Štev. 2684.	1934.
IX.
OCLASNlK LAVANTINSKE ŠKOFIJE
Vsebina: 75. Sacra Congregatio Rituum: in festo Pretiosissimi Sanguinis D. N. J. C. — 76. Sacra Poenitentiaria Apostolica (Officium de indulgentiis}: preces in memoriam quinque sacrorum vulnerum D. N. J. C. recitandae indulgentiis locupletantur. — 77. Službeni naslov Nj. kr. Visočanstva kneza Pavla. — 78. Katoliška akcija v bližnji bodočnosti. —- 79, Župnijska dobrodelnost — pomoč brezposelnim, ubogim in bolnikom. — 80. Iz-seljniška nedelja. —- 81. Prošnja skopljanskega škofa dr. Ivana Fr. Gnidovca. — 82. Objave. — 83. Slovstvo. — 84. Osebna naznanila.
75.
Sacra Congregatio Rituum.
Die 1 Julii
In lesto Pretiosisimi Sanguinis D. N. J. C.1
Orèmus
Omnipotens sempitèrne Deus, qui unigénitum Filium tuum mundi Redemptorem constituisti, ac eius Sanguine placari voluisti: concède, quaesumus, salutis nostrae prétium solémni cultu ita venerari, atque a praeséntis vitae malis ejus virtute deféndi in terris, ut fructu perpètuo laetémur in caelis. Per eumdem Dóminum.
Lectiones II Nocturni
Lectio IV
Sermo sancti Joànnis Chrysóstomi. (Homilia ad Neophytos)
Vis sanguinis Christi audire virtutem? Redeamus ad ejus exémplum, et priorem typum recordémur, et pristinam Scripturam narrémus. In Aegypto, nocte mèdia, Aegyptiis Deus plagam décimam minabatur, ut eórum primogènita deperirent, quia primogénitum ejus pópulum detinébant. Sed, ne amata plebs Judaeorum una cum illis periclitarétur, quia unus locus continébat uni-vérsos, remèdium discretionis invéntum est. Proinde exémplum miràbile, ut discas in veritate virtutem. Ira divinae indignationis operabatur, et domos singulas mórtifer circuibat. Quid igitur Móyses? Occidite, inquit, agnum anniculum, et sanguine ejus linite januas. Quid ais, Móyses? Sanguis ovis rationalem hominem liberare consuévit? Valde, inquit; non eo quod sanguis est, sed quia Dominici sanguinis per eum demonstratur exémplum.
1 AAS, 1934, št. 13, str. 559 sl.
Lectio V
Nam, sicut regnantium statuae, quae sine causa sunt et sermóne, nonnumquam ad se confugientibus hominibus, ànima et ratione decoratis, subvenire consueverunt, non quia sunt aere confectae, sed quia retinent imaginem principalem: ita et sanguis ille, qui irrationalis fuit, animas habentes homines liberavit, non quia sanguis fuit, sed quia hujus sanguinis ostendebat adventum. Et tunc Angelus ille vastator, cum linitos postes atque aditus pervideret, transjécit gressus et non est ausus intrare. Nunc ergo si viderit inimicus, non postibus impositum sanguinem typi, sed fidelium ore lucentem sanguinem veritatis Christi, templi postibus dedicatum, multo magis se subtrahet. Si enim Angelus cessit exemplo, quanto magis terrebitur inimicus, si ipsam perspexerit veritatem? Vis et äliam hujus sanguinis scrutari virtutem? Volo unde primum cucurrit, inspicias, et de quo fonte manavit. De ipsa primum cruce procèssiti latus illud Dominicum initium fuit. Latus miles apéruit, et templi sancti parietem patefecit; et ego thesaurum praeclarum invéni, et fulgentes divitias me gratulor reperire.
Lectio VI
Sic et de illo agno factum est: Judaéi ovem occiderunt, et ego fructum de sacraménto cognóvi. De lätere sanguis et aqua. Nolo tam fàcile, auditor, trànseas tanti secreta mysterii; restat enim mihi mystica atque secretàlis oràtio. Dixi baptismàlis symbolum et mysteriorum, aquam illam et sàngui-nem demonstràre. Ex his enim sancta fundàta est Ecclèsia per lavàcri regenerationem, et renovationem Spiritus Sancti. Per baptisma, inquam, et my-stéria, quae ex lätere vidéntur esse proläta. Ex lätere igitur suo Christus aedi-ficàvit Ecclésiam, sicut de lätere Adam ejus conjux Eva proläta est. Nam hac de causa Paulus quoque testätur dicens: De corpore ejus et de ossibus ejus sumus; latus vidélicet illud significans. Nam, sicut de illo lätere Deus fecit féminam procreäri, sic et de suo lätere Christus aquam nobis et sänguinem dedit, unde repararétur Ecclèsia. — Recurrénte autem anno ab humàni gèneris redemptione undevicies centenàrio, quem ad tam ineffàbile beneficium re-coléndum solémni prae òmnibus sacro Jubilaéo Summus Póntifex Pius XI ce-lebrätum vóluit; ut pretiósi Sànguinis, quo redémpti sumus, Agni immaculäti Christi uberiores dimanärent in homines fructus, ejusque memòria fidélibus vividius commendarétur, idem Summus Póntifex Pretiosissimi Sànguinis Dòmini Nostri Jesu Christi festum, quotännis ab univèrsa Ecclèsia peragéndum, ad ritum duplicem primae classis evéxit.
Urbis et orbis
Quo anni undevicesimi centenarii ab humani generis redemptione memoria in dies perseveret, Sanctissimus Dominus Noster Pius Papa XI ex Sacrorum Rituum Congregationis consulto, festum Pretiosissimi Sanguinis Domini Nostri Iesu Christi ad ritum duplicem primae classis evehere, et suprascriptas Orationem et Lectiones in officio legendas adprobare dignatus est. Servatis Rubricis. Quibuscumque contrariis non obstantibus.
Die 25 Aprilis 1934.
C. Card. Laurenti, Praefectus.
L. * S.
A. Carinci, Secretarius.
76.
Sacra Paenitentiaria Apostolica
(Officium de Indulgentiis)1
Preces in memoriam quinque sacrorum vulnerum D, N. J. C. recitandae indulgentiis locupletantur.
Occasionem nactus recentissimae solemnitatis Pretiosissimi Sanguinis lesu Christi Domini nostri, Ssmus D. N. Pius divina Providentia Pp. XI, in Audientia concessa infrascripto Cardinali Paenitentiario Maiori die 6 vertentis mensis, benigne largiri dignatus est partialem trium annorum indulgentiam omnibus christifidelibus, qui pia mente ac saltem corde contrito quinque Pater, Ave, et Gloria cum precatiuncula »Sancta Mater, istud agas .. .«2 recitaverint in memoriam quinque Vulnerum, ex quibus pretiosissimus ille Sanguis in cruce permanavit; et plenariam indulgentiam semel in mense suetis conditionibus lucrandam, si quotidie per integrum mensem eadem recitatio peragatur. Praesenti in perpetuum valituro absque ulla Apostolicarum Litterarum in forma brevi expeditione et contrariis quibuslibet non obstantibus.
Datum Romae, ex Aedibus S. Paenitentiariae Ap., die 9 Iulii 1934.
L. Card. Lauri, Paenitentiarius Maior.
L. * S.	I.	Teodori,	Secretar "i us.
77.
Službeni naslov Nj. kr. Visočanstva kneza Pavla.
Ministrstvo pravde, oddelek za vere, je z dopisom z dne 27. oktobra 1934 semkaj sporočilo sledeče:
»Ministrstvo zunanjih zadev je z aktom z dne 11. oktobra 1934, Prot. Br. 2701 naznanilo, da je službeni naslov kraljevega namestnika Njegovega kraljevega Visočanstva kneza Pavla »K n e z N a m e s t n i k«, v francoskem jeziku »Prince Regent de Yougoslavi e«.
To naj prečastiti naslov vzame na znanje in sporoči podrejenim ustanovam.«
78.
Katoliška akcija v bližnji bodočnosti.
Advent in Katoliška akcija.
V adventu, ko vabi sv. Cerkev svoje vernike z apostolskimi besedami: »Bratje ... je že ura, da od spanja vstanemo ... da odložimo dela teme in si nadenemo orožje svetlobe« (Rim 13, 11 nasi.) in ko kliče z besedo glasnika Janeza Krstnika: »Izravnajte pot Gospodovo...« (Jan 1, 23) na duhovno
1 A AS, 1934, št. 13, str. 561.
2 Slovensko besedilo glej: Oglasnik, 1934, VII, str. 67.
prenovitev, se zdi pripraven čas za poživitev Katoliške akcije med vernim ljudstvom.
Sv. oče Pij XI. označuje sicer v okrožnici »Ubi arcano« Kat. akcijo kot organiziran laični apostolat, ki v zvezi s hierarhijo izvaja svoje apostolsko delo za reševanje in posvečenje duš, vendar imajo tudi škofje in duhovniki v Kat. akciji svoje posebno in veliko poslanstvo ter dolžnost. Papež Pij XI. jo navaja v znani okrožnici »Quadragesimo anno«, ko naroča škofom: »Iskati, modro izbirati, prav vzgajati in izobraževati laiške apostole, to je, častiti bratje, vaša in vaše duhovščine naloga«. Papež naroča duhovščini: vernike duhovno prenoviti, vtrditi v njih božje kraljestvo. Kadar bo božje kraljestvo vtrjeno in razvito v dušah duhovnikov, šele tedaj morejo postati apostoli drugim. Za to pripravljalno delo v Kat. akciji, ki je nujno in brezpogojno potrebno, naj porabijo dušni pastirji letošnji advent na prižnici in v spovednici, v cerkvi in v šoli.
Decemberska priloga mesečnika »Vzajemnost«, 1934 — »Praedicate« — prinaša štiri cerkvene govore, ki bodo dobro služili sistematični pripravi vernikov za sodelovanje v Kat. akciji. Sestavil jih je tajnik škof. odbora lavantinske Kat. akcije ter jim dal naslednje naslove: 1. Verska obnova;, 2. Pot do verske obnove, 3. Lastnosti vnetega katoličana, 4. Z besedo in dejanjem . . .!
Ti ali podobni cerkveni govori se v letošnjem adventu priporočajo dušnim pastirjem za adventne pridige, da vzbudijo z njimi v dušah vernikov na eni strani pravo adventno razpoloženje, t. j. hrepenenje po obnavljanju in utrjevanju kraljestva Kristusovega, na drugi strani pa poživijo razumevanje in zanimanje ljudstva za Kat. akcijo. Bratje, pripravljajmo pot Gospodovo!
Dan KA za posamezne župnije.
V mesecih januarju, februarju in marcu tekočega leta so se vršili pod vodstvom škof. odbora KA v Mariboru po vsej škofiji dekanijski tečaji KA. Namen teh tečajev je bil dvojen: 1. Navezati ožje stike z duhovščino in sotrud-niki KA iz vrst vernikov; 2. podati smernice za katoliško delo v župnijah in poživiti zanimanje za KA. Tečaji so razmeroma dobro uspeli. Udeležilo se jih je nad 210 duhovnikov in 3400 vernikov.
Za bodočnost namerava škofijski odbor organizirati župnijske tečaje KA. V vsaki župniji se bo priredil »dan KA«. Ta dan bo obenem sestanek župnijskega sveta KA, kjer pa tega še ni, se bo ob tej priliki osnoval. Spored bo predvidoma sledeči: a) ob primerni uri sv. maša in pridiga o KA (govoril bo zastopnik škof. odbora); b) po službi božji sestanek, na katerem bo zastopnik poročal o stanju KA v škofiji in podal smernice za delo.
Ker prihajajo za prirejanje »dneva KA« v poštev le zimski meseci, ko imajo ljudje čas, in ker vse župnije tekom ene zime ne morejo priti za vrsto, se bo vršil »dan KA« vsako zimo le v nekaterih župnijah. Letošnjo zimo pridejo na vrsto župnije dekanij: Dol. Lendava, M. Sobota, Laško, Novacerkev, Rogatec, Vuzenica, Zavrč in Dravograd. Natančnejši spored bo razposlal župnijskim uradom škofijski odbor KA.
Delo, ki ga je začel škof. odbor KA s prirejanjem »dneva KA«, je veliko in nadvse važno; želja kn.-šk. ordinariata je, da bi našlo povsod popolno razumevanje in podporo župnijskih uradov.
Dekanijski tečaji fantovske KA.
Škofijsko vodstvo fantovske KA v Mariboru bo tudi v letošnji poslovni dobi priredilo tečaje za fante po dekanijah, in sicer: 4. nov. v Prevaljah in Šoštanju, 11. nov. v Slovenjgradcu in Kozjem, 18. nov. v Marenbergu in pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, 25. nov. v Rajhenburgu in pri Veliki Nedelji, 2. dec. v Ptuju in Ljutomeru, 9. dec. v Šmarju pri Jelšah, 16. dec. v Laškem in Braslovčah, 30. dec. v Konjicah in Slov. Bistrici, 27. jan. 1935 v Celju in Vojniku, 3. febr. v Št. Vidu pri Ptuju in pri Sv. Frančišku v Radmirju in 10. febr. v Rogatcu.
Vse gg. dušne pastirje prosimo, da fante o teh tečajih obvestijo in udeležbo toplo priporočijo.
Morebitne želje o izpremembi dneva ali kraja tečaja je sporočiti škofijskemu vodstvu fantovske KA v Mariboru.
79.
Župnijska dobrodelnost — pomoč brezposelnim, ubogim in bolnikom.
Ponovno so bile v zadnjih letih v Oglasniku objavljene prošnje za pomoč revežem, posebno v zimskem času. V Oglasniku leta 1931, IX., str. 53 je bila objavljena v prevodu tudi okrožnica svetega Očeta Pi ja XI. »Nova impendet« o hudi gospodarski krizi in naraščajoči ljudski bedi. V tej okrožnici sveti Oče prosi in roti vse katoličane, da po svojih močeh pomagajo lajšati bedo in trpljenje onim, ki si sami ne morejo pomagati.
Gospodarske stiske in s tem v zvezi ljudske bede še ni konec. Tudi se zopet bliža zima. Mnogo jih je po mestih, trgih in vaseh, ki s strahom gledajo v bodočnost, ker vedo, da jih zlasti v zimskem času čaka beda, trpljenje in pomanjkanje. Tem revežem bo treba pomagati.
Radi tega se škofijski ordinariat obrača na vse župnijske urade in na vse dušne pastirje s sledečo prošnjo oziroma naročilom:
V vsaki župniji naj posebno sedaj ob začetku zime vztrajno deluje dobrodelni odsek Katoliške akcije; kjer ga še ni, naj se osnuje. Kjer pa so dane prilike za uspešno delovanje, naj se ustanovi ali Vincencijeva konferenca za može ali Elizabetina konferenca za žene. Župnijski dobrodelni odsek oziroma dobrodelno društvo naj deluje sporazumno z župnijskim ubožnim zavodom po navodilih, objavljenih v Oglasniku 1933, VIL, str. 59 sl.
Sedaj ob začetku zime naj se zbirajo po župniji od hiše do hiše prispevki za podporo revežem; nabiratelji naj sprejmejo vse, kar dobijo: denar, obleko, živila, kurivo itd. Nabrani darovi naj se od časa do časa razdelijo med uboge domače župnije. Del nabranega denarja naj se pošlje kn. šk. ordinariatu za pomoči najbolj potrebne po mestih in industrijskih krajih.
V splošnem naj dobrodelni odsek KA stalno vodi evidenco o stanju bede in siromaštva v župniji. Vsak odsek stoji pod vodstvom župnika, naj ima poleg drugih članov tajnika in blagajnika. Župnijski dobrodelni odsek naj gleda na to, da domače ubožce preskrbi župnija sama. Člani dobrodelnega odseka naj vzdržujejo osebne stike z domačimi reveži, zanemarjenimi in osirotelimi otroki in zapuščenimi bolniki; tudi za nravno ogrožene osebe naj se brigajo. V dobrodelni odsek naj se stalno stekajo milodari in prispevki za domače reveže. Odsek se zavzemaj za ubožce tudi pri merodajnih činiteljih javne ob-
činske uprave, ki je po danih zakonih dolžna skrbeti za reveže. Dobrodelni odsek naj vzdržuje stalne stike s škofijsko Karitativno zvezo v Mariboru, na njo naj se obrača po navodila.
Dušni pastirji naj se sami zavzamejo za župnijsko dobrodelnost, naj jo pa tudi vernikom večkrat razložijo in priporočajo. Skrb za reveže fe odlično delo Katoliške akcije. Vsi se moramo ravnati po zgledu božjega Zveličarja, ki je rekel ob pogledu na lačno množico: »Množica se mi smili« (Mk 8, 7). Zavedajmo se tudi, da nam bo dobri Bog vse, kar bomo storili revežem, na ta ali oni način obilno poplačal.
80.
Izseljeniška nedelja.
Kakor že nekaj let sem naj se tudi letos obhaja prva adventna nedelja kot izseljeniška nedelja.
Imamo izseljence, ki bivajo v tujini, pa tudi take, ki ostanejo v mejah naše države. Veliko naših ljudi stalno odhaja v južne kraje naše države; eni kot državni uslužbenci, drugi kot delavci, na tisoče naših deklet si tam doli išče zaslužka. To notranje preseljeništvo je važna točka našega izseljeniškega vprašanja, ki je ne smemo pozabiti. Družba sv. Rafaela v Ljubljani piše semkaj o tem takole: »Na tisoče imamo tam že naših ljudi. V skrajno neugodnih verskih razmerah žive. Na tisoče jih je v nevarnosti, da izgube svojo vero. Posvečena bo tudi slovenskim dekletom po raznih mestih, zlasti po jugu. Zelo žalostna1 so poročila, ki prihajajo od tam o njih življenju sem domov. Baje je v nevarnosti že naše narodno dobro ime. Tu treba nujne in krepke akcije. Vse sile moramo zastaviti, da zastavimo tok naših deklet s kmetov v mesta, zlasti tja. Za one, ki so že tam, pa moramo takoj poskrbeti za njih varnost in zaščito. Gg. naj prečitajo članke o tem vprašanju v Izselj. Vestniku. Naš kolodvorski misijon vrši tudi ogromno dobro delo. Podpreti ga moramo, ker je v nevarnosti, da opeša.« Zato naj bo letošnja izseljeniška nedelja posvečena vprašanju verske oskrbe naših ljudi v diaspori in varstvu naših deklet po mestih tu doma in na jugu naše države. Vse župnije naj jo praznujejo: 1. z govori v cerkvi, 2. z darovanjem za to delo, 3. z molitvijo in s prejemom svetih zakramentov za brate in sestre v verskih nevarnostih po diaspori, 4. s prireditvami v dvoranah, 5. s pismi onim, ki so z doma.
Snov za cerkvene govore se dobi v 7. zvezku izseljeniške knjižnice: Č e greš na tuje... in v Izseljeniškem vestniku, glasilu slovenskih izseljencev celega sveta. Oboje se dobi pri Družbi sv. Rafaela, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22 a.
Tej številki Oglasnika je priložen po en izvod Izseljeniškega Vestnika in Skupnega pisma izseljencem.
Nabrani darovi naj se po priloženi položnici pošljejo na kn.-šk. ordinariat, ki jih bo razdelil v duhovne potrebe naših izseljencev.
Proslava izseljeniške nedelje naj se vernikom iz prižnice oznani zadnjo nedeljo po Binkoštih.2
1 (izseljeniška nedelja).
2 Izvršilni odbor Zveze izseljeniških organizacij v Zagrebu je z dopisom z dne 9. t. m., št. 980 semkaj naznanil, da se bo tudi letos, in sicer že tretjič, proslavil izseljeniški teden v času od. 2. do 8. decembra v vseh izseljeniških organizacijah, ustanovah, pisarnah in prijateljskih društvih, nadalje v šolah, s predavanji v radiju in s primernimi članki v časopisih v Jugoslaviji in v izseljeniških naselbinah.
— as-
si. Prošnja skopljanskega škofa dr. Ivana Fr. Gnidovca.
Tej številki Oglasnika je priložena prošnja za milodare v prid nujnim in silnim potrebam skopljanske škofije. Mohorjev Koledar 1933 (Slovenski delavci v Srbiji) in 1934 (Pismo iz Južne Srbije) opozarja, da tamošnjim katoličanom, med katerimi je mnogo Slovencev, ne primanjkuje le duhovnikov, ampak vsega, kar je treba za bogoslužje; ni kapelic, ne cerkev, ne mašne obleke, ne cerkvenega perila, ne svetih posod.
Radi tega naj gg. dušni pastirji priloženih poštnih položnic ne zavržejo, ampak jih s primernim priporočilom izročijo župljanom, ki so blage volje in dobrih rok, da svoj dar sami odpošljejo. Morda se najde v župniji oseba usmiljenega in apostolskega srca, ki bi pri znanih družinah poprosila prispevkov za potrebe skopljanske škofije in nabrano vsoto odposlala v Skoplje.
Župnijskim uradom se bodo poslale od tukajšnjega ordinariata podobice prečistega Srca Marijinega z zahvalo škofa dr. Gnidovca, da jih ob priliki nabiranja milodarov razdelijo ali sami ali po blagih vernikih, ki bodo prevzeli nabiralno delo.
Kristus Kralj naj vsem darovalcem in požrtvovalnim nabiralcem povrne njihovo usmiljeno ljubezen z večnim življenjem.
82.
Objave.
Zavod sv. Terezike v Ponikvah, p. Videm-Dobrepolje, sprejema v oskrbo stare, onemogle, počitka in okrepčila potrebne osebe. Ima dva razreda po 10, ozir. 20 Din dnevno. Poseben del hiše z več sobami je določen za vpokojene duhovnike, ki imajo popolno oskrbo za 20 Din dnevno. Zavod vodijo usmiljene sestre sv. Križa. Vse informacije daje vodstvo zavoda.
83.
Slovstvo.
Če greš na tuje, izseljeniška knjižica 7. Izdal Škofijski izseljeniški sklad ljubljanske škofije. 1934. Cena Din 2"—. Kdor vzame 100 iztisov, jih dobi za Din 90"—. Naroča se pri Družbi sv. Rafaela, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22 a.
Ta drobna, pa prepotrebna knjižica, ima sledeče odstavke: Kako pojdi, Za slovenska dekleta, O občevanju z nekatoličani pri verskih opravilih, Vzhodni kristjani, Zapeljive krivoverske sekte (ločine), Društvo za varstvo deklet v Ljubljani, Zaupniki Družbe sv. Rafaela, Imenik zavetišč za potujoče ženstvo. Ti naslovi povejo vse. To knjižico naj dobi v roke vsak, ki odhaja v južne kraje naše države, župnijski uradi in dušni pastirji naj imajo v zalogi vedno po več izvodov te prekoristne knjižice!
Franjo Perše, Andjeosko cviječe, cerkvena pesmarica, 324 str. Zagreb 1934. Cena vez. Din 12'—. Naroča se pri avtorju, Zagreb, Iliča 72/1.
Zanimiva cerkvena ljudska pesmarica; kaj podobnega bi tudi pri nas verniki radi v roke vzeli.
84.
Osebna naznanila.
Imenovanja: Sv. Oče Pij XI. je z apostolskim pismom od 11. okt. 1934 imenoval vlč. g. Ivana Greif, upravitelja župnije v Turnišču, za nadžupnika in prošta v Ptuju. Kn.-šk. kon-zistorijalni svetovalec je postal p. n. g. Franc Bratušek, kn.-šk. duh. svetovalec in župnik v Svetinjah (22. okt. 1934).
Umeščeni so bili vlč. gg.: Franc Klasinc, župnik v Belihvodah, kot župnik v Brežicah (30. okt. 1934); Franc Magdič, župnik v Gornji Sv. Kungoti, kot župnik pri Sv. Tomažu pri Ormožu (27. okt. 1934) in Ivan Rančigaj, kaplan v Šmarju pri Jelšah, kot župnik pri Sv. Petru pod Sv. gorami (1. nov. 1934).
Postavljena sta bila vlč. gg.: Franc Strmšek, župnik v Šmihelu nad Mozirjem, za soprovizorja v Belihvodah in Franc Časi, župnik v Svečini, za soprovizorja v Gornji Sv. Kungoti (1. nov. 1934).
Nastavljena sta bila vlč, gg.: Ivan Sternad, provizor pri Sv. Tomažu pri Ormožu, za kaplana istotam in Anton Špari, provizor pri Sv. Petru pod Sv. gorami, za kaplana istotam (1. nov. 1934).
Prestavljeni so bili čč. gg. kaplani: Adolf Adamič iz Marije Snežne k Sv. Martinu v Rožni dolini (15. okt. 1934); Alojz S unči č od Sv. Križa na Slatini (I.) k Mariji Snežni (15. okt. 1934) in Franc Veselič od Sv, Jurija pod Taborom v Šmarje pri Jelšah (1. nov. 1934).
Začasno nezasedeno ostane kaplansko mesto v Sv. Juriju pod Taborom.
Ordinacije: prezbiterat sta prejela dne 21. okt. 1934 v kn.-šk. kapeli v Mariboru frančiškana-bogoslovca: fr. Leonard Bogolin in fr. Marcel Marinšek.
Umrla sta p. n. gg.: Matija Ljubša, duhovnik sekovske škofije in kaznilniški kurat v pokoju, dne 11. nov. 1934 v celjski bolnici v 73. letu starosti; p. Friderik Salier, frančiškan, dne 10. nov. 1934 v Brežicah, v 55. letu starosti. R. I. P !
Lavantinski knezoškofijski ordinariat
v Mariboru, dne 16, novembra 1934.
Izdaje lavantinski knezoškofijski ordinariat. — Urejuje dr. Jos. Mirt. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru.