ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA KOSITRARSKA OBRT NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM BRANKO KOROŠEC 1. Kositrarstvo kot samostojna obrt se je na Štajerskem razvilo šele v dobd, ko so si mesta Maribor, Celje, Ptuj, Radgona in Slovenj gra- deč okvirno določila in uredila svoje mestne statute, tržna pravila in obrtne zakone. Na- raščajoče :potrebe meščanstva teh mest, ki se je v noši, obnašanju, oblikah družabnega živ- ljenja in opremi svojih meščanskih domov vse bolj zgledovalo in skušaio posnemati svojo deželno gospodo, so narekovale pospešen raz- voj tudi tastih obrti, ki so dotlej vsaj v glav- nem dajale svoje usluge le cerkvi in njenim potrebam. Livarji zvonov že zgodaj niso več ulivali samo zvonov, temveč so iz bakra in kositra, ki si je prav na prehodu iz XV. v XVL stoletje utrl pot v srednjeevropske li- vaiime, ulivali poleg strogo cerkvenega pomož- nega posod j a, svetilnic, kadilnic in podobnega tudi že posodje za »posvetno« rabo kot krož- nike, vrče, sOdede, kandelabre in podobno. Vzorce za svoje izdelke so povzeli kratko malo po vzorcih srebrnega in zlatega posod- ja, izdelkov zlatarjev in pasarjev vladarskih ali knežjih dvorcev bogatejših italijanskih, francoskih in flandrskih dežel. Gosposka Srednje Evrope, predvsem dežel pod habsbur- ško krono, si po posledicah tridesetletne vojne takšnega razkošja v srebru in zlatu ni mogla privoščiti, toliko manj še njeno meščanstvo. Zato ni prav nič presenetljivega, če se je rav- no kositrarska obrt v teh deželah najbolj razmahnila, saj je kositer — »meščansko sre- bro« — kot polžlahtna kovina s svojim polnim sijajem zlahka konkuriral srebru, bil pa je hkrati cenejši in dosegljivejši. Kot že omenjeno, sta v Srednji Evropi slo- veli dve središči kositrarske umetne obrti, sevemoitalijanski Milano in južnonemški Numberg. Od tod je kositrarska obrt v krat- kem prodrla v vsa večja mesta in dalje v provinco, si tam najprej utrdila tržišča, po- tem pa še delavnice. Medtem ko se je južno- nemško kositrarstvo bohotno razvilo ter do- seglo za določen čas stopnjo skoraj industrij- ske proizvodnje, se je nasp^rotno italijansko kositrarstvo ves čas borilo proti konkurenci zlatarjev in pasarjev, ki jih je prav obdobje italijanske renesanse in baroka povzdignilo v prevladujočo umetno obrt. Ker v bogatih me- stih srednje in severne Italije kositer ni m'0- gel konkurirati srebru in zlatu, je sledilo preseljevanje italijanskih kositrarskih moj- stirov in njih družin v sosednje, predvsem južnonemške in avstrijske dežele. Tako se v prvi polovici XVII. stol. pojavijo tudi na Ko- roškem in Stajersikem med nemškimi in red- kimi domačimi mojstri tudi italijanski prise- i Ijenci, ki se v naših deželah ne samo ustale, i si. 1. Kositrarska delavnica iz XVI. stoletja Lesores losta Amana v knjigi »Popis vseh stanov« iz 1. 1568 temveč kaj pogosto celo izpodrinejo svoje nemške tekmece. Imena Zamponi v Juden- burgu, Gradcu, Dunaju in Salzburgu, Cami- noUi v Mari'boru, Stretti v Celju in Cerotti v Ptuju se pojavljajo na kositrnih izdelkih poleg Harschov, Hammerjev in drugih skozi vso drugo polovico XVIII. stoletja, v XIX. stol. pa na slovenskem Štajerskem celo pre- vladujejo ter ostajajo edini fcositrarski obrtni mojstri štajerskih mest vse do dobe, ko so porcelan, fajansa in emajl zadali smrtni uda- rec tej izrecno meščanski poiumetni obrti. Ker takratna slovenska mesta niso bila to- likšna, da bi vsako izmed njih lahko imelo svojo kositrarsko obrtno bratovščino, ceh, sta bili za Štajersko, Koroško in Kranjsko, to- rej za vse slovensko ozemlje pod habsburško krono, ustanovljeni dve kositrarski cehovski 155 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO skladnici v Gradcu in Celovcu. Mairiborski, celjski, ptujski in radgonski fcositrarji so pri- padali graški obrtna skladnici, ljubljanski pa skladnici v Celovcu. Deželna uprava pa je tudi določila število mojstrov-kositrarjev, ki jih je posamezno mesto lahko imelo brez ško- de za obrt in njeno trgovino. Tako je bilo v času največjega razmaha te obrti, konec XVIII. in v začetku XIX. sitoletja, dovoljeno opravljati obrt in prodajati svoje izdelke v Mariboru največ dvema obrtnima mojstroma, v Celju, Ptuju in Radgoni pa po enemu. De- želni obrtni zakon je zelo strogo urejeval cehovsko politiko, odnose med mojstri in po^ močniki, učno dobo vajencev, dobo pomočni- ških potovanj, potek mojstrskih in pomočni- ških izpitov, določeval izpitno delo, pristoj- bine bratovščini in kazni za prekrške. Prvi doslej 2mani in za Štajersko veljavni vladni odlok, ki se naniaša na kositrairako obrtno de- javnost, je generalni mandat cesarja Ferdi- nanda L, izdan 2. decembra 1557, s katerim »•v svojem kraljestvu, vojvodstvu in deželi^-c prepoveduje uvoz vsakršnega inozemskega kositra, prav tako tudi njegovo prodajo ali obdelavo. V svojem mandatu omenja, da pri- haja zelo veliko obdelanega kositra po tiho- tapski poti iz Niimberga, kar seveda povzroča zastoj v prodaji izdelkov domačih mojstrov. Konkurenca pretihotapljenih kvalitetnejših izdelkov vodilnega nemškega kositrarskega središča je bila namreč predvsem v provinci tako močna, da tudi cesarjeva prepoved še nekaj časa po izidu ni mogla obveljati. Naslednje leto (1558) so vložili mojsitiii gra- ške cehovske bratovščine, v katero so bih inkorporirani tudi kositrarji slovenske Štajer- ske, vlogo na grarki magistrat, v kateri znova protestirajo proti uvozu in prodaji inozem- skega (beii: numberškega) kositra. Del pri- tožbe je naperjen proti nekaterim graškim trgovcem, navedenim imenoma, češ da se ne drže cesarjeve prepovedi ter da ^^Georg Gre- binger, svetovalec v Gradcu, Hanns Hammer iz Leobna, Wolfgang Weiss iz Niimberga in Joseph Pintsching iz Wiodtsiberga na Koroškem prodajajo tam (v Numbergu) izdelani kositer (kositrne predmete) po vsem Štajerskem in posebej v Gradcu.« Obtoženi trgovci so se pred magistratom branili z izgovorom, da so iz Niimberga uvoženi kositrni predmeti sig- nirani kot »preizkušeni kositer«, torej kot kvalitetnejše blago, ki je boljše od izdelkov domačinov. Uvoženi, pravilneje pretihotaplje- ni predmeti naj bi bili samo »tolčen kositer«, kakor trdijo, toda tudi uvoz tolčen ega posod j a iz boljše kakovosti kositrne zlitine je bil po cesarjevem dekretu prepovedan. Pritožba zo- per trgovino z uvoženimi kositrnimi predmeti ni imela uspeha, saj je še isto leto (1558) gra- ški magistrat pritožnikom odgovoril, naj se raje sprijaznijo s tem in tako ali drugače po- botajo z ovadenimi trgovd. Dne 20. marca 1592 je bil izdan nov vladni patent, ki je uvajal popolnejši kositrarski obrtni zakon in je deloma ostal v veljavi tudi v naslednjih dveh stoletjih. Poudariti je treba, da pred tem zakonom signiranje z mojstrski- mi in mestnimi, še manj s kvalitetnostnimi ži- gi v štajerskih, koroških in kranjskih kosi- trarskih delavnicah vsaj v splošnem še ni bilo uveljavljeno in ne v rabi. Prav to je vzrok, da ni znana prav nobena signatura kositrar- skih delavnic na Slovenskem iz XVI. stoletja. Obrtni zakon, ki je izšel na temelju tega pa- tenta, je bil tiskan v Gradcu kot »Kositrarski red Vojvodine Štajerske« in ga je tiskal vlad- ni tiskar Georg Widmanstteter leta 1593. V njem določa nadvojvoda Ernest »nov obrtni zakon«, ki ga je ;sicer pripravil že njegov bra- tranec nadvojvoda Karel, pa »zaradi žalost- nega primera smrti mirujoči zakon ni mogel biti vpeljan v polno veljavo«. Vsa uvožena ali v tujini nakupljena kositmina naj bi bila po tem zakonu pregledana po dveh nadzor- nikih ter kakovost njene zlitine (razmerja ko- sitra in svinca) natanko preizkušena. Za Šta- jersko — v Gradcu — naj bi ta nadzor izva- jala mestni sodnik in eden izmed zapriseženih mestnih kositrarskih mojstrov, ki pa morata obenem paziti tudi na to, da bo ves tak »cin« popisan tudi pri mestnih davkarjih. Nadzor in preizkušanja naj bi se opravljala vsakih 14 dni, po potrebi tudi pogosteje. Prav tako morajo biti pregledani predmeti potem tudi signirani z letnico nadzora in mestnim žigom (v tem primeru z grbom Gradca — vzpenja- joči se lev, »Pantltier« — kar je hkrati em- blem štajerskega deželnega grba). Predmeti pa, ki so bih iz uvožene kositrne zhtine uhti v domačih delavnicah, morajo poleg omenje- nih nositi tudi signaturo izdelovalca. Strogo je prepovedana vsaka trgovina z nesignirani- mi izdelki. Poleg tega je v vsej deželi pre- povedana prodaja kositmine, katere zHtinsko razmerje ne ustreza zahtevi novega obrtnega zakona. Kot kvalitetni kositer (»gutte fein Zinn«) velja medeninastokositrena zlitina brez sivinca, iz nje so uliti (izdelani) v glavnem tako imenovani tolčeni izdelki. Slabši, ki ima v sestavi zlitine različne odstotke svinca ter je označen kot »tretak, četrtak ali desetak« (»zum Dritten, Vierten, zum Zehnten«), pa je povsem prepovedan za obdelavo in prodajo. Stari, doslej uporabljani, s svincem mešani kositer, naj se uporablja »samo v hišni potre- bi in prav nič za prodajo, dopuščeno pa je uporabljati in obdelovati ga v mešanici de- setaka«. Ne bo odveč, če pripomnimo, da je prav iz te kakovostne zlitine ulito največ v 156 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA današnji čas ohranjenega kuhinjskega posod- ja, šesterorobnih vodnih ročk, imenovanih tu- di aquamanil. Izdelki iz takšne zlitinske me- šanice pa morajo biti v Gradcu še posebej sojgnirani s številko 10, v drugih mestih in trgih dežele pa z mestnim ali trškim znakom, mojstrovimi inidalkaimi in kvalitetno^tno oznako. Spet moriamo pripomniti, da se to, razen v redkih primerih, ni izvajalo nitd v samem cehovskem središču, v Gradcu, š« m^anj pa v delavnicah Maribora, Celja ali Ptuja. Tudi prodajna cena kositmine te kva- litete je bila določena na največ 20 kr za funt in se ni smela prekoračiti. Prodajna taksa se, si. 2. Vrč splavarskega ceha iz Vuzenice Izdelek mariborskega kositarja F. Caminollija ml. (1820—1862) Vrč hrani Pokrajinski muzej v Mariboru je ravnala po teži, določena pa je bila tudi proizvodna cena izdelovalca, ki pa se je kas- neje z deželnimi ali mestnimi odloki večkrat spreminjala. Sami kositrni izdelki so bili raz- deljeni v tri skupine: 1. Gladki, »težki izdelki« — vrči, sklede, krožniki in pladnji — izdelani iz čistega, fine- ga kositra (Engelzinn, signiran s podobo an- gela) aM iz medeninastonkositme zlitine, 2. Manj čisti in pikirani fini kositer — stekle- nice, tekočinske mere, vrčki in drugi namizni predmeti ter 3. Izdelki iz svinčene zlitine ko- sitra v razmerju 1 :10. Isti zakon tudi določa, da sme vsakdo — seveda proti plačilu posebne takse — zahte- vati po mestnem nadzomiku opravljeni pre- gled kositra ali izdelka ter dalje, da morajo biti posebno strogo nadzorovani tolikokrat ovajani inozemski trgovci kositrne robe. Na ta kositrarski zakon so morali priseči vsi de- želni kositrarski mojstri. Dodatna naredba, ki pa se v naslednjih stoletjih predvsem iz trgovskih razlogov ni mogla obdržati v veljavi in je bila najpogo- stejši vzrok stalnih prepirov in tožb med ko- sitrarji, je določala stalno naseljenim moj- strom pravico do prodaje njihovih izdelkov le v lastnih trgovinah (ali stojnicah pred de- lavnicami), medtem ko so tuji, potujoči ko- sitrarji ali kramarji s kositrno robo smeli svoje in uvožene izdelke prodajati samo na letnih sejmih. Prav s temi pa so imeli štajer- ski — in prav tako koroški in kranjski — kositrarji največ preglavic in se zato tudi največ pritožujejo zoper »motilce (stoerem) in tiste, ki se v svoji obrti težko prebijajo, ki neopravičeno, kot nečlana in največkrat potikajoč se po deželi opravljajo svojo obrt«. Naredba nadalje zelo odločno določa, da naj se »vsi motivci in potujoče aH potikajoče se osebe, ki opravljajo to obrt, oblastno prega- njajo, tisti pa, zasačeni pri dejanju, se ix>leg odvzema orodja in robe resno kaznujejo tako pri sodišču kot krajevni obrtni zvezi ali de- lavnici«. Po resnosti zakona moramo torej mimo soditi, da je bilo takih kršitev obrtnih predpisov kar precej. Vendar je bila večina teh »prestopnikov« že nekaj let po objavi tegia zakona sprejeta v obrtne bratovščine, kar je bilo štajerskemu kositrarskemu roko- delstvu prej v prid kot v škodo, saj je bila večina teh »prišlekov« dobrih mojstrov, ki so se s svojimi storitvami v obrti povzpeli do zavidljivega ugleda ter s tem starejše, lahko rečemo že »zarjavele« mojstre spravljali v zadrego in nemir. Prav ta točka, zakona pa je postala zakonska podpora mnogim gomje- italijanskim kositrarjem in njihovim druži- nam pri migraciji v avstrijske dežele. Skoraj tretjina štajerskih kositrarjev so bili Italijani ali »potujoči Milanezi«, kot jih imenujejo ce- hovski akti v Gradcu, pridni in zelo skromni ljudje, ki so se naselili po deželnih mestecih SI. 3. Namizna skleda, eden pogostih izdelkov celjskega kositrarja J. B. Strettija (1780 — okoli 1800) Posodo hrani Pokrajinski muzej v Mariboru 157 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO izven Gradca — v Celju, Mariboru, Ptuju, Leobnu in Beljaku — ki pa so s svojimi cene- nimi, a kvalitetnimi izdelki neusmiljeno kon- kurirali graškim mojstrom. Z budnim očesom za dobiček so prišli največkrat sami v deželo, potegnili za seboj ženo in otroke in končno, seveda prav po italdjiansko, še brate in nečake. Tako nastajajo pravcate družinske dinastije sicer prilagojenih, a še napol italijanskih ko- sitrarjev z zvenečimi romanskimi imeni, ki jim je moč slediti daleč v XIX. stoletje, torej v čas, ko so domačini že pričenjali opuščati svojo obrt. Dne 21. marca 1639 je cesar Ferdinand isti kosdtrarski obrtni zakon ponovno izdal ter tako znova podkrepil njegovo veljavo. Dne 19. junija 1709 je cesar Jožef potrdi svoboščine kositrarjev na osnovi obrtnega zakona iz marca 1639 ter mu v podkrepitev dodal od- stavek, v katerem pravi, »da -bo ta zakon ostal v veljavi tako trdno, kot goreče vztra- jajo njegovi kositrarski mojstri pri veri v rimskokatohško cerkev in svojem obveznem cerkvenem opravilu«. Karel VI. je gornji za- kon prav tako potrdil in ga 2. novembra 1720 SI. 4. Preprost cehovski vrč tradicionalne oblike, izdelava ptujskega kositrarja Pavla Polsterja, (1644-41667) Vrč hrani Pokrajinski muzej v Mariboru uveljavil, vse dokler »mu moč ne bi bila od- vzeta po kakšnem drugem deželnem zakonu«. Pristavil je le točko, v kateri odpravlja pred osmimi leti uzakonjeno omejitev števila obrt- nikov in priporoča povečanje in razširjene obrti. Tudi Marija Terezija je z vrsto zakonskih odločb posegla v kositnarsko obrtno zakono- dajo. JuMja 1770 je izdala ponovno odločno prepoved vsakega uvoza tujega kositra, de- cembra istega leta pa patent z določbami o zHtinski kakovosti kositra domačih izdelkov. Dopolnjeni, prav pedantno v podrobnostih obdelani obrtni red kositrarjev pa je izdal oktobra 1774 dunajski župan in obrtni sveto- valec Jožef Georg Horl z zakonskimi določili o mojstrih, pomočnikih in vajencih. Ta, do- slej najpopolnejši kositrarski obrtni zakon ni doživel naslednika ter je ostal v veljavi vse do konca XIX. stoletja. V drugi polovici XVIII. stoletja prične ko- sitrairska obrtna dejavnost v Gradcu in Ce- lovcu, torej obeh vodečih obrtnih središčih, hirati in si ne opomore več. Prav nasprotno pa se dogaja v mestih slovenske Štajerske, kjer so vodstvo v obrti prevzeli kositrarji ita- Hjanskega rodu in imen. Mariborska kositrar- ska dejavnost je šele s Caminollijem zaživela v vsem svojem razmahu, enako pridobi Celje s Strettijem in Ptuj s Cerotijem. Iz njihovih delavnic prihajajo izdelki, ki prav v ničemer ne zaostajajo za onimi iz do nedavna mono- polnih kositrarskih centrov Gornje Štajerske ali sosednje Bavarske. Kljub hudi konkurenci izdelovalcev »belega posodja« (fajansa in por- celan) jim je ijspelo obdržati tržišče in obrt še ves čas tja do šestdesetih let preteklega stoletja, torej v čas, ko je ljubljanski kositrar Nolly obrt že opustil. Štajerski kositrarji so bili dobri rokodelci, njihovi kolege italijanskega porekla celo umetniki v svojem pokhcu. Svojo obrt so opravljali v duhu starih obrtniških tradicij, izbor njihovih izdelkov je le izjemno presegal meje splošnih meščanskih potreb, izjemna na- ročila reprezentativnih primerkov so izvrše- vali po kalupih kolegov iz južnonemških ko- sitrarskih središč. V glavnem pa ulivajo po oblikah, prevzetih iz rodu v rod, dopolnjujejo v teku svojega življenja izbiro kalupov vedno znova ter zastarele odlagajo. Kositrarske de- lavnice prehajajo z mojstra na mojstra, novo delovno mesto je bilo le redkoma odprto. Po- močniki se poročajo z mojstrskimi vdovami, kositrarske hčere, ki so dedovale očetovo moj- strsko pravico, pa si poiščejo mladega pomoč- nika, ki potem istočasno s poroko pridobi tudi m eščanstvo in pravico do opravljanja obrti kot mojster. Tako je poročna matrika nekega kositrarskega mojstra zelo važen datum, ki 158 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ga znova najdemo na njegovi signaturi. Ve- čina kositrarskih porok je bdla sklenjena le razumsko, iz gmotnih razlogov; v teh zakonih nosi žena opazno trši del na svojih ramah, pogoste zgodnje smrti mojstric so posreden dokaz za to. Mojster-^dovec sklene cesto že po enomesečnem žalovanju novo zvezo. Mla- da mojstrica pa največkrat spet preživi svo- jega soproga ter preda tako obrt kot svojo roko novemu, mlajšemu kandidatu. Mladi po- močniki so bili prisiljeni iskati prilike porok s takimi ostarelimi mojstrskimi vdovami. Le tako so se mogli osamosvojiti ter si plačati pravico meščanstva, brez katere mojstrskih pravic ni bilo mogoče doseči. Tudi obrtnih pravic si ni mogel kupiti vsak, še manj pa mlad pomočnik, ki zlepa ni zmogel 200 do 500 forintov prihranka, kolikor so zanje pač zahtevali. Kositrarji Štajerske pa tudi Kranjske in Koroške niso bih nikoli bogataši. Gmotna stiska je bila skoraj stalni spremljevalec nji- hove dejavnosti. Le dobro stoletje, med leti 1650 in 1750, ter deloma prehodna leta XIX. stoletja pomenijo gmotni vzpon nekaterih šta- jerskih kositrarjev. Vojne, slaba prodaja, ti- hotapstvo in skrivna prodaja z uvoženimi juž- nonemškimi izdelki zavirajo delovanje marsi- katere kositrarske delavnice, vse dokler po- tem v XIX. stoletju kositrarsko obrtništvo ne presahne, saj svojih ljudi ne more več pre- življati. Lepo oblikovani vrči in vrčki z rehefnimi robovi in okraski bogati krožniki in sklede in ne nazadnje v obliki pestri, pa zaradi tra- dicionalne konservativnosti slogovno neizma- ličeni in v izvedbi plemeniti uporabni pred- meti so soliden dokaz obrtne spretnosti ter, lahko rečemo dostikrat izbranega okusa naših štajerskih mojstrov, iki v primeri z avstrijski- mi kolegi dostikrat nezasluženo veljajo le za provincialce. 2. KOSITRARJI V CELJU Enako kot v srednjeveški Ljubljani se je tudi v Celju zvonarska livarska obrt ustalila znatno prej kot kositrarstvo. Spodnja Štajer- ska, katere drugo važnejše središče je bilo zgodovinsko mestece ob Savinji, je usmerjala svoje težnje predvsem proti Gradcu, od koder se je na Štajersko širil poleg gospodarskega tudi ves kulturni vpliv. Prvi doslej znani livar zvonov in kositrar v Celju je bil brat ljubljanskega kositrarja Blaža Zingiesserja, BENEDIKT ZINGIESSER, ki je v Celju in okolici deloval nekako istočas- no kot Blaž v Ljubljani in je umrl pred letom 1555.' Njegova kositrarska dejavnost se je verjetno omejevala predvsem na ulivanje ne- katerega cerkvenega posodja in pribora, s kakršnim so revnejše spodnještajerske fare nadomeščale dražjo srebmino. Kar je bilo v tej dobi v rabi kuhinjske in namizne kositr- nine, jo je v glavnem posredovala trgovina z deželnim kositrarskim obrtnim središčem v Gradcu, ki si je vsaj v začetku XVI. stol. lastil popolni monopol ulivanja in prodaje kositmine na Štajerskem. Po Zingiesserjevi smrti je Celje ostalo daljši čas brez lastnega livarskega mojstra ali kositrarne. NIKOLAJ BOSET, ljubljanski zvonar, ki je občasno ulival zvonove tudi v Celju, je skušal Zin- giesserjevo delovanje obnoviti, toda šele nje- govi nasledniki, od katerih pa nam ni nobe- den imenoma znan, so celjsko livarno zvonov in kositra znova obudili v življenje. Kupci kositmine v obrtnim središčem odmaknjenih provincialnih mestih pa so konec XVI. ter skoraj vse XVII. stoletje prav radi segali po izdelkih potujočih šušmarjev, največkrat ita- lijanskega porekla, ki so mestnim mojstrom zaskrbljujoče konkurirali tako v kvaliteti iz- delkov kot v nizki ceni. Njihovo obrtno pod- jetnost na celjskem kositra:rskem tržišču po letu 1699^ nam posredno potrjuje pritožba drugih celjskih obrtnikov, predvsem kositrar- ja Hansa Adama Hammerja, ki so se pri deželni upravi v Gradcu pritožili nad podjet- nostjo »laških vrinjencev«, kot jih v svojem dopisu imenujejo.^ Hans ADAM H A M M E R , celjski meščan in kositrar, se je obrti izučil v Gradcu pri mestnem kositrarju Leonhardu Mellyju* v le- tih med 1669 in 1674. V Celju je deloval od leta 1675 dalje kot samostojen mestni obrtni mojster. Pri njem se je izučilo obrti tudi ne- kaj kasneje pomembnih kositrarskih moj- strov, med njimi znani Johann Puckelsheimb s Koroškega.5 Hanns Hammer je še pred le- tom 1700 prepustil vodstvo svoje delavnice sinu ANTONU HAMMERJU, kini samo nadaljeval očetove obrti, temveč dosegel leta 1706 tudi čast mestnega župana (Biirge- meister).* Anton Hammer je upravljal celjsko kositramo do svoje smrti, zatem je prešla v roke drugega celjskega meščana in kositrarja Jožefa Goka. JOŽEF G O K (Gook, Gog, Kek?) je postal kositrarski mojster že pred letom 1750, obrti pa se izučil pri Antonu Hammerju, končal pa v Gradcu. Med leti 1763 in 1767 se je pri njem učil kositrarstva njegov sin AN- TON G O K ki je sodeloval kot mojster ne- kako do osemdesetih let XVIII. stoletja. Najstarejši ohranjeni celjski kositrarski iz- delki nosijo kot signaturo le mestni emblem, ščitek s celjskimi zvezdami v krogu brez moj- strskih inicialk ali letnic. Tudi sta vedno vtis- njeni po dve signaturi hkrati. Študij deželne- 159 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ga cehovskega arhiva v Kunstgewerbemuseu- mu v Gradcu bi verjetno odločneje posredo- val odgovor na uganko, kateremu od celjskih mojstrov kositrarjev do leta 1780 je pripa- dala navedena signatura. JOHANN BATTISTA STRETTI, itali- janski kositrar iz Milana, ki pa se je obrti izučil v Gradcu in od tam tudi prišel v Celje, je ustanovitelj kositrarske družine Strettijev v Celju. Delavnico je verjetno odkupil od Goka ali njegovih dedičev. V zapisniku celj- skega mestnega sveta iz leta 1780 je navede- no, da je Johann B. Stretti že 25. avgiosta tega leta predložil svetu svoj ocenitveni iz- delek ter bil potem soglasno inkorporiran v zbor mestnih obrtnikov.* Že marca naslednje- ga leta, 1781, pa je bil imenovan za deželnega mojstra graške obrtne zveze.' Iz njegove de- lavnice izhaja precej ohranjenih predmetov, ki se vsi odlikujejo v kakovosti zlitine in ob- delavi. Vsak izmed njih je signiran z žigom, ki ga posreduje tudi priložena skica, v po- končnem ovalu je na ščitu, ki ga oklepata Skica 1 vejica palme, upodobljen levo trdnjavski stolp, desno značilne celjske zvezde. Med ini- cialkama I S stoji krona, Strettijeva kosit- rama je uhvala vsakovrstno posodje, med katerim zasledimo tudi predmete za cerkveno rabo (kot primer: zajemalka za krstilno vodo v Zagorju pri Pilštajnu). Pri njem se je izučil, Skica 2 obrti tudi njegov sin JOHANN JACOB STRETTI, ki je po očetovi smrti tudi sam postal deželni mojster graškega ceha.** Jo- hann Jacob Stretti je dobro vpeljano očetovo delavnico obdržal do leta 1824, nato je, kot. večina še delujočih štajerskih kositrarjev, obrt opustil. Pri njem se je izučil obrti naj- prej njegov sorodnik (nečak?) Johann Baitti- Skica 3 sta stretti, doma iz Foma, ki pa po oprav- ljenem pomočniškem izpitu ni ostal v Celju, temveč že leta 1804 odšel v Gradec. Drugi Skica i njegov vajenec Bartolomeo Tonolo, prav tako i iz Foma, je opravil pomočniški izpit leta 1812. \ Johann Cerotti mlajši, sin ptujskega kosit-! rarja Cerotti j a, je končal svojo učno dobo i Skica 5 i pri Strettiju istega leta kot Tonolo, 1812, ter postal 1821 deželni mojster v Celju." Po opu- stitvi Strettijeve kositrame pa se v Celju ni; mogel več obdržati, od leta 1824 dalje deluje ^ kot deželni mojster v Irdingu na Gornjem i Štajerskem. j Signatura Johanna Jaooba Strettija se prav j kot očetova pogosto pojavlja na še ohranje- nih izdelkih njime delavnice. Okrogla sig- natura s ščitom, v katerem je dvoglavi orel j in celjske zvezde, nad ščitom pa inidalki I S j in krona, je brez dvoma njegova. Dvomljivo] celjsko pa je avtorstvo signature, ki jo prav i 160 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA tako ponazarja naša skica na prilogi. Edino zvezde v ščitku dajejo domnevo za njen celj- ski izvor. Izdelki celjske kositrarske delav- nice niso v ničemer zaostajali za izdelki ko- sitrarjev v Gradcu, Celovcu ali Ljubljani. Preje bi lahko trdili, da je kvaUteta pred- metov, ki jih ulivajo štajerski kositrarji ita- lijanskega porekla, vsaj zaradi konkurence z domačini precej boljša, prav tako tudi izbira dosti bogatejša. V oblikovanju so hitreje sle- dili slogovnemu razvoju, v obrtnem življenju pa se lažje prilagodili kompromisu s proiz- vajalci belega posodja, zato iso med zadnjimi, ki po ukinitvi cehov leta 1809 opuščajo obrt. Celjski Strettiji sO' ob mariborskih Caminol- lijih in gomještajerskih Zamponijih najzna- menitejša kositrarska družina iz konca XVIII. in začetka XIX. stoletja pri nas. OPOMBE 1. VI. Fabjančič, Prvi ljubljanski livarji . . . Kronika L,'l št. 1. — 2. A. Gnirs, Alte und neue Kirchenglocken, Wien 1917. — 3. Andreas Gubo, Geschichte der Stadt Cilll, Graz 1909. — 4. Graz. Zinng. Lehrjungenbuch 1644—1846, BI. 25, 41. — 5. Istotam. — 6. Andreas Gubo, Geschichte der Stadt Cilli, Graz 1909. — 7. Graz. Zinng. Lehr- jungenbuch 1644—1846, BI. 56. — 8. A. Gubo, Aus d. Rathsprotokollen der Stadt Cilli, Graz 1899. — 9. Graz. Zinng. Lehrjungenbuch 1644— 1846, Graz. Zinng. Protokolbuch 1781—1859, str. 13. — 10. Graz. Zinng. Protokolbuch 1781—1859, str. 13 in dalje. — 11. Istotam. 3. KOSITRARJI V MARIBORU 2e prej .smo poudarili, da so kositrarji Slo- venske štajerske torej iz Celja, Maribora, Ptuja, Radgone in Slovenj Gradca, pripadali obrtnemu združenju v Gradcu. Neposredna bližina Gradca je očiitna tudi v obrtnem živ- ljenju Maribora; prvega, mestnega kositrarja dobi Maribor razmeroma zelo kasno, šele v prvi četrtini XVII. stoletja. Prišel je iz Ce- lovca, verjetno po posredovanju graške obrt- ne zbornice. Mariboru je zadostovala ena sa- ma kositrarska delavnica, saj je bil še vse XVII. stol. vpMv obeh cehovskih središč v Celovcu in Gradcu prevladujoč tako v obsegu izbire kot tudi kakovosti svojih izdelkov. Sele priseljevanje sevemoitalijanskih kositrarskih družin v notranje avstrijske dežele je poživilo asortiman in odločno zboljšalo kvahteto šta- jerski kositrnim toliko, da je konec XIX. stoletja že prav uspešno konkurirala izdel- kom južnonemških kositrarskih središč. 2e v drugi polovici XIX. stoletja pa je tu- di na Štajerskem občutiti razmah proizvod- nje bele posode, ki postopoma izriva kositr- nino ne samo iz meščanskih domov, temveč tudi iz bolnišnic, apotek in pivnic. Konku- renco so vzdržali le tisti kositrarji, ki so uspevali ohraniti koeitmini veljavo, enako- vredno srebru. Znamenita mariborska kosi- trarska družina Caminollijev je med zadnji- mi, ki izdeluje reprezentančno kositmino še po ukinitvi obrtnih združenj ter edina, ki deluje nia slovenskem ozemlju še po letu 1860. Prvi imensko znani mariborski kositrar z lastno delavnico je MATHES WEISS- H A U P T (Weysshaupt), verjetno sin celov- škega Mvarja-kositrarja Stephana Wei,sshue- ta,* ki je postal mariborski meščan in mestni mojster leta 1630. Do kdaj je vodil svojo delavnico, nam natančneje ni znano, v graški knjigi vajencev zasledimo notico, kjer je na- vedeno, da je Weisshaupt dne 8. avgusta 1643 prepustil v uk pri Jakobu Gratzlu svojega sina Mertinal,^ ki pa je pomočniško dobo odslužil v Gradcu. Prav tako malo ali nič ne vemo o Weisshauptovi mojstrski signatuii in legi delavnice. Verjetnost, da je ta bila v hiši ob mestnem stražnem stolpu, v kateri najdemo kasneje slovito CaminolMjevo ko- sitramo, je precejšnja. 2e omenjeni Jacob GRATZL je bil obrtni mojster brez lastne delavnice; v Ma- riboru je deloval že pred letom 1643, verjetno kot somojster pri Weisshauptu. Za Martinom VVeisshauptom se je pri njem izučil obrti Se- bastian Pollagkh (Boštjan Polak), oba pa sta opravila pomočniški izpit pred komisijo v Gradcu. Gratzl je po smrti Mateja Weiss- haupta (1643 ali 1644) sam vodil delavnico vse do njenega prevzema po lastnikovem sinu,. MERTINU WEISSHAUPTU leta 1648. Mertin je starejšega mojstra obdržal v delav- nici vsaj do leta 1653, ko je pri Gratzlu kon- čal vajenštvo že imenovani Boštjan Polak. Kot nam očetova tako nam tudi Mertinova mojstrska signatura ni znana — upoštevati pa je seveda treba, da se iz te dobe skoraj da ni ohnanil noben kositrn predmet, še manj signiran. Tudi arhivskih podatkov o obeh (ali celo treh!) Weisshauptih dovolj, da bi se po njih dalo presoditi delovanje te kositrar- ske družine v Mariboru aM določiti čas, kdaj so prenehali z obrtno dejavnostjo oziroma izumrU. Leta 1720 se v Mariboru pojavi prvi Ca- minolU, itaUjanski priseljenec, ki je preko Gradca prišel v mesto ob Dravi ter tu pre- vzel in odkupil nekdanjo Weisshauptovo kosi- trarno. CARL CAMINOLLI se je zadržal v Mariboru do 1743,^ po tem letu ga zasle- dimo v Zagrebu. Obnovljeno delavnico ob Graški cesti (Gratzergasse št. 109), v hiši, ki so jo že od nekdaj imenovali Zinngiesserhaus in je stala ob obrambnem stolpu mestnega 161 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO obzidja/ je šele 1752 prevzel njegov sin JO- SEPH I. C A MIN O L L I, ki je postal mest- ni obrtni mojster šele 1760. Kot mojster je deloval do leta 1774; vendar nosi njegova mojstrska signatura z mestnim grbom in ini- cialkami I C letnico 1752! Priznanja, ki ga Skica 6 uživajo štajerski kositrarji itaJijansikega po- rekla, mora biti vsekakor deležen tudi on, vrsta v slovenskih muzejih ohranjenega po- sodja iz njegove delavnice nam dokazuje nje- gov izbrani okus in mojstrsko roko pri obde- lavi sicer posodja vsakodnevne rabe, repre- zentančni izdelki — med njimi vrč krojaškega ceha iz Strassa iz leta 1763, last Lomdesmu- seuma v Gradcu — pa tako po obliki kot obdelavi nikakor ne zaostajajo za izdelki juž- nonemških aM graških mojstrov. Joseph I. Caminolli je bn ugleden meščan ter član mariborske trgovske zbornice (Kram- merhause). Njegov sin FRANC XAVER CAMINOLLI I. se je obrti izučil pri oče- tu in opravil mojstrski izpit — vsekakor pred komisijo v Gradcu — 17. marca 1774. Po tem letu ga sledimo kot samostojnega mojstra v Mariboru vse do leta 1812. Njegova mojstrska signatura je enaka očetovi, le inicialka imena je spremenjena. Njegovih izdelkov je precej manj ohranjenih in tudi vse kaže, da v delu ni dosegal spretnosti svojega očeta. Tudi on je bil član Krammerhausa v Mariboru. Nje- gov sin JOSEPH IL CAMINOLLI je postal mestni in deželni mojster v Mariboru leta 1812.5 Deloval je do leta 1820, več nam doslej o njem ni znanega. FRANC XAVER CAMINOLLI II., zadnji kositrarski mojster v Mariboru, se je izučil obrti pri Josephu II. CaminoUiju ter Skica 7 postal obrtni mojster 20. februarja 1820.« Leta 1816 ga listine še omenjajo kot lastnika znane Zanngiesserhaus ob Graški cesti,' med leti 1822 do 1827 plačuje mestu obvezni letni šUing. Bil je odhčen mojster svoje obrti sicer se ne bi mogel obdržati vse do leta 1862, torej v čas, ko na Slovenskem kositrarska obrt že popolnoma zamre. Njegovi izdelki so večino- ma iz zlitine odlične kakovosti. Signatura na njih se le malo loči od signature Franca Xa- verja L; ovalni ščitek signature je ožji, strehe na mestnem grbu so zaobljene. Nekaj njego^ vih izdelkov je najti v zbirkah slovenskih muzejev. OPOMBE 1. Hintze, Deutsche Zinngiesser und ihre Mar- ken, IV. Band, Klagenfurt. — 2. Graz. Zinng. Lehrjungenbuch 1644/1846, str. 3. — 3. A. Gnirs, Alte und neue Kirchenglocken, Wien 1917. — 4. R. G. Puff, Marburg in Steiermark, seine Um- gebung, Bewohner und Geschichte — Graz 1847, I. Band, str. 60. — S. A. Gnirs, Alte und neue Kirchenglocken, Wien 1917 in Hintze, Deutsche Zinngiesser und ihre Marken, IV. Band, Mar- burg am Drau. — 6. Graz. Zinng. Protoiiollbuch 1781/1859, str. 29. — 7. R. G. Puff, Marburg in Steiermark ... Istotam. 4. KOSITRARJI V PTUJU v nasprotju s Celjem in Maribarom, ki sta bila v obrtnem življenju in razvoju skozi ves čas od XVI. do XVIII. stoletja pretežno pod neposrednim vplivom obrtniško živahnejšega Gradca, pa izkazuje Ptuj za isto dobo dobršen del samostojnosti, ki mu jo omogoča izredno ugodna lega obmejnega središča meddeželne in tranzitne itrgovine. Da so ptujski trgovci trgovali tudi s kosi- trom, dokazuje mestna mitninska tarifa tržne in tranzitne mitnine iz zgodnjega XVI. sto- letja.' Kositer je z drugimi kovinami priha- jal z Ogrske ter nadaljeval pot preko Celja in Ljubljane v Italijo. Ze v naslednjem sto- letju pa dobi Ptuj tudi lastnega kositrarja; hvama kositmine ostane v Ptuju živa vse do prvih desetletij XIX. stoletja, torej v čas, ko doživi Ptuj občuten padec tako domače kot tranzitne trgovine. PAUL PELTLER (Pelsler, PelBer, Pol- ster) 1644—1667,- je doslej po virih potrjen kot prvi kositrarski mojster v Ptuju. Pri njem sta se izučila obrti Matija (1649) in Hanns EHE- MANN (1653), ki pa kot mojstra nista samo- stojno delovala v Ptuju in o njima ni nadalj- njih podatkov. V očetovi (Paulovi) delavnici se je obrti izučil tudi sin in naslednik Johann Baptist Pelsler, ki je po letu 1667, letnici smrti očeta Paula, prevzel delavnico. Moj- 162 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA strska signatura Paula Pelsler j a se nam je ohranila: sestoji iz dveh podolgovatih ščitkov; \ v prvem je vrezan buretu podoben bokal z! izra2dtim ročajem, nad njim sta iniciaiki P. P. | Skica 8 v drugem ščitku je upodobljen Jurijev križ (iz mestnega grba) in inicialka P nad pokonč- nim krakom križa. Lep primerek med nje- govimi izdelki je ohranjen v obrtni zbirki mariborskega Pokrajinskega muzeja:' Večji pivski vrč — povsem verjetno cehovski — proti dnu trobljasto razširjen, katerega po- krov nosi na polkrožni izboklini členast gumb, s ploščatim ročajem in izrazitim palčnim pri- tiskačem na pokrovovem tečaju, okrašen le s kanelurami ob dnu, v sredi in ob ustju vrča, izkazuje umirjen okus kasnobaročnega ustvarjalca reprezentativne kositmine. Ver- jetno tudi drugi njegovi izdelki v solidnosti in umerjenosti obdelave niso zaostajali za tem ohranjenim vrčem, ki je pravzaprav edini ohranjeni Pelslerjev izdelek pri nas. JOHANN BAPTIST PELSLER, 1667 do 1671, Paulov sin, postane ptujski mestni ko- sitrars'ki mojster šele po očetovi smrti. Ver- jetno je z njim sodeloval v obrti tudi Hans Ehemann, ki sicer ni omenjan kot samostojni ptujski mojster. Pomočniški izpit je Johann Pelsler opravil že 8. junija 1662. Njegovi iz- delki nam niso znani, prav tako tudi ne nje- gova mojstrska signatura; možno je, da je ves čas svoje samostojnosti uporabljal še očetovo. HANNS PELSLER, 1671—1676, verjetno sin Johanna Pelslerja, ptujski mestni kosi- trarski mojster,'' je poslal svojega vajenca Paula Schrettla na pomočniški izpit v Gra- dec, dmgega, Jakoba Cusperja, pa je verjetno izučil sam.= Da je vodil delavnico kot samo- stojen mojster, je za Hannsa Pelslerja doka- zano le za čas do leta 1676. Paula Schrettla smo srečah med ljubljanskimi kositrarji, tam je deloval vse v devetdeseta leta XVIII. sto- letja. Hannsa Pelslerja pa je v Ptuju nasledil sin ali nečak PELSLER?, 1676—1685, o katerem pa doslej še nimamo arhivskih po- datkov. SIMON PELSLER, 1686—1696, je izpri- čan kot ptujski meščan in mestni kositrarski mojster.* Pri njran se je obrti izučil Hanns Heiitrich (1691). Drugega njegovega vajenca, Hannsa Haubtla, pa je moral izprašati graški cehovski mojster Lorenz Leyerer, ker je Si- mon Pelsler med tem že umrl. Tudi njegova mojstrska signatura nam doslej še ni znana, prav tako pogrešamo njegovih izdelkov. Si- mon Pelsler je bil zadnji samostojni kosi- trarski mojster tega imena v Ptuju, njegovo delavnico je prevzel FRANZ SCHATTNER, 1697—1722, ki je postal ptujski mestni kositrar leta 1697. Kot je razvidno iz graškega cehovskega arhi- va,' je Franz Schattner poslal svojega sina Johanna v uk k Josephu Harschu v Gradec; tistodobna obrtna odvisnost ptujskih kosit- rarjev od cehovskega središča je v tem več Skica 9 kot očitna. Ohranila se nam je njegova moj- strska signatura: V zaobljenem trikotnem ščitku je vrezan Jurijev križ iz mestnega grba, v poljih ob njem pa stoje iniciaiki F S in deljena letnica 16 + 97. V graškem Dežel- nem muzeju hranijo tudi enega njegovih re- prezentančnih izdelkov: cehovski vrč usnjar- jev iz Slovenske Bistrice. Ta, 48 cm visoki, po niimberškem vzorcu uliti reprezentančni vrč, stoječ na treh krilatih angelskih glavicah, je v podobi skoraj enak spredaj opisanemu Pelsler j evemu cehovskemu vrču, je pa enak dokaz obrtne izvedenosti in vpeljanosti moj- stra, ki je kljub bližini kositrarsko močnejše- ga Gradca le uspeval konkurirati sicer mo- nopolnemu cehovskemu središču. Franaa Schattner j a je nasledil JOHANN SCHATTNER, 1722—?, ptujski meščan in kositrarski mojster. Kot že omenjeno, se je obrti izučil pri Josephu Harschu v Gradcu. Letnice, kdaj je prenehal z obrtno dejavnost- jo, ni mogoče zaslediti. Tudi nam ni znana njegova mojstrska signatura, ki se pa vsaj po tradiciji ni mogla bistveno razlikovati od očetove. Skoraj pet desetletij kasneje se pojavi v Ptuju Itahjan AMBROSIUS W A T T Y, 1782 do 1810, po rodu iz Piemonta, ki pa je prišel na izpraznjeno kositrarsko mesto v Ptuju najbrž po posredovanju graške cehovske zbornice. Trgovsiki razmah Ptuja v prvih de- setletjih XIX. stoletja se izraža tudi v pospe-. 163 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO šeni dejavnosti ptujskih kositrarjev. Watty je zalagal trg z občutno večjim asortimanom kot njegovi predhodniki; med sicer običajno na- mizno kositrnino izdeluje vrsto reprezentanč- nih in okrasnih predmetov: temperančne umi- valne garniture, dekorativne jušnike (terrine) in podobno. 1798 je bil Watty ob vplačilu 25 Fl. inkorporiran v graškem cehu kot de- želni kositrarski mojster v Ptuju.* Njegova signatura nam doslej še ni znana. Watty v družini ni imel naslednika, zato izuči v naslednika svojega nečaka JOHANNA CEROTTIJA (L), 1810—1827, (Cerutti, Cerotte, tudi Zeroni), prav tako Piemontca, ki je po opravljenem mojstrskem izpitu v Gradcu postal leta 1810 ptujski meščan in de- želni obrtni mojster.' Da so bili Cerottiji od- lični kositrarji, nam dokazuje dejstvo, da je postal njegov sin Johann (II.) deželni kosit- rarski mojster v Celju takoj potem, ko se je tam pri J. J. Strettiju izučil obrti in opra- vil mojstrski izpit (1821), sin le-tega, Johann Cerotti III., pa po opravljenem izpitu v Ptuju leta 1824 deželni mojster v Irdingu ter član obrtne zbornice v Gradcu.*' Cerottijeva mojstrska signatura je znana s posod, hranjenih v ptujskem in mariborskem muzeju. V okroglem ščitku je vrezan enako- krak Jurijev križ, v pasu okoli njega pa je izpisano njegovo ime lOANNES CERUTTI + P + Z. Po letu 1827 vsaj imensko ne zasledimo ko- sitrarjev v Ptuju. Ce je po tem letu v Ptuju deloval še kak samostojen kositrarski mojster — zgodovinar Reisp v svoji knjigi o Ptuju" za leto 1858 še navaja tudi enega kositrarja — potem je bilo njegovo obrtno delovanje skoraj brezpomembno. Ptujski kositrarji so bili s kolegi iz Mari-i bora, Celja in Slovenske Bistrice podrejeni! obrtnemu združenju v Gradcu. Zanje je kot \ za druge veljal graški obrtni red, graški Com- | Skica 10 misario je nadzoroval kakovost njihove kosi- trne zlitine in pravilno signiranje izdelkov. Ptuju je kljub porastu trgovine in obrtništva ves oas kositrarske dejavnosti v mestu zado- stovala ena sama obrtna delavnica. Točno mesto, kje je ta livarna bila, pa nam bo od- kril nadaljni podrobnejši študij srednjeveške in baročne mestne obrti v Ptuju. OPOMBE 1. Ferdinand Reisp, Pettau — Steiermarks al- teste Stadt und ihre Umgebung, topographisch- hystorisch geschildert, Graz 1858. — 2. Graz. Zinng. Lehrjungenbuch 1644/1846. — 3. Pokrajin- ski muzej, Maribor, Zbirka obrti, Invent. št. N 3049. — 4. Graz. Zinng. Lehrjungenbuch 1644— 1846. — 5. istotam. — 6. istotam. — 7. istotam. — 8. Graz. Zinng. Protokollbuch 1781/1859, str. 23. — 9. istotam. — 10. istotam. — 11. Ferdinand Reisp, Pettau — Steiermarks... Graz 1858, str. 7. 164