6t. 88. •V Gpriei,. v četrtek dne j5. fcvgusta 1909. Tsftaj XXXIX. Iihaja trikrat na teden, in sicer t torek, Četrtek soboto ob 4. iui popoldno ter stane po posti preju-j,u a 8|j v Gorici na dom poSiljana: vse leto.........15 K . 10 , posamične številko stanejo 10 vin. i nS06A" iniafcn^li#0ei ižvegrfe'-p?ilog<7: *6b^iov»m ' f. .Kažipot po Goriškem in Gradištanskem" in dvakrat j( |Viu ..Vozni red železnic, parnikov in postnih wei". 1 Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici ,,eVi 7 I. nadstr, v „Goriški .^jjkarni" A. GabiSCak. 'ki naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice sk rSStfaljd po-itetit-vrstah če fji^ano :-Li.it .(i v 2-kratljilLiv, 3-krat 12 v vsaka 'tr)ta Večkiat po pogodbi. Ke2w Črke po prostoru. — [iellanu1 in spisi v ur?dniSSiiKdeltt 30 v vrsta. Za obliko i« vsebino oglasov odkliJn^ano vsako odgovornost. »VBe za narod, svobodo in napredek!« Dr, K. Lavrii. Urednliivo 86 nahaja v Oospoaki ulici St 7 t Gorici v T. nadstr. Z, urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. ' dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljali in praznikih od 9. do 12.dopoIudne.TJpravniStvo sena-: haja v Gosposki ulici 5t 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino In oglase je plačati loco Sorica. Dopisi naj se poSiljaJo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne : spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le , upravaifitva. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „8oce" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. V,So5a" in „Priraorec,t se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. AfriS, Gle-_ dališka ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat Belinger, , Tržaška ceste 1; Marija Bregant, Ponte Nuovc 9; Heu, " Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hova'ski. na Gorišceku; Peter KreMj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2; Jos. Primožič, Mirenuka cesta; Iv, Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Scirwarz, Šolska ul ; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Ttstu v tobukarni Lavrenčič ua trgu della Caserma. .--' Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan kavč ič. v Gorici. Tefifon št. 83, ¦ »Gor. Tiskarna" A. Gabrggck (odgov. J. FabČlc) tiska in zal. Občine, zasebniki! Ha clelo za naše jezikovne in politične pravice! (Cand. jur. Vladimir Knaflicl V času, ko je na šempaskem polju tisočmtisočglava množica pevala odkritih glav našo, rekel bi revolucionarno pesem: ,,Hej Slovani!«, — v tistem času smo pod narodno enakopravnostjo razumeli pač le jezikovno enakopravnost. Od takrat naprej smo bili pa potisnjeni v- sredo modernega razvoja; tudi pri nas je zavladala misel, da je predpogoj kulture gospodarska moč in prešli smo na polje gospodarske organizacije. Ne le meščanstvo in industrija, tudi kmetje in delavci, torej oni, ki tvorijo široko podlago naroda, se organizirajo v strokovnih organizacijah, ki streme za svojo gospodarsko pov/.digo. Jezikovni" boj, boj za jezikovno enakopravnost, ni več sam program, ampak le del programa, a tako važen del, da bi brez jezikovne enakopravnosti gosp. ne bilo. Ideologični, enostranski narodni razvoj', zamctavanje"'irV 'podcenjevanje 'gospodarske strani, so vzrok" gospodarski zapozne-losti našega naroda v primeri z drugimi kulturnimi narodu m vendar je gospodarska sila neizogibni -pogoj 'politične moči in le narod na najvišji' stopinji .gospodarskega razvoja stoječ ima up na resnično politično samostojnost; Ajezikovna samo-stalnost in ravnopravnost -je z vsem javnim življenjem ter z vso narodno osamo-svojo v tako tesni tvezi, da je-eno predpogoj drugemu. Ko stremimo za svobodo in samostojnost, moramo si- biti svesti, kaj vsebuje ta pojem. Za nas pomeni svoboda pač gospodarsko neodvisnost od tujih narodov irr popolnd, tudi državnopravno politično avtonomijo. Ne smemo pozabiti starega, še ne uresničenega programa vseh nenemških avstrijskih narodnostij: Federativna Avstrija. Po tem programu bi se odpravile obstoječe zgodovinske me- Mavrični ptič. Češki napisal Julius Zeyer. (Dalje) Vrgla jej je k nogam pisemce, po katerem'se je Noemi hlastno sklonila. >To bi bilo lepo,« je nadaljevala gospa Antonija v svoji filipiki, »da bi se sme! v moji hiši napihovati vsak postopač!« To je bilo preveč. Mladi deklici je zakipela kri v žilah, njena postava se je vzravnala, iz očij so ji švignili bliski. »Molčite, hudobna in drzna ženska!« *e vskliknila z glasom, trepetajočim jeze. "Ne drznite se niti z besedico več omadeževati človeka, napram kateremu niste vredni, da bi mu zavezali trakove pri čev-'M! In s kakšno pravico sodile o meni in 0 »nojih' zadevah?« 'Gospa Mrazkova je pri tej nepričakovani obrambi odrevenela. Toda - hitro Se ie zopet zavedela ter kakor besneča |Uriia planila na ubogo deklico, obsipaje to'B najsurovejšimi priimki. ; " »Proč iz moje hiše; katero onečiščaš S/svojo,.prisotnostjo, ti izgubljena oseba!« ie'končala te s'-oie peklenske litanije. je, vsak narod bi tvoril neodvisno državnopravno enoto, kojih zveza bi bila podonavska država, stara Avstrija v novi obliki. Tako bi se uresničil tisočletni slovenski sen, sen o zedinjeni Sloveniji, ki bi se raztezala od onkraj Drave do Jadrana, kjer bi smela cveteti kultura prostega Slovenca. A daleč imamo še do uresničenja take avtpnomne slovenske države, zaveznice, federirane članice Avstrijske zveze. Vendar pa v vsakdanjem boju ne smemo pozabiti tega„najvišjega načela, tega najsvetejšega smotra. Avtonomija bodi naša prva in zadnja beseda, in poleg gospodarskega dela ne smemo prezreti jezikovnega, posebno z oziroin na javne urade, na občine, sodnije i. t. d. Tu posebno, v javnih, uradih, moramo izsiliti notranji slovenski uradni jezik kot prvo stopinjo ,do naše narodne, državuopravnp ,avtonomije. -- Kakor povsod, ozrimo se tudi tu na vzgled Cehov. Znano je čitajočemu občinstvu, s kako žilavostjo vodijo Cehi boj za uvedbo notranjega češkega uradnega.jezika pri vseh uradih, — od administrativnih uradov so že,prešli na sodniie in celo že do pošt. (Znana,je afera Svoboda iz lanskega jeta). 'Iakcga nastopa, takega dela b; rabiti Slovenci. S češko 'energijo se moramo poprijeti boja za uvedbo slovenščine kot notranjega uradnega jezika pri vseh javnih korporacijah, pred vsem pa z uvedbo slovenščine kot notranjega uradnega jezika pri prvi administrativni instanci, pri občini. Še nam je v živem spominu Prinzigov ferman, ki ga je poslal tolminskim občinam v zadevi slovensko-nemških občinskih tabel. §. XIX. drž. osnovnih zakonov iz leta 1867. daje nam pravico popolne jezikovne enakopravnosti, ali z drugimi besedami: Vsak narod, ki je v manjšini, irna pravico zahtevati dvojezično uradovanje v občini, deželnem odboru, pri državnih uradih; kjer pa v občini ni zadostnega števila obeh narodnosti, ampak je občina v pretežni večini enotna, kvalificira se dvoje-zičnost kot negacija enakopravnosti, in je n. pr. Prinzigov ferman v direktnem na- Noemi. ki se je čutiia močno, dokler je branila gospoda Rybinskega, ni imela poguma, da bi se spustila z gospo Mraz-kovo v boj za svojo lastno čast. Tresoč se po celem telesu, je bila enaka nežnemu drevescu, ki stoji samo sredi nevihte in bije nanj toča s silnega neba. Opazila je, kako se odpirajo vrata in se prikazujejo v njih hladni ali škodoželjni obrazi najemnikov, privabljenih po kriku gospe Antonije. Rada bi bila vbežala v svojo sobo, toda tja ni mogla drugače kakor skozi vrsto teh posmehujočih se obrazov in v to ni imela dovolj poguma; bežala je torej kakor puščica nazaj skozi vhod in potem po nekoliko ulicah. Zdelo se jej je, da jej strupeni glas gospe Mrazkove še vedno doni na ušesa in da se posmehljivo ozirajo na njo vsi ljudje, katere srečuje. Ne vede, kako, je prišla na oreg Vita-ve, na kraj, kjer sta se običajno shajala z gospodom Rvbinskim; tu se je šele spomnila, da drži v roki piseriice od njega. Bilo je baš še toliko svitlo, da je bilo možno citati. Gospod Rvbinski jo je1 povabil na važen pogovor na Letno,/ katere planote in pobočja tedaj še niso krasili v.a-;' bljivi nasadi In, kjer je v pričetku pomladi !' le tu •»»¦'tam zelenel reven grmič. Toda sprotju s §. XIX. drž., osnovnih zakonov. • Pviuadcte tolminske občine vrše iahko z mirno dušo svojo narodno dolžnost, dvojezične, notabene še celo nemško-slovenske občinske table se morajo odstraniti in nadomestiti z novimi, samoslo-venskimi; v slučaju pa, da bi tak ali tak birokrat starega kova hotel delati sitnosti, imamo še potov dovelj, prisiliti vsakor- ' snega mandarina, da bo spoštoval pravice • naroda, med katerim službuje. I Poslušajte: Majhna je občina Kokarje ' v Savinjski dolini na Južnem Štajerskem, ¦ ali oslavila se je vsled brezobzirnega in smotrenega boja, ki ga je upeljala in ki ga vodi sedaj uspešno že sedmo leto na način, ki v naši politični zgodovini nima primere in ki je vreden, da najde mnogo posnernov(alcey..Pred sedmimi leti je ko-karski občinski odbor sklenil, da bodi od-sedaj 'napTej uradni jezik občine izključno slovenski: To ni bilo'tudi pri naš že nič več novega. A nova in edino prava razlaga je bila ta, da ima občina pravico oziroma dolžnost sprejemati in reševati vloge v enein v občini navadnih jezikov, torej samoslovcnskim občinam ni treba ne sprejemati ne reševati hikake vloge v nemškem, italijanskem ali drugem jeziku, — na drugi strani pa morajo v večjezičnih občinah, in naj bo uradni jezik dotične občine kakoršenkolislbodi, občine sprejemati in reševati iiloge v jeziku, ki ga stranka zahteva, če je dotični jezik v občini navaden. To stališče je znala občina Kokarje varovati vedno in povsod, da raztegnila je ta svoj boj še dalje: Sprejemala ni niti slovenskih ulog, če je bil naslov na ovitku nemški, da, zavrnila je celo poštne poši-Ijatve in če. je bil naslov slovenski, a nadtis:na ovitku "nemški! In še' dalje: Občina Kokarje nf sprejemala več xid o-.krajnega glavarstva slovenskih ulog, če je bila kakšna pisana na dvojezični tiskovini! In glejte, čudo golemo: Celo v Avstriji, celo na Štajerskem, je stališče Kokarske občine, Stališče narodne avtonomije po §. XIX. drž. osn. zale., obveljalo! Res, da je čudno obnašanje, do tedaj nezr-lišano, rodilo v uradih celjskega prevažali so že, in bilo jej je možno, priti tja ob določenem času. »Kaj se vam je zgodilo?« je vsklikriii gospod Rvbinski, ko je zagledal Noemi. »Tako ste bledi in razbuieni!« »O, če bi vedeli, koliko sem pred tre-notkom pretrpela zaradi vas! Toda ne govoriva o tem, zdaj je zopet vse dobro!« Nežen smehljaj jej je zaigral okoli ustnic. Podala mu je roko. »Ljuba Noemi,« je pričel gospod Rvbinski, »prihajam se posiovu od vas —« samo ?a kratek Čas.« Noemi je prebledela in zatrepetala. »Robert,« je govorila s tesnim glasom, »nič vam ne niorem, nič vam ne smem ugovarjati, saj imate gotovo vzroke —-« »S kako tragičnim glasom govorite to!«'se je pošalil Robert. »Kakor da bi se poslovila za cela leta. Tekom enega meseca vredim svoje zadeve na deželi in se zopet vrnem k vam. Kako hitro' mine mesec dnij!« »Ah, Robert, za me bode to cela večnost!« je vzdihnila Noemi in žalostno povesila glavo, ponavljaje ž bolestnim glasom: »Meseci cel 'mesec!« ' ' ' Nastal je treriotejc molka'. Gospod Rvbinski je začel žvižgati operno"arijtf; delal je tako vselej, kadar ni vedel> kaj bi okrajnega glavarstva in mo?,irske Ekspoziture pravo pravcato revolucijo. Birokrati so stikali glave,, da so Častitljivi cofi kar odskakovali, na pomoč so klicali celo naredbe izza časov cesarja Jožefa II., pri-zvali so na deželni odbor (notabene na nemškonacijonalni deželni odbor!), pošiljali so županu plačilne naloge za razne globe a 200 K, pošiljali so, orožnike, — vse zaman. Takratni župan Jernej ŠeŠtir, mal kmet in krojač, je šel na glavarstvo, kamor so ga klicali, in izjavil: Zavedam se pravic, ki jih ima občina in katere jej jamči § XIX., in Vi, gospod glavar, kršite zakon in kršite pravo, če me hočete prisiliti k nasprotnemu z nezakonito silo!« Župan globe ni plačal, — obveljala je pravična slovenska stvar. Zgledujte se nad županom Kokar-skim! Šestir je znal komaj pisati, a uprl se je vladajočemu režimu z uspehom, ker mu je tlela v srcu nepogubljiva zavest, da se izpostavlja za pravično stvar, za stvar slovenske enakopravnosti, katera enakopravnost mora po logičnem razvoju privesti do narodne avtonomije. — (Konec pride). Francu a avstrijsko-ogrski politiki napram Slovanom. (Konec.) Denis dokazuje na podlagi zgodovine in slovstva skupnost jugoslovanskih narodov, katero so razbili po načelu: »divide, ut 'rnperes.« Kaj vse se ne podtika av-stroogrskim Siovanom L Kradejo jim čast po dunajskih in peštanskih listih, očitajo-jim klerikalizem. »nemško znanstvo«, ki mora po izreku Riegrovem kriti najpo-dlejša preganjanja, nepravična volilna reforma v Avstriji, nečuven; volilni red na Hrvaškem, monstrum volilne predloge na Ogrskem. Potem riše Denis na podlagi nadžarskih novin krvave protislovenske volitve v ogrskih mestih, ki so prinesle 11 milijonom Nemadžarov 36, 8 milijonom'Madžarov 344 poslancev! Nadrobno spregovoril, ali kadar mu je manjkalo mislij, kar se. je dogajalo zelo pogosto. »Robert,« je rekia za trenotek Noemi, zroč vanj sentimentalno s svojimi velikimi očmi, »dovolite mi, da povem vse Ma-nasseju! Tako neizmerno tesno bi mi bilo, če bi ne smela o vas z nikomur niti spregovoriti.« »In zakaj to V* je vprašal Rybinski mrzko. »Sploh ne razumem, kaj mu hočete povedati.« Te besede, govorjene z mrzjo malomarnostjo, so napravile v celi zunanjosti in vedenju, deklicp, sicer; tako mirne in skromne, nakratno,. nepričakovano izpre-membo. Njena, sklonjena .glava se je dvignila, oko jej je,.zagorelo,s strastnim plamenom, in s tresočih se ustnic so jej privrele skoro jezne besede: »Kako? Vi vprašate? Povem vam torej, kar sem doslej skrivala pred samo seboj, povem vam vse, vse! Cujte, Robert, jaz vas ljubim bolj kakor svoje žijvljenje, bolj kakor svojega Boga!« ... Toda takoj po Mi besedah se,je zopet spametovala. Sklpnila je. glavo 'in si zakrila obličje z rokami. Razkrila je skriv-n&st^ki je spala dotle: / ,dnu njene duše. Obenem je.čutila,,.da,je/s strastnim.priznanjem svofe^fffiii, prekoračila meje p^oy.4^iKD^Ji%'0-^egani'anJu nemad" žars&k.posianeev. iMurnaJistov, o nasilnem postopanju, ;Magžar.oy proti samostojnosti Hrvaškega, ki:, sloni na nagodbi iz 1. 1S63. V »interesu narodne države« si dovoljujejo Madžari najbolj rafjnirane zločine na narodih Seznam grehov, ki, jih „piše proL Denis v\album, naravnost ,-f ranim po svojem obsegu, vsebini in lamen-tiranjii. Ni dvoma, da Denisova ;odkntja zadevajo v črno, da znova pokažejo madžarske svobodomislece v pravi luč}..Denis1 opisuje tudi madžarsko zlorabo šol, sodišč, občinskih uradov ter ie brezobzirno, razgalja. Navaja, da je neki Madžar na-šuntal nanj svojega psa', .ker ga je — Denis, Francoz! — po srbski vprašal za pot... Sinovi se v Šolah raznarodujejo, .se. vzga-i jajo v sovraštvu, proti lastnemu rodu. Slovanski' narodijia Ogrskem so, ob.uTfažaiuV. njihovi, sinovi izstradanC-KrOna^&voiel »državne delavnosti« pa so si. skovali Madžari v zagrebškem procesu. Dostojen to »finale« v državi, v kateri, tako pripoveduje Denis, orožniki s puškinimi kopiti suvajo stare ženice, ker ne razumejo madžarski, v državi, kjer so 1. 1866. obešali ljudi za noge na strop in jih tepli z vrvrni, namočenimi v slan špirit, v državi, v kateri je leta 1894. napisal »Magvar Hir-lap«: »Škoda," da ne "smemo ljudi nabadati na kole — takoj bi bilo rešeno ru-munsko vprašanje!« »Jasno je,« poučuje francoski učenjak, »da postaja izigravanje narodov in uničevanje plemen vedno težje. Madžari to poskušajo — a varajo sami sebe. Gro-madijo proti sebi preveč netiva, katero jih enkrat uniči. Madžari se utegnejo še obdržati, če krenejo.na pot političnega samobrzdanja, pameti in humanitete.« Toda Denis se boji, da je že prepozno. Taki so nazori Prancoza o avstro-ogrski politiki napram Slovanom. Mi pa še vedno mirno prenašamo to nasilstvo, ker si naše mase še.niso v svesti svoje moči in še ni v njih probujena volja do moči, da bi konččno proglasili:. Država smo mi! »N. D.« Nove podfKŽtilpena^fiiSIcpiii. tt Za,,. Cerovo to-St, FsrJimseJe ustanovita^ davno nova hčerka družbe sv. Cirila in' Metoda. Kmalu bo tudi u^jinovtu občni zbor nove podružnice au 8a|gp^d¦" ••-»Manass6!«J';'j: '"•-}¦ ¦'¦>¦>'-' ¦' "¦'"i iKdo Ste? Kaf Hočete tukaj ?«^je za-klicaL gospod; Rvbiiiski ne baš; prijazno. -;-' '¦'¦ »Kaj hočem' tukaj-?« '¦«-.. !-(,!•«' . . "-Noenii je iztrgal^svbjo'fok'0-iz roke MBnVsSejeVe ter1 liomtela ^aHjufeljehci$m. »Robert,- Čakajte!« ^5e»'Wic«Fa ' ^trdhdrhk >ManaSše-rah, ^Malnaisd^Ja^ ga i!jub3tri!4 DOPISI, % Iz gorate police. Zahvala. — Bralno 4rus|voy Šeiripa-su se najtopleje žahvaljiij? vseni, ki so na. katerikoli način, prijpotnogli, da,se je iz~ vršila' zadnja veselica tako .povoljno. V prvi v. „ii ^izreka .zaiivalpdoinadepiu. mo~ škt "is zboru ter nr^Šatieinu ui .rnoškeinii zboru iz. Ajšev^.zaprekrasn^^etfe, domačim diletantprn :2:a .^obro vprizprjeito igro ter.g.ci, J. K*aŠan ža|mi|n,o de.kiania.-cijo. -Oalje p. .n. Krcjaški -^rugi"in %%. trgovcem: Konjenic \.-Zajec, A Kutin;'J. Drutovka ,Hedžet ,&], JCoritnJk', ,A.V Potat-zky, J. Ravnikar. A\., MazzhlL J-' gornik, A. Jeretič,- J. Morassi za, prelepa darila, gosp. Val. Kome! iz: Ajševice za prepla-čano vstopnino.; «ploh vsem p/ n. g. ude^-ležencem, ki so, nanri, giflotlib'Iri"inoralno šli no roko še enkrat prav sreria hvala.,— Odbor br. dr, v'Sermpasu.. "".' " / Iz ajdo^kegaokraja ¦ Brje. —r. Odlcsr Se zavelo, v družbi sv. C, in JV\. noyo, zciravo življefije, začelo^se je zanjo, zan.mati poleg inteligence tudi naše prosto Ijudstvc*. Vsepovsod /se ustanavljajo nove pa«druinice,.a stare se kre-pe in začenjajo s 'čilejsini delovanjerii za obrambo in, prosyeto našega.. na mejah zgroženega in zapuščenega naroda, ta samoobramba in samozavest nam je porok, da. vstala .jiaš, najo4„K--JboDš?rnu..ž{yIjeniu v bodočnost. Tudi s« se veselice;, in slav^ nostne prireditve družbe in podružnic tako omilile, da jih ljudstvo najrajše obiskuje, žrtvujoč ol takih prilikah svoj narodni davek. .Zate sorrio se pa odločili, da tudi ženska pod^užtiica' y Brjah priredi koncem avgusta lepo veselici) naši ljubljeni družbi v prid.. ; ¦_r.. '. Dela in snuj« še že.?daj.pridno.- ^rfi gosp. Poniž, naduč.itelj iz Ri.hei)berfca uči ženski zbor našiti deklet Voiaričevo »Di-. v jo rožico«, Jci bo pod »ljegoVirn, spretnim vodstvom gotove* ti^jbolje vsp>ela,. domači učitelj Možinai pa. uSi Volariievo »Pri zi-beii« za mešan ^bojr^I^brana je tudi že lepa. igra in še, marsikaj, kar objavitno pa pozneje. Naj bi biižrtja društva ta.dan ne prirejala kakih ..sfavfipsti! ,' , .V, hiši Ignaca jn Viktorije Cibron se je bbkrščjenjusinki Žarka na predlpg Ivana Vrčoria nabralo za AriižJbo . sv. C. .Jin M. 4'68 K. V isti liarhen so nabrali se 5 K. pri svatbi Franca in tm« Cink. Novoporočeni France je že -tri,, .'M^nti Ti.= Yadne-, wu-dty?ti.u Swi'.<- "..-..-i -10 \i-on in: pv1 v.skc.!7U"."-¦-.•'."" »r^v-\ ih.',:. '¦•" 'Airnir K'.;-- .t'.;:. cJr»'?xov .'t-;kata' i> rou. ^ ; p^iom v-^. .'.*: ;" i / " j ;» ' i> -s s i '. ¦ vi a'eh.); — ['¦¦.' to«« ;.¦•.'• dim »v^b'"-:"1- zadnja »Gorica* uvcf; . :,!-." ¦-: ?¦' • s.ioma primeren našlo M,-:r; s '•' v- šino prebrali to »vizijo- rf. i i .ii, da je zagledala tak;.i bistr -u. .;osi in duhovitost luč sveta na papirju \n ne ria koži svojega pisca, kajti znano je, da je pergament zelo trpežen,-«! le na. tem «c bi zanioglo ohraniti omenjeni članek celo poznim rodovom. Vizije v tem ča^u so sploh sumljive. Ali jih provzroca skrajna histerija, ali pa vročina'pasjih dnij. Prepričani smo, da je zakrivila vročina to »vizijo«, possbno ker nam daje klerikalni pisec že v naslovu migljaj, saj pravi sam, da so jo porodili pasji dnevi. Možgani so torej zavreli piscu. In zakaj tudi ne? Že fizika tiči s svojim »papinovim loncem«, da zavre tem prej vsebina, čim trdnejša in zaprtejša je posoda, torej čim trša glava, tem prej za-vro možgani pri nevisoki' stopinji gorko-te. Sicer se. pa s pasjimi dnevi ni- mnogo šaliti, v Gorici je strog pasji kontumac, in nikjer ni.rečeno,-da ne sme priti mestni uslužbenec, »canicida«, katerega poznamo Slovenci bolj pod imenom >šinter«', v uli-cO'Vetturini i.i. potem neverno, kaj se zna zgoditi % glavo onega, kateri je spisal v ^adjnji »Gorici« \'izijo. Najbrže bi romala njegova ¦¦ glava, skrbrio zapečačena, na bakterijologični - zavod na Dunaj, kjer bi jp-.hranili radi zanimivosti v kakem muzeju, .saj na Dunaju-je mnogo muzejev in nesrečni. klerikalni dopisnik bi moral hoditi po- <}orici brez glave, kar mu pa ne bi mnogo škodilo, Vsaj opazilo se ne bi tega nedostatka; Gregorčič ima sploh okrog sebe rad le take ljudi j, ki nimajo glave. Kaj je vse delal.z,novostrujarji, ko. so si ti-le osmelili imeti svojo.glavo in svoje nazore. »Politični otročaji« jim je rekel. Dopisnik . »Gorice«. in pisec »vizije« bi torej lahko vkljub svoji brezglavnosti avanziral v klerikalni stranki, postal bi lahko voditelj, toda v tem slučaju ne bi izvirala ta besedica od glagola »voditi«; pač pa se bi jo dalo izpeljati iz besede »voda«, saj ima klerikalna stranka že sedaj voditelja, ki se hoče s pomočjo hubeljske »vode« vzdržati-- na političnem površju^ Piscu »vizije« želimo na njegovi poti še mnogo u-spehov, s svojim vvodnikom se je imenitno vpeljal na politično polje in skoraj bi lahko trdili, da ga bomo tekom enega meseca pozdravili še kot kandidata klerikalne stranke v goriški deželni zbor. /< Bližajo se deželnozborske volitve, to se koj ©pa2i iz. »Gorice«, kajti ona se pred vsakimi volitvami zaganja v državnega poslanca Štreklja, ker čuti, da uživa ta poslanec vsled svoje delavnosti splošno priljubljenost in , spoštovanje. Ravna se pač po prislovici: semper aliduid haerel, nekaj se ga. bo že prijelo, le pišimo proti njemu, saj smo zadovoljni z najmanjšim uspehom. Sedaj mu odrekajo zasluge za pevmsko in opatjeselsko pošto. Kje je bil poslanec Fon, ko je stavil poslanec" Stre-kelj v prvi polovici meseca novembra 1. 1907. interpelacijo na trgovinskega ministra radi pevmske pošte? Zadevo z opatjeselsko pošto je natanko opisala »Soča« še pred nedavnim časom. Tudi glede po-končevanja kobilic nima Štrekelj nobenih zaslug, pač pa nadzornik goriškega kemičnega /poskuševališča g. Gvozdenovič. Dfj Gregorčič kot star parlamentarec in politik bi že lahko vedel, da se obrača tni-uisterstvo* ;ko. rse, je kak. poslanec obrnil nanj v tej ali oni. zadevi, na uradnike* od kojih dobiva natančne informacije. In tciko ujogo. je igral v tej zadevi "tudi. g. QVo. zdenoviČ..Stvar je pa spravil !e poslane! Štrekelj v tir. Gregorčič ve to dobro, tod;, on si misli, drugi ne vedo tega in |op p^ poslancu Štreklju, ker se bližajo deželno, zborske volitve in ker je ta delavni p0. slanec hud trd v peti klerikalcev. »Gorico« v veliki meri veseli, da nisc imeli protesti na c. kr. namestništvo gie(i( razpisa volitev ob neugodnem času n0. benega uspeha. Pravi, prej je vedno »s0. ča« silila v vladq, naj razpusti deželn zbor, in sefiaj, ko je deželni zbor razpu. ščen. se pa jezi. »Soča« je bila vedno n; tem stališču, naj sje..deželni zbor razpusti toda volitve naj Jbodo ob takem času, ki se lahko merima.^ klerikalno stranko ; ..e.n a k i.m o r olfj e m, oziroma z približ, no enakim orožjem, kajti takega orožj; ne moremo imeti mi nikdar, kot ga imaj< klerikalci v cerrkvi in zunaj cerkve. Vlad; bi morala počakati-, da se vrnejo volilej ki si v poletnem času služijo kruh po sve tu,; domov, Skoraj vsi oni, ki hodijo pc svetu, so naprednega mišljenja, saj razšir že prvi korak čez domači prag duševm obzorje vsakomur. Rut se pa tiče odgovora namestništva, je prav lahko mogoče da je poslalo odgovor županstvu, če ravne ono ni protestiralo. Saj je lahko protestiral kak krajni odbor, kako politično društvo, ne v imenu županstva, pač pa v svojem imenu, in odgovori namestništva n*. brzojavne proteste so vsi enaki. Duhovne vaje na Krajnskem. — \ pondeljek se je peljalo vse polno duhovnikov, posebno mlajših, v Ljubljano na duhovne vaje. Zakaj v Ljubljano? Ali niša dobre duhoviie vaje doma na Goriškem? Volitve so blizu, zato so šli nekateri k heizurjeni poiitiki in agitatorji v Ljubljano, da se naužijejo malo kranjskega duha, da absolvirajo na hitro kranjsko šolo, ter da se vrnejo dobro podkovani v agitacijskih predmetih zopet' na Goriško. Jeglič, dr, Lampc, uri Krek so gotovo dobri profesorji; in,' naše'ljudstvo se ne sme čuditi, akc bo vel pred prihodnjimi deželnozborsl.imi Volivami popolnoma kranjski duh. ; Banca popoiare goriziana. — V torek je bil drugi,občni zbor delničarjev, da cilje poročilo likvidacijskega odbora in sklepa o.usodi tega zavoda. — Zbor je bil jako živahen. IJ.delžilo se .ga je 57.delničarjev, ki so zastopali 892 delnic. Razprava ie bila, cesto prav burna, kajti mnogi delničarji so peli vedno eno in isto pesem: Ako ne: dobimo svojega, denarja do zadnjega vinarja, bomo, postopali proti vsem načelnikom in; nadzornikom! Plačajte nas! —" Bilo je pa tudi veliko zgovornih govornikov,, ki so slikali miren tek likvidacije, ki izključuje vsako daljno izgubo, ter denarne žrtve, ki so jih doprinesli mnogi gospodje, vsled česar je upanje, da delničarji ne bodo trpeli izgub. Naposled se je izrekla zahvala likvidacijskemu odseku, ki se.je popolnih Zastopnikom delničarjev je bil izvoljen g. dr. Enriko T h o m a n n. K ljudskemu štetju. —¦ Na kratko smo že pokazali, da se treba pripraviti pravočasno na to, da se izvede ljudsko štetje prihodnje leto 'pravilno-"v Vsakem ožim. Zakon o ljudskem štetju iz leta 1869 ne navaja med, točkami, o katerih se mora vršiti ljudsko štetje, tudi jezika, posebno ne občevalnega jezika. — Le naredbim potom se je uvedlo tudi. štetje po občeval-rtem jeziku: — Z ozirorn na to,, da se torej to Štetje opira le na vladno naredbo, je pa veliko lažje doseči popravo nedp-statka, radi katerega je bilo že toliko pri-tožeb in je vže sedaj v širokih slojih našega prebivalstva .čutiti znatno vznemirjenje. — Ni treba spremembe zakona, ampak .jednostavne spremembe vladne na-redbe; ni torej treba sodelovanja parlamenta, ampak le dottre volje in objektivnosti na centralni vladi, da se odpravi štetje na podlagi občevalnega jezika, ki je z ozirom na škodljive posledice, ki jih "osl s seboj, za naše statistike resničen škandal! — Upamo, da se klic po primerni reformi ljudskega štetja, posebno tudi glede na štetje po jeziku, oziroma po narodnosti,, vzdigne čimprej na kompetentneffl mestu j —. Naloga naših poslancev bi bila. da z vso vnemo in energijo delujejo za označeno reformo.. ¦— V pravilnem Umskem Štetju je.morda ključ za pravično rešitev narodnostnega vprašanja. »Ed.« Nove nesramnosti na državnem ko- j lodvoru. — Še niso končani naši računi j Wieserjem, že so nam poslali v tovorni; j oddelek državnega kolodvora človeka, ki rnora biti še predrznejše č loveče, Še ne-srarnnejši germanski zzivač na naši zem-jji. Doslej ni padlo nikomur na um, da bi Iiapisal na tov o r ne liste poleg s 1 o-, venskega imeni kraja nasloven-sk'i z e nUrki*L$:r^ie?n š k pri -m^^Toi-nesramno človeče: pa je tako predrzno, da zahteva n. pr. poleg Sv. Lucija-¦r o 1 m i n še — n e m š k o b e s e d i 1 o, sicer ne odpošlje blaga. Dogodilo 'se je prav zadnji Čas, da tunrT ne.ka pošiljatev, oddana;v četrtek, ni odšla, pač pa je prinesel sluga v petek vozni list nazaj % zahtevo, naj se pripiše še nemški: S t Luči a-T o 1 m e i n. Dejal je še, da bodo na državnem kolodvoru toliko časa tako delali, dokler se stranka ne naveliča in bo sama pisala .— nemški. Pošiljatev je v tem slučaju prepozno došla in naslovnik je imel, škodo. Svetujemo stranki, da —¦ toži železnico za odškodnino. Tako daleč smo torej s to nesramno uradniškb svojatjo na državnem kolodvoru. V naši deželi, kjer nemščina ni deželni jezik, se drzne germanski vsiljivec tako brezobrazno, tako drzno, tako in-jamno izzivati in žaliti domače prebivalstvo. Ako ta germanski podlež še enkrat pošlje svojega slugo po podobnem poslu v kako slovensko hišo, tedaj naj domačini poskrbč, da sluga hitro odnese pete. ' - ~" ' Gospodu dvornemu svetniku Rutiu in komur tiče pa povemo, da se na tako nesramne načine ne bomo dali žaliti, marveč odgovorimo tako, kakor take lopovščine zaslužijo. Slovenska šola v Ločniku. — V sredo si je Ogledala komisija c. kr. okrajnega Šolskega sveta prostore — slovenske šole v Ločniku. In nekaj groznega je videla. S ceste drži čez cestni jarek trhel plohič, čez kateri mora otrok prav previdno stopati na malo ostudno dvorišče. Čez ozke,, v gornjem delu primitivne lesene stopnice, ki niso brez nevarnosti za otroke, se pride na maj hodnik, ki je v najslabšem stanu, da je naravnost čudo, ako tu še.ni bilo nikake nesreče. Mala šolska soba je visoka nekako dva metra, okna majhna, pečica .vsa razpokana in okrhana. Žalosten pogled na prostor, kjer naj se uči naša slovenska mladež ob jezikovni meji. - Stranišča so ___zdolina'dvorišč u. Kdor nima prav trdnega želodca, ne. sme pogledati.v tp ostudo! In doli čez nevarne stopnice morajo otroci ob vsakem vremenu po svoji telesni potrebi, -t Učiteljevo stanovanje je vredno take šole! Naravnost pomilovanje mora vzbuditi uboga, učiteljeva rodbina, ki živi-v tem hlevu! > Zal nam je, da moramo izreči javno arajo c. kr. okrajnemu šolskemu svetu slovenskega okraja, da je tako strašna za* nemarii slov. šolo v Ločniku. Uašfca šola je v palači, slovenska na skednju, v hlevu! Odtod preziranje slovenske pare od strani ponosnih laških vaščanov! — Veseli nas dobra volja, da bi se našli dostojno prostori!! Burja na Vipavskem. — Včeraj .proti jutru je razsajala grozna burja po celi vipavski dolini. Napravila-ie veliko škode posebno na trtah in satlnerri dreVju.,' jP.o celi cesti v Vipavo je ležalo pomo dreves. Po nekaterih krajih je padala tudi toča, ki sicer ni trajala več kot eno minuto, toda ker je, šla z nalivom in velikim vetrom, je vzela do polovice pridelka. Tako je bilo v braniški dolini, in okrog. Št. Vida. Tudi sirk je ležal ob cesti prav po tleh. Notico iz Št. Petra v sobotni »Soči« Popravljamo, v to naprošeni, da Marija Blažica ni nič poškodovana, da je dobila °d brata le zaušnico, ko jo je pošiljal iz aostilne domov in redarja ni tepel njen brat Rihard. Vse drugo dožene sodnija. Razglas. Odpustki na zemljarini, potem znižba glavne vsote obči pridobarini to davčnemu merilu za podjetbe, zavezane lavnemu dajanju računov za leto 1900; Na temelju člana IV vštevši XI zakona od 25. oktobra .1896 drž. zak. Št. 220 določajo Se zgoraj navedeni davčni odpustki hi znižbe za leto 1909, sledeče: 1.) Odpustek na zemljarini s \5r/c in na hišni najemarini pa ne. razteza tudi,na neerarne doklade, katere' se 5tedaj odmerijo in poter jafo M" cele državne pristojbine brez odpusta. 2.) Znižba glavne švote pridobarine od 25%, izvršena že v, minulih,letih, ostane tudi za, tekoče leto v veljavi. 3.) Pridobarina za; podjetbe, imenovane v § 100 bdštavek 1 in 5 navedenega zakona, ki so vezane jiv-f nemu dajanju računov, določa se kakor iniinulajetft z 4ft2g čistega dohodka. — C. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu. V Brjah na Vipavskem se je ustanovila »Kmetska. posojilnica in hranilnica«. Skoraj vsak domačin je že ud in mnogi so vzeli po več deležev. Začetek kaže, da bo dobro uspevala in služila v korist vrlim Brejcem. Ker imajo Brejci sedaj svoj denarni zavod, pričnejo tudi vinarsko zadrugo, katero imajo sedaj v zvezi z Do-bravci, na lastno roko voditi. ... Furlanska železnica. — Pred dnevi se je vršil shod delničarjev furlanske železnice na Dunaju. Stroškov je bilo 224.375* K,, dohodkov 320.574 K.Za obresti < in za' * amortizacijo treba še 154,216 K, tako da, \ bo morala vlada pomagati s 64.353 K. V torek je bil aretiran v Gorici neki ke-, mik z Hildburghausna, Rihard Hartmann.i Ko je hotel pred par dnevi na Verdijevem tekališču stanovanje vzeti v najem, je ukradel gospodinji srebrno dozo za cigarete in par zlatih gumbov. Ni se več vrnil. Ko je bii aretiran, se je opravičeval, da je kleptoman, t. j. da ima tako bolezen, da mora krasti. Glede na to izjavo,' so mu dovolili, da še gre zdravit v ulico Dogana. Njegov, zdravnik bo kazenski' sodnik. ; 18 letni Hrvat, Mate Jerkovič, delavec v sesljanskem kamnolomu, se je: moral zateči v bolnišnico usmiljenih bratov. -]j Pred dvema dnevoma mu je padel kamen na levo nogo in ker so bile bolečine!' vedno hujše, je poiskal zdravniško pomoč, f Sokolski pešizlet na Št. Viško goro. Lepo se razvijajoči1 »Sokol« v Cerknem, ki je od dne do dne jačji, priredi v nedeljo dne 8. avgusta pešizlet v>(kroju-.iz Cerkna čez Reko na Št. Viško goro. Dohodna Št. Viško goro okoli 2. ure popoludne. K peš-izletu se lahko pridružijo tudi drugi prijatelji sčkoištva tn So'dobrodošli..' :--V Velika narodna slavnost v Cerknem se vrši dne 4. in 5. septembra t. 1. »Narodna Čitalnica« proslavi štiridesetletnleo,', svoje ustanovitve in obenem združeno s:; tem slavjem priredi cerkljanski »Sokol*.; velik. sokolski zlet^ primorskih in kranj-i; skih »Sokolov«.. Cela slavnost je zafniš--Ijena.v večjem slogu in je.,pričakovati iz}. vseh krajev velike vdeležbe. Že dosedafc' ko se še ni raz^-slatona .posamezna črruf štva vabil, kar se zgodi .prihodnii.,tedenj. je priglasilo že več društev./tako prosvetf; nih.in pevskih, kakor sokolskih svojo vde*; iežbo.f~ :l!.r; \/: ''/•*!?-v; L '"?' To bo pravi' narodni praznik, Rakorl snega še niso videle naše. cerkljanske go^ re in gotovo je, da se vdeleži tega praz^ nika tudi priprosto ljudstvo iz celega Cer* [' kljanskega y ogromnem.številu; toda ka* kor o priiiki otvoritve-planinske koče na. ;Poreznu, kamor je prihitelo na.stotine in stotine dornačinov.1 ... Združena odbora »Čitalnice« in »Sokola* sta % jieum6rtto,na ^detu m-ogtomn0 delo, ki ga bode zahtevala cela prireditev* se je razdelilo med sedem odsekov v katerih delujejo največ čili Sokoli in naša zavedna dekleta, ki ..nastopijo na dan $J*v-nosti v. pestrih narodnih npšah; *\ \ > Vspof eL cele siavnostijv podrlDbno|H še ni popolnoma določen, približno pa bode sledeči: V soboto 4. septembra v nirako mi-rovoz z bakljado po Cerknem. Po istem ustanovni občni zbor samostojnega »Telovadnega društva« »Sokolov Cerknem (d*>; sedaj je odsek »Sokola« v Idriji z 22 rednimi telovadci). . -, . &¦ .;;.; ¦;¦ V nedeljo, dne 5. septembra zjutraj budnica. Doppludne sprejemanje priglaše-" nih društev. Ob ll; uri 4^>p» slavhoštrib 'zborovanje »Narodne Čitalnice« in med tem časom tudi skupna skušnja vseh sokolskih društev za prosjte vaje,pb gpdbi. Proizvajale" še" bodbi^vaje Jdbločehe ziC slet Celju.(brate telovadce opozarjamo, da. :i0b ^M;POPolufl)ie sHm$:jm^mKniku Čelehovškemu iz žepa 700 K. Ta-vseh došhh društev, (ker bodo nekatera tova sta zelo nevarna. Eden je 37 letni še le do takrat došla) in nato obhod po ;Siegmund BttchlerJ drugi 54 letni Moritz Cerknem iz gorenjega' dela -; nik, admiral ruske mornarice. Ustava za Egipet. —»Egiptovski ju-stičrii minister, Hussein Rušdi Paša, je rekel v Carigradu poročevalcu,. lista »Times«, c bo dala angleška vjada.le.t0'.2i-mo.Egi.-u neko vrsto ustav. doloMin-l m pOp^IMf^^edfJo' Razne vesti. J;:-Dogodki na Španskem..,— Na Špansko se ie vrnil zopet mir'in red. Povsod seje že pričelo z delom. V Barceloni, temu centrumu celega' revclucijpharhega gibanja, se zopet otvori promet na železnicah. Policija je prišla na sled, da se namerava proglasiti dne 2. avg. generalni Štrajk, in je vse tozadevno gibanje preprečila. Vodje so aretirani. Veleizdainiški proces v Zagrebu. — V torek je bifa zanimiva 'razprava; Bra-nitelj dr. Popdvič je zahtevaLnaX.se žar. slKi prfču'Sariča i.y njegovega*strica^ botiča, kiVstaV Zagrebu in -ki 'imata^bie^ ^ini»j*t i'oJžpiku< čati senžacijonelrie vesti o Nastičurtej kronski priči v veleizdajniškem procesu, hiaštip je namreč napeljeval Saričat naj ¦položi, bombo v vladnem poslp^ju ^;$a-rajevu/ Bo»ibo je izročil. Saričli lfastič-Sarič ni hotel tega storiti. Med razpravo je udaril s palico Nastičev tajnik Teqd^-trevič. poročevalca \Vilderja čez hrb^t, ,*ij kar je dobil3 dni zapora. Dr. Popbvič je razkrival nadalje razne sleparije in mahi-; naerje. Nastičeve s črnpgor.sko yta^o?;;Inv takemu subjektu se še veruje in še resno razpravlja o njegovih izjavah. Smo sicer v 20. stoletju, pa tudi v Avstro-Ogrski. Analfabetizem v Italiji.. — Po ljudskem štetju'j'4 biiovTtalijiJ. 1901. 32(milj. 500.000 prebivalcev," od* fehi; 27-milj. 500.000 nad 6. let starih. Od slednjih je bilo 13 milj. 350;0QQ .analfabetov :(48*5%). Najslabše je to^eMbr^ §i#lfe%fer je 73% in v Kalabriji, kjer je 80% analfabetov. Dva zelo. nevarna žepua tatova sta v hrvaške roke. Velik požar v Draždanih. —i Na tako-zvani »Vogelwiese«, kjer so razna zabavišča, karuselji, je divjal v pondefjek po-' žar, ki je vpepelil 60 šotorov, 10 karu-seljev; .10 oseb je težko, 60 lahko poškodovanih. Znameniti tenorist Sphiavazzi se je hotel ustreliti v Rimu radi nesrečne ljubezni do neke milanske prlncezinje. Ra-nilse je smrtno. Velikanski požar v Švici.. — Celo. gorovje' okrog ličenskega ledenika v Spod. Engadiriu je v ognju. Od visočine 2000 m pa do visočine 2800 gore velikanski gozdovi. Pogled na ta ogenj je veličasten. Škoda velikanska. . Zadnji potres v Meksiki je zahteval 1000 žrtev. Število ranjencev je seveda mnogo večje. Telegrafične in železniške zveze so pretrgane. Skoraj vsa mesta v državah Guereri, Onraca, Piela in Mi-conca so razdjana. Umori v New-jorku. — V zadnjih dveh mesecih se je zgodilo 18 umorov v New-Jorku, ne da bi policija prišla zločincem na sled. Kitajskega podkonzula, Luk-Winga je umoril neki Kitajec, katerega so zaprli. Sumi se, da je to delo kitajske te ;ne družbe/ ':'¦:. V cesar Frledrlchov muzej v Beroli-nu.so, vlomili neznani tatovi ter odnesli dragocene stvari v vrednosti 10.000 mark. V Hagenbeckovi svetovno znani me-nežarljl se je.posrečilo spariti, leva in tigra. O bastardin teh dveh živalij, poroča dr/ Sokolovskv. Bastardi so bolj podobni .levom, nimajo grive, pač pa Ijčnike tigra. Tigrova. barva prevladuje. 'V Gradcu je prodajal sluga Franc Neuhold inozemske redove svojega prejšnjega gospodarja, grofa Maksa Spaiina, kise sedaj nudi na Tirolskem. Zalotil; so ga in dobili pri njem draguljev v vrednosti iop^K.;; . ;- . Bieriot —i muČenlk. — Ko se je posrečilo temu francoskemu inženirju priti v vodljivem zrakoplovu" iz Francoskega na Angleško, je postal koj junak dneva. Že. prvi Večer je dobil 9000 pisem. 703 rodbine so povabile zrakoplovca in njegovo ženo na kosilo,;tako da" bi lahko oba dve leti .živela vi? Londonu, he da bi jiina bilo treba potrositi le,vinarja. 226 oseb je naročilo pri Bleriotu monoplan, tako da ima ta inženir že sedaj naročil za 2,260.000 frankov, ker stane vsak stroj lOiOOO frankov. V 600 pismih se ga prosi za darove, keT si je priboril s svojim smelim poletom 25.000 frankov. Gledališni ravnatelji so mu poslali vstopnice zastonj, samo da bi lahko ha plakatih zapisali, da se udeleži predstave Bieriot. Direktor panoptika bi rad vlil njegovo glavo v vesek. Mnoge dame in gospodične so slednjič poslale svoje fotografije in prošnjo za — sestanek. In ,vse to.flaprayi,. ako! zarnore človek, leteti Nesreče v* Alpah, — Z Mtirtschen- ' stocka je padel švicarski turist Kune,in se ubil,, Z gore Dentde Cprio je padel Julij k Fiedler; ir^. našel smrt v skalovju. Pri Thu-| sisu;. sq izvlekli nekega ponesrečenega tn-l' rista iz vožerWilliams6n, angleški turist, je našem smrt na Tennhornu. Na Finster-aarhornu so dobili truplo neznanega turista. Na Dunaju je umrla 61 let stara znamenita .igralk^ dvornega, gledališča: ^il-Helmiha Mittefwuržer." "' A * Samo „T6mpel-vrelee* ia aSty- Pmiir I da-vrelec"; sto posta,vw, %?^ro-lUMI f Tina pri$a& rogaSlja Irjfeln rifa.' :^se dt6gaH*de!ktf, ^noKjo p^ar^e^ «W BTempelu oziroma 3Styria-vrelec« to so, m< rogaška kisla voda v ptomotu, naj ie ^Jrrriie. ,;<^ r vRamtelJstTO,drtelBlh frelcw Zaloga pri flnl. 3eretKu in fl,-. Se^»^#*e*€r S «-4) Gorici. •• A9A Mali oglasi. NalmanlSa pristojbina' stane 60 vU. Aio Jj oglas eisetaejii se »Cona. sa vsako besedo 3 vl». *8jpri:>ravrqjle taseriranje »a trgovce in obrtnike, Koliko ie awn]BHi'trgovoev In obrtnikov t Gorici, nikjer ne insoriru|0. Škod* ni majhna. Sprejnu te takoj ne««, &L '%*L• larske obrti. Zglasiti ae je pri Ivanu Kravosu, sedlarju v Gorici na Komu št. It._____^_1_ ceni pri Batjelu *v Gorici. Stolna ulica št 3. lUmn suha J^ffiftSŠŠ št. il. Več se isve istotam. Čtidovito niške cene dvokoles,' Šival, strojev, vsakovistaih ! gramofonov za gostilne, kakor tudi mlifinih najnovejših plošč. Izvršujejo i tudi vse poprave Pri Batjel-u Gorica Stolna uto 3.-4. Prodaja tudi na mesečne obroke. Ceniki franke .Novodošlo blago za nastopno sezono , se vdebi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flntoii Knišič, ==. krojaški mojster in trgovec Gorici Tržaška ulica štev1. 16 = v lastni hiši. = Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rao-nokar velika množina raznorslnega blaga kakovosti iz austrijskih in angležkih louaren najrazličnejših za vsaki stan. Zasebni deklišti licej, trgovski tečaj, gospodinjska in ljudska šola sester v Trstu. Izborna lega, Icasen razgled na 4dri}9? park }n igrališče, moderno opremljeno poslopje: električna razsvetljava, kopališče, telovadnica. Učni jezik nemški, poleg tega francosko, angleško, italijansko in kurzi ža slovenščino iti hrvaščino. -Letna penzija 600 K; šolnina: ] za licej 160 K, za trgovski kurz 100 K, za gospodinjsko šolo 200 K, za ljudsko šolo 100 kron. Na željo se dopošljejo prospekti. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel „Pri ZlatemuJfilanit" V središču mesta. Ob glajviri ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30, sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. Anton Potatzky v Gorici jt Na are« BaStelJa 7. , • TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najoeaaje kapavalifia ilriherikega fi drabaea* bligt ter Utaali, preje la oltlj. POTREBŠČINE za piiarniee, Milen in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. . POTREBŠČINE za ArojaSš in šeu/jat/e. gvetlnjlce. — Kožni venci. — Masne knjižice. Sišna obuvala za vse letno časa. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrblie, a zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 9 3;. -« lldlikovana pckarlja in tladftiftariia Toplo priporočamo edino slovensko kavarno Central v Gorici, kjer je največja izbera časnikov in pristnih pijač. v Gorici na Kornu v (lastni hiši) zvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najfj. nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd, . , . Prodaja različna fina vina In lik« j, na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča bo slavnemu občinstvu za muogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. ~"jqj Zahvala in priporo* Kmeteka delavska gospodarska zadruga v Dobravijah na Goriškem reg. zad. z omejeno zavezo se zahvaljuje tem potom vsem dosedanjim gg. odjemalcem posebno pa »Občnemu konsumnjiuu društvu v Idriji«, in »Delavskemu konsumneniu društvu v Ljubljani« za dosedanja narodu. Priporočamo se tem potom dosedanjim »n novim gg. odjemalcem, da nas poča^u s 'svoj imi naročili. Obenem zagotavljamo reulno postrežno in pristno blago. Zadružni odbor, TrgoVjko-obrtrja zadruga v/ Gorici | reglstrovana eadrufra s neomejenim Jamstvom Načelstvo in .nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z ozivom na premenjena In dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni ¦eji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje Bvojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za, vsakih 100 kron; na menice pa proti B% obresiovanju. , Doba za odplačilo pri, posojilih na obroke se po žoljl izposojevaio«« določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnihe */•% priBpevka v posebno rezervo za morebitne-izgube. . »Ijtafiigsjtj navadna hranilne, vloge v vsakem znesku, jih obrestuje |po iVt%, večje, stalno naložene pa pb dogovoru. '' " Deleži i6'dvojni; bprtvilHi po 2 kroni, glavni po 20 kron.''1 Zadruga objavlja vsa svoja naznanila] v časopisih *Soča« In »Primorec«. , Nova pravila so se razposlala vsem Članom; če jih pa po pomoti ni kdo debii, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«;. Načelstvo in nadzorstvo. #UK A K IV Ik Ik / U\ M 7& />A ?A 7M Iz Ljubljane u llei»-3ork ' se vozi najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnirai parobrodi, takozvanimi cesarskimi brzoparniki: v Kronprinczssin Cecilie, Kaiser' WiIIielm IS. — Kronprinž Wil1ielrii, ' ." - Kaiser Wilhelm der Grosse ' ' ' dalje ž najnovejšimi modernimi psrobrbdi: Priiiz Frieclricli Wiiltelin. KOnijj Albert, Prinzess Alice Friedrich der Grosse, Bremen i. t. d. -kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši-te družbe. Vožnja po morju traja pno 6 do 7 dni. Zdatie ugcdnosli dovoljujejo se večjim družbam, pojasnila in potrebni pouk da vsakomur Podrobna Edvard Tavčar, Kolodvorske ulice št, 35. v ljubi nasproti siari Tišlerjeri gostilni. O O R JSKA TOVARN A MI Narodno podjetje, edu: o te vrste- 5 Ustanavljajmo ddrnačo obrt in industrijo, ker brez te bomb SloVenci za Vselej :¦;:;.. . ,Je htepč^Vali tujcem. ipke pspijiiie! Poskušajte milo iz te domače tovarne! Mit je izvrsten. Gene ottp! iM^ecijahteta je- Oaprasole - Kpza s sotem. p6s^l^tte'