*8 Cena 3-— din Slovenska mladina V dneh negotovosti in kolebanja je naša pot jasna. V službi našega naroda, v brezmejni ljubezni do rodne slovenske grude In slovenske besede ter z zavestjo skupnosti med svobodoljubno mladino vseh narodov, Izražamo našo neomajno voljo in program mlade generacije: Branili bomo domovino I Slovenska mladina -v mladinski list z ti leposlovje iji kulturna v p r a š u n j a — izhaja v«akega prvega v mesecu. Odgovorni urednik je Ivo Grahor-, novinar. list iadaja konzorcij; predstavnik Ivo Grahor. — Rokopise in dopise uredništvu in upravi je pošiljati ua naslov: Ivo Grahor, Ljubljana, Miklošičeva (»/III. Posamezna številka stune 2 din — celoletna naročnina za 8 številk 14 din, polletna 7 din. Številka čekovnega računa je 17.827. TISKAHNA >SLOVENIJA« V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK A. KOLMAN) SVOJIM BRALCEM IN SODELAVCEM! Zaradi številnih pritožb, ki »mo jih prejeli ob zutluji (dvojni) številki, zaradi zvišanja cene nn l din, si štejemo v dolžnost pojasniti svojim ku]>ovulccm ta naš ukrep. List je vse prej ko v rožnatem materialnem položaju. Zato smo mislili, da bi |>okrcnili cnodinnrsko akcijo za naš tiskovni sklnd. Toda spoznali smo, da jo iz tehničnih ozjrov ni mogoče drugače izvesti kot z zvišanjem cene /adnji (dvojni) številki, da (nko vsaj nekoliko krijemo naš primanjkljaj. To pojasnilo Je v zadnji številki žal izostalo in zato prosimo cenjene naročnike oproSčenja, ter se jim istočasno nn j lepše zahvaljujemo zn njihovo tozadevno naklonjenost. Prosimo dosedanje sodelavce, pa tudi vse tiste, ki se še doslej niso oglasili v našem listu, da se čimprej oglas«*. Uredništvo l>o med poletjem poslovalo, ker 1m> pripravljalo gradivo zn prihodnje leto. Zato pošiljajte svoje prispevke nemoteno dalje! Kdor ui NI še doslej ocenjen oz. mu še ni bilo mogoče odgovoriti že v tej zadnji številki, Ik> prejel pač pismen odgovor, ako je podal naslov in znumko. Če ga ni, nuj ga čim prej pošlje! S|K>ročamo Vam (udi. dn sta nam uvodna in 1. štev. žal že |>ošli, iu da zato ni več mogoče dobiti cclotncgn letniku »Slov. ml.«, ()stalo pa nnm je še nekaj 2* 3. in 4. štev. ter precej 5. -6. štev., katere (zadnjo, dvojno) dobite odslej tudi že zn 3 din. V zadnji (5.—6.) štev. se je dogodila pomoto. V rubriki »Naš študij« (nn platnicah) je tiskarski škrat postavil mesto imenn Kerenčič, ime Jurančič pri študiji »Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah«. Popravi torej: Kerenčič! Ob tej priliki dostavljamo na tem inestu tudi še dvu naslova k oddelku »Mladinski problemi« iste rubrike (Noš študij). In sicer: llagnr Mirko: »Kaj hoče mladinsko gibnnje«, Mladi Prekmurec, I. S., št. 7.-8. Mamuli: »Mladini — svobodo organiziranja«, Večernik, 8. IV. 1939. Slovenski mladini Mladinskim organizacijam Vsej rodoljubni slovenski javnosti Zavedajmo se, da smo mladina malega slovenskega naroda, ki niti v dolgih stoletjih narodne nesvobode in suženjstva tujim valptom in biričem ni i/.guhil svoje narodne zavesti •ii ponosa. Svetle tradicije naše narodne preteklosti nas opominjajo, da se ne predamo lažnemu duhu omrtvelosti in kapitulacije, temveč da se skupno z vsemi svobodoljubnimi narodi sveta borimo za boljšo in svobodnejšo bodočnost, /ato pri nas mladih ne sme biti duha kapitulacije! V nas živi duh naših narodnih borcev, duh Prešerna, Levstika in Cankarja! Pripravljeni smo na vse žrtve, da vredno nadaljujemo s svobodoljubno tradicijo našega naroda. Mi ljubimo ta narod z vsem žarom naših mladih duš. Sovražnik bo našel v nas pripravljene borce! Tovariš, tovarišica! Zavedaj se, da živiš v času, ko se na Evropskem kontinentu odloča usoda narodov in držav. Prihodnji meseci bodo odločali tudi o naši usodi. Tvoja dolžnost J©» da prispevaš k dviganju morale med narodom, k dviganju samozavesti, svobodoljubja in neodvisnosti! la dolžnost narekuje nam vsem, da vzamemo zu zgled primer slovenske akademske mladine, ki je s svojim delom dala možnost za nadaljnje združevanje v delu za obrainho naše narodne svobode in državne neodvisnosti. Mladi Slovenci, mlade Slovenke 1 Mi mladi, prežeti z globoko in iskreno ljubeznijo d«> svojega naroda in države, izjavljamo, da se bomo borili z vso silo za njegovo svobodo in neodvisnost. Izjavljamo, da je duh popuščanja in kolebanja našim vrstam tuj. Nevaren je naši svobodi in neodvisnosti, zato se bomo proti njemu borili, smatramo pa to tudi za osnovno dolžnost vseh rodoljubnih sil. V naši borbi za svobodo in neodvisnost ni spora med hrvaško, srbsko in slovensko mladino, kajti druži nas zavest skupne nevarnosti, prav zato pa zahtevamo vse potrebne pogoje za ustvaritev močne, »a bratski zvezi naših narodov osnovane Jugoslavije, ki se bo lahko Izjavljamo, da bo vse naše bodoče delo težilo za teni, da ustvarimo enotnost vseh mladih rodoljubnih sil Jugoslavije. Ob zaključku leta Po vsakem opravljenem delil je treba obračuna, ki li pokaže, je li tvoje delo rodilo sad, tak, kakršnega si si postavil za cilj ob začetku. Le tako boš lahko prišel do pravega spoznanja njegove vrednosti in do pravilnih zaključkov /a nadaljevanje. V uvodniku I. številke naše revije smo rekli, da je neodvisen, slovenski, mladinski list, katerega piše in izdaja mladina sama, problem, ki bi zaslužil kar poseben članek. Tega članka v listu še do danes ni bilo. In morda je tako bolje. Nismo se problemu bližali po ovinkih s programi in idejami, temveč smo se ga lotili neposredno in odkrito v areni dela in življenja. Tako je danes pred nami vse več kot le skromen članek o našem listu: pred nami je prvi letnik »Slov e n s k e m I a d i n e«. V istem uvodniku smo si' tudi vprašali, kakšen naj bo naš list? Ugtovili smo, da nam im to vprašanje ni potrebno odgovoriti, ker pri listu, katerega piše mladina sama, torej ljudje, ki so še v razvoju, itak ni mogoče določiti točnih smernic. A nekaj pa nam je bilo jasno pred očmi, namreč to, da ne more biti neodvisnega, slovenskega, mladinskega lista, ki ne bi upošteval potreb in pristnega življenja Slovencev. la široko začrtana linija ni bila samo naša pot, temveč se je tekom let« izpopolnjevala in vedno bolj precizirala, dokler ni dobila v člankih Mladinsko vprašanje , Mladinski problemi' in v odgovorih na anketo svoje dokončno izdelane smeri, katero bi na kratko lahko označili kot osrednjo linijo vse svobodno misleče mladine. I o je spontano spoznanje med veliko vojno in po n ji rojenih generacij, da se morajo vsi mladi ljudje, brez razlike stanu, nazorov, vere, narodnosti in rase združevati v borbi za svoj naravni obstoj in razvoj. Zrelejšo slovensko mladino je pri lem vodilo še drugo spoznanje, namreč spoznanje, da so minili časi zgolj literarnih generacij ter da je končno treba začeti s širokim kulturno-političnim delom in tako vendar že začeti realizirati ideje največje slovenske kulturne osebnosti z dosedaj najpopolncjšo kulturno-politično koncepcijo, našega Ivana Cunkarj«. lo so spoznanja, katera ne bomo mogli nikdar obiti, kajti dalo jih je delo, dalo jih je življenje. Izrekati podrobnejšo sodbo o kvaliteti naše mladinske revije je delo drugih, a to le tistih, ki so po svoji kulturni klasifikaciji za to poklicani in upravičeni. Mi ugotavljamo le to, da smo se lotili dela z vsem tistim iskrenim idealizmom, ki je lasten mladim ljudem in z globokim prepričanjem, da je naše delo pravilno in potrebno. In uspeli smo! Ob enem samem polencu nas ni minil idealizem, le zabolelo nas je v srcu, ko se je naše spoznanje obogatilo z grenko izkušnjo, da je na Slovenskem še vedno trda poc Ščukam in Jermanom, a uvideli smo, da ni zato nič manj potrebna. Zato smo trdno odločeni stopati dalje po tej naši začrtani poti še drugo in še marsikatero naslednje leto, dokler bo pač živela še zdrava iu svobodna slovenska mladina, ki bo pisala in brala svoj list! K. Ciril Hrast: Na hribu Vrl) hriba je cerkev, krog cerkve topoli in grički in hiše povsod naokoli. Nad glavo mi krili vrana in kliče, v dolini si poj bič poka z bičem. Poslušam jih — ptičke, vdihavam ta zrak. Stoji tu na hribu starikav vodnjak, mu gnije že les in verige rjavijo, mu veter poganja kolo kot kočijo. Zavil sem se v suknjič in legel na travo, zazrl v nebo se neskončno in plava. Drago Jeran: Pomladni sonet Ob starem mlinu blizu borov nizkih ni več vetrov in rož ledenih; zametov ni iu stez sneženih; izginil led s koles je mlinskih. Od mlina blatna pot v dolino vodi. nad njo si- bele breze pno v nebo, ob brezah belili reže plug zemljo, za plugom kmet v razoru hodi. Samoten, tih poslušam vetra melodijo, harmonik glas so meša z njim, voda pomladnih slišim simfonijo... In v mislih zrem brezmejnih rek sinjino, ki bodo kakor mračen, sajast dim preplule zdanjih dni temino. Martin Petrič: Mladost za statvami »Reingold i Petrasek.« Tvornica tkanina. Pogledal sem še enkrut v beležnico: »Reingold i Petrasek«; to je torej prava tovarna. Tu jo bom našel, so mi rekli na policiji. Počakati sem moral, da je zavozil z zaboji težko naložen avtomobil skozi bahav železobetonski vhod, potem sem vstopil. Vratarja sem vprašal, kje bi našel Silvo Zobčevo. Debel, brkat možakar mi je pokazal vrata, kjer je bilo napisano: »Biro za personal.« Potrkal sem. Elegantna, mlada gospodična me je vprašala česa želim. Povedal sem ji, da bi rad govoril s Silvo. Zobčevo. Naredila je obraz, kakor da jo išče v svojih možganih. Toda ni imela uspeha. Zmignila je z rameni in odšla k mizici, na kateri so bile dolge in ozke lesene škatle. »Kako, prosim: Sovič, Zobie? ...« »Zobec. Z!« sem povdaril. Iskala je po kartoteki in potegnila iz škatle moder list. »Oddelek: nogavice, II.« ■ Zahvalil sem se in hotel iti. »Čakajte, prosim, dobite dovolilnico.« Napisala je ila listek moje in Silvino ime. Pričel sem iskati. Posamezne stavbe so sicer imele nekakšne napise, kakor: »Rublje«, »Triko«, »Čarni«... a nogavic nisem mogel najti. Vprašal sem fanta v bajacu, ki se je pripeljal mimo. Pokazal mi je nizko in ozko stavbo pred nosom, ki pa ni imela napisa. V nekakem predprostoru, ki je bil natrpan z zaboji in zmečka-niin papirjem sem se ustavil. Nisem mogel dalje. Oddaleč je prihajal monoton ropot strojev. Odprla so se neka novo prepleskana vrata in prišel je uradnik v umazani halji, ki' je morala biti nekoč beta. Dal sem 11111 listek in odšel je skozi ista vrata kot je prišel. Iz radovednosti sem stopil za njim, a videl sem, da je šel naprej in puščal vrata za seboj odprta. Sedaj sem natančneje razločil tisti enakomerni ropot, ki je tako značilen za statve. Pogledal sem skozi poslednja vrata, ropotanje je postalo sedaj že oglušujoče. Za dolgo vrsto statev so sedela dekleta ter se nenehoma pregibala na levo in desno. Vse delavke so bile enako oblečene; v spomin mi je šinila slika iz filma »Galjot«. Poslovodja je prihajal iz megle prahu, za njim še nekdo. Umaknil sem se zopet v skladišču podobno vežo in čakal. Bela halja je švignila mimo mene in mož me je kar mimogrede opozoril na napis: »Čas je zlato!« Tedaj je stala pred menoj že ona. Tudi njo, osemnajstletno, skoraj otroka, so oblekli v siv bajaco in postavili za te peklenske stroje. Kakor fantek, z ruto tesno zavezano preko las. je stala zdaj tu; oči pa so ji še vedno begale zdaj desno zdaj levo, niso mogle izpustiti čolnička v statvi, ki naglo teče sem in tja. »Ti si, Milan?« in podala mi je majceno roko. »Pozdravljena, Silva. Obiskat sem te prišel.« »Lepo od tebe; Si se spomnil name? Kaj pa delaš v Karlovcu?« »Tako, mimogrede, na poti sem, pa sem se spomnil, da si ti tu.« »Sedaj nimam mnogo časa, saj vidiš, kako priganjajo. Pridi ob šestih pred tovarno. Prideš gotovo? Na svidenje!« Ko sva si segla v roke, me je pogledala tako kot takrat... Nič več ni bilo čolnička v rjavih očeh. še na cesti sem čutil njeno malo roko v svoji. Počasi mi je minevalo popoldne. Kolovratil sem po prašnih cestah za tovarno in čakal večera. Dolgočasni betonski obok je bruhal delavce na prašno cesto, lovarniški prah se je držal njihovih lic na debelo, roke so jim opletale, kakor da bi še vedno lovile nit na statvah. Dekleta, menda zbrana iz vseh bednih predmestij ljube domovine, so bila bleda, res bleda, ne tako bleda kot v kaki socialni baladi. Bedna bitja, številke v personalni knjigi tvornice »Reingold i Petrasek«, so se razkropila po umazanih predmestjih. Stal sem na drugi strani ceste. Ko je stopila skozi obširen izhod, je pogledala po cesti gor in dol, nato pa s korakom, ki je značilen za ljudi, ki so nekoga zagledali, pritekla čez cesto. Veselo mi je segla v roko. Sedaj je bila vsa drugačna kot prej lam notri. »Najprej grem večerjat, v .Pučko kuhinjo'.« »Greva skupaj večerjat,« sem jo povabil. »Prav, potem pojdi z menoj, se bom preoblekla. Takšna vendar ne morem s teboj.« Med potjo mi je pravila, da je strašno v tej »ludnici« — v tovarni. Da jih priganjajo k delu, vedno mora biti vse do jutri gorivo. Da se mnogo govori, da bo vojna, da je tu sicer zadovoljna, se vedno bolj kot.v Ljubljani, da... »Tu stanujem!« Ustavila se je pred veliko delavsko kasarno. »Počakal te bom, bodi kmalu gotova!« Kaj boš čakal, pojdi gor!« Pogledal sem jo s tipičnim ljubljanskim pogledom, češ. kaj pa... A odgovorila mi je. ne da bi bil izgovoril: »Tu nismo v Ljubljani, le pojdi;«, se razposajeno zasmejala in "'e potegnila za roko. Kolovratila sva po temnih stopnicah in hodnikih v tretje nadstropje. Ko sem se vsedel na stol. ki mi ga je ponudila, si nisem mogel "rediti vtisov, ki so prihajali tako hitro. Nisem vedel, ali bi gledal "Jo ulj sobo. Stopila je za vrata odprte omare in si hitela oblačit niodro obleko, tesno se prilegajočo njenim bokom. Pila je punčka. lepša kot takrat, ko sem jo srečaval pod kostan ji, postala je vitka. mlajša. Rekel sem ji, da je shujšala, pa mi je odgovorila, da si |(' samo linijo popravila. V kratkem času se je prelevila iz zgarane tekstilke v srčkano deklico, vso svežo in mlado. Bleda lica so sc skrila pod pudrom, suhe ustnice so zažarele od svetlega ruža. Kot da l>i jo vzel iz izložbe. Nisem mogel razumeti, da se ji ljubi skakati kar čez tri stopnice, ko sem še pred eno uro videl, kako so se vse te bedne kreature vlekle kot sence iz tovarne. Toda poznal sem njeno veselo naravo in čudovito lastnost, kako hitro je vse hudo pozabila. Večerjala sva v restavraciji, in ponosen sem bil, ko so se ozirali gostje na naju. Jedla je hitro in mnogo — bila je lačna. Po večerji me je peljala na Korano. Po gostili drevoredih so se sprehajali pari. Silva je stopala kraj mene, nemo in zamišljeno. Silil sem vanjo z vprašanji, a odgovarjala mi je suho. »Sediva,« me je povabila na klop, odkoder je bil lep razgled na mrtvo roko. »Kolikokrat se sprehajam tu sama ali tudi s kakšnim fantom. Pa (i dečki tukaj so tako obupni, vedno silijo vate z eno in isto stvarjo; vsak bi rad prvi večer zajel ljubezen z veliko žlico. Ah, Milan, včasih je tako hudo... in takrat pomislim, da bi se vrgla v Korano, pila lizol, legla na tračnice... Pa saj ni vredno, včasih je le lepo. Če druzega ne, se spominjam, ali pričakujem boljšega. Ali se spomniš, kako je bilo lani poleti, ko sva bila prijatelja? Prav za prav takrat nisem spregledala, da je bilo lepo. l isti prvi večer na Rožniku in kava pri Čadu, koliko je bilo tedaj že ura?« »Mislim, nekako deset.« ►Takrat sem bila smešna, o vem, bila sem afektirana, kaj hočeš, smrklja. Med tem je minilo leto. Sedaj je drugače...« Strmela je preko reke; tja nekam, kjer je bila tovarna Rein-gold i Pelrasek«. Pogledal sem jo. Komaj osemnajst let ji je. Kakšna razlika: In dekle, skoraj še otrok, ki je doživela vse, kar more življenje pokazati svojim žrtvam, sama v umazanem mestu — Sodomi, nekvalificiran suženj industrije, ki zasluži 3.50 Din na uro in za povrh dva para gladkih nogavic iz umetne svile. Tam doma, punčke iz eukra, site dobrega doma in pri Petričku, ki s strahom v očeh pričakujejo čveka v šoli in prvega fantovega objema pod Rožnikom. Kontrasti, divji kontrasti, ali res delate svet tako lep. Zakaj mora biti pri vsem tem to dekle sedaj utrujeno, morda jo boli skrčeni želodec, ker je jedla mastno pečenko. Zakaj zna misliti bolj kot vse one licejke in (lomače hčerke«, zakaj so ji rezultat prcmišljanja reka Korana, lizol in vlak? A Silva je med tem postala zopet vesela, nenadoma me je objela in poljubila. Moj. ali si še moj. ali nisi pozabil name, Ti si dober človek. Nisi pozabil name. Zakaj te nisem ubogala, ko si mi hotel dobro. Sedaj mi jo skoraj žal. No, ali ros misliš, da mi jo žal? No, dragi Milan! Moram tako, prav ljubiti no znam več,« Poznal sem jo dodobra, bila je velrnjaška. Da je imela pametne starše, razumnega brata ali sestro, energičnega, potrpežljivega fanta, l)i bila danes sedmošolka z odličnimi spričevali vseskoz. »Moralo je biti tako kol je!«, mi je odgovorila na moje misli. Ob enajstih sem jo spremil domov. V sobi je rumenkasto brlela 15watna žarnica in slikala pošastne konture na vlažne stene. Prižgala sva si cigareti. Sedela je na robu postelje, nogo preko noge. Bila je gledališka scena, z vsemi rekviziti. Monolog je tekel: »Predno sem odšla iz Ljubljane — namenjena sem bila domov — sem kupila Jutarnji list*. Brala sem velik oglas, da išče tekstilna tovarna v Karlovcu delavke. SkU*|> je l>il storjen. V Zidanem mostu sem doplačala karto do Karlovca. Dobila sem mesto. Delala sem. garala, a plača je bila majhna. In ljudje so sitni, ne dado mi miru. In sc pričenja pot, ki jih je tako mnogo na svetu... Pričela sem prostituirati. Da, žalostno je. Sedaj mi je vseeno. Menda tudi v tovarni ne bom več dolgo. Namenjena sem v Beograd ali v Sarajevo. Bom dobila morda .boljšo službo'. Tako, sedaj veš. Morala sem se nekomu izgovoriti.« Nehala je resignirano. Hotel sem jo tolažiti, ji prigovarjati, a ni pustila. Položila je 'oko na mojo in mi dala vedeti, da se ne izplača. Sama je bila močnejša in je vedela, kako ji je ravnati. Bolje kot jaz meščanski dečko. Prišla je iz podeželskega mesteca v Ljubljano, da bi hodila v s<|le. A ni se hotela učiti, ljudje niso razumeli, da bi jo zlepa prisilili. Prestopila je prag brivnice — pa ni pustila, da bi jo tepli, ker Je zasmodila dami lase. Odšla je iz Ljubljane na Hrvaško, sedla za statve, |>a je bilo premalo kruha. Sedaj je prodala edino, kar je Unela svojo lepoto — in padla; vitke noge so brodile po blatu, do gležnjev, do kolen, do bokov, potapljala se je... Ali srca ni prodala. Ostala je Silva, tista dobra, zlata deklica. JUS KOZAK: ■Živeti v narodni državi pomeni, da mora narod i/. sebe, i/. svojih želj,, in potreb razumeti in |Nistavljati probleme države. Vedeti pa morajo '1'žiivnikj, da bodo edinole močna država, s|toilovmije človečanskih pravir in ',Ntna odgovornost pred državljani ustvarjali prve |M)goje, da se narodna Zavest lahko razvije v višje življenje.« »Državna volja raste i/. narodne zavesti, ljudske sreče in ‘ponosa č!o-yeške«a dostojanstva. Nekdanji tlačani, kmetje, meščani in težaki so izpri• •ali voljo do življenja in do skupne usode s brvatskim in srbskim kmetom, 'lelaveeni in meščanom. Sinovi so jim dolžni obraniti dediščino posesti, nstvar-jim Kos|xxlnrskc in moralne itogoje za rast višje človeške kulture.« Angelu: Iz ljubezenskih pesmi I. Polagoma utrujenost mi leglu ji- ha oči,, ja/ |>a .še vedno v pozni noči pišem in dež šumi. Saj res ne vem, če toliko ste vredni. da še bedim. I)a Vašim toplim prošnjam l)i ustregla, . le to želim. luko Vas vidim, kakor da l>i stali tu pred menoj. — Gotovo lepe sanje bom sanjala o Vas nocoj. II. Daleč ste in vendar ste mi bli/.u. Na jesenskem nebu sonce sveti. Ha zemljo pošilja žarke svoje in poljublja listje pordečelo. Zunaj toži grlica vdovela s svojim trudnim, monotonim glasom in tišino unije sobe moti in vznemirja moje srce drobno. Vi ste meni kakor zemlji sonce, sončni žarki — to so misli Vaše, ki pošiljate jih včasih k meni. Tožbe grlice so pesmi moje, vse enake, polne hrepenenja, hrepenenja in ljubezni sladke. DR. ANION DERMOTA: »N. pr. slovanska vzajemnost! Kaj ti pomagajo vse lislv junaške fru/e, Inntovske solze, vzajemno pridušim je o uera/.rušljivi zvestobi v parlamentih itd., ko vendar vemo, da ravno v politiki ne eksistira slovanska vzajemnost, narobe, da jo politika onemogoč il je. Videli pa smo drugačno vzajemnost, o kateri so vedeli samo posamezniki, ki so jo dejansko izvrševali in uživali. In tn skromna, tako rekoč skrita, navidezno ne/.uatna vzajemnost je obrodila več sadu in ostane večuejša, nego vsa lista širokogrudna vzajemna hi>. v politiki. ' Z. A.: Dedič (Konec) Noč je bila temna in nemirna. Pomladne sape so se zaganjale v drevesa in hiše. Veje visokih vrhov so škrtale, okrog voglov je zateglo piskalo. Meseca ni bilo videti, ker je pohajkoval za gostimi oblaki. Rafael se je bil prehladil, ko je vse zadnje tople pomladanske dneve preležal na mrzli zemlji, v kateri so se še vedno pretakali strupeni sokovi. On pa je mislil, da ji; vzrok njegovi slabosti pomanjkanje jedi v želodcu in žalost za očetom. Pri sosedu so mu nalili veliko posodo mleka in mu odrezali kos kruhu. Kar samo se mu je smejalo, ko je nesel žlico v usta. Otroci niso govorili z njim, ker so čutili, da mu niso enaki. Bil je namreč starejši od njih in še oče mu je umrl; to ni kar tako. Opazovali so ga s peči in se mu čudili. Tako hitro je jedel in s tako slastjo, kot bi se bal, da mu ne bi vsak čas vzeli skledo izpred ust. Po večerji je nekaj časa obsedel za mizo. Ko pa je vstal, da bi se pridružil drobižu na peči, so se 11111 tla zamajala, stene so se gibale sem in tja in slednjič so se začele razmikati v neskončnost. Obšla ga je misel, da bo umrl. Ni se je ustrašil. Bilo 11111 je tako toplo kot takrat, ko ga je božala Marjanca po laseh. Potem se je znašel v veliki praznini, brez strehe in zidov. Misli so 11111 zastajale, zavest je splahnela v nič, samo občutil je še tisto nudzemsko stanje. Kršen je bil vsega, celo lastnega telesa in vseh bridkosti. Otroci so se prestrašili, ko je Rafael padel sredi sobe na tla. Najmlajši je začel jokati, drugi so klicali očeta, pomagal pa 11111 nobeden ni. Matek je prišel iz kamre. Nekaj časa .je stopical okrog Rafaela, ne da bi 11111 vedel pomagati. Slednjič se je vendar spomnil, da je najboljše, če fanta položi na posteljo. Zavil ga je v odejo in naročil najstarejšemu, naj leže poleg njega. Rafuel se je začel potiti, ves moker je bil iu tako nemiren, da Ku ji* Jožek moral držati za roke, ker je hotel vse vreči s sebe. Nerazumljivo je golčal. Srce 11111 je /. veliko naglico razbijalo v prsih. Včasih je bil v obraz rdeč, včasih pa bled kot pobeljen zid. »Ne, ne! Pustite me! Vi, vi...!« je zavpil, da so se ga vsi zbali. Jožek je zbežal od njega na poč. Matek se je spet pojavil na pragu kamre. Rafael je vrgel odejo s sebe. dvignil je glavo in blazno gledal po sobi. Padel je vznak na blazine in se tresel kot šiba na vodi. Matek ga je zijal z odprtimi usti in očmi. se prekrižal in stopil po blagoslovljeno vodo. Mil je prepričan, da je bolnika obsedel sam hudič. Škropil ga je z blagoslovljeno vodo, molil oeenaš in bilo mu je žal, da se ni kdaj naučil posebnih molitvic, s katerimi se hudiči izganjajo. Pričakoval je, da ga bo hudi duh zapustil v podobi črnega mačka. Toda hudobni duh je zvit, naredil se je nevidnega in ušel v pekel, ne da bi Matek vedel kdaj. Rafael je bledel prav do jutra in vso dolgo noč se jo narava upirala smrti. Ko je priplavalo sonce nad dolino, je mirno in utrujeno dihal. * Pet dni je prešlo in vse. je bilo po starem. Smrt zapuščenega bajtarja, ki je razmajala vaščane, je bila pozabljena. Vsi so pljunili v roke in zapregli vole v drevo. Zemlja jih je klicala k delu. Pomladni sokovi so preželi vse duše. ljudje so začutili, da poganjajo korenine iz grude v njihovo kri. Delali so vsi. Kdor ni delal na svojem, je garal na tujem in se vdajal sanjam o lastni zemlji in o pravici, ki bo prišla no ta svet. Nevidna sila je sprožila vzmet, vse se je začelo gibati in živeti. Kakor vsako leto tako tudi letos in še v bodoče, dokler bo zemlja voljna roditi'. Skopili je bil eden tistih mož, ki živijo zn to, da jim je dobro. Ko je začel živeti, ni imel ničesar, kar bi lahko imenoval svoje, vendar si je sčasoma toliko pridobil, da ni stradal kruha v petek ne v svetek. Bil pa je Skopin brat Rafaelovega očeta in zato stric Rafaelu. . Zaradi teh rodbinskih zvez je imel samo on polno pravico, da je upravljal hišo svojega nečaka in tisto malo zemlje, ki se je hiše držala. Prav za prav je bil vesel, da je brat odšel na oni svet. Šest let bo varoval njegovo zapuščino, h kateri je spadal tudi Rafael, trmasto in svojeglavo seme, ki se je le izlizal iz bolezni. *K. bajtarji so grče!« je bil uverjen Skopin. Predno se je lotil kakšne stvari, jo je vedno prej premislil, /daj se je odločil takole: »Rafael bo pri meni za hlapca. Sicer ga ni kdo vt* kaj v hlačah, pa so ho že popravil, da ho za rabo. Mislim, da se bo dalo iz njega napraviti poštenega človeka drugačnega kova. kot je bil njegov oče, malopriden in lenuh skoz in skoz. Bajto bom malo popravil in vzel vanjo kakšnega osobenjka. da ne bo v puščobi razpadala. Ali ni tako, stara,« se je obrnil k ženi. Ko je se žena potrdila, jo bila stvar v rodu. Kaj ho Rafael re kel, ni bilo važno. Dečko se je petega dne v svoji bolezni in v novem življenju sončil na deskah za Matkovo hišo. Vso bolezen je namreč prebil v skrbni negi matere Matečke in čutil je globoko hvaležnost za vse, kar so mu ti ljudje dobrega storili. Bil je še nekdiko slab, pa veder sončni dan na je poživil. Žalost za očetom se mu je umaknila iz srca. Seveda, bil je mlad. imel i1' samo lepe misli v tflavi. Pred njim je ležala dolina v sončni luči. Z njiv, ki so ležale v bregu, sc- je olusil zalegel hi-hoi, v krošnjah dreves, je brstelo. Niže je bilo videli streho domače hiše, kolikor je ni zakrivalo drevje. Tja se. je Rafael naj>olil. . Matek in Mutečka sUi bila z doma na njivi. Rafael se je dvignil in šel proti svoji bajti. Čeprav je bil slaboten po prestani bolezni, vendar je hodil ponosno pokonci in se razgledoval, če ga kdo opazuje. Doma je bilo vse zapuščeno in prazno, kol da že leto dni ni bilo žive duše med mrzlimi zidovi. Da l)i si pregnal dolgčas, je Rafael začel brskati po omari in še po podstrešju. Pregledal je staro orodje, konce verig in zarjavele kose, ki so viseli z droga. Vse se mu je zdelo silno dragoceno. Začel je urejati to ropotijo in slednjič začutil, da je lačen. Lahko bi šel k Mutcčki, odrezala bi inu tako zagozdo od hlebca, da l>i je imel čez in čez dovolj, loila 011 ni hotel miloščino, saj li ljudje sami nimajo preveč, hotel se je nasititi tako, da bo vse po pruvici, kol se poštenemu človeku spodobi. Zelo nerad je sprejemal, če so mu kaj tako vbogajme dajali. Stopil je na prag in zadel ob Skopimi. Oba sta bila malo presenečena, Rafael seveda najbolj. Skopili je odrinil dečka od vral in ga suho pozdravil: »A, tukaj si!c Rafael ni odgovoril, začudeno je pogledal moža, vedel je, da je njegov stric, ni pa poj mil, po kaj je prišel k njemu. Nerodno 11111 je bilo, rad bi bil sam. Njegovih izbuljenih oči ni mogel prenašati in brke, ki so mu visele ob kolih ustnic, so se 11111 zdele odurne. Skopili si je ogledoval že v tretjič v petih dneh stene, streho in vsak kos pohištva. Godrnjal je sam s seboj in se včasih ozrl po Rafaelu. Grem,« je sklenil Rafael in stopil iz veže. Kani pa?« je zaklical za njim Skopili. In vprašanje se 11111 je zdelo napad na njegovo samostojnost, zato 11111 je zrasla trma in greben. Hotel se je prvič v življenju postavili po rebii odraslemu človeku. »Grem, kamor hočem!« se je obregnil. Skopiu je bil presenečen. Glej ga, mladiča, kje si se pa učil lepega vedenja? Počakal boš, da .se bova pomenila,« je pribil Skopili. Rafaelu se je zdelo brezplodno upirati se toliki oblasti, zlasti ker je bil navsezadnje samo ubog mlad fant, vendar je uporno zinil: Vi me že ne bosto komandirali!« Kauj? Ti spridenec bajtarski! Da te ne bom komandiral? Ali boš ti mene. kali? Čakaj, čakaj!« Skopili >{n j*' hotel ujeti za rokav, da bi nul izbil iz glave lake misli, toda mladič ji; bil uren in je kot jelen šinil ven. Skopili je zagrabil v prazno. Saj sem vedel, da ni prida! še sive lase mi bo delal!« je pljunil po tleh, nezadovoljen s svojim nečakom. »Vi sploli nimate pravice, brskali po moji hiši!« jc zavpil Rafael od daleč. Skopimi je prijela taka jeza, da jc pograbil lonec, ki je bil na ognjišču, in ga vrgel za fantom. Zadel ga ni, samo lonec se je razbil. * Rafi se je zatekel v gozd. Bil je do skrajnosti užaljen in ponižan. Moral je bežati iz lastne hiše. Oh, kako je svet krivičen! Blodil je med bukvami z žalostjo v srcu, gluh je l>il za ubrane melodije malih pevcev, vsi načrti so mu padli v vodo. Na sončni jasi se jo usedel, še vdal brezdelju in topim mislim. Za njim v gozdu so pokale veje. »Gotovo je kakšna divja žival,« si je mislil, n se mu ni ljubilo vstali, da l>i pogledal, kaj je prav za prav. Skušal je po šumu uganili, ali je jelen ali pa jazbec. Morda je celo medved, ki slika za mravljinci. Čez nekaj časa je zaslišal znan šum, ki ga delajo veji-, ko se vlečejo po tleh. > Rafi!« Klic ga je vrgel na noge kot bi pritisnil na skrito vzinel v njem. To je ona! Seveda, Marjanca! Rafaelu si- je lakoj zjasnilo pri duši. Slekel je k nji. Mučila sc je s ležko butaro suhljadi, ki jo je bila nabrala v gozdu. Ni še pozabil, kako mehko ga je božala njena roka po laseh. Odvzel ji jc butaro in m jo naložil na svoje rame. Ona mu je bila hvaležna in občudovala ga je, da je lako močan, čeprav je videli bled in slaboten. Rafael se je postavljal in ji rekel, da niti ne ve, kaj on vse premore. Posebno zdaj, ko ima svojo domačijo. »Ti, naši so se pa menili, da boš moral k stricu Skopimi za hlapca, lako je naredila sodnija, ker si še premlad,« je povedala Marjanca. Rafael jo je neverno pogledal. Ali misli resno? 'No, ali ti tega niso povedali?« ga je vprašala. Tega ti ne verjamem. Kako naj se sodnija briga za take stvari? Ona ima dovolj dela s tatovi in morilci. Ali je to taka stvar, če si nekaj let starejši ali pa mlajši? Glavno je, da živiš, kot se spodobi, je govoril Rafael važno kot odrasel človek. Butara ga je težila, zato jo je preložil na drugo ramo. »Saj tudi jaz tega ne verjamem, je priznala Marjanca. lo mu je vlilo nekoliko poguma v srce. »Marjanca, ti si dobra.« In ti, ti si najboljši fant na svetu! mu jc deklica zatrdila. Rafaelu je zavrelo po žilah. Ilej. on je najboljši fant. Kaj takega pa še ne! Marjanca je zardela. Ni ga pogledala v oči, kar zbežali je bolela. Zakaj mu je povedala? »No, Marjanca, kam pn greš, — Glej, kmalu boni dovolj velik, ele lii.še so bile v sončni luči praznične, gladina Bistrice pa se je svetila kol umito steklo. Prav za prav si nista imela ničesar povedati, zakaj divje čustvo, ki je prepajalo oba, se ni moglo izraziti s suhimi besedami. Najrajši bi se bila stisnila drug k drugemu. Vrgel je butaro s pleč in se ustavil. »Ne moreš več,« ga je vprašala ona. ■ Kaj? Tole suhljad nesem dva dni daleč, ne da bi samo enkrat počival. Ampak tako lepo so mi zdi 1 tika j. zato rajši malo postojva. Stal je na mostu in so boril sam s seboj. Marjanca pa ga je opazovala in ni vedela, kaj se godi v njegovi duši. Slednjič jo stopil čisto blizu nje, da je čutil toplino njenega telesu in takrat ni bilo sile, ki bi ga udržala, da je no bi stisnil k sobi. Zdaj nista bila več otroka, ampak človeka, ki čutita v sobi moč in kri. Rafael, ki ni še nikogar poljubil, se je zagrizel in vsesal v njeno ustnice in je bil srečen, da se jo prepustih) njegovi moči. Ko sta so odtrgala drug od drugega sta so smehljaje pogledala, držida sta so za roko in drgetala v neznani strasti. Sedla sta na butaro in glodala vas, ki so jo tiščala pod hribom. I udi hiše bajtarjev so se videlo, Zdole so se jima tako majhne in boječo kot piščeta, ki so si' izgubila v visoki travi. Ciloj, mama stoji na pragu,« je pokazala Marjanca k domači hiši. Ni mama, Jožo ji-,« je povedal Rafael in se trudil, da bi dobro lazločil. Kes jo Jožo; no vidi so dobro od tukaj,« je priznala ona. * Prav takrat jo Skopili rekel ženi: Saj som ti pravil, da i/. lega semena no bo nič. Kali t je žo zdaj, ka j bo, ko bo zrasel, pa sam Uog Vedi. Zmajal jo /. glavo in jezno pribil: »Ampak pri meni se bo ličil! * lialael in Marjanca sta vstala, so prijela za roko in stopala počasi proti vasi. •'HAN LKVSTIK: ■V Klavnih stvareh: v Ijuhiv.ni tlti namilil in do domovino, v poštenosti, ' resnicoljubju, v linju /oper svoje nasprotnike smo in moremo hiti vsi s!o/.ni, n v drugih rečeh smo in hoeomo hiti svubodni.« D. A. P.: Mladina in kultura Različni vzroki, bodisi duhovni, bodisi, materialni, so velik del slovenske mladine odtujili kulturi in kulturnim vrednotam. Najbolj se j(> od kulture oddaljila srednješolska mladina. (Tu mislim predvsem na dijake višjih razredov.) Iz dneva v dan se-mi vedno bolj utrjuje misel, da je za pretežni del slovenske srednješolske - mladine postala kultura le nepotrebna navlaka. Ta mladina se zanima le za športne uspehi', za promenado, za radioaparate m za avtomobilske tipe, razen tega zanjo nič več ne obstoja, to ji jr vse življenji'. Priznati moram, da je zelo koristno, če že na prvi pogled, loiv,iš Fiat od Tatre, ali ee znaš sestaviti enacevni rudio-sprejemnik, ali pa ee poznaš jadralno letalo, toda za vse to res ni treba hoditi prav v višji razred srednje šole. Za vse to je potrebna edino spretnost in možganska elastieiteta kakšnega tretje- ali četrtošolca. Nekateri ljudje, in to na žalost večina staršev, trdijo, da se njihovi sinovi resno zanimajo za tehniko, da so st' za tehniko tako rekoč »specializirali«. Toda vprašaj te tehnike« po kvantni teoriji in po Einsteinovih dognanjih, pa skoraj nihče ne bo vedel odgovora. To dejstvo, mislim, dovolj'jasno in neusmiljeno razgalja mentaliteto teh .»tehnikov«. Vsa ta tehnika namreč ni nobena specializacija, temveč priča le o miselni negibčnosti mladine, ki se sploh ne more preriti dalj od radioaparatov ali od jadralnih letal. Poleg tega moram poudariti, da je vsaka enostranska specializacija pri mladem človeku popolnoma zgrešena in dokazuje le študentovo nesprejemljivost za resnično življenje. Hkrati pa je vsa ta tehnika« in specializaci ja le izrabljanje teh dveh pojmov. Današnji maturant bi sicer res moral poznati jadralna letala, avtomobilske tipe itd., a vedeti bi moral tudi za Einsteina. Voronovn, Adlerja. Prčnanta, poznati bi moral Puškiiut. Prešerna, Bacha, predvsem pa bi moral študirati spoznavne teorije, ekonomijo in sociologijo. Treba je namreč najprej spoznali življenje v celoti, treba je spoznati gibalne sile življenja, potem šele je mogoče doumeti resnične zahteve sveta in tem zahtcVam tudi -po svoji specialni izobrazbi zadostiti. I/ takega, vsesplošnega spoznavanja sveta si je šele mogoče določiti tudi svoje naloge in sicer ne samo naloge, ki jih ima vsak človek, temveč naloge, ki jih ima človek kot specialno izobražen strokovnjak. Te naloge namreč niso vedno in povsod enake, temveč so odvisne od kraja in časa. Tako n. pr. naloge francoskega tehnika nikakor ne odgovarjajo nalogam slovenskega tehnika. In kako naj bistvo svoje dolžnosti spozna človek, ki sploh nima pojma o slovenski stvarnosti in ki nima niti približne podobe o svetu. Današnja slovenska srednješolska mladina je prišla v glavnem do modelčkov jadralnih letal ali pa je obstala rezervirano ob strani, t. j. na Aleksandrovi cesti. Izmed vse slovenske mladine se danes edino delavska mladina celokupno zaveda, kaj pomeni kultura zanjo in kakšno je mesto kulture v svetovnem razvojuem procesu, lo ni slučaj. Še vse bolj važno pa postane to dejstvo, če moramo dognati, da je med onimi srednješolci, ki si skušajo prosvojiti kulturo in njene vrednot*;, večina sinov iz proletarsko-meščanskih, delavskih in deloma tudi kmečkih družin, da so to oni mladi ljudje, ki jih solidni in koinodni meščani imenujejo »zaletelaste revolucio-narce«. 'lista večina srednješolske mladine pa, ki je obtičala tam nekje pri avtomobilskih gumah in ki je material za jalove generacije, ki pridejo in utonejo brez luči in znamenja, ta večina je doma iz dobro situiranih malomeščanskih, meščanskih in visoko meščanskih družin, lo so sinovi one družbene plasti, ki je skozi desetletja dokazovala svojo popolno kulturno jalovost in apatičnost, li ljudje se n. pr. navdušujejo za tak glasbeni nesmisel kot je jazz ali biod\vay in trepetajo od »hrepenenja« ob glasbenih osladnostih tipa Svvaethart, medtem ko je Beethoven skoraj pozabljen in DebuSsy opljuvan. To je tista družba, ki je zavrgla impresioniste, novo stvarnost in ki je povsod instinktivno zavirala vsako pravo kulturo in se upirala vsakemu pravemu napredku. Karkoli pa je iz le družbe pozitivnega. to ni od tega sveta«, lo ima korenine drugod, to je negacija te družbe, je izraz oliili sil. ki se zavestno borijo proti tej družbi. Neizprosno dejstvo torej je, da so si med srednješolci prisvojili kulturo ljudje iz gmotno nižjih slojev, medtem ko so sinovi bogatih meščanov prevzeli moralo svojega okolja in so kulturo instinktivno zavrgli. Ob tem temeljnem spoznanju moremo popolnoma upravičeno trditi,da je eden izmed glavnih vzrokov katastrofalno nizkega kulturnega nivoja naših gimnazij v socialni strukturi srednje šole in da bi ta nivo mogla dvigniti prav ona .mladina, ki ji je danes srednja šola zaradi šolnin, taks in drugega zaprta. Odnos mladine do kulture torej raste prav /.a prav iz okolja, v katerem mladina živi in ki jo oblikuje. Ta odnos je sociološko opredeljen in nujen, je instinktiven, /ato se moramo vprašati predvsem, po odnosu, ki ga ima do kulture milje, v katerem mladina raste in katerega moralo več ali umuj prevzema. Vsebina teh odnospv pa je neposredno v zvezi z objektivno družbeno funkcijo kulture. Vprašanje moramo postaviti nekako takole: kakšen je pravi namen kulture in kakšen je učinek v družbi, ko kultura svoj namen izpolni in ko človek prevzame njena dognanja in po teh dognanjih ravna svoje življenje in delo? Vse človekovo ustvarjanje, tako tudi kultura, ima za cilj zuvo-jevanjc« objektivnega sveta, spoznanje življenja, ustvariti si pravo podobo o svetu, v katerem živimo in delamo, 'la zahteva je tista sila, ki daje vsej kulturi notranji takt in impulz. C>re torej za iskanje absolutne in objektivne resnice. Ni pa to tisto iskanje, ki se izgublja v metafizičnih sferah in zlaganih frazah o notranji lepoti človeka itd. Ne! Kultura mora rasti iz življenja, t. j. ustvariti nam mora o leni življenju kar najpopolnejšo sliko in nam to sliko tudi razložiti. Kakor hitro pa kultura vsi' to izpolni, izgubi le pasivno vlogo zrcala tor prevzame aktivno vlogo klailiva. Ta prehod iz pasivnosti v aktivnost se javlja v dveh, kvalitativno različnih oblikah. Aktivna vloga kulture je prvič že v tem, da se dokoplje do one stopnje spoznanja absolutne in objektivne resnice, ki je človeku možna. V tej, kolikor toliko pravi podobi sveta, moramo namreč najti pred vsem odraz življenjskega razvojnega procesa; in resničnost, prepričevalnost tega objektivnega razvoja nas sili, da gremo vzporedno z njim, če nočemo poginiti pod njegovim neizprosnim korakom. Pa ne samo to. Resnica, objekt in cilj vsake prave kulture ji' ona moč, ki brez kompromisov razkriva laž in hinavščino, ki brez zavitih besed kaže vse napake in razpoke v družbenem svetu in ki žene človeka tudi v boj proti vsemu slabemu. Če je n. pr. resnica dejstvo, da je danes človeku onemogočen zdrav duhovni in materialni razvoj, tedaj je resnica tudi zahteva, da se moramo boriti za nov svet, kjer bo človek laglje dihal. Druga, višja stopnja aktivnosti kulture je v njenem zavestnem delu za življenje, iz katerega raste, za življenje, ki ji je glavni predmet in cilj. Kultura torej ne ustvarja samo podobe o življenju, temveč išče za človeka nova pota skozi to življenje. Jasno je, da bo človek pri tem svojem iskanju in delu za resnico zadel ob one trabante vladajočega razreda, ki jim resnica o neizprosnem razvoju in o krivicah ni nič kaj pri srcu. Tako ji' Jean Renoir popolnoma upravičeno zapisal: »...les grandes societes n aiment pas la verite. La veritč toute nue est considere comme un artiele revolutionaire.*« Z isto upravičenostjo moremo zapisati tudi mi: Zahteva po kulturi je revolucionarna, ker je to zahteva po napredku in razvoju, zahteva po resnici, ker je to upor zoper reakcijo, ki je iz strahu pred resnico kulturo zavrgla in popačila. Morda se bo kdo pritoževal, da zahtevam v vsem človekovem kulturnem ustvarjanju revolucionarno tendenco. Ne, nobene tendence ne zahtevam, ampak življenje, iz katerega kultura raste in za katerega dela, je revolucionarno. Življenjski razvojni proces je revolucionaren, je »tendenciozen«, zato je revolucionarno tudi delo, ki hoče dognati osnove tega razvoja in iti vzporedno s tem razvojem. Marsikdo bo ugovarjal, češ res je tako, toda kultura ima višje cilje in namene. Ne! Vsako človekovo delo moremo presojati le po tem, kakšna je objektivna vloga tega dela v družbi, ne pa po teni, kakšen namen je imel človek pri delu. Gogolj n. pr. ji' subjektivno hotel s kritikami življenje svoje družbe popraviti, objektivno pa je bil realizem teh njegovih kritik revolucionaren, ker je služil novemu naprednejšemu svetu. Ob tej objektivni družbeni funkciji kulture sem poudarjal predvsem eno, in sicer spoznavno vrednost kulture. 10 je v bistvu vrednost, ki jo ima kultura tudi za posameznika, torej tudi za mladega * Visoka (Iru/.bn ne ljubi resnice. Nepopačena resnica se smatra /tt revolucionarno. človeka: spoznanje sveta. Kultura da mlademu človeku neko miselno potenco in idejno kvalifikacijo, ki sta nujno potrebni za aktivno in pozitivno življenje. Šele tak človek zna prisluhniti življenjskemu razvoju in delati zanj. šele tedaj si zna človek določiti svoje naloge in šele tedaj se zave svojih dolžnosti. Med nami, t. j. med slovensko mladino je vse polno sten, ki nas razdvajajo. Zaradi tega je danes skoraj nemogdč skupen nastop vseh slovenskih mladih ljudi. Toda prepričan sem, da tako skupno mladinsko gibanje ni absolutno nemogoče. Ko se bo mladina zavedla svojih .skupnih osnov, ko bo izginilo kulturno plebejstvo, ki ga danes šola umetno ustvarja, in ko bomo spoznali svoje novo poslanstvo, tedaj bodo nujno morale izginiti medsebojne razprtije. Prepričan sem, da bo prav doživljanje kulturnih vrednot privedlo v veliki meri do tega zbližauja. Kultura- nam bo dala globlje in resnejše poglede. Medsebojni odnosi bodo dobili drugačno vsebino. Ne bomo se več presojali po formuli: ali si naš ali njihov, temveč po. resnični človeški vrednosti. Ne gre namreč za to, da si ustvarimo dobre ideološke pristaše, temveč za to, da narodu in človeštvu ustvarimo dobre ljudi in dobre delavce. ....... Leto za letom popolnoma upravičeno tožimo o jalovih generacijah, ki stopajo v življenje in ki ne razumejo teženj naše zemlje. Kako pa naj ti ljudje našo zemljo sploh razumejo, ko pa se zanje svet začne s Fiatom, konča pa z aeroplanom. Da, ti ljudje, ki znajo brezhibno plesati lambefh walk in ki precizno sestavljajo samo radio-aparate, ti ljudje ne pomenijo nič, so mrtva generacija. Jedro našega naroda, .za katerega moramo po svojem družbenem poslanstvu delati, .predstavljajo oni tisoči revnih ljudi, ki gnijejo v gmotni in duševni revščini, ki lačni trepetajo pred coprnicami in ki imajo zelo, zelo malo od tega. če slovenski osmošolec na vsem svetu .ne pozna drugega kol jadralno letalo. Kako naj danes-slovenska srednješolska mladina predstavlja za narod pozitivno moč, ko pa ta mladina zaradi svoje enostranske tehnične specializacije« naroda ne razume. Ne ra/ume ga. ker pozna le ta bežen trenotek in ker si' ji ob preteklosti ne krešejo luči za bodočnost. Poslanstvo mladine ni samo v tem, da je mlada, temveč ji' v tem, da prevzame vse narodovo življenje na svoje rame. Zato mora prevzeti tudi kulturo. Prevzeti pa jo mora kritično, ločiti dobro od slabega, preoblikovati jo mora v sebi in ji dati novega življenja. Za vse to pa je potreba, da se mladina v kulturo poglobi, da jo spozna; predvsem pa je potrebna neka miselna prodornost in idejna jasnost, ki si ju bomo pridobili ob študiju, ne samo domače, temveč tudi tuje kulture. Toda slovenski srednješolski mladini danes ni mar niti za ekonomske še manj pa za kulturne probleme našega življenja. In to v času. ko je tildo meščanstvo izdalo vso slovensko kulturo, ko so ljudje, ki jim je tako rekoč oficialno poverjena skrb za kulturo, Zavrgli delo Ivana Cankarja. Slovenska kultura hi morala biti danes ljudstvu železna hrbtenica in avtonomna ter avtoritativno instanca, toda marsikatera naših kulturnih ustanov ni na mestu in ne vrši svojega poslanstva tako, kakor ji je zapovedano. Ni torej čudno, če je naša kultura kljub vsem ustanovam prečesto zapuščena zastava v vrtincu političnih vetrov. Slovenska mladina bi morala danes odločno poseči v slovensko kulturno življenje, njena naloga je, da kulturi povrne tisto mesto, ki ji po pravici gre. Toda mladina molči... Kadarkoli stoji mladina pred odločitvijo: ali s kulturo ali brez kulture, mora pomisliti na sledeče: kultura ni samo mrtva nadstavba materialnega življenja, ampak je tudi kvas za to življenje, jo celo ves najnaprednejši in najborbenejši del tega družbenega življenja. Narodno mladinsko gibanje, ki gre slepo mimo vsili kulturnih vrednot, sploh ni pravo narodno, še manj pa zdravo mladinsko gibanje. Tako gibanje se ali izkrivenči v neznosen narodnjakarski šovinizem, je obsojeno, da brezsmiselno životari iz dneva v dan. ali pa se preda v službo prežečim reakcionarnim silam. Kulturni plebs je lahko izvrsten material za mladinske napadalne in strelske oddelke, nikakor pa ne more biti naraščaj /.a zdravo mladinsko gibanje. Slovenska mladina se mora povsem zavestno odločiti za kulturo, kajti delo in borba za kulturo sta prav tako važna kot delo in borba za kruh. Mladina nikakor ne sme zavreči svojega biološkega poslanstva, ki je upor proti vsemu slabemu in preživelemu, niti se ne sme oddaljiti od »minimalne programske linije«, ki jo mora držati vsak človek in ki je »predvsem antidiluvijalna«. Mladina po svetu POLJSKA MLADINA Današnja poljska mladina je prva generacija, ki je zrasla v politično neodvisni domovini. Več ko sto let — vse do svetovne vojne je bila Poljska razkosana med tri imperializme: Nemčijo, Rusijo in Avstrijo. Poljake so brezobzirni zavojevalci prisiljevali na asimilacijo, ne izbirajoč za to sredstev. Najteže so prenašali Poljaki zakone, ki so privilegirali položaj doseljencev vladajočih narodnosti, v političnem in gospodarskem oziru. Ena takih najtežjih odredb je bila gotovo ona, po kateri ni smel noben Poljak brez izrecnega dovoljenja oblasti zgraditi hiše na lastnem ozemljil. Da se tako dovoljenje ni često izdajalo, je razumljivo. Prav take odredbe so ovirale Poljaki' v trgovini in obrti. To privilegiranje in pa oviranje razvoja poljske narodne kulture je rodilo pri Poljakih odpor, ki j>' združeval vse sloje naroda. Spomin na te žalostne dni poljske zgodovine živi med današnjo poljsko mladino v neki legendarni obliki. Ta spomin združuje tmli vso poljsko mladino pod geslom obrambe svobode in neodvisnosti domovine. Imena borcev za svobodo in neodvisnost Poljske so ponarodela, kajti poljska zemlja je v resnici poškropljena s krvjo narodnih junakov in kosti Poljakov leže daleč razmetane po sibirskih rudnikih. Zato je volja današnjega mladega naraščaja Poljske, da ohrani nacionalno svobodo svojega naroda in neodvisnost domovine, tako močna, da so celo v dobi, ko te svobode nihče ni ogrožal, izražale vse resolucije in manifestacije mladine eno skupno točko: ohranitev svobode in neodvisnosti. Tragedija ideoloških gibanj poljske mladine je v tem, da obstoji zelo veliko število organizacij, ki se bore med seboj za zaupanje mladine, ki se pa med seboj često bistveno ne razlikujejo. Znano je razpadanje večjih organizacij poljske mladine v manjše sorodne, kar pa slabi njih moč. Število teh organizacij stalno raste. Celo največja poljska mladinska organizacija »Stranka velike Poljski'« je 1. 1934. razpadla na dve sorodni organizaciji: »Organizacija radikalnih nacionalistov« in »Mladina nacionalne stranke«. Kmalu za tem je prva spet razpadla na tri manjše. Vse. te organizacije imajo več ali manj nacionalno in rasistično ideologijo, nekatere pa so tudi za razlastitev velekapitala. »Unija poljske demokratične mladine«, ki ima najlepše tradicije v zgodovini mladinskih gibanj na Poljskem, je prenehala obstojati I. 1930., ko je razpadla v »Legijo mladih« in »Unijo poljske demokratične mladine«. Ti organizaciji sta od I. 1930. pa do 1938. prešli več kriz, dokler se nista lansko leto ponovno združili v »Legijo poljske mladine«. Delavska socialistična mladina je razdeljena na tri narodne skupine, na poljsko, ukrajinsko in židovsko, ki pa med seboj tesneje ne sodelujejo. Katoliška struja je precej močna med kmečko mladino, kjer imajo razne krožke, ki jih vodijo večinoma duhovniki. Razen tega sta med kmečko mladino razSirjeni še dve organizaciji: »Centralna unija kmečke mladine« in »Nici«. Med židovsko mladino je kaos še večji. Glavne sineri so sledeče: religiozna židovska mladina, religiozno-sionistična, sionistično-sociali-stična in sionistično-revizionistična. To je površna slika struj in organizacij med poljsko mladino. Danes, v dobi mednarodnih spopadov, je zavel tudi med poljsko mladino nov, zdrav duh, ki potiska ob stran medsebojne borbe in ki skuša ustvariti združitev vse mladine v obrambi domovine. Vsa mladina kot en sam človek je že opetovano izrekla voljo, da brani domovino pred vsakim, ki bi jo ogrožal, k. tem gibanju se danes pridružujejo celo struje, ki so se prej navduševale za protinarodne ideologije. Slovenska mladina pozdravlja to visoko zavest bratske poljski' mladine in kliče vsem, naj jo posnemajo. ¥ Poljski komite) pokreta svetovnega mirovnega kongresa, v katerem sodelujejo sledeče organizacije: Liga (Narodna akademska unija). Univerzitetna federacija za Društvo narodov, »Mloda Wies« (kmečko mladinska organizacija), Skavt je, »I. M. C-'. A.«, Univerzitetna federacija žena, socialistična mladina, Mladina v sindikatu, Klub demokratov m »Unija poljske demokratične mladine«, je izdal v Varšavi sledečo deklaracijo: Napadalcu bomo zoperstavili ne več diplomatske proteste, temveč oborožen odpor vsega naroda, ki je pripravljen, da brani stvar poljske svobode in mednarodne pravice. Da ohrani integriteto in neodvisnost Poljske in njene pravic*' do Gdanska, je vsa poljska mladina pripravljena žrtvovati življenje. Z integriteto Poljske,- neodvisnostjo domovine in pravicami Poljakov ne dovoljujemo nobenega mešetarjenja in bomo vsakega, ki bi bil pripravljen na kakršnekoli koncesije in kompromise, obsodili za izdajalca domovine. Mi apeliramo na mladino vsega sveta, zlasti pa na mladino Francije, Anglije in Amerike, na mladino vseli narodnosti, ki se bore za svobodo svojih narodov, da združijo svoje sile v skupnem odporu napadalcu in za obnovo sodelovanja, zasnovanega na temelju človečnosti in pravice. JPoziv Vodeni z globoko ljubeznijo do usode in svobode naše države in naroda, ter iskrene želje, da se končno v svetu ostvari trajen in časten mir med svobodnimi in neodvisnimi narodi in njihovimi državami, se danes v teh resnih časih obračamo na mlado generacijo naše države in na rodoljubno javnost, izjavljajoč v imenu tisočev in tisočev omladincev, katere predstavljamo: 1. Mlada generacija naše države smatra, da je popolno očuvanje naše državne ter nacionalne neodvisnosti osnovna dolžnost vseh, posebno pa mladine, ki mora oeuvati svojo državo ter svobodo Jug*’" slavije, stvaritev ogromnih in krvavih narodnih žrtev. Ona izjavlja svojo pripravljenost, da z vsemi silami brani to neodvisnost, da brani teritorialno integriteto in nedotakljivost mej Jugoslavije. 2. Istočasno izjavljamo, da se bomo odločno borili proti duhu defetizma, oklevanja ter kapitulacije in proti vsakemu poizkusu, da se na ta način zlomi odporna sila države. Radi ostvaritve te naloge pozivamo vse omladinske organizacije, vse zdrave nacionalne sile, da združijo svoj napor za dobrobit države in naroda. Pustimo ob strani vse. kar nas razdvaja, združimo vse svoje sile v obrambi neodvisnosti države in bodočnosti naroda in njegove mladine. 4. Odločimo se, da sc s skupnimi silami vržemo na delo vzgoje mladine v narodno-obrainbnem duhu, na delo jačanja nacionalne zavesti, pravilnega pojmovanja narodnih ter državnih potreb in resnosti časa, v katerem živimo. Potrebno je tudi pristopiti k pripravi naše mladine za čim koristnejšo službo državi v primeru potrebe. 5. Da bi se moglo sprovesti popolno edinstvo mladine, je potrebno storiti vse za vzpostavljenje bratske sloge ter moralnega zaupanja srbske, hrvatske ter slovenske mladine. Apeliramo na vse faktorje državnega in javnega življenja, da sc v interesu obrambne sile države vsa notranja vprašanja rešijo čimpreje in mi način, ki bo zagotovil popolno slogo, svobodo in enakopravnost vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zahtevamo, da se naša država — vodena po združenih silah naj izrazitejših moralnih predstavnikov narodnega zaupanja — v polni meri usposobi, da bo naš narod v ljubezni in bratstvu lahko stopil na branik naše skupne države, radi obrambe njenih mej in svobode. Omladina Sokola Kraljevine Jugoslavije, Akcioni odbor študentskih stručnih udruženja, Savez skauta Kraljevine Jugoslavije, Zadružna omladina Jugoslavije, Omladinska sekcija Ženskog pokreta, Pro-svjetni klub »Privrednikove« omladinc, Udruženje lekarn stužern. lldružunje nezaposlenih profesorskih kandidata,'Študentska Sekcija llriščanske zajednice mladih ljudi, Akademski Aeroklub, Akademska sekcija Crvenog krsta, Odjeljenje trezvene mladeži medjuna-rodnog Gutemplerskpg reda, Študentski mirovni odbor, Odbor študentskih kulturnih udruženja, Omladina »Seljačkog kolu«, Udru-ženje stndenata Kkonomsko-komercijalne visoke škole, Udruženje stiulentkinja. Akademska sekcij a Društva prijatelja Francuske. Omladinska sekcija Jugoslovensko-tehoslovačke l.ige, Jtedakcija Mladosti«, Redakcija »Beogradskog študenta«, H ni akcij a Mlade kulture«. Po »Jutru«. IVAN CANKAR: ' ' i • . • % . »Tisto namreč sem |M)v«-(lal, ... da bije /.daj usodna ura za ves slovenski imi-cmI. Da mora zdaj bili organizirano delavstvo na slovanskem jugu pripravljeno na v.se. Da je ono, prav ono,'poklicano, stopiti na fronto v boju za samostojno jugoslovansko državo.« »Zgodovina slovenskegii naroda je zgodovina tlačanu, hlapca, ki je služil im vekov veke in ki se je tako korenito navadil služiti, da mu je preilo suženjstvo v meso in kri. Stoletja je služil politično in družabno tistemu gospodarju, ki mu je nnjbližji; stoletja je romal v noči in mraku njegov zasužnjeni duh |mi cesti, ki vodi v Kini.« B. A.: Vrednote alpinizma Stoletje, v katerega se mi mladi danes vživljamo, se imenuje kulturno dvajseto stoletje. Pod kulturo pa smatramo često tudi civilizacijo, tako, da ta dva pojma cesto zamenjavamo. Civilizacije nam je prineslo to stoletje mnogo v naše življenje. Na primer samo tehnika je naše dejanje popolnoma preusmerila. Zahteve in cilji nam postajajo drugi. Alpinizem smatramo kot kulturni pojav, to je pojav, ki nosi v scl)i idejo kot vsak drug kulturen pojav. Alpinizem brez ideje hi postal mehanično delo, ki bi se ocenjevalo z navadnimi merili časa in poti. Smatral bi lahko, da je človek, ki sedi v modernem tanku, s katerim je premagal divje strmine, izvršil alpinski čin. Ideja pa je tisto, kar uvršča alpinizem med kulturne pojave in etične vrednote. Ideja alpinizma je v njegovem stremljenju uvajali posameznika k spoznavanju svoje individualnosti, izluščiti jo i/. celote, napraviti se samostojnega, da bo mogel celoto aktivno izpopolnjevali, ne da hi hiI izgubil sebe. Sredstvo za izvrševanje alpinizma je alpinski čin, to je skupek vseh dejanj, ki so potrebna za njegovo izvršitev. Ta dejanja pa so nešteta; mnogo jih izvršuješ zavestno, dostikrat pa se zaveš dejanja šele po njegovi izvršitvi. Izredni telesni napor, ki dostikrat preseže naše prosto ocenjene telesne sile, vodi do samopremagovanja glede telesnega ugodja, ki je vzrok telesni in duševni otopelosti. Ta telesni napor, ki ni izvršen po diktatu ampak samovoljno z nekim zrelim hotenjem — idealizmom, pomaga pri premagovanju samega sebe in s tem 'gamospoznavanju. Ker sta pri izvrševanju alpinskega čina navadno dva, včasih tudi več, torej dva, ki imata isto hotenje in isti cilj, se dejanje, za katero je potreben telesni napor, usmerja v izpopolnjevanje medsebojnega razmerja, spoznavanje svoje žive okolice, torej tovariša, in končno k izpopolnjevanju čuta odgovornosti — splošno vodi k pravilnemu spoznavanju in čutenju tovarištva. l)osfikrat šele po izvršenem alpinskem činu lahko ugotoviš pravilnost svojega instinkta, ki v odločilnem trenutku vodi do odločnih in pravilnih dejanj. lo so momenti, ki dajejo alpinizmu bistvo in vrednoto. Nebistven za alpinizem pa je estetski moment, čeprav marsikomu ravno alpinski čin privzgoji pravilno razlikovanje lepega od nelepega. Spoznavanje mrtve prirode, geoloških formacij in s tem v zvezi nastajanja gorovij, se ti vedno nudi, dasiravno tudi to ni bistveno. Neposredno praktičen pomen alpinizma ni velik, razen za zdravi''. ki |>ii mi ne nudi. ker moraš pač zdrav že bili, če se hočeš alpinistično udejstvovati, ampak zdravje alpinizem samo utrdi. Precej pomemben je alpinizem tudi v narodno gospodarskem oziru. Alpinist je prvi, ki odpre pot najprej posameznikom in nato večjim skupinam ljudi v pr.ej nedostopna pogorja in gore. Dostikrat se alpinizem označuje kot panoga športa, katerega bistvo je tekmovanje, in s tem v zvezi čim popolnejša izraba fizičnih sik Alpinistu je to tuje. Alpinist ni tekmovalec in ne tekmec. Alpinizem te vodi k sebi, k samospoznavanju, usmerja ti življenje, ko preživljaš krize, te napravi borbenega in odločnega v vseli .dejanjih. Odvrača te od samoprevar, ki so neodločnemu neizbežne. . Ker ti je gorska stena videu nasprotnik, je treba za borbo z njim temeljito priprave. Ne zadostujejo samo zunanji pripomočki — dobra oprema —, ampak je treba nameravano turo dobro preštudirati. /c v mislih si je treba predstaviti vse odnose do stene, preudariti vsako globino in strmino in s tein občutke, ki te bodo na. turi spremljali. Tako temeljito pripravljen si sposoben za izvršitev najtežjega alpinskega čina in skoro vsaka iznenadeuja so izključena. Beseda nesreča, ki jo tolikokrat slišimo kot opozorilo oziroma odsvet za izvršitev alpinskega čina, ostane največkrat samo beseda. I)a postane nesreča dejstvo, je pa poslediea nepredvidenih silnic, katere morejo tudi vsakdanje življenje spraviti s tira. Alpinist na te nepredvidene nevarnosti ne računa. Kiziko ture, precej različen od onega v vsakdanjem življenju, katerega mora pravi alpinist vedno všteti, je samo nameček k zadovoljstvu nad izvršeno plezalno turo. Nešteto je bilo že poizkusov utemeljiti in definirali alpinizem. Vsak, ki se je lotil tega problema, ga je razlagal s svojega stališča, kakor ga je pač doživljal. Če hočeš, tovariš, alpinizem doživeti in spoznati, pojdi v gorsko steno in razumel boš to, kar ti ne more prikazati niti beseda uiti slika. UREDNIŠKI PABERKI Marika Kanloš: Tvoja »Tožba« jo miselno in formalno čisto uspela. Vandar je tvoj izraz it' vse preveč obrabljen, vse premalo samonikel. Zato pesem ne ogreje. Mnogo beri. Sku&nj st- v bodoče otresti tudi \seli patetičnih metafor in epitelov (»straRna samota«, »mračna bol« itd.) in bodi bolj pre- prosta ih neposredna. Pošlji kmalu spet kajl J. H.: 1 vojn pesem krije v sebi sicer lepo misel, toda moral bi jo tntli lepo obdelali. Verz in rimo vse preveč zanemarjaš, i/ra/.i sn preveč obrabljeni. Drugič pošlji več! F. Kališ: Tvoje pesmi, draži tovariš, vse pi> vrsti formo popolnoma zanemarjajo; ritma sploh ni' po/naš, ritne pa slu v lini, kakor pač slučajno nanese. Posledica te formalne neurejenosti je, da je tudi tvoja misel vse preveč nedognana ia raztrgana; ko lx>š spet poslal, pazi na to! Vladimir Premec: Nekaj smo izbrali, prt je moralo žal odpasti. Tik Jcf: Ivoji dve prozi, »Zgodba* in »Izlet«, sta napisani dovolj spretno m mestoma kar prijetno in duhovito, tako da ni težko uganiti, da nista ravno prvenca. Posebno »Izlet« bere človek vseskozi z zanimanjem. Vendar je nekaj, česar pogrešam pri tebi. To je tisti globlji smisel, ki naj ga ima sleherna proza ali pesem in ki šele da slehernemu ustvarjanju pravi raison d etn-. 1 v o ji stvari pu se bereta kot feljton. Todu ne smeva se napačno razumeti. Kajti tudi feljton ima luliko svoj »globlji smisel« in ga takega lahko uvrstimo med panoge umetniškega oblikovanja. Mislil sera le na feljton, kot smo ga vajeni po našem dnevnem časopisju in ki je nazoren primer podlistka, kakršen ne sme biti. Pri nas smo namreč vajeni takegale pisanja podlistkov: Pisec ima idejo — kak smešen dogodek, kako anekdoto ali kaj podobnega, to primerno razvleče in feljton jc tu. Toda nihče se ne vpraša pri tem, ali je opravičljivo in upravičeno tako pisanje, ki človeku, ki ga bere, ne nudi drugega kot to, da mu za pet minut skrajša (lan. — Seveda pri tebi ni tako hudo, kot sem tu v črnin barvah naslikal. Vendar moraš tudi ti stremeti za tem, da ne bodo tvoje stvari zgolj posrečeni domisleki, ampak da bodo našle svoje potrdilo v tistih globljih tokovih, ki se lijejo pod površno zunanjostjo našega vsakdanjega življenja. — Upam, da se v kratkem spet kaj oglasiš. Tone K., Maribor: Zelo nam je ljubo, dragi tovariš, da si se oglasil. Kolikor se da presoditi po eni sami pesmi, ki si jo poslal, ti priporočam branje naših pesnikov, zlasti modernih. Poskušaj v bodoče tudi vkleniti svoje pesmi v kitico in nikar se ne izogibaj rim. Ko boš spet kaj imel, p'ošljil D. G.: Tvoji >Mladi ljubezni« se zelo pozna, da si prelistaval Prešerna. \er/ tvojih sonetov je sicer sam na sebi brez napak in gladko teče, toda smisel ti je večkrat — bodisi zaradi rime bodisi zaradi ritmu zakrivljen in zamegljen. Način obdelavo, izrazi in metafore, vse to je obrabljeno in konvencionalno. A.postrofov danes več ne rabimo. Cim več beri — tudi moderne pesnike — in o priliki še spet oglasil Ciril Hrast: Tvoje pismo, dragi tovariš, smo prav z veseljem sprejeli, rudi tvoja kritika nam je ljuba, čeprav si- v celoti ž njo ne strinjamo. Rad l)i. da bi bil ves list posvečen zgolj literaturi. To bi sicer samo na sebi morda ne bilo nič napačnega, toda kaj bodo rekli tisti naročniki in sodelavci, ki jih literatura ne zanima tako izključno'kot tebe. Ne glede na to, da mora biti vsak človek — zlasti še, če jc mlad — kolikor toliko vsestranski in ne sine zaradi enega področja zanemariti svoje splošne izobrazbe. — Kar se tiče takoimenovanih »aktualnih pesmic« o Španiji, Kitajski itd., ki ti niso po volji, bi jaz takih pesmic nc odklanjal že vnaprej. Pri sleherni pesmi gre predvsem za to, ali je doživeta in umetniško dovoli prepričljivo prinešenn. Vsi; drugo je sekundarno. Res pa je, da te pesmi le prevečkrat nastanejo i/ lova po modi kot iz resnične notranje nuje. - Kar se tiče tvojih pesmi, pa ž njuni nisem ravno preveč zadovoljen. Vse preveč so še neurejene in premalo dozorele tako po svoji Čustveni kot miselni vsebini. Vendar sem *u to številko izbral eno in jo na lastno pest nekoliko preuredil Pošlji šel Tone Raj: Tvoja pesom, dragi tovariš, ni ravno vzgled dobre »aktualne« pesmi. »Golgota*, »čas, ki je obstai na sredi jMiti«, »zvočniki«, »robotniki« itd., vse to je pomešano v pesmi brez vsakega reda. Poskušaj »e mogoče še v prozi. Zdi se, da bi tam laže uspel. In oglasi se spot knji Bebtt Hvala ti za tako obširno pošiljko. Vendar to pot še ni kaj izbrati w nje. V pesnili kakor v prozi jc preveč patosa, ki človeku ne prevzame. y bodofc skušaj biti bolj neposreden« zlasti v ljubezenskih posntm pripoveduj rajši svoja občutja in nikar ne pridigni. »(.az*lica< bi bila lahko čisto Prijetna igrača, če ti ne bi v njej rima le prevečkrat diktiralu smisel, namesto du bi bilo narobe. — V prozi |w rajši opisuj konkretno življenje, JW JjMI in ki ga opazuje! okoli sebe. opisuj dogodke, ljudi, izogibaj se abstraktnim in meglenim sanjarijam, ki Im zavedejo predaleč od resničnega Zlvljenjn. Pošlji šel Jurij Glavnjač: Dragi tovariš, tvoja proza kakor pesem kažeta, da v tem poslu nisi šele začetnik. Cc bi hotel na splošno označiti vtis, ki ga človeku zupuste tvoje pesmi, bi rekel, da so preix)vršne. Človeku se zdi, da nisi imel, ko si začel pisati pesem, nobenega določenega občutja, ki bi bilo h' dozorelo v tebi. umpak si zapisal to, kar ti je pač slučajno prišlo pvršna reportažica, ki niti značajev niti problema, ki je v njej osredcn. nikjer ne poglobi. — Pošlji še! Ivan Orač: Hvala za pismo! Prejmeš pismen odgovor z rokopisom. Bela: 2al, da sta prišli tvoji pesmi malo prepozno. Morda prideta na vrsto drugo leto. Vsekakor pa še pošljil Samo v knjižni zaloibl tiskarne Merkur, Gregorjeva 23 Vam Je mogoCe dobiti Malo knjižnico zbirko klasikov In razprav Cela zbirka 10 broširanih zvezkov din 120, vezanih din 180 Posamezni zvezek broS. din 15, vezan din 20 In ev. poštnina Cenjene bralce prosimo oproščenja radi zamude! revije in listi, ki smo jih prejeli v zameno* Cahiera de la JeuncstK*. Mlada kultura, časopis za književnost i knlturu, Beograd. Toti list (Maribor). Ponebna izdaja, humoristični in sutirični list. > * Liste in revije, ki smo jih lo doslej prejemali v zameno, smo objavili v 3. 4 in 5—6 številki.