Zatirani Štajerski Slovenci. (Govor poslanca Jos. Žičkarja v seji deželnega zbora dne 12. novembra 1903. Visoka zboraica! Ko smo v fiaaačaem odseku obravaavali o pokritju deželaih stroSkov, sem jaz izjavil, da ne morem glasovati za predlog in sem obeaem aavel tadi vzroke ia sicer deželne doklade kar aaeakrat poviSati za 5%, to je veadar veliko preveč. Kaj bodo rekli naši vclilci? Navedel sem tadi narodaostne ovire, ki aam braaijo, glasovati za predlog. Poaovil sem, kar smo y deželai zbornici o velikoaočaem zasedaaju trdili, aamreč, da aas večiaa deželaega zbora preveč pritiska ia da aismo rnogli glasovati za začasBi proračua za 1.1903. Iz istih razlogov tudi sedaj ae morerjao glasovati za povišaaje deželaib doklad za 5°/r Radi te izjave v fiaančaem odseku me \e gospod aačelaikov namestaik fiaančaega odseka pozval k redu, drugaCe ae vem kako bi imeaoval njegovo ravaaBje. Zavrail je namreč mojo trditev ia rekel, da ai res, da bi nas večiaa priliskala, ampak aasprotao, da večiaa deželae zbornice po očetovsko skrbi za Sioveace. Jeli to res? Hočem biti popolaoma uepristransk. Naj dejanja govorijo, ia pokazalo se bo, če sem v fiaaačnem odseku pravo trdil ali oe. Poprej pa mi dovohte še to-le sploSao opombo. Vsak poslaaec sme veadar izraziti svoio sodbo, ali večiaa kakega političnega zastopa z davki prav razpolaga ali ae, ia če v tem aaSem slučaju večiaa v deželaem zboru z maaiaiao Stajerskih prebivaicev, Sloveaci, res tako ravBa, kakor bi morala ravaati po naravaem zakoau ia po državaih postavab. To pravico ima vsak volilec, vsak davkoplačevalec, v veliko večji meri Se poslaaec, zastopaik ljudstva. To te godi povsod in v vsakem političaem zastopu, ia Se veliko hujSe se kritikuje delovaaje večiae. Tedaj ediao le poslaaec v Stajerskem deželaem zboru ali v ajegovih odsekih aaj ae bi imel te pravice! Umevao bi mi bilo, če bi bilo aeresaičBo, kar smo vedao povdarjali, da se nam ae dajo pravice, ki so nam zajamčeae po aaravnem pravu in po državaem zakoau. Kako pa je v resaici? Navedem le aekatere vzglede. PraSam vas, ali dobivajo aaie slovenske občiae in okraji dopise, ki bi jim bili umljivi? Nikakor ae! Gospoda moja! Deželai odbor je pošiljal slovenskim občinam odloke v popolaoina aerazumljivem aemSkem jeziku. Sloveaske občiae so poslale cdloke aazaj na deželai odbor s proSBjo, aaj se jim prestavijo aa sloveflski. Ia kaj se je zgodilo? Grozilo se jim je s kazaijo. Znaa mi je slučaj, ki sem ga že enkrat tukaj navel, da se je grozilo sloveaski občiai s kaznijo 100 gl, če ne reši nemSkega dopisa deželaega cdbora. Prizaati moram, da ravao tako, kakor deželai odbor, ravaajo s Sloveaci tudi pobtičae ob- lasti. Večkrat sem že prosil nj. ekscelenco g. cesarskega namestnika, aaj aarofii političnim oblastem, da dopisujeio slovenskim občinam ia okrpjem sloveasko, da jim bo dopis vendar razumljiv; toda vse zaman. Še le pred kratkim dobil sem zopet od neke občiae nujno proSnjo, nai bi posredoval, da dobiva ista občina in obeaem tudi vse druge sloveaske občiae dopise od političaib oblastij v sloveaSčiai. Ista občiaa toži, da ji delajo nemSki dopisi grozne sitaobe ker miaejo vCasi po cele ure, predao se dobi človek, ki žapaau nemški dopis raztolmači, aaj si bo že prav ali aapačao. Če dobijo potem političae oblasti aapačae podatke, krire so si same, ker tako zahtevajo. Gospoda moja! Tako ialostne razmere vgaezdile so se v deželi pri političnih in deželnih oblastih. Ce 8e občiae potegujejo za svoje pravice ali se pritožujejo zoper kričeče krivice, tedaj grozi se jim z deaaraimi kazaimi. Ia fie sloveaski poslaaec te popolacma opravičeae pritožbe aa pristojaem mestu prijavi, drzae se ga predsedaikov aamestaik fnančnega odseka opomaiti k reda in celo trditi, da Bi res, da bi se Sloveacem godila krivica. Še drugo proSBjo bi imel do bj. eksceleace cesarskega namestaika ia mislim, da smem v tej zadevi tudi v imenu drugih gospodov govoriti. Prosim, da bi političae oblasti saj nekoliko hitreje reševale razae prizive in dopise. Dostikrat se mora čakati cele mesece, preden se akt resl Že pred leti opozoril sem aa velike krivice, ki se godijo Sloveacem na spodajem štajerskem aa železnici. V prvi vrsti mi je omeniti deželaih železaic. Pri teh imajo postaje samo aemSke, Sioveacem nerazumljive napise. Ravno tako kliče sprevodaik postaje samo nemško, da Sloveaci niti ne vedo, Ije »o. (Klic: ^to je pa ie preveč«) Tako kliče n. pr. aa železnici Poličaae—Koajice eao postajo 8 »PlankensteiB« in drugo »Gattersdorf«. Ta imena so Sloveacem čisto nezaana, znani so le kraji »Zbelovo« ia »DražiBjavas«. Ta domača imeBa ljudje razumejo. Na progi Celje—Veleaje kliče sprevodaik »Sachseufald, Heileastein ia Ritzdorf«. Slovensko, — ia ti k^aji 80 popolnoma sloveaski, — se zovejo »Ž*lec, Polzela« in »Rečica«. Mislim toraj, da to nikakor ne kaie očetovske skrbi vefiine deželaega zbora proti nam Sloveacera, če se nam v enomer delajo teSke krivice. Cudao je pa, da se aa deželnih železaicah vendar nahajaio sloveaski napisi, namreč: >Pozor na vlak!« Zakaj ta nedosledaost ? Č9 je bilo potrebno, ta napis »pozor na vlakl« aapraviti v sloveBskem jeziku, zakaj ae bi bilo potrebno, da se napravijo v slovenskem jeziku tudi aapisi na železaičaih postajah ? Kako maleakostao in silao krivičao postopa deželaa uprava tudi v drugih zadevah proti aara Sloveacem, se vidi iz tega, da se aahajajo aa deželaih aapravab, katere so ustaaovljeBe aa Spodajem Štajerskem, a pr. aa boIaiSaicab, biralaicah, deželaib trsaicah, viaičarskih Solah, na deželaib boletaih uradih samo le aemžki Bapisi, čeravao imajo vsi sloji prebivalstva pravico, v aje zahajati ia bi morali tudi zaati, kaj porneBi edea ali drugi napis. To je naravnost reCeao: aeizmeraa brezobzirnost nasproti sloveaskerau narodu ia tretjina štajerskih prebivaicev smo Sloveaci! Omeniti 3e moram aekai besed o šoli, zastran katere je že vfieraj govoril moj tovariS RoSkar, meaim aamreč sadjerejsko ia viaorejsko šolo v Mariboru. Izmed vseh 174 kmettjskih šol. — toliko jih je bilo koacem leta 1902 v Avstriji — so »amo 3, aa katerih ae poučuje sloveaskn. Delimo te kmetijske Sole v tri vrste: 1. Viscke Sole, kakor imamo eao aa Duaaju ia eao v Krakavi; 2. viSje ali sredaje Sole za razae predmete kmetijstva, vseh skupaj 20 3. Sledajič imamo Se 152 aižjib kmetijskih Sol. Obiskovalo je te kmetijske zavode koacem leta 1902. 6431 učeacev. Več kakor dve tretjiBi teh učeacev (4475) bili so kmečki siaovi ia sinovi gozdarjev. Od 174 avstrijskih kmetijskih Sol jib je pet na Štajerskem, ia sicer 1. gozdarska Sola v Bruku, 2. kmetijska Sola v Grotteahcfu, 3. gozdarska 8ola v Gussverku, 4. sadjerejska ia viaorejska šola v Mariboru in 5. vrtnarska Sola v Gradcu. Na vsth teh Stajerskih kmetijskih zavodih je pa uftni jezik aemški. S sloveaskim učaim jezikorn so t celi Avstriji le trije poljedelski uCni zavcdi, in sicer v Gorici, na Grmu, in pa gospodinjska Sola v LjubljaBi. NemSkih takih Sol je bilo leta 1900: 70, Ceških: 63, poljskib: 17. itd. Kmetijska šola v Grottenhcfu ima dva letnika ia pripravaico, oaa mariborska 31etnike. V nazaaailu poljedeljskega ministerstva z leta 1900. je ta-le opomba: na sadje- ia viaorejski Soli v Mariboru je poduk v prrem letaiku za slovenske gojeace slovenski. To bi bilo veselo! Toda je pa tadi v resaici tako ? Ni mogoče; zakaj niti eden izmed ačiteljev ae zaa sloveasko. (Klic: morda govori slovensko, a sloveaSčiae v pisrau ai zrnožea.) Namen tega letaika je le, da Sloveace nekoliko BemSčiai privadijo, da potem v drugem ia tretjem letBiku razumejo nemSka predavaaja. Na ta načia pa zgubijo Slovenci popolnoma eno leto. Radi tega pritoževal se je gosp. RoSkar, pa odgovorilo se mu je: za Sloveace je velika dobrota, če se naučijo aemSčine. (Konee pride.)