Amerikanski
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
26. številka	«Joliet. Illinois. 7. imiija leta 1007	Letnik X V*
NOVA KATEDRALA V ST. PAULU, MINN.
Nadškof Ireland blagoslovil vogelni kamen ob najsijajnejši udeležbi.
NAJLEPŠA CERKEV V AMERIKI.
Predsednik Roosevelt čestital. Cerkev bo zgrajena v 4 letih.
St. Paul, Mimi., 3. jun. — Vogelni kamen četrte katedrale v St. Paulu, ki bo po svoji dovršitvi čez štiri leta bržkone nadkriljevala vsako drugo ameriško cerkev po svoji zidarski u-metnosti in lepoti, jc bil vložen v nedeljo popoludne. Med udeleženci velike slovesnosti so bili nadškofi Ireland iz St. Paula, Keane iz Dubuque, Glennon iz St. Louisa in Christie iz Oregon City; škofje iz mest Winona, St. Cloud in Duluth, Minn., Sioux Falls in Lead, S. D. in Fargo, N. D., vsi pomočniki nadškofa Irelanda v provinci St. Paul; nadalje je bilo do dvajset drugih škofov iz raznih držav in 200 duhovnikov. Orog te znamenite skupine cerkvenih dostojanstvenikov je bilo zbranih 30,000 vernikov. Pred obredom blagoslovljenja se je mimo nadškofa Irelanda in njegovih gostov pred katedralo vršila parada katoliških društev, da tolike še ni bilo videti na severozapadu.
Katedrala bo dogotovljena v kacih štirih letih. Stala bo nad $3,000,000, od od katere svote je $700,000 že nabranih po podpisih.
Nadškofa Irelanda nagovor.
Nadškof Ireland je med drugim rekel:
“Bil je dan slovesnega pomena, dasi brez vnanjega velikolepja in sijajnih obredov, prvi dan novembra leta 1841., ko se je prvikrat darovala sv. maša Najvišjemu na ozemlju znanem danes kot mesto St. Paul.
“Šestdeset let je prošlo — kratka doba, kot označena na straneh svetovne zgodovine. Medtem so se delali pa kar čudeži. Kako čudovite izpre-membe! St. Paul šteje okoli 200,000 prebivalcev; in ž njim sozrastlo mesto Minneapolis kacih 300,000, dočim šteje država Minnesota 2,000,000 duš. Lesena kapela se je razmnožila v tisoč cerkva, krog katerih se kopiči na stotine uspevajočih zavodov dobrodelnosti in znanosti.
“Komu smo dolžni najvišjo hvaležnost? Gospod nebes in zemlje, Ti si Bog, ki delaš čudeže, in Tebi gre čast in slava.
“In tako gradimo vsemogočnemu Bogu vreden tempelj, ki ima pričati vsej deželi o naši veri, biti hvalni dar naše pobožnosti, izraz v trpežnem granitu in obilem marmorju globokih in goreče nabožnih utripov naših src in duš.
“Zgrajena na ameriških tleh dvigne katedrala zaupno in nadepolno svoje stene in strope — zagotovljena, da ji ne bodo nobeni zatiralni razglasi jemali njenega svetega namena, da se ne bo nobena svetokradljiva roka drznila odluščiti en edini kamen od njenega odkazanega jej prostora. Kje je danes dežela, v kateri se verske pravice varneje čuvajo?
“Otroci svete cerkve, hvalite Ameriko in smatrajte se za srečne, da ste njeni državljani.'’
Predsednikovo pozdravilo.
Nadškof je prečital sledečo brzojavko predsednikovo:
“Bela hiša, Washington, 1. junija,— Nadškof Ireland, St. Paul: V tej naši srečni deželi sta si svoboda in vera naravni zaveznici ter napredujeta roko v roki. Čestitam vsem zbranim, da prisostvujejo polaganju vogelnega kamena nove katedrale v St. Paulu, čestitam onim, ki bodo tam Boga častili, in čestitam osobito Vam osebno.
(Podpisan) “Theodore Roosevelt.”
Snežinke.
New York, 2. jun. — Danes, dne 2. rožnika ali kresnika, je v New Yorku snežilo. To -pač ni bil sneg za sanj-kanje ali kepanje, a vendar so bile prave snežinke, ki so sicer dosegale samo strehe nebotičnikov' in se sproti tajale. Vsekakor so Newyorcani čud-dno gledali, ko so začeli dne 2. kresnika mesto kresnic frčati po zraku zimski metulji.
Spet se trese.
San Francisco, Cal., 5. jun. — Kacih deset sekund trajajoč potres se je tukaj čutil 27 minut po polnoči. Škode ni napravil nikake.
Upor cesarske straže.
Petrograd, 5. jun. — Med škadrono huzarjev, ki je služila kot straža za palačo Carskoje Selo, kamor se je carska rodbina pravkar podala, je izbruhnila zarota. Brez krvoprelitja se je pa spet napravil mir in uporniki so bili razoroženi.
Petrograd, 5. jun. — Upor v 4. ška-droni gardnih huzarjev v Carskem Selu ni bil političnega izvora, nego je bil naperjen proti strogi disciplini, ki jo je uvedel novi poveljnik. Kolovodje so že izročeni vojnemu sodišču.
Rusko-japonska pogodba.
Petrograd, 5. jun. — Konečni načrti za ,rusko-japonsko kupčijsko pogodbo so dokončani in poslani v potrditev v Tokio. Odgovor japonskega cesarja pride menda še ta mesec. Pogodba se 'glasi na 5 let in ima bolj političen nego gospodarski značaj.
Spet bomba.
Lodz, 4. jun. — Teroristi so danes zopet vrgli bombo med policaje, vsled česar sta bila dva usmrčena, a dva vojaka in trije drugi moški so bili ranjeni. Kmalu je prihitela na kraj eksplozije pehotna patrulja, ki je streljala v množico in 13 oseb je bilo ranjenih. Kacih 30 oseb je aretiranih.
Ali Andrassy odstopi?
Budimpešta, 2. jun. — V tukajšnjih poslanskih krogih mislijo, da bo ogrski minister notranjih zadev', grof An-dr-assy, vkratkem odstopil. Najbolje poučeni politiki pravijo, da bi njegov odstop pomenjal težko krizo za celo ministrstvo.
Nemci v stiski.
Dunaj, X. jun. — Cesar Franc Jožef, ki je bil vsled izida državnozborskih volitev ozlevoljen, je poklical prvega ministra barona Becka na odgovor. Ta je vladarja zagotovil, da socialni demokratjef ne stavijo v nevarnost armadnih zahtev in tudi ne proračuna državnih dohodkov in stroškov.
Medtem se nemški vodje trudijo, združiti vse nemške življe v poslanski zbornici kot protitežje proti Slovanom in socialdemokratom. A dobro-poučeni politiki mislijo, da se Nemcem trud ne bode posrečil.
Cesar v procesiji.
Dunaj, 31. maja. — Cesar Franc Jožef in vsi nadvojvode so se včeraj kakor navadno udeležili procesije sv. Rešnjega Telesa, kakor tudi vsi du-hovski dostojanstveniki, visoki državniki, ministri, generali itd., vsi v polni uniformi ali uradni noši. Belolasega vladarja je prebivalstvo prisrčno pozdravljalo.
Spomenik cesarici.
Dunaj, 3. jun. — Tu se je konečno začel postavljati spominek cesarici Eli zabeti! ki jo je dne 10. septembra 1898 umoril z bodalom anarhist Luccheni. Z delom bodo zelo hiteli, da se dan odkritja preveč ne zakasni.
Svoboda na Ogrskem.
Budimpešta, 3. jun. — Vlada je zopet prepovedala nemške volivne shode na južnem Ogrskem iz uprav ničnostnih vzrokov. V Temešvaru je okrajni sodnik utemeljeval prepoved s tem, da so ti volivni shodi nepotrebni, ker vodi vlada vse zadeve v splošno zadovoljnost. Ta odlok sodnikov pa duhov nikakor ni pomiril.
4oletnica kronanja.
Budimpešta, 4. jun. — Slavnostne priprave k 40. obletnici kronanja cesarja Franca Jožefa za ogrskega kralja so skoro dovršene. Cesar-kralj pride za dva tedna semkaj, da se udeleži slovesnosti, ki se začno dne 8. junija, in gotovo bo navdušeno sprejet, dasi je negotovi politični položaj splošni radosti nekoliko na kvar. Pripravlja se velikanska parada.
O tej priliki bo ministrski predsednik dr. Wekerle predlagal v poslanski zbornici, da se določi poltretji milijon kron za delavsko bolnišnico, za ljudske akademije in za razširjenje kupčijskega muzeja v Zagrebu.
Proti izseljevanju v Ameriko.
Budimpešta, 4. jun. — Minister notranjih zadev grof Julij Andrassy je zopet izjavil, da se bode izseljevanje v Ameriko postavno uredilo. Izseljevanje v Združ. države, ki je že uprav ogromno, napravlja vladi vedno večje skrbi. V nekaterih komitatih skoro ni nič prebivalstva in v mnogem oziru so se razmere tako izpremenile, da smatra vlada omejitev izseljevanja za ne-obhodno potrebo.
HAYWOOD & SODRUGI PRED POROTNIKI.
Obravnave v glasoviti pravdi sedaj vzbujajo splošno pozornost.
MORILEC ORCHARD KOT PRIČA
Pripoveduje o zaroti, vsled katere je bil umorjen guverner Steunenberg.
Boise City, Idaho, 4. jun. — Točno ob pol 10. uri danes dopoludne so porotniki v pravdi proti Williamu Hay-woodu zasedli svoje sedeže. Sodilnica je polna radovednežev. Haywood sedi poleg svojega zagovornika. Njegova soproga je tudi navzoča.
Ob 9:46 uri je začel James F. Hawley, ki zastopa obtožbo, svoj nagovor na porotnike. Pripovedoval je nakrat-ko predzgodovino zločina, pri tem hvalno spominjajoč se umorjenega guvernerja Steunenbcrga. Potem je pojasnil službe, ki so jih imeli Haywood, Moyer in Pettibone v združbi “Western Federation of Miners”. Njegov namen ni dokazati, da so bili ti trije možje začasa hudodelstva v državi Idaho; pač pa hoče dokazati, da so ti možje skovali zaroto v svrho, umoriti guvernerja. In za to so ti trije možje odgovorni.
G. Hawleyu je večkrat segal v be--Sédo g. Darrow, eden izmed Haywood ovih zagovornikov. Konečno ju je moral sodnik pomiriti. Ob 11.6 uri je g. Hawley končal svoj nagovor. Nato je g. Darrow izjavil, da bode zagovorni-štvo imelo svoj nagovor potem, ko bo obtožba zaključena.
Morilec Orchard.
Boise City, Idaho, 5. jun. — Danes dopoludne ob 9. uri so se obravnave v Haywoodovi pravdi nadaljevale. Prva priča je bil hotelir J. M. Brunzell iz Nampe, ki je izpričal navzočnost Orcharda in Simpkinsa v Nampi poleti 1905. Istotako je izpričal hotelir A. Hinkey. Med njegovim pričevanjem je prvikrat stopila v sodilnico mati Haywoodova, ki je sedla poleg soproge toženčeve. Tudi Haywoodova sestra je bila danes prvikrat navzoča. Ob 9:42 uri je nastopil Harry Orchard kot priča. Bil je videti jako miren'. Zastopnik obtožbe, J. H. Hawley, ga je začel takoj zaslišavati, na podlagi temeljite razprave o rudarskih nemirih leta 1899. Orchard je pripovedoval o razdejanju koncentratorja v Wardne-ru aprila meseca 1899 s pomočjo bombe, vsled česar sta bili dve osebi u-smrčeni. Priznal je, da je sam zažgal netilo.
Grozna pripoved.
Boise, 5. jun. — Orchard je pripovedoval kot priča, kako je razstrelil Vindicator-rudnik po naročilu Hay-wooda, Moyerja in Easterlya ter dobil za to $500 od Moyerja in Hay-vvooda. Decembra meseca 1903 se je vrnil v Cripple Creek in od takrat ni več opravljal nobenega dela.
Orchard je nadaljeval, da je šel januarja ali februarja meseca 1904 kot delegat na neko delavsko konvencijo v Denver, kjer je našel Barkerja in Davisa, ki sta bila pod obtožbo, da sta razstrelila Vindicator-rudnik in poskušala vreči s tira neki vlak. Govorila sta o načrtu, kako se je imel vreči s tira vlak, na katerem so se nahajali “skabi”. Orchard in Barker in Davis so hoteli denarja od federacije, a ga niso prejeli. Orchard je potem postal izdajica in je odkril železniško zaroto v nadi, da prejme od železniške družbe denarja. Dasi je postal izdajica, se je Orchard pozneje spet sešel z Mo-yerjem.
Same zarote.
Ko se je začela popoldanska obravnava, je bila sodilnica prenapolnjena zlasti nežnega spola. Orchard je pripovedoval, da se je pozneje vrnil v Denver, kjer se je sestal s Haywood-om in Pettibonom. Vedeti sta'hotela, da H ne more Orchard iztuhtati kace-ga načrta, kako bi se mogel colorad-ski guverner Peabody umoriti. Predlagala sta, naj Orchard najprej prouči življenske navade Peabodyjeve, da se določi, katera priložnost bi bila najboljša za izvršitev dejanja. To je Orchard storil in po treh tednih je poročal Haywoodu in Pettibonu, da se guvernerja najlože ustreli z nekega zida za njegovo hišo. In sklenjeno je bilo, da to izvršita Orchard in neki Steve Adams, ki sta dva tedna vsako noč prežala na Peabodya, a zaman Potem sta hotela rabiti bombo, a Hay wood je baje rekel, naj stvar za nekaj časa počiva, da se ne vzbudi sum. Potem je bil na predlog Pettibonov u-streljen pomožni šerif Lyte Gregory,
za kar je prejel Orchard takoj $100 od Haywooda in sodrugov.
Razstreljen kolodvor.
Haywood in sodrugi so potem predlagali, naj Orchard in Adams prevzameta “neko delo” v Cripple Creeku, in obljubila sta, da bosta razstrelila kolodvor v Independence, Colo. Šla sta tja, položila 100 funtov dinamita pod poslopje, in ko se je neki vlak z ne-unijci ustavil, sta zažgala dinamit. Vsled eksplozije je bilo poslopje razdejano in 14 ljudi usmrčenih.
Nato sta se Orchard in Adams vrnila v Denver, kjer sta poročala Haywoodu in sodrugom o storjenem činu. Orchard je prejel $300, Adams $200, in potem prvi še $500.
Ko je Orchard še povedal o svojem bivanju v San Franciscu in neki ta-mošnji zaroti, se je državni pravdnik Haley pritožil, da mu je postalo slabo, nakar so se obravnave preložile do jutri.
Pravda Schmitz.
San Francisco, Cal., 4. jun. — V pravdi župana Schmitza, ki je obdolžen, da je prejemal podkupnine, je bila danes porota izpopolnjena. Državni pravdnik pričakuje, da bo mogel vse svoje priče dovesti pred porotnike ta teden, tako da pravda ne bo trpela baš predolgo. Porotniki bodo med celo pravdo pod strogim nadzorstvom.
Sai Francisco, Cal., 4. jun. — Pri okrajnem pravdniku Langdonu se je velika porota uradno pritožila proti policijskemu načelniku J. F. Dinanu, češ, da z nečistim namenom vpliva, da bi osvobodil župana Schmitza. G. Diiian ima deset dni časa, da odgovori na Obtožbe. Če bo spoznan krivim, bo odstavljen od službe.
Premogarji na štrajk.
Indianapolis, Ind., 3. jun. — Izvrše-valni odbor enajstega okraja združbe "United Mine Workers of America” je danes izdal ukaz, prihodnji petek zaštrajkati, vsled česar ima ustaviti delo kacih 6000 mož. Ukaz zaštrajkati prizadeva 1400 mož od Deming-rudni-kov. jooo mož od Shirley- Hill-rudni-kov, 1500 v rudnikih Coal Bluff-kom-panije, 800 v Jackson Hill-rudnikih in 500 v rudnikih Southern Indiana-že-leznice.
Premogarji imajo osem ali deset pritožeb, ki jih mislijo malo poudariti s štrajkom.
Nesreča v rovu.
Wilkesbarre, Pa., 4. jun. — Ker je počil zrakostiskalni motor v rudniku št. 14 Pennsylvania Coal-kompanije v Port Blanchardu, sta bila dva moža usmrčena, dva smrtno ranjena in osem drugih je bilo laglje ranjenih. Mrtva sta J. N. Munley iz Plainsa in R. McCauley iz Pittstona.
Štrajkarji in štrajkolomci.
New York, 4. jun. — Do pravcate bitke je prišlo danes med 200 štrajku-jočimi prekladalci voznega blaga in kacimi 20 štrajkolomci, ki jim je prišlo več policajev na pomoč, na nabrežju (pier) B. v Jersey City. Kot orožje so se rabili revolverji, noži, gor jače in kameni. Štrajkarji so začeli bitko, ki je trajala več ur in se šele končala, ko so policaji prijeli štrajkar-ske voditelje. Ko je spet mir zavladal, je bil eden štrajkarjev z grdo razbito črepinjo prepeljan v bolnišnico, a dva druga štrajkarja, tudi hudo ‘ranjena, so njiju prijatelji spravili v varnost.
Brezsrčni črnci.
Augusta, Ga., 4. jun. — Ne da bi •imeli vzrok, nego samo z izgovorom, da so se "tiaveličaVi dela”, so danes vsi črnokoži bolniški strežaji Lamar-bol-nišnice pustili kacih 40 bolnikov na cedilu in zapustili bolnišnico trem be-lokožnim zdravnikom. Bolnišnični u-pravitelj izjavlja, da bo odslej nameščal samo belokožce.
3000 “dedičev”.
Brookfield, Mass., 4. jun. — Nič manj nego 3000 moških, ki nosijo vsi ime John Wilson, zahteva dedščino v znesku $30,000, koja svota je hranjena v neki banki v Tecumseh, Nebr. Neki John Wilson v tem mestu trdi, da je edini upravičeni dedič. Pravi, da je pred 30 leti utekel staršem iz farme blizu Tecumseh, ne da bi kdaj spet dal kaj slišati o sebi. Zadnjič je izvedel, da je njegov oče pred dobrimi 6 leti umrl in zapustil $30,000 za izgubljenega sina, če se ta v 7 letih po smrti očetovi zgladi, drugače pripade denar dobrodelnim zavodom. Če Wilson tu kmalu polnontočno ne dokaže svojih zahtev, mu lepa svotica $30.000 uide.
— Vsi $3.50 in $4.00 črevlji na Clui-likovent vogalu so sedaj po $3.39. .Prihranite si denar in podpirajte domače podjetje.
LOTERIJE
PREPOVEDANE,
Podjetniki Honduras Lottery-Kompa-nije v boju proti vladi hudo tepeni.
MORAJO PLAČATI $284,000.
In izročiti ves loterijski materijal. Sleparsko podjetje.
Mobile, Ala., 4. jun. — V tukajšnjem zveznem sodišču za južni di-slrikt Alabame se je v slučaju oseb, obdolženih zarote v zvezi z meddržavnim razpošiljanjem loterijskih naznanil, danes vknjižila v zapisnik besedica “Kriv” in potem so se prisodile globe v skupni svoti $284,000. Sledeče osebe so bile kaznovane:
William P. Parkhouse, James Rea, C. W. Bredow, William P. Johnson, Louis C. Graham, Edward L. Pinac, Davis Hennen Morris, Alfred Hennen Morris, Frank L. Howard, Albert Baldwin Sr., Chap Hyams, Paul Conrad, John Demarest, Walter J. Dema-rest, Edward J. Demarest, vsi iz New Orleansa.
John Morris Rogers, Jesse K. Bay-liss, Lester K. Bayliss, Wilmington, Del.
James S. Moire, Chicago.
Harry W. Henderson, W. C. Henderson, Brooklyn, N. Y.
Gen. W. L. Cabel, Dallas, Tex.
Robert K. Thompson, Mobile.
Joseph L. Shaw, Tom William, Henry L. Plum, Washington, D. Ç.
Herman Brunner, St. Louis.
Oscar Hauger, Hoboken, N. J.
Frank E. Johnson, Hartford.
A. B. Kaufman, Detroit, Mich.
Harry J. Schott, Baltimore.
Wallace Masterson, Savannah, Ga.
Loterije konec.
Ne samo priznale so se te osebe za krive, marveč so se tudi zavezale, izročiti vladi vse, loterijske knjige, tiskalne plošče in drugo loterijsko blago, ki se nahaja v posesti- takozvane Honduras Lottery-kompanije.
Honduras-loterija, naslednica prejšnje Louisiana-loterije, je torej dosegla svoj konec. Že leta 1877. je zvezna vlada poskušala, uničiti loterijo s tem, da je prepovedala razpošiljanje loterijskih sreček po pošti. Ker ta prepoved ni imela zaželjenega uspeha, zato je kongres izdal leta 1905. postavo, ki je prepovedala meddržavno razpošiljanje loterijskih stvari tako po železnicah kakor po ekspresnih družbah. Od tega časa se je vlada neprestano vojskovala z loterijsko družbo, dokler ni bila konečno zadnja premagana.
Japonci prevzetni.
Tokio, 4. jun. — Poroča se, da nameravajo člani napredne stranke v-kratkem prirediti shod, na katerem bodo razpravljali ameriško vprašanje in stavili zahteve glede ravnanja z Japonci v Ameriki, ki jih potem vlada v Tokiu izroči ameriškim oblastim. Nadalje se poroča, da bo sklican ljudski shod, če treba, da se izjavi javno mišljenje glede poročanega preganjanja Japoncev v San Franciscu.
Grof Okuma, bivši vodja napredne stranke, ki se je odtegnil aktivni politiki, a še vendar znatno vpliva na javno mišljenje, se posebno repenči, da naj se brž reši in poravna dogodek v San Franciscu. Grof Okuma predlaga, naj Japonija zahteva, da župan v Fri-scu prosi zamere za napad, izvršen na tamošnje Japonce,- in obenem zahteva, da se ima z Japonci, živečimi v Združ. državah, istotako ravnati, kakor z o-stalimi inozemskimi prebivalci.
Razbojnik Raisuli.
Pariz. 4. jun. — Brzojavka iz Tan-gera listu “Petit Parisien” pravi, da je oblast za vnanje zadeve ponudila znanemu razbojniku Raisuli pardon ali milost, pod pogojem, da zapusti deželo in živi v inozemstvu od pokojnine, ki sc mu izplača. Neki prijatelj Raisulijev predlaga temu, naj nastopa v britanskih in ameriških zabaviščih, in razbojnik je baje s tem predlogom jirav zadovoljen.
4000 mrtvih vsled potresa.
Victoria. B. C., 4. jun. — Parnik “Shawmut” je donesel žalostno vest, da je zahteval potres pri Hsingkiangu mnogo človeških žrtev. Brzajavka iz Pekinga, dospela pred odhodom parniku 'Shawmut' v Tokio, je sporočila, da je bilo 4000 ljudi zmečkanih pod zrušenimi hišami, dočim so mnogi drugi storili smrt vsled pomanjkanja živil. Cesarica-vdova je krajevnim oblastim brzojavno ukazala, najhitreje pomagati stiskancem.
Slovenski izgredi v Clevelandu.
Cleveland, O., 3. jun. — Homatije v fari sv. Vida so dosegle včeraj popoludne svoj vrhunec v napadu na župnišče, 6111 Glass ave. Nad pol ure je do 200 ljudi naskakovalo vrata. Poteitt je posredovala policija. Osemindvajset izgrednikov je bilo aretiranih v pozni uri. Od popoldne do 11. ure zvečer je bila slovenska naselbina okrog cerkve sv. Vida skrajno razburjena. Bilo je res skoro vse prebivalstvo tega okraja po cestah ali pa je gledalo iz oken. Osem policajev pod svojim ser-žantoni je “čistilo” postranske tlake, a moralo tupatam rabiti tudi silo. Pa-trolni voz je zvečer kar drdral sem-tertja. Verodostojna priča pripoveduje o napadu sledeče:
"Okoli 5. ure je prišel pred župnišče neki mož, napol pijan. Postal je pred vrati in začel psovati Rev. V. Hribarja. Kmalu se mu je pridružil drugi mož, tretji itd. in brž jih je bilo vsepolno. Nastali hrup je privabil ljudi iz bližnjih salunov in začel se je pravi dirindaj. Psovke-so frčale in odmevale po okolici, da je bilo res kar grda Konečno je nekdo vrgel kos opeke i» zažvenketalo je razbito okno v župnišču. Nedolgo potem je pridrdral na svojem vozu prvi oddelek policije, a rabil je pomoči in jo hitro dobil. Batina je začela švigati po hrbtih in glavah, in aretiranih je bilo kmalu dokaj glavnih izgrednikov.
In policija pripoveduje kar o bitkah od časa, ko je dospela na lice mesta. Sinoči so bile ceste po okolici polne ljudstva, ki je glasno razpravljalo, vpilo, žugalo in zabavljalo kar vsevprek. Ti so se vnemali za mir, drugi za boj. Vmes je pa odmevala godba z nekega bližnjega plesišča.
Cleveland, O., 4. jun. — N. D. poroča, da so nedeljske izgrede povzročil« pravzaprav pristaši Rev. V. Hribarjevi, oziroma njihovo novo glasilo “Danica”, ki ne piše baš prelepo o nasprotni stranki.
Smrt milijonarjeva.
Buffalo, 3. jun. — Harry Hamlin, najbogatejši Buffaljan, je danes storil smrt ob nezgodi z avtomobilom na Williamsville cesti v mestni okolici. Hamlinov avtomobil, ki je divje vozil, se je zaletel ob neki mesarski voz. Hamlin je odletel več čevljev daleč in obležal na mestu mrtev. Dotičm mesar je bil hudo ranjen in njegovemu vajencu sta bili obe nogi zlomljeni.
Irci ostanejo sužnji.
London, 3. jun. — V poslanski zbornici je prvi minister Campbell-Bannerman uradno naznanil, da je vlada opustila predlogo glede irske Samovlade, ker je bila vladna predloga na irski narodni konvenciji v Dublinu Zavrnjena (kot nezadostna).
Minister je pripomnil, da bi bilo pač umestno odstrani Ircev, predlogo bolj vpoštevati, nego se je to zgodilo. Vlada ne more privoliti ničesar več.
Proglas kitajskih upornikov.
Amoy, 4. jun. — Vodja kitajskih upornikov je izdal proglas na prebivalstvo, v katerem jih poziva, podpirati revolucionarno gibanje in se začasno vojskovati z manjšimi raztresenimi krdeli. Bržkone je napad na uradnike v Juanu pospešil upor proti vladi, ki je bil določen na dan 24. junija.
Štrajk francoskih mornarjev.
Pariz, 31. maja. -— Splošni štrajk mornarjev, pripadajočih rezervi francoskega brodovja, se je danes začel i« francoski trgovski promet je popolnoma oviran. Rezerva obsega skupaj skoro 117,000 mož, od katerih služi' začasno na brodovju kacih 25,000 mož. Štrajkarji zahtevajo zvišanje pokojni» od $40.80 na $72.50 za mornarje in od $156 na $200 za kapitane. Štrajk se razteza na Francijo, Algir in Tunis.
Pariz. 3. jun. — Štrajk mornarjev je dejansko končan. Vlada je dala štrajkarjem gotove obljube, nakar so sklenili štrajk končati.
Pariz, 4. jun. — Položaj štrajka st še ni razjasnil, vendar upajo vodje velikih ladijskih družeb, da je samo v-prašanje kratkega časa, da se z d el bili spet splošno začne. Mornarji v več velikih pristaniščih hočejo štrajk nadaljevati, a kapitani žele konca štrajku.
Jolietska novica.
— G. Mike Kochevar, dobroznani salunar in delničar Citizen's Brevving-kompanije in Joliet Slovenic Bottling-
kompanije in naše tiskovne družbe itd., je včeraj, dne 6. rožnika med svojimi neštetimi prijatelji veselo obhajal 20. obletnico svojega dohoda v Ameriko. Vrlemu rojaku želimo čim naivec sreče in metuzalenvske starosti! Živio!
—Pisma na p Ati imajo: Horvatin Janez. Ružič Albert, Tojuja Nikola, Torek Janez.
AM ERIKA NSKI SLOVENEC, to. JUNIJA 1907.
1908, bodo vzdrževali jolietski kapitalisti, med njimi John Lambert. Prvo leto bo poslovalo samo v Združenih urednik našega tednika, nas je v pone-1 državahj kjer bo imelo do 40 potoval-
Joliet, 111., S- jun. — C. g. F. S. Šušteršič, naš velepriljubljeni župnik in
deljek popoludne zapustil za par mesecev. Odpotoval je v staro domovino, da poseti svojo ljubljeno mater in si v tamošnjih toplicah spet očvrsti po obilnem trudu prizadeto zdravje. Gotovo izražamo željo vseh dobrih faranov in naših naročnikov, če mu tudi tem potom kličemo v slovo: Srečno pot in na veselo svidenje!
— Med parmesečno odsotnostjo našega g. župnika bo našo faro sv. Jožefa oskrboval Rev. Al. Kraschovvitz.
cev, a pozneje se njegov delokrog razširi po vsem svetu.
— Tovarna “American McKenna Process”-kompanije je dva meseca počivala zaradi raznih potrebnih poprav in zboljšav. Sedaj pa bo spet stalno ‘zaronalač Davi, to je v sredo zjutraj, so zakurili peči. Delo in zaslužek spet dobi 150 mož.
roval, Ti gotovd ne bodo za zlo vzeli, ako jim kakšno zagodeš, saj jih imaš dosti v glavi, če tudi ne nobene pametne. Cerkev in duhovnike pa pusti pri miru, drugače Ti prihodnjič še nekaj povem. Nadalje pišeš ti podporni ud narodnega napredka: “Mi se pa ne podamo.” No, trije glavni stebri so se že uklonili in tudi Ti si že pri kraju, ko misliš z ic celo Nar. Jednoto obvarovati propada. O usmiljenja vredni podporni ud! Nadalje Ti tudi ne gre v glavo, da Bog tudi pravične in svete ljudi skuša. To Ti rad vrja-mem, saj v Tvojo glavičico tako ne gre drugega kakor plačana Ti pija-čica, saj razumeš, ne li?
Anton Zgonc,
1339 So. 4ist Ave.
—	Tukajšnja slovenska podporna društva so sklenila, da prirede v korist slovenski cerkvi sv. Jožefa velik piknik v Theilerjevem parku dne 4. julija. Več o tem priobčimo pozneje, ko se veselični vspored natančneje določi. Za danes le poročamo, da se delajo za veliki piknik velike priprave.
—	Ob ogromnej udeležbi in najlepšem vremenu je bil zadnjo nedeljo popoludne vložen in blagoslovljen vogelni kamen hrvatske cerkve Blažene Device Marije “na hribu” ob Broadway, baš južno od Ruby ceste. Ker je bil mil. škof Muldoon iz Chicage zadržan po drugem nujnem opravku, ni mogel osebno izvršiti blagoslovlje-nja, nego je v to pooblastil preč. g. dekana Dunne od tukajšnje irske cerkve sv. Patrika.
Pred blagoslovljenjem se je vršila res velikanska parada slovanskih katoliških društev, ki je vzbujala po mestu največjo pozornost in je privabila na tisoče in tisoče radovednih, drugo-rodcev, ki so kar strmeli, kaj premore sloga med Slovani. V paradi so se odlikovali z mnogobrojno udeležbo kakor Poljaki,tako Slovaki in Slovenci in seveda Hrvati. Slovenska godba št. 1. je šla najprej pred poljsko cerkev po poljska društva, kmalu po 2. uri popoludne. Na voglu Broadway in Ruby ceste so se sprevodu pridružili Hrvatje. In pred slovensko cerkvijo pa je parado v največji meri podaljšal vzhodni voj slovanski, to je Slovaki in Slovenci, ki so s slovensko godbo št. 2 tvorili drugi oddelek paradne armade. To so ljudje gledali! Kačih 24 društev je bilo v paradi, nekatera v svo jih bliščečih uniformah, do 30 zastav in ameriških praporov je plapolalo in vihralo, obe godbi sta kar tekmovali v sviranju junaških koračnic in vmes so pa švigali “vojskovodje” na iskrih konjičih, da je bilo veselje. Parada se je pomikala po Chicago cesti, potem je krenila po Jefferson cesti in se vrnila po Broadway na mesto blagoslov-ljenja. Zaključevalo je slavnostni sprevod več paradnih vozov, v katerih so se vozili čast. duhovni gostje in drugi odličnjaki, med njimi naš alderman, g. Ant. Nemanich.
Proti ^24. uri se je parada bližala svojemu cilju. Tu so je čakali tisočeri gledalci. In potem se je množica razvrstila k cerkvenim obredom blagoslov-ljenja. Preč. g. dekan Dunne je imel krasen govor v angleškem jeziku, v katerem je slavil verne Slovane in posebej Hrvate, ki so skupno toliko pripomogli k slavnemu razvoju katoli-čanstva v Jolietu. Potem je v klasični hrvaščini ganljivo govoril č. g. Relič iz Chicage. Preč. g. dekanu so pri blagoslovljenju še asistirali: Rev. S. LaPierce, Rev. Olszewski, Rev. Ivi-čič, Rev. Tonello, Rev. F. S. Šušteršič in mnogi drugi čč. gospodje. Rado voljna kolekta ob tej priliki v korist novi župniji je baje izpadla jako po-voljno.
Rev. Violič, hrvatski župnik, in z njim vsi njegovi župljani so lahko zadovoljni z velikim dnem, ki so ga doživeli zadnjo nedeljo in ki ostane za pisan z zlatimi črkami v zgodovini hr vatske naselbine v Jolietu. .
Nova cerkev, v velikosti 100x50 čevljev, na prostoru s krasnim razgledom čez mesto, bo lična stavba iz opeke s kamenitim podstavkom in po pogodbi dograjena do dne 2. oktobra t. 1. Južno poleg cerkve se gradi župnišče. V o zadju vzhodno pa je lepo šolsko po slopje, v katerem so se opravljale služ be božje izza Božiča. Poprej so bratje Hrvatje zahajali v slovensko cerkev. A hrvatska naselbina je 'naglo rastla in naravski zaželela svoje lastne cerkve, v kateri naj odmeva hrvatska pesem in se razlega beseda božja v miloglasni hrvaščini. In v to svrho je bilo kup Ijeno primerno stavbišče že pred dve ma letoma. In ko je pred letom dni dospel v sredino napredne hrvatske naselbine v Jolietu vrli rodoljub in vzorni svečenik g. Violič, so se jele hrvatske želje uresničevati — in do bližnje jeseni bodo uresničene.
Bratom Hrvatom iz srca čestitamo!
— E., J. & E. železnica, ki razširja svoje delavnice vzhodno od mesta, bo z delom gotova do dne 1. julija. Takrat dobi v dotičnih delavnicah stalen zaslužek še kacih 100 delavcev mehanikov.
— Koze so se pojavile v našem mestu zadnji teden, a zdravstvena oblast jih je brž omejila.
— George G. Thorp jp bil svoje dni glavni superintendent v tukajšnji tovarni Illinois Steel-kompanije in je sedaj superintendent nove tovarne v Gary, Ind., a pravijo, da postane vkrat kem predsednik United States Steel-korporacije, kot naslednik Wm. E. Coreya. Ta se je zadnjič poročil z neko glasovito igralko in je vsled tega izgubil vse zaupanje med člani mogočne korporacije, zato bo izvoljen nov predsednik in ta bo bržkone g. Thorp. Ali ste ga poznali?
— Mesto Joliet bo bržkone vložilo tožbo te dni proti “Western United Gas & Electric”-kompaniji, katera krši mestne pravice ter ovira krajevno obrt in kupčijo. Če se tožba posreči, pride mesto v posest kompanijske lastnine v vrednosti $500,000.
— Nova cestnoželezniška črta, ki jo gradi "Joliet & Southern Traction Company”, je bila deloma otvorjena zadnji četrtek, ko so prvikrat kare drdrale navzdol po Granite in Ruby cestah skoro do mostu in povratno do Plainfielda in Aurore. Čez nekaj tednov se pa nova črta stalno izroči prometu,' ki se bo kmalu raztegnil tudi čez most in po North Chicago cesti navzdoli mimo naše cerkve in dalje v notranje mesto.
— Ali veš, brate, kaj je ”100,000 Club”? Če ne veš, pa izvedi, in gotovo pristopiš med njegove člane, ako ti je mar procvit Jolieta. Klubov znak stale 25C.
— Krasen molitvenik je pravkar o-bogatil zaloeo knjigarne Am. Slovenca: "Premišljevanja o presv. Rešnjem Telesu”, po italijanskem izvirniku Slovencem priredil duhovnik krške škofije. Vezan v usnje, z zlato obrezo, stane le 90C.
— Letošnje vreme pa je res imenitno. V našem mestu smo imeli marca meseca sladke sapice avgustove, aprila meseca spremenljivost novembrsko, majniku severne prepihe, in kaj obe ta junij? Doslej nič dobrega.
— Cirkus Barnum & Bailey bo imel v Jolietu dve predstavi v četrtek 27. junija.
— Rojak, kdo te gotovo ozdravi v slučaju bolezni? Dr. Ivec! Kajti najboljši zdravnik v Jolietu je dr. Ivec, 711 N. Chicago St., N. W. Phone 1012. Chicago Phone 2202.
— “Decoration Day” v spomin junakom, padlim v boju za domovino, je bil zadnji četrtek, dne 30. maja, obhajan v našem mestu prav slovesno. Obenem smo obhajali katoličani praznik presv. Rešnjega Telesa. Naša cerkev je bila med deseto sv. mašo polna vernikov, ki so slavili dvojni praznik.
—“The Gerlach-Barklow Company" se bo imenovalo novo tiskarsko podjetje,: z glavnico $125.000, ki bo izdelovalo vsakovrstne koledarje v svrho reklame ali priporočilnih razglasov. Novo podjetje, • ki začne poslovati
Chicago, 111., 2. jun. — Vsem tistim “evangelistom”, ki pišejo v “Glas Svobode”, odgovarjam sledeče:
Ako celo sv. pismo v Vašem listu razložite in vse preroke in evangeliste skupaj skličete, Vas vendar najbolj kratkomiselni človek ne more imeti za trezne ljudi. Kaj Vam rabi vsa Vaša učenost, ko morate pri vsem tem s praznimi žepi in želodci po sodnijah sedeti! Kdo je temu vzrok? Vaša izobrazba. Ali ni to resnica, Vi Kon-datovi kimavčki? Saj drugega tako ni koli ne prekaliste, kakor da vsak od Kondata predloženi predlog, naj si bo že kar hoče, pokimavši z veseljem pod pišete. Tudi ko bi Vam predstavil Vašo smrtno obsodbo, bi jo gotovo tudi brez vsega ugovora podpisali. Saj on je Vaš sedanji “bog”. Vaših predni kov, ki so bili Vam jednaki, se nočete več spominjati. Malo potrpljenja prosim, sčasoma Vam jih jaz predstavim Ali Vam je znano življenje patrijarha Facija in življenje angleškega kralja Henrika VIII. in življenje bogokletnika Voltairja? Razložite rajši življenje teh mož in gotovo se bodo Vam in vsem Vašim kimovčkom lasje ježili od samega strahu. Nikarte pa razlagati besed evangelistov, ki se Vam toliko prilegajo, kakor zajcu boben Da bi Vi nas hvalili, ali spoštovali, tega sploh ne maramo, ker kolikor bolj nas sovražite in zaničujete toliko več nas je. Vaše psovke so seme naših novih pristašev, ker iz Vašega vedenja in kretanja se da jasno razumeti, da v tem gnezdu je skrita prava peklenska zalega, ki se pa samo zvija in kriči, a pomagati si ne more.
Kaj pa Ti “evangelist” in bogataš, ki si en celi cent daroval za Narodno Jednoto? Jaz Ti svetujem, da molčiš s svojimi evangeliji. Obrni se rajši do svojih “patrijarhov”, ki si jih obda-
t*Ž*i t*!*!	1*1*1 tii	rti rti tŸi iŸi	t’ti c*t\ A A «-«fr.
st* l4*S	r4? vP W l+* l4** l4.* l*ti VK N?/ nJL1	*J? sf? sf.*
Chicago, 111., 2. jun. — Me dekleta, napadane v Glasu Svobode po barab-sko, pomilujemo svoje napadalce, da so tako pozabili nauke svojih roditeljev, dane jim s solznimi očmi pri odhodu v Ameriko. In obžalujemo jih, da nosijo Boga in Kristusa samo pri' zagovarjanju na svojem hudobnem jeziku, samo po njihovem grdem časniku, da bi se lepši in boljši izkazali.
V zadnji št. piše Glas Svobode, da so slovenski delavci priredili mačjo godbo. To je pa smešno. Ali mislite, da se vsak slovenski delavec prišteva pod vašo odpadniško marelo? Gotovo je bilo in še bode slovenskih delavcev, ki niso in ne bodo trobili v vaš odpadniški rog, še manj pa pustili, da bi jih Vi prištevali k vaši mačji godbi.
Fanny Mihevc, Pepca Predanič.
So. Omaha, Nebr., 30. maja. — Pošiljam za A. S. mal dopis iz zapadnega kraja, v katerem ni še nobene prave slovenske naselbine, da bi mogel pisati o njenem napredku. Slovencev nas je kacih deset, pa še ti se ne moremo složiti za kakršenkoli korak', ki bi nas dovedel vsaj malce naprej\ Ustanovilo se je bilo malo društvo že pred letom dni in pripada K. S. K. Jednoti, pa je že skoraj popolnoma opešglo in ima samo še pet članov.
Tukajšnji kraj je splošno prijazen, a vreme je večinoma bolj mrzlo. Kar se tiče dela, je isto izvečine v klavnicah (packing houses). Pravkar se nam poroča lepa novica, da so klavnice zvišale plačo vsem navadnim delavcem, sicer tisti, ki so doslej imeli 17J/2C na uro, bodo dobivali 19C, a drugi v sorazmerju z njihovim delom. Delavcev pa primanjkuje po vseh klavnicah. Priselilo se je veliko Grkov sem, pa morajo zopet zapuščati ta kraj, ker jih neradi vzamejo v delo.
Konečno pozdravljam vse rojake v Ameriki, posebno vse Jolietarje, in tebi, A. S., pa želim veliko uspeha.
Jožef Jerman.
fMali
0
pričetki
m
&
&
é
Čoveško zdravje je večkrat očividno v lodčna nerednost, zamišljenost, glavo nedelavnost jetar in mnoge enake bo čne zakone o zdravji. Kadarkoli zapa kajte, da obolite težko. Rabite
sled malenkosti v nepravem stanji. Že-bol, težko prebavljanje, živčne bolezni, lezni so kazni za pregrešite zoper naužite da vaše zdravje ni v redu, neča-
SEVEROV
IŽivotni Balzam
Vsak, ki to zdravilo poskusil za ozdra vljenje ali za preprečenje bolezni, zoper katere je priporočen, prizna, da je isti najboljše zdravilo zoper bolezni kakor:
0 Zolčnatost,	Kislost v želodcu,
*£* Slaba kri,	Glavobol,
Zabasanost,	Neprebavnost,
Zenski bolezni,	Trudno6t. 4J4
❖
❖
❖
❖
❖
❖
&
vf?
#-
$
$
$
$
$
$
tj?
$
$
#
$
#
$
*
Nadomešča oslabljeno moč starejših ljenju krepilo in zdravje. Rabite
ljudi, krepča telsni seßtav, in daje živ-
$
$
Severov življenski balzam kadarkoli vam ni kaj prav *
“Vaš Življenski Balzam je v istini izvrstno zdravilo. Moja mlajša sestra je trpela na želodečni bolezni od mladih let. Poskusili smo vsakovrstna zdravila ali vse zaman. Končno smo kupili steklenico Vašega Življenskega Balzama, ta jo je ozdravil. Priporočam ga vsem bolnim na želodcu.”
Matilda Manak, Cyclone, Tex.
tt*}
s|?
❖
“Hotela sem se Vam že večkrat zahvaliti za Vaša dobra zdravila. Danes to storim in vam poročam, da je bil posebno Vaš Življenski Balzam, ki me je ozdravil. Brez Severovih zdravil ne morem več biti. Priporočam vsa Vaša zdravila vsaki obitelji (družini).
Mrs. Marija Moudry,
28 Quarry Str., Allegheny, Pa.
Cena 75c,
#•
#
Dobiva se v vseh lekarnah.
Oregon City, Ore., 27: maja. — Cenjeni Am. Slovenec! Prosim malo prostora v predalih nam tako priljubljenega lista, čegar geslo je vedno pravico in poštenje dokazati svojim čita-teljem.
V štev. 20. “Glas Svobode” se drzne eden naših novih naseljencev, Frank Šavs po imenu, nas sramotiti pred svetom. Tukaj sem čita! njegov dopis, ki je pisan ali,zložen le od takega moža kakor je Šavs, ker le on je zmožen za tako bloderijo kakor jo je on pisal. Pa ni čuda, saj je on sam že večkrat rekel, ko smo ga vprašali, kje se je navzel tolike vednosti; rekel je namreč: “Ko sem enkrat šel od Kranja gori proti Kokri, so pa ravno pri enem kmetu proso smodili tam ob poti in ta dim me je okadil, zato sem pa še sedaj malo prismojen”. Kdor je ta dopis bral, si gotovo drugače ni mogel misliti.
Kakor drugod se je tudi med našimi novonaseljenci začelo pravo katoliško gibanje. Vem, da bodemo imeli dovolj sitnosti in težav, ali naposled bodemo z božjo pomočjo vse v red djali.
Ko so pred letom prišli prvi naseljenci iz So. Chicage in drugih krajev so si vkratkem potem vstanovili svoje društvo Gorenjec, ki tudi spada k S. N. P. Jednoti. Tudi jaz sem bil v tem društvu, kakor tudi naš tajnik M. Jančigaj. Frank Sekne, Frank Auman in Anton Koman. Jaz kakor predsednik nezmožen za ta posel, kakor Šavs pravi, sem ta posel odklonil- pismeno ter društvo prosil za odstopni list, hoteč svoj dolg poravnati, če sem ga kaj imel. Tako tudi drugi sobrati. Mislite si pa, kaj tacega seveda nam niso storili, ampak so rekli, da nas so vse izključili. Tako vidite, kako se tukaj ravna po Jednotinih pravilih.
, Čast'in hvala mojim sobratom, ki se ne boje pred svetom pokazati, da so še vedno ostali pravi katoličani in zvesti sveti veri, kakor jih je njih mati naučila. Grajanja vredni so pa oni, ki se novih naukov oprijemajo, ki jih sami ne umejo, ker so škodljivi ne le cerkvam, ampak tudi državi in društvenemu življenju.
Tudi preč. gospod Sojar je v tem dopisu napadan. Omeniti le moram, da sem že več poštenih Slovencev slišal tukaj, da je ta častiti gospod vse časti in spoštovanja vreden.
Nadalje pravi ta možicelj, da me bodo imeli v pratiki naslikanega v prihodnjič. No če me pa res, saj se jaz sam sebe še nisem nikdar sramoval, še manj pa mojih del.
Ti Šavs, tako vnet za vse dobro in hudb, posebno pa za S. N. P. Jednoto, ali se še spominjaš, ko si se poškodoval na prstih v papirnici, kdo ti je denar posodil, da si mogel telegrafirati v So.’ Chicago, da so ti dolg poravnali pri društvu? Poškodoval se si pa tri dni, preden si se naznanil pri društvu
Zdravniški svet zastonj. /k
\
W. F. Severa Co. “W“
Javna zahvala.
Morda ti tudi prideš v pratiko pri društvu. Tukaj v policijski pratki te že imajo. Če se dobro spominjaš, kakor Svim družtvima bratskih naroda: si mi sam pravil, te večidel imajo po ¡Poljaka, Slovaka, Slovenaca, Srba, kao
vseh policijskih pratkah koder si hodil.
Dragi Am. Slovenec, tukaj ti pošiljam naročnino za tri rojake. Morda ti je to F. Šavs pridobil z njegovim smeš nim dopisom v Glas Svobode. Tako previdite, da slabe želje tudi dobro store, tem ki se pravice drže.
Vkratkem upam mi bode mogoče sporočiti o novem katoliškem slovenskem društvu od tukaj, ker ga imamo povečjem že vstanovljeno. Upati je, da se še več dobrih katoliških Slovencev tukaj naseli, ker tukaj se delo še vedno lahko dobi, posebno pa za katoličana bodisi kakršnega naroda, ker naš duhoven in nadzornik papirnice sta velika prijatelja ter je že marsikak katoličan na ta način delo dobil, posebno pa v slabih časih.
S prisrčnim pozdravom vsem rojakom po širni Ameriki, tebi, Am. Slovenec, pa mnogo vspeha.
M. Justin.
što i svim hrvatskim družtvima, koja su se bratskom ljubezljivošču odaz-vala našem pozivu, te prisustvovala svečanom blagoslovu temeljnog kamena naše crkve, i svojom prisut-nošču uzveličala našu svečanost — srdačna hvala i vječita harnost.
Vi ste, bračo, našu svečanost obratih u sveslavensku svečanost,' te pokazali drugim narodima, što mogu Slaveni, kad se uhvate u bratsko kolo. Dao Bog, da onaj dan bude bio poče-tak tješnijih odnošaja medju nam Sla-venima ovdje, i sretnije naše buduč-nosti.
I za to vam opet srdačna hvala!
Joliet, 111., 3. junija 1907.
Odbor hrvatske crkvene občine. Gjuro Violič, hrvatski župnik.
Pozor, rojaki!
Tem potom pozivamo vsa hrvatska in slovenska društva, da se pridružijo marcu dne 9. junija 1907. ko bo priredilo društvo sv. Nikole piknik v Theilerjevem parku na čast posvečenja svoje nove zastave in v korist društveni blagajni.
Upamo, da se bodo vsi tukajšnji Hrvati in Slovenci udeležili parade in piknika, in trdno obljubljamo, da se bomo tudi mi oglasili pri vsaki priliki, kadar bo od vas komu treba.
Vsem sobratom pošiljamo iskren pozdrav.	Za odbor:
Anton Podnar, predsednik, Frank Juričič, računovodja.
TREBAMO MNOGO AGENTOV po vsih mestih Združ. držav, plačamo po $15 na teden. Ni potreba razumeti angleškega jezika. Kdor želi dobiti to službo naj nam javi in mi mu pošljemo plačo za en teden vnaprej. Pišite na: H. T. Mares, 67— 67th Str., N. Y.
Preloka, Dolenjsko, 6. maja. — Ko so se približavali letošnji velikonočni prazniki ter je ves katoliški svet veselo pričakoval Vstajenja, bil sem v jako veliki zadovoljnosti med svojimi rojaki v daljni Ameriki; zlasti neomejeno radost in veselje sem užival med sobrati društva Matere Božje št. 33. K. S. K. Jednote.
Nekoliko dni pred prazniki sem prejel imenitno pismo iz rojstnega kraja, v katerem sem bil povabljen, da naj takoj po praznikih brez izgovora zapustim Pittsburg. Odzval sem se tako ljubeznivemu povabilu in sklenil v teku 12 dni nastopiti potovanje. Ta novica se je kakor blisk hitro raznesla med rojaki in društveniki. Isto novost objavil sem v listu Am. Sl. dne 7: aprila. Odločil sem vzeti slovo dan preje. Bila mi je še priložnost, udeležiti se društvene seje, pri kateri sem prečital zapisnik in se, mogoče za časno mogoče za vedno, poslovil od svojih ljubeznivih sobratov. Nepopisna in nedopovedljiva žalost mi je na srcu ležala, katere mi ni bilo mogoče iz-lahka odvaliti, ko sem zapuščal društvene brate, slovensko lepo cerkev in dvorano, v kateri sem užil toliko veselja in zadovoljnosti pri toliki vrsti društvenih sej in sklepov složne delavnosti! Zatorej, dragi brati, sedaj ko mesečno zborujete, ko mene ni več med vami, zdaj si ne moremo več drug drugemu v obraz pogledati in si po-
(Nadaljevanje na 7. strani.)
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona piknikov in vrtnih veselic, ko ho zopet žeja pritiskala na suha grla. Skrbeti je treba, da se tej stiski korenito odpomore. In s čim pač? Najboljša odpomoč je
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W. 344.
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporočila. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
S VO Jil K SVOJIM !

IZ STARE DOMOVINE.
—	Kresovi v slavo zmage Slovenske Ljudske Stranke. Poroča se, da je bilo r noči od 14. na 15. maja videti mnogo kresov v proslavo zmage Slov. Ljudske Stranke.
—	V proslavo Jakličeve zmage. Iz Dobrepolj z dne 15. maja se piše: Ko se je sinoči Jaklič vračal iz Ljubljane domov, ga je na kolodvoru čakala nešteta množica. Poklonili so se mu vsi trije župani z odborniki. Lovci so u-
imenom “Zveza slovenskih organistov in glasbenikov v Ljubljani.”
—	Vojaška naborna komisija za konje se je te dni ustavila v Novem mestu. Komisija — od geuerala dol do poročnika -— je bila sicer precej dobro zastopana, a število asentiranih konj pa precej slabo... Pravijo namreč, da niso ne enega potrdili. Pa pravijo, da država slabo “shaja”!
—	Izpremembe v davčni službi. Za Vpokojenje so prosili gg. davkarji Pet-sche v Cirknici, Anton Kuralt v Senožečah in Nikolaj Nazuran na Brdu.
strelili, rakete so švigale, vsa dolina je žarela kresov. V slovesnem sprevodu ga je ljudstvo, s požarno brambo na čelu in z godbo, spremilo v njegovo rojstno vas, ki je bila sijajno razsvetljena. Možnarji so pokali,pevci zapeli, župan Prelesnik je pozval navzoče, naj našemu rojaku navdušeno zakličemo: Živio! Danes so postavljeni mlaji, s katerih vihrajo trobojnice. Tako je ljudstvo počastilo svojega rojaka državnega poslanca Jakliča.
—Serenada dvornemu svetniku Šuk-fjeju. V proslavo sijajnega izida volitve dvor. svetnika Šukljeta državnim poslancem je priredila Kandija svojemu poslancu ob mnogobrojni udeležbi serenado, v kolikor se je sploh rniogla v naglici prirediti.
—	Trtje na Trški gori letos prav iepo kaže. Letošnja huda zima je trtju la neznatno škodila (več pa zajci). Divjaki so že v cvetju, cepljenke lepo
j odganjajo. Tudi v državni trtnici je vse lepo urejeno, posebno pa oves prav lepo kaže!
—	Odlikovanje. V priznanje vzornega delovanja je prevzv. knezoškof A. B. Jeglič imenoval gospoda župnika Janeza Zabukovec za duhovnega svetnika.
-• — Dunaj, 11. maja. Grof Barbo je .fjfedstavil deputacijo pri železniškem ijjnistrstvu v zadevi kolodvora Mokronog. Minister je bil zelo prijazen ter je obljubil storiti kar bo največ mogoče.
—	Osebna vest. Premeščena sta gg. kaplana Karol Gnidovec iz Št. Vida pri Zatičini v Trebnje; Alojzij. Kurent iz Semiča v Št. Vid pri Zatičini.
—	Umrl je v Ljubljani slovenski pisatelj vpokojeni gimnazijski ravnatelj gospod Josip Stare.
—	Pogorela je v soboto 11. maja dopoludne hiša Janeza Sitarja, kovača v Migalici pri Mirni. Ogenj se je zanetil iz razhrebane, za peko zakurjene peči, ko ni bilo nikogar v hiši. Oteti ni bilo mogoče ničesar. Pogo relec je menda zavarovan za 400 K.
—	Na Suhoru so dne 1. maja obhajali trije belokranjski duhovniki v ožjem krogu svojih prijateljev vsak svoj jubilej in sicer: msgr. Franjo Dovgan aoletnico kot prošt v Metliki, Jakob Pavločič ioletnico kot župnik na Suhoru in Stanko Peharc sletnico kot mestni župnik v Črnomlju. — Su-horska dvorazredna ljudska šola se bo razširila v trirazredno. Načrt je vže potrjen. — Dne 22. maja se je vršila na licu mesta komisione.lna obravnava v zadevi razlastitve zemljišč, na katerih se bode preložila državna cesta med Hrastom, Suhorjem in Bušinjo-vas.
—	Samoumor. V Zagrebu se je 10. maja v svojem stanovanju v Dalmatin-
j ski ulici obesil Peter Perhar, stolarski
I pomočnik, pristojen v občino Št. Vid, okraj ljubljanska okolica. Kot vzrok se navaja to, da mu je nezvesta postala njegova zaročenka.
—	Nagla smrt. Iz Šmartna pri Litiji se poroča: Dne 13. maja je bil semenj v Št. Vidu. Šla je tja (udi i3letna deklica Terezija Rozina iz Brezja, Ker je bila silna vročina in gotovo žejna, je razgreta gotovo pila vodo ali kaj piva. Postalo ji je slabo. Komaj je hodila nazaj proti domu. Ko pride do prve koče, Potokarjevega mlina, v Vintgarjevcu se onesvesti. Potem se ni več zavedla. Ob pol 12. uri je umrla ko je bila zjutraj še vesela in zdrava šla na semenj. Najbrže jo je zadela kap na možgane.
—	Ogenj v Kandiji. V noči 14- maja je požar uničil dve gospodarski poslopji in sicer takozvani Čampatov in Kovačev skedenj. Kako je ogenj .nastal, ni še dognano. Ogenj je povzročil velikanski odsvit plamena, kakor bi vse Novomesto gorelo. Vse priznanje gre vrli novomeški požarni brambi, ki je bila hitro na licu mesta, ter z vzorno točnostjo omejila ogenj.
—	Deputacija slovenskih organistov se je poklonila in uročila prošnjo pre-vzvišenemu knezoškofu dne 8. maja. Prevzvišeni jo je prijazno sprejel ter obljubil, da bode delal in da se že dela v to, in da je to njegova skrb, da bode organist že enkrat prišel do boljšega stanja. Deputacija je prosila tudi prečastitega kanonika g. dr. Karlina, da bi tudi on stal na strani slovenskih organistov, kar je obljubil ter pozdravljal idejo, katero so organisti aa sestanku sklenili, to je, da se organizirajo in da ustanove društvo pod
:— Imenovanje. Sodni tajnik pri celjskem okrožnem sodišču g. Otokar Cernstein je imenovan okrajnim sodnikom v Kočevju,
—	Hlapec ponesrečil. Dne 2. maja peljal je Gosarjev hlapec v Kalcah Janez Tomšič na Nagodetovo žago hlode. Pri Rupnikovi hiši v Gornjivasi je pot precej stisnjena in vsled zapadlega snega promet zelo težaven. Ker so hlodi na eno stran viseli, šel je Tomšič ob strani voza. Naenkrat se stare predne kolo in hlodi potisnejo voznika k zidu tako, da mu je bilo strto okostje. Vzlic takojšnji pomoči je bil Tomšič na lici mesta mrtev,
—	Preureditev peš-pošte Vače-Liti-ja v poštno vožnjo. Peš-pošta med Vačami in Litijo preuredila se je s I. majem t. 1. v vsakdanjo enovprežno poštno vožnjo z naslednjim voznim redom: Vače, odhod ob sedmi uri zjutraj, prihod ob tretji uri popoldne; Spodnje Hotiče, odhod ob osmi uri dopoludne, prihod ob 1 uri 13 minut popoludne (poštna nabiralnica); Litija, prihod ob 8. uri 15 minut dopoludne, odhod ob 1. uri popoludne.
—	“Pirčeva jama v Kozakih.” Na Trški gori pri Novem mestu se nahaja v vinogradu g. Antona Kokalja, kamnoseka iz Bršljina, na takozvani parceli “v Kozakih” za te kraje zna-čina kraška jama. Svojčas je morala biti v nji bogata skupina ličnih kapnikov; surovost in pa nevednost dosedanjih obiskovalcev pa je uničila večino teh kraških čudotvorov. Vendar je veseljem opazovati vpodabljenje no vih formacij, izmed katerih so in bodo najzanimivejši oni, ki predstavljajo široko prevlečene fino tkane čipke. Jama pa je iz drugih ozirov znamenita, o čemur pa še le spregovorimo, kadar se bode podrobneje preiskala. Na Trški gori, kjer se najdejo celo morske školjke, mora biti več erozijskih brez-dnov, oziroma kraških jam. Nad to jamo se nahajajo razvaline hišice, kjer so v prejšnjih stoletjih bivali posamezni menihi iz Zatičine, ki so na Trški gori opravljali službo božjo. Gosp. Kokalj, kamnosek v Bršljinu kot lastnik dotične parcele, je iz posebne prijaznosti izročil jamo v last g. Franjo Pircu, kot preiskovalcu dolenjskih jam; vsled tega je tudi jama imenova-• na “Pirčeva jama v Kozakih”. Do preklica je vhod v to jamo brez dovoljenja novega lastnika iz posebnih razlogov' zabranjen.
—	Izpred, sodišča. Dne 16. maja sta bila pri ljubljanskem deželnem sodišču kaznovana radi boja Daniel Kleš-nik in. Karol Klešnik od Device Marije v Polju. Vsak je dobil eno leto zapora.
—	Obesil se je mladi posestnik Škrlj v Ahec na Baču, občine Knežak na Notranjskem dne 14. maja. Bil je izvrsten, zaveden kmet in je storil svoj čin najbrže v hipni blaznosti.
-Šest na enega. V nedeljo, dne 30. septembra 1906. so med drugimi gosti v Jeršinovi. gostilni v Rudniku popivali fantje Alojzij Jesih, France Mramor, Alojzij Kobal, Fr. Žitnik, France Murn in Miha Cimerman, Zgodilo se je pa, da se je tudi navzoči črevljar France Zupet nekaj sporekel s Francetom Mramorjem, kar je dalo povod, da so Mramorja potisnili iz gostilne. Ko pa je odhajal Zupet domu, skočil je Mramor v njega, da je padel. Takoj nato naskočilo ga je že preje pet imenovanih fantov ter so ga močno ranili. Za ta junaški čin bodo pa tudi sedeli, in sicer: Jesih šest, Mramor in Kobal vsak po štiri, Žitnik in Cimerman po dva meseca, Murn pa šest tednov.
—	Spopad na cesti. V gostilni pri “birtu” v Šmartnem pod Šmarno goro pili so v nedeljo 7. oktobra 1906 fantje iz Sinkovega turna, Dobruš, Sela in Repenj. Ko so se napotili domu, je prišlo na cesti blizu Šmartna do spopada med domačimi fanti in fanti iz tujih vasi. Najbolj tepen je bil delavec France Zamen, katerega je 19 let stari 'zidar France Dolničar iz Srednjih Gameljnov z motiko po glavi nad levo uho udaril, pa tudi pet drugih fantov je dobilo lahke pokvare. Obdolženec si pomaga s tajenjem, kar se mu pa ne posreči. Sedel bode tri mesece v težki ječi.
—	Dve puški izmaknil. Posestnik Tomaž Ogrin s Pristave je v nadi, da postane lovski čuvaj, kupil dve puški, France Friškovec, posestnika sin iz Mengša, je o tem zvedel ter naprosil Ogrina, naj mu jih pokaže. Ogrin ga je peljal v svoj čebeljnak in mu tam shranjeni puški pokazal. Friškovcu je
bila ena cevka tako všeč, da jo je hotel kupiti. Ogrin je ni maral prodati ter je spravil obe puški nazaj na isti prostor. Ponoči se je pa priplazil Friškovec k zaklenjenemu čebeljnaku, izpulil na enem koncu slamo raz strehe in odtrgal desko pri paži, zlezel skozi napravljeno luknjo v čebeljnjak Jn si prisvojil obe puški. Cevi obeh pušk so našli orožniki v domači hiši pod streho skriti. Za kazen se mu je prisodilo štiri mesece težke ječe.
—Bojaželjen fant. Lorene Sojer, delavec iz Notranjih goric, je znan pretepač. Ko so se zvečer 12. januarja' t.
1.	fantje Janez Selan, Matija Založnik in Anton Zorc vračali iz gostilne, srečal jih je Sojer, Udaril je najpreje Založnika za uho, potem pa še po nosu. Selana, ki je hotel braniti Založnika, je pa s polenom udaril po levem ušesu. Drugi večer so štirje fantje zopet naleteli na Sojerja, ki jih je začel izzivati. Zaletel se je z nožem v roki v Janeza Selana, v tem hipu ga je prijel Fr. Bizjak, da bi tega branil, pa Sojer ga ubode v desne lehti. Zagovor, da se je moral braniti, ni obveljat. Pokoril se bo za to osem mesecev v težki ječi.
—	Tatvina v deželnem dvorcu. Dne 7. marca t. 1. sta delavca Karol Mahne in Miha Marinka z dvorišča deželnega dvorca odvažala z vozom smeti. Ker so bile Marinkotu tamošnje lokalne razmere dobro znane, vzela sta vratarju Ivanu Bukovitzu lonec masti in dva para čevljev. Vse to sta na rozu s smetmi pokrito odpeljala domu. Pregovorila sta delavca Jožefa Luštreka, da je prevzel mast in jo v prodaj ponujal. Vsi trije so bili tatvine oziroma detežnosti tatvine krivim spoznani. Mahne bo sedel osem mesecev, Marinšek in Luštrek pa vsak po pol leta v težki ječi.
—	Lovska tatvina. Pavel Rotar, delavec iz Mošenj na Gorenjskem, je stanoval v Bohinjčevi hiši v Podmestu pri Radovljici. Napravil je na kotelj-ski pokrov zanjke in vrhu teh tudi take za lov jerebic. Na sled mu je prišel ondotni lovski čuvaj. Dognalo se je tudi, da je obdolženec s puško na jerebice streljal. Lovski čuvaj je potrdil, da se je nahajalo okoli Bohinčeve hiše 30 jerebic, od teh jih je o-stalo le še trinajst. Rotar je pa pred sodnim zaslišanjem pregovoril dekli Ivano Justin in Marijo Sušnik, da sta za njega ugodno in lažnjivo pričali. Sodni dvor je vse tri obdolžence krivim spoznal in obsodil Rotarja na sedem mesecev, Ivano Justin na en mesec in Marijo Sušnik na 14 dni ječe.
PRIMORSKO.
—- Zmagoslavlje Slovencev v Trstu. V torek 14. maja ponoči se je nabralo tisoče Slovencev pred “Narodnim domom” v Trstu, čakajoč izida volitev. Ko so izvedeli za sijajno zmago v okolici in za ugoden uspeh volitev v mestu, so zadoneli iz tisočerih grl klici: “Živio Rvbar!” Navdušenje je bilo nepopisno, posebno ko je govoril novi poslanec. Prišli so potem na trg tudi socialni demokrati in stranki ste se navdušeno pozdravljali! Nato je šla množica po mestu, demonstrirala pred uredništvom “Piccola” in pela na Borz nem trgu “Hej Slovani!” Slovenci so v Trstu napredovali od leta 1901 za dva tisoč glasov.
—	V Trstu so bili sklenili dalmatinski Hrvati in Srbi z vsemi silami podpirati slovenske kandidature.
—	Maščevanje. V prodajalno jestvin Antona Žerjala v Trstu je večkrat prišel voznik Aleksander Povodnik, ki je z največjim veseljem dražil 15 in pol let starega vajenca Franca Kovačiča iz Grahovega. Dne 13. maja je zopet -prišel in se po stari navadi jel iz Kovačiča norčevati, zlasti radi njegove narodnosti. To je vajenca tako razkačilo, da je zagrabil v kotu stoječo puško svojega gospodarja, pomeril na Povodnika, sprožil in nesrečni voznik se je smrtnonevarno ranjen zgrudil na tla. Krogla je šla popolnoma skozi telo. Mladi zločinec je po tem činu pobegnil iz prodajalne in bil zvečer prijet. Pri zaslišanju je izjavil, da ni mogel več poslušati norčevanja Po-vodnikovega. V največji razburjenosti, ne imajoč v oblasti samega sebe, je storil čin, ki ga obžaluje. Vedel ni, ali je puška nabasana ali ne. Povodnik je umrl v bolnišnici, ne da bi se zavedel.
—	Izid državnozborskih volitev. Vo-livni okraj Maribor (levi breg). Izvoljen Iv. Roškar s 6189 glasi. — Voliv-ni okraj Ptuj-Ormož. Izvoljen dr. Ploj s 539° glasovi. — Volivni okraj Maribor (desni breg). Izvoljen Pišek s 4314 glasi. — Nadalje so izvoljeni dr. Ant. Korošec, Ježovnik, dr. Benkovič.
—	Zmagoslavje Savinčanov v Žalcu. V sredo 15. maja zvečer so priredili Zalčani v čast svojemu rojaku, novoizvoljenemu gosp. državnemu poslancu Robleku sijajno bakljado. Ker so se udeležili te svečane bakljade tudi vsi sosedi, da, po odposlancih iz Št. Petra, Vranskega, Braslovč, Celja in o-kolice cela Savinska dolina, jo lahko imenujemo praznovanje zmage Savinčanov.
—	14. maj 1907 v Mariboru ostane Slovencem v neizbrisljivem spominu.

TELEPHONE s 1379 RECTOR,
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St.,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.

<5
Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v staro domovino*
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilniG% aa Dunaju.
Kupuje in prodaje avstrijske	pod pajugodnejšlmj pogoji.
Nalaga denarje prot; obrestim pQ 4 in odstotke; v varne hranfciice, Obresti tečejo
od^nev^rlog^^Všal^lo^^^^obi^ranilna knjigo,
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje.
Prodaja parobrodne listke
za vse prekomorske družbe: vsak potnik dob; originalen listek, ne pa ničvredni papir.
Vse navedeno izposluje točno in ceno Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno vami.
Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča
FRANK SAKSER CO.,
109 GREENWICH STREET,	NEW YORK, N. Y.
t

Q>
To je bil dan, ko so pokazali, da so Slovenci odločilen faktor v tamošnjem političnem življenju, s katerim mora računati vsaka nasprotna stranka. Mesto Maribor, nepremagljiva nemška postojanka, kakor so ga smatrali Nem ci, je padlo, ne samo za 6 let, ampak za vedno. Padel je njegov bog, padel je zloglasni VVastian, v katerem so gledali mariborski Nemci svoj idejal, najhujšega zatiralca slovenskega naroda; a ta majhna in zaničevana peščica naprednih Slovencev si je upala na dan volitve se spustiti v boj s svojim najhujšim sovragom, in glejte, Wa-stian je padel, podlegel je zavednosti mariborskih naprednnjakov in postal zopet ona ničla, ki je bil poprej. S pomočjo Slovencev je bil izvoljen socialni demokrat Resel.
— Požar. Pogorela so 9. maja gospodarska poslopja posestnikov Vodiška, Drakslerja, Kaluže in Martin-šeka v Suhadolu blizu Zidanega mosta. Začelo je goreti pri Vodišku, zažgale pa so iskre iz mimohitečega stroja na železnici, ki teče mimo. Škode je 13, 000 K zavarovalnina pa znaša le 2000 K.
—	Koroški Slovenci so si po vročem boju priborili v volivnem okraju Pliberk, Železna Kapla, Dobrlavas in Borovlje popolno zmago nad Nemci in renegati. Slovenski kandidat Franc Grafenauer je izvoljen s 4622 glasovi, dočim je dobil Seifriz samo 2077, socialni demokrat Kristan pa 1436 glasov. Slovenski volivci so pokazali svojo zavednost, svojo moč. Vsa čast jim!
—	V volivnem okraju Velikovec je dobil slovenski kandidat Florijan El-lersdorfer 1347 glasov, nemški nacijo-nalec Nagele 1733 in socialni demokrat Eich 1509. Pri ožji volitvi je zmagal Nagele.
—	Imenovan je koroški Slovenec Miroslav Gornik, akademični podobar na Dunaju, za rednega uda zadruge vpodobljajočih umetnikov na Dpnaju v priznanje izbornih plastičnih del.
— Hvaležni otroci”. Ilija Poturičič iz Glušinje pri Jaški je težko obolel. Radi tega sta ga njegov sin in snaha neusmiljeno odslovila iz hiše. Mož se je podal v' bolnišnico v Zagrebu. Črna nehvaležnost njegovega sina ga je ta-
ko bolela, da je mož sklenil iti v smrt. Ko so drugi bolniki odšli na izprehod porinil si je v grlo 20 cm. dolg nož. Ker je bila rana smrtnonevarna, ni zdravniška pomoč izdala ničesar, ter je še isto noč umrl.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinskjr. N. Chicago St.
Prav lahko je pisati s tem strojem.
Ne pišite z roko, ker včasih ni mogoče citati. Pišite s strojem ker je hi-, tro storjeno in prav razločno.
V2*3iija občudovanje zdravnikov.
Zahtevaj ga.
Pokusi ga.
Proč z operacijami in krvavljenjem, ker Svetogorski čaj za ledvice zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezni.
Sretogorski čaj za pljuča ždravi čudovito:	Plučnice, na
mho fcervse bolest esmal&.Obna na vod-iddq 50c inSi Plača do v naprej se Pila«
Cent Laboratory,439 W.18 st.Chicago
Denar na posojilo.
Posojajemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros
Joliet Nati
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.00
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Ne izpišujte z peresom stvari katere pošiljate drugim ljudem, ker izgleda “cheap”, to kaže, da ne premorete plačati za stenografa.
S strojem lahko pišete pisma, listine police za zavarovalnino in vse pisanje te vrste. Vsak papir je pripraven za
Tl)e.
Kam pa danes?
V Lockport!
Naprodaj imam tudi več svojih lot. Prodajam šlfkarte in pošiljam denar v stara domovino.
ANTON DOVJAK
GOSTILNIČAR.
9th Street, Lockport, IH.
OLIVET?
T^petArrrter
Vidno pisanje.
Lahko sami pišete ako nimate stenografa, ker se lahko hitro naučite pisati, kajt-i tu se vidi vsaka črka in beseda. Tak stroj traja veliko delj kakor kateri drugi, ker ima manj takih stvari, da se hitro pokvarijo. Stokrat ložje je pisati s tem strojem, kot kakim drugim, ker ni potreba toliko učenja ia poprave, če se kaj pokvari.
S tem strojem lahko pišete vsako vrstico, vsake velikosti in na vsaf*o-vrstnem papirju.
The Oliver je pisalni stroj za vse ljudi bodisi za zdravnike, advokate, trgovce kakor tudi za ljudi, ki pišejo svoje pisma.
Pišite nam po knjigo v katerej bodete dobili podrobnosti.
The OLIVER typewriter Co.
The Oliver Typewriter Bldg.
20	Chicago, IH.
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah: : : : ; ¡Telefon 134$.
229 N. Bluff St.::::::::::JOLIET, 1UL.
/
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcetiejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVEHSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA,
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 'Uredništva telefona Chi. 1541-
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nat lov.
UGANKA ŽIVLJENJA.
Spisal P. F. Remškar.
Razodeva nam vse naravne lepote, drevesa in cvetlice; živali in mnogolič-•ie žuželke; neprekosljivo
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C Slovenian Catholic Union.
Published Friday- by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
£ TRADES iFSl COUNCIL ÿ
CERKVENI KOLEDAR.
9. jun.	Nedelja	Jezusovo srce.
10. “	. Pondeljek	Filip Ner., spoz.
Ii. “	Torek	Barnaba, ap.
12. “	Sreda	Janez Fak. spoz.
13. “	Četrtek	Anton Padovan.
14. “	Petek	Basilij.
IS- “	1 Sobota	Vid, Mod. in tov
PRAZNIK PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA.
V petek, dne 7. t. m. bomo obhajali praznik presvetega Srca Jezusovega. Pobožnost k presvetemu Srcu Jezusovemu se je posebno v novejšem času v cerkvi zelo posplošila, in po pra vici; kajti kaj bi bolj zaslužilo naše češčenje, nego ona neskončna ljubezen. ki jo je gojil naš božji Izveličar do nas ljudi in ki ga je napotila, da je za nas prelil svojo kri in se nam samega zapustil na altarju kot hrano. Natorna pripodoba, sedež, da, tako rekoč obsežek vse ljubezni človekove je pa srce. V presvetem Srcu Jezusovem častimo torej neskončno udano ljubezen, ki jo je naš božji Izveličar gojil do nas, kakor častimo v njegovih svetih ranah bolečine, ki jih je tr pel za nas. To ljubezen imamo po vračati z iskreno, živo vzajemno ljubeznijo, z gorečim prizadevanjem, pridobiti si njegovo naklonjenost, svoje srce prispodobiti njegovemu in dati zadoščenje za ■ mnoge žalitve, prizadete mu zlasti v presvetem zakra mentu altarjevem.
Presvetega Srca Jezusovega pa ne častimo samo, marveč je tudi molimo, kakor molimo njegovo presveto Telo in njegovo presveto Kri, ker je presveto Srce srce druge osebe v brožje-stvu in ž njim neločljivo zvezano.
Ljubeznivemu opominu božjega Iz veličarja, iskati v vseh zemskih stiskah pomoči pri njegovem Srcu, je sveta Armela ustregla in zato je tudi našla najobilnejšo okrepčavo. Pripo vedovala je sama: Ob vseh nepri-iikah in nezgodah sem se zatekla k svojemu Izveličarju, in sicer z večjo zaupnostjo, nego se more zatekati edini nežno ljubljeni otrok k svojemu očetu. Pripovedovala kem mu vse svoje skrbi, potrebe in težave, iskala sem edino pri njem tolažbe, njega prosila vsega, kar je bilo potrebno meni in mojim bližnjikom. Njegova ne skončna dobrota me ni nikdar zavrnila, nego našla sem ga vselej pripravljenega, poslušati me in tolažiti braniti proti mojim sovražnikom, ter me osrčevati in krepiti v mojih sti skali. — Največkrat, ko sem prišla k njemu, mi je pokazal svoje božje Srce odprto, da se v njem skrijem. Čutila sem se takoj zaprto v njem in v tako veliki va#nosti, da se mi je zdela vsa sila in prizadeva pekla samo prazna senca; dolgo časa se nisem mogla same nikjer najti ali videti kakor v tem božjem Srcu, in sicer tako, da sem rekla svojim prijateljem: Če me hočete najti, me ne iščite nikjer, kot v Srcu mojega ljubljenega ¡zveličarja, kajti zapustim ga ne niti podnevi, niti po noči; tu je moje varno skrivališče in moje zavetje proti mojim sovražni kom.
Tako blažena Armela. Posnemaj tudi ti, dragi čitalec, to pobožnost in to zaupanje k božjemu Srcu Jezusovemu! Saj vendar veš, kje najdeš božje Srce Jezusovo? Tam v hiši božji, kjer se hrani presveti zakrament, tam v presveti hostiji stanuje tvoj Izveličar, tam bije njegovo Srce polno ljubezni zate; tam te hoče poslušati in uslišati.
(Konec.)
Pred sto leti ni bilo nobenega izmed vas, ki. berete sedaj te vrstice. Svet vas tedaj še ni poznal. Čez sto let gotovo ne bode nobenega izmed vas. Življenje je torej podobno črti, ki veže dve večnosti, večnost preteklosti in večnost prihodnjosti.
Otrok bo nadalje vprašal: Kako sem prišel sem? Da ni naredil samega sebe, mu je jasno. Celo za svet se "ga ni vprašalo. Edino Bog je naredil tega otroka, ali ga je vsaj mogel narediti. Človeku je nemožno kaj tacega. Njegovi stariši so bili' le sredstvo, nezavestno sredstvo. Stariši niso vedeli in bi tudi sedaj ne mogli razložiti, na kak način se je razvilo tako telo; kaj je posredovalo, da so mišice, kosti in žile prišle na pravo mesto in tako tvorile živ organizem? To je božje delo. Kdo si predrzne trditi, da bi bilo to človeško delo, ko človek ne more nare diti niti najmanjše žuželke, niti najne-znatnejše cvetlice, kaj šele človeka Popolnejši razum in močnejša volja nego človeška sta morala posredovati, da uničita tako čudo. Ta razum in to voljo zovemo Boga. Bog rti*: je torej naredil. On je moj stvarnik. — Če me je Bog naredil, sem torej njegova last On je moj gospod in zapovednik. Bolj sem Njegova lastnina, kakor pa slika slikarjeva. Nobena reč ne pripada me i napol tako gotovo kakor jaz Bogu. Mnogo je stvari, s katerimi se pona samo, da so naše, in katere obračamo v svoj prid, ali vendar nismo mi naredili nobene izmed teh. Koliko večjo pravico in oblast ima Bog nad človekom, kot človek nad najmanjšim svojim izdelkom. Vprašanje je le, če si mi moremo to predstavljati kot Resnično? Ali imamo vedno pred svojimi očmi posledice, ki nastanejo vsled naše od visnosti od Boga? Ali se zavedamo, ko beže tedni, meseci in leta, da nismo sami svoji, marveč stvari vsemogočnega Stvarnika; da smo vezani, Ga ubogati, Mu služiti, Ga častiti in ljubiti?
Ko smo enkrat rešili to vprašanje da nas je Bog naredil, naš razum še ni zadovljen, ampak vprašuje nada Ije: Čemu nas je Bog naredil? Kaj ga je privedlo do tega, da nas je ustvaril iz nič? Da bi me Bog kdaj potrebo val? Ne! To ni mogel biti nagon I mojemu stvarjenju. Če je shajal brez mene stoletja in tisočletja, kako bi me kar sedaj naenkrat potreboval? Ali me je ustvaril radi tega, da bi imel kak dobiček od mene? Nikakor ne, ker Bog je neskončen in obenem vir vseh popolnosti in vse sreče, in torej ne potrebuje ničesar. Kaj je cel svet v primeri ž Njim? Prazen nič. Mi bi torej ne mogli povečati Njegove slave in Njegove velikosti.
Zakaj nas je torej naredil? Radi Svoje neskončne dobrotljivosti in ljubezni. Bog je želel, da bi Njegova slava in sreča odsevala na drugih, ravno tako, kakor solnce ni samo svetlo. ampak razsvetljuje tisoče in tisoče zemeljskih prebivalcev, tako tudi Bog ni samo sam na sebi neskončna dobrotljivost in ljubezen, ampak hoče, da tudi drugi postanejo deležni Njegove dobrotljivosti in ljubezni. Človeka je ustvaril torej iz čiste ljubezni. Nobenega druzega nagona si ne moremo misliti. Kaj je pa posledica t<‘ga? — Mi mu moramo vrniti Njegovo ljubezen. Ljubezen povzroča ljubezen celo v stvareh, koliko bolj bi morala Stvarnikova ljubezen vzbuditi v nas ljubezen do Njega? Če se Vsemogočni poniža toliko, da ljubi mene, mu moram vrniti Njegovo ljubezen v največji meri. Ali to ni vse, da me je ustvaril. Preskrbel me je tudi z vsemi potrebnimi in me obdal s svojimi darovi. Podaril nam je mnogo darov in polegtega tudi sposobnost, posluževati se jih. Kaj bi nam bili vsi darovi, če bi jih ne mogli rabiti!
Razločujemo lahko dvoje vrst darov, posebne, med katere prištevamo življenje, zdravje, petero čutov, namreč vid, sluh, okus, vonj. tip, razum in prosto voljo, brez katerih bČ se človek ne razlikoval od živali. S pomočjo peterih čutov pridemo v dotiko s celo zunanjo naravo: z razumom mislimo o zunanjih predmetih in sklepamo celo o nevidnem svetu. Skupni darovi so oni. ki so na razpolago vsem ljudem, kakor zemlja, na kateri stanujemo, zrak, katerega dihamo, hrana, s katero krepimo svoja telesa, solnce, katero nas ogreva in razveseljuje s svojo krasoto. Vse te stvari so božji darovi, toliko znamenj Njegove neskončne ljubezni do nas, toliko dokazov Njegove naklonjenosti.
Mi smo vedno pripravljeni rabiti Njegove darove. Nikdar se ne naveličamo zabavati se in se razveseljevati z Njegovimi stvarmi.. Kolikokrat pa postanemo na teh naših potih, da bi obrnili hvaležno okp proti Njemu, ki nas je z vsem tem preskrbel? Ali ste že Leda j postali, da bi preudarili velikost in veljavo najmanjšega teh darov božjih? Vzemimo za vzgled dar vida. Kako čudovit organ je oko! Če se pokvari vsled kake nesreče, kaj ga more nadomestiti? Kdo more narediti tako oko? Dasiravno je fizično telo, obstoječe iz mesa, krvi in snovi, nihče ne more narediti tacega organa. Človek ima na razpolago vse kemične elemente, iz katerih obstoji oko, ali ne more jih tako skupaj spraviti, da bi naredil oko, ki bi komu -kaj koristilo. Veda je napredoval neverjetno, ali vendar je nemožna, preskrbeti slepca z zdravim očesom. Po velikosti je oko neznatno, ali kakšne čudežne reči nam nudi za poučenje in za razveseljenje!
barvanje
mnogih ptičev in divjih živali; ribe in lruge morske velikane; umotvore in razna dragocena kamenja. S pomočjo ■česa hodimo varno po velemestnih ulicah, hribih in dolinah; beremo knjige, časopise in pisma svojih dragih; ■bčudujemo umetna dela slikarjev in kiparjev; in kar je morda še največjega pomena, gledamo v obličje sta-rišev, prijateljev in sorodnikov in bo-e beremo na njih njihovo naklonjenost, kakor če bi izrazili z besedami; z očesom motrimo ljubezen, ki je pregloboka. da bi se dala izraziti z besedami.
Vse te reči nam nudi vid, ki je izmed manjših darov božjih. Mogoče nihče ne preceni njegove velikosti in pomenljivosti, dokler ga ne izgubi. Edino oni slepci, ki niso bili vedno slepi, vedo dovelj ceniti ta nedomest-Ijivi dar. Kar se je reklo o vidu, bi se lahko ponavljalo več ali manj o ostalih čutih, oziroma o vsem, kar je nam prid. Bogu se moremo zahvaliti za
pomenjajo skoro slabost v boju za obstoj. Kot največje ljudi smatrajo Patagonce. A poročila o njih velikosti nikakor ne soglašajo. — Magel-haens govori o sedem in pol črevlja, drugi jim prisojajo šest do enajst črev-ljev. To gotovo ni res, priznati se pa mora, da so Patagonci res veliki.
Mestna dunajska plinarna je imela 1. 1906 čistega dobička 4,164,923 kron.
Na umetniški, razstavi v Benetkah so številno zastopani ruski slikarji in češko društvo umetnosti “Manes”. Od Dalmatincev je izložil Mestrovič.
naš obstanek in če mu moramo biti hvaležni za obstanek, potem se mu moramo zahvaliti za vse kar nas drži po koncu. Kako bi morali biti Bogu hvaležni-za Njegovo dobrotljivost in darežljivost! Koliko izmed nas se pa poslužuje božjih darov samo s tem namenom, da žalimo Njega, ki nam jih je dal?!
Bog nas tudi ohranjuje in skrbi za nas, ker nič ne more biti odvisnega od samega sebe. Če bi rekli, da kaka stvar ne'potrebuje nobene pomoči od Boga, bi trdili, da je neodvisna od Boga, kar je nesmisel. Če vzdignemo velik kamen od tal in ga prinesemo v tako višino, da je vsporeden z našo glavo, ali bode ostal v isti višini? Seveda bode ostal, ampak /samo tako dolgo, dokler ga držimo. Če ga izpustimo, bo padel naravnost na tla. Ravno tako mora tudi Bog na nas vedno paziti in nas držati v višini, na katero nas je postavil, ko nas je ustvaril iz nič, ker brez Njega ne moremo sto riti ničesar.
Kam pojdemo? Vedno bolj hitimo proti večnosti. Gotovo ste že stali ob gorskem potoku, ki se peni čez skale in vodopade. Kako je uren, čil in poln življenja! To je mladost! Če ste šli za tem potokom, ste videli, kako je začel naraščati in počasi tvoril reko. To je srednja doba. Tudi ste videli, kako se je ta reka razširila in tvorila mirnotekoč veletok, ki se je zlival in zgubljal v morju. To je starost, ki se konča v večnosti. Vsi smo podobni reki, ki hiti po svoji strugi, da odloži svoje breme, ko pride v odprto morje. Smrt je črni vhod, skozi katerega moramo iti. Nejasni portali se nam kažejo zdaleč. Vsak trenotek se pribli žarno za korak. Vsaka ura zmanjša razdaljo, katera nas še loči. Pogosto bi se radi še naprej veselili in se ra-dovali ali si celo želeli nazaj dnij ki so že davno minuli. Vse je nemogoče. Neka hujša moč nas naganja in nam ne privoli počitka.
Kam pa hitimo tako naglih nog? V večnost! V kakšno večnost pa, ker sta dve, ena polna nepopisljivega veselja, druga polna neizražljive žalosti? Prva je dom miru, veselja in radosti; druga je prepad brez dna, kjer vlada večen nered, zmešnjava in neskončna tema. Tema v razumu, tema v volji, tema v srcu, kakor tudi pred očmi. Vsak izmed nas se bode kmalu znašel v enem izmed teh dveh prostorov. Katera bode naša večnost? To je odvisno od vsacega posameznika. Ni nam treba praviti, katero si kdo voli, ker mu mi sami povemo, kam pojde, ako opazujemo njegovo življenje, obnašanje in njegov značaj. Ako dela to, kar mu vest pravi, da je prav, in ako si močno prizadeva, da se ravna po božji volji, tudi če mu je kaj žrtvovati, vemo, da si ta človek voli veselo večnost. Če pa dela nasprotno, smo pa tudi pre pričani, da tak človek hiti v prepad in da si pripravlja večnost žalosti, trpljenja in bolečin, katerih ne bo nikdar konca.
Konjsko, pasje in mačje meso vsled slabih družabnih razmer vživajo v vedno večji meri, zlasti na Nemškem in Francoskem. Na Nemškem so leta 905 pobili 180,000 konj, na Saškem, Bavarskem in Pruskem pa devet tisoč psov. Število mačk ni znano.
Vzrok ločenja zakona. Neki sodnik je prišel do prepričanja, da je glavni vzrok razporoke ne srce, ampak — želodec. Po njegovem mnenju bi bilo •mnogo manj ločitev, ako bi žene pazile na to, da mož dobi vsak dan jed, ki jo posebno rad je.
Preproge iz papirja. Posestnik neke večje tovarne za preproge v Maffers-dorfu je baje zadobil patent za izdelovanje preprog iz papirja. Novi materi-jal je možno prirejati v vseh barvah, zamore se prati in utegne delati veliko konkurenco linoleju.
Živa pokopana. V mali francoski občini Sarbazan so pokopali 1. majnika 3oletno kmetico Essoubet. Dne 2. m. m. je čul neki kmet stokanje iz groba, ki so ga odkopali. Ko so odprli krsto, se je žena dvignila. Zdravnik je dognal, da ji še bije srce. Ženi se je udr la kri in je čez nekaj trenotkov umrla. Mrtvaški prt je ženska popolnoma raztrgala.	_ __ _
Mati in hči izvršili samoumor. Dne 29. aprila sta se v Budimpešti obesili pisateljica Ema Hankonyi in njena mati. Uprava ogrske državne železnice, kjer je bila nastavljena, je namreč gospodično odpustila in ker bi se morala 1. maja tudi izseliti iz svojega stanovanja, je rajši s svojo materjo šla v smrt, kot da bi trpeli pomanjkanje.
Branje časnikov je na Kitajskem težka stvar, kajti kitajsko pisavo brati ni ravno lahko. Da pa tudi sinovi "Kra ljestva sredine” napredujejo v izo brazbi, so ustanovili po mestih razne javne čitavnice, kjer analfabetom či-tajo liste. Seveda oblast odločno prepoveduje vse napade na kitajskega cesarja, kar pa ne velja o tujih vladarjih. — Seveda so to poskušali uvesti tudi na Francoskem, kjer se pa ni obneslo.
Avtomobil v bodočnosti.
Kolesarjenje je bilo pred malo leti še šport in kolesa jako draga. Danes je kolo izvrstno prometno sredstvo in kar je glavna stvar, jako ceno. Ista usoda čaka tudi avtomobil, zlasti, če se Edisonu obnese njegova najnovejša iznajdba. V tem slučaju bodo avtomobili tako poceni, da si jih bode nabavil lahko tudi manj premožni, ker bode stal k večjemu $60. Največja važnost obstoji v akumulatorski bateriji, ki bo imela toliko moči, da bo zadoščala za 100,000 milj. Za $160 se bode dobil motor, ki bo opravljal svoje delo 15 let. S temi baterijami bo mogoče prevoziti na uro 30 milj. — Edison je delal poizkuse tri leta s 25.000 baterijami in začel zidati tvornici, ki bodeta kmalu dovršeni. 1
Posledica dremavice. V Berolinu je umrla isletna Friderika Glanz, naj-brže vsled dremavice. Pred dvema letoma jo je prvič napadla bolezen, ki jo je mučila skoro cel teden. V-sak dan je morala deklica razen nočnega spanja spati povrhu še štiri do pet ur. Nedavno je deklica vstala ob 7. uri zjutraj a morala ob 8. zopet nazaj v posteljo, ki je spala do 6. ure zvečer. Nekaj trenotkov nato pa je umrla. Truplo so sodnijsko preiskali.
O visokosti
človeškega rodu v preteklosti razpravlja Dastre v ‘'Revue de Deux Mondes” in pride do zaključka, da so vesti o nekdanjih velikanih le pravljice. Nastale so vsled praznoverja o velikanih; pa tudi mitološke pravljice o izredno velikih bogovih so jih pospeševale. Odločilni v tem vprašanju sta antropologija in medicina. Merjenje človeških teles iz vseh dob je dognalo, da nikakor ne moremo trditi, da bi bili ljudje sedaj manjši. Medicina pa celo pride do zaključka, da so velikanske postave le nekaki bolestni pojavi, ki
Najstarejši človek na svetu. Pred kratkim je zboroval v Oportu na Portugalskem shod proti jetiki. Kot zgled trdnega zdravja so nanj pripeljali 118 let starega Frančiška Jose, ki je najstarejši človek na Portugalskem in gotovo na celem svetu sploh. Rojen leta 1788. se je 1810 boril proti Napoleonu in tudi leta 1832. Navzlic viso-kej starosti še vedno čvrsto dela in je zlasti izvrsten strelec. V celem svojem življenju ni nikoli užival alkoholnih pijač in tudi nikdar ni bil bolan.
Požrtvovalna smrt zdravnika. V Parizu so 32letnega zdravnika dr. Ra-buela, ki je bil radi svoje prijaznosti in človekoljubnosti zelo priljubljen, poklicali k neki materi in njenemu otroku, ki sta obolela na davici. Ker pa je bolezen že zelo napredovala, ni bilo več mogoče, zdraviti jih s serumom. Oba bolnika sta bila že na tem, da se zadušita. Zdravnik si je takoj vedel pomagati. S svojimi usti je iz grl bolnikom izsesaval zrak in s tem oba rešil. Toda čeprav je potem izpolnil vse, da zabrani škodljive posledice, je vendar dva dni kasneje obolel za davico in umrl.
Ni trpite za numatizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Pr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
in čudili ae bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
Rev. H. W. Freytag, Hamel, 111.
j . Na vsaki steklenici je ^ I Anaša varnostna znamka \|r “sidro”.
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. P. Ad. RICHTER & CO.
215 Pearl St., New York.
J. F. KI IST C3-
Lesni trgovec.
Cor. DesPlaine« in Clinton St«. Oba telefon 8. Joliet.
le Joliet National Bait.
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100, 000. •<
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton uKc.
Kje ie najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 32 milijonov kron
* Rezervnega zaklada je: 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pot jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna Maicaljii&ijaisiia postaje ? sraji pilili j Planiti alien
FRANK SAKSER
Naš zaupnik v Združenih državah ježe več let naš rojak
tog GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O.
Izvanredna tatica je Berta Lebecke. Listi svarijo pred njo tostran in onstran Atlantskega oceana. V svoji obrti je pokazala nenavadno spretnost. Ker je jako lepe postave, so se moški seveda radi njenih lepih las, krasnih modrih oči in sladkega smehljanja nje nih ustnic radi ozirali nanjo, kar je ona prav rafinirano izrabila v svoje namene. Sicer je stara šele 18 let, a na drage kamene in bisere se izpozna mogoče boljše, kot marsikateri zlatar. Na njenih “popotovanjih” jej je postalo mnogokrat “slabo”, padla pa je navadno v roke kakemu gospodu, ki je imel v kravati briljantno iglo ali pa v žepu dragoceno zlato uro. Seveda so
'iyâ
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Jouet, ill.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL. Ji.
kravatne igle z demanti in zlate ure bogvekam izginile, kajti gospodična je bila nenavadno izurjena v svojem poslu. Mnogokrat je že imela opraviti s sodišči in bila tudi obsojena, toda skoro vedno se ji je posrečilo, da je ubežala, potem ko je zapletla paznika v svoje mreže.
Denarje v staro domovino pošiljamo:
za $ xo.35 ................... 50	kron
za $ 20.45 .................. 100	kron
za $ 40.90 .................. 200	kron
za $ 204.00 ................ 1000	krön
za $1017.00 ................ 5000	kron
Poštarina je všteta pri teh vsotah. FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich Street,	New	York
Odprto pismo Slovencem.
Cenjeni Collins Medical Institute!
Ko sem se na Vas obrnil v moji bolezni in ste mi dvakrat poslali zdravila, se čutim sedaj popolnoma zdravega, ter se Vam prav lepo in iz srca zahvalim za Vaša zdravila. Jaz se nisem na nobenega drugega zdravnika poprej obrnil, kakor na Vas, ker ste v resnici dober zdravnik.
Zatorej toplo priporočam vsem rojakom širne Amerike “Collins Medical Institute” 140 W. 34 Str., New York, N. Y. Z vsem spoštovanjem
Johan Gerber,
Box 225, Richwood, W. Va.
ČISTIMO OBLEKO.	,
Mi čistimo, gladimo in barvamo moške, ženske in otroške obleke dobro, hitro in ceno, ter isto razvažamo po vsih delih mesta.	_.,
Naše delo je izvrstno storjeno za prav mal denar.
— Rojakinje, ako potrebujete klobuke, pridite k gospej. Chulikovej, ker ona vam postreže z najboljšim blagom za mal denar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL,
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
Collins Street Wine and Liquor House
Žgane, galon po $1.75, $2, $2.50, $3, $4, in $4.50.
Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $2.
Prodajamo na drobno za nizke trgovske cene..
G. W. KEIBER, Manager
1043 COLLINS ST.
N. W. Phone 999. Chicago aSgg.
K. S. K.
JEDN0TÀ
Organizovana v Joljet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:..... .....John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
H, Podpredsednik:................Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
IL Tajnik:.................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:.................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Paoblaičenec: ...........Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, III.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, III.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
à>!
ir**.!
\I^r
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 11675 Anton Vogrič, roj 1884, 11676 Anton Pirc, roj 1880, 11677 Janez Zbašnik, roj 1872, 11678 Alojzij Ulčar, roj 1869, spr. 4. junija 1907.	Dr. št. 147 članov.
K društvu sy. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 11679 Janez Starašinič, roj 1887, 11680 Mihael Krewl, rjo 1877, 11681 Peter Rožič, roj 1876, spr. 4. junija
1907.
Dr. št. 206 članov.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 11682 Jožef Kozan, roj 1889, 11683 Franc Galič, roj 1889, 11684 Matevž Pošak, roj 1888. 11685 Springer Mihael, roj 1888, 11686 Franc Turk, roj 1882, 11687 Janez Uler, roj 1880, 11688 Jožef Švegelj, roj 1879, 11689 Štefan Turk, roj 1877, 11690 Jožef Turk, roj 1871, spr. 4. junija 1907.	Dr. št. 369 članov.
1 K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 11691 Franc Žagar, roj 1883, spr. 4.
junija 1907.
Dr. št. 101 člana.
K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 11692 Janez Težak, roj 1888, 11693 Štefan Jelenič, roj 1867, spr. 4. junija 1907.	Dr. št. 50 članov.
K društvu vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 11694 Tomaž Sinkovič, roj 1883, spr. 4. junija 1907.-	Dr. št. 61 članov.
K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 11695 Janez Verderber, roj 1888, 11696 Janez Dolenc, roj 1876, spr. 4. junija 1907.	Dr. št. 39 članov.
K društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 11697 Mihael Prelec, roj 1882, 11698 Mihael Stipčič, roj 1879, 11699 Wiljem Broz, roj 1879, spr. 4. junija 1907.
>.	Dr. št. 16 članov,
PRESTOPILI ČLANI. Ciifc
il ;.
Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., k društvu .Marije Pom. 17, Jenny Lind, Ark., 6583 Franc Medved, 25. maja 1907.	. I. dr. št. 19 članov.
. II. dr. št. 39 članov.
Od društva Marije Sed. Žal. 50. Allegheny, Pa., k društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 9157 Marko Perov. 27. maja 1907. I. dr. št. 140 članov
II. dr. št. 94 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu vit. sv. Florijana 44. So. Chicago, 111., 7621 Jožef Jurkas. 27. maja 1907.	Dr. št. 175 članov.
:K društvu Marije Vneb. 77, Forest City, Pa., 7384 Jožef Stepic, 854 Florjan j Ravnikar, 8518 Ignac Lipovšek, 30. maja 1907.	Dr. št. 94 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI,
Od društva 7, Pueblo, Colo., 7227 Matija Kostelc, 9711 Anton Kraševec, 27.
maja 1907.	Dr. št. 345 članov.
¡Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet. 111.. 8948 Alojzij Stepic, 13. maja 1907.
Dr. št. 203 člane.
¡Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg. Pa„ 4846 Jernej Habjan, 25. maja 1907.
Dr. št. 100 članov.
¡Od društva vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 8968 Ivan Koščak, 9919 Jakob Sikič, 5402 Franc Ovsenik, 23. maja 190".	Dr. št. 175 članov.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 10458 Franc Globokar, 10419 Jožef Globokar, 11378 Jožef Mišmaš, 30. maja 1907. Dr. št. 37 članov.
ODSTOPILI ČLANI:
Od društva Marije Pom. 17. Jenny Lind, Ark., 3703 Janez Ustar, 24. maja 1907, 4306 Anton Logaj, 30. maja 1907.	Dr. št. 39 članov.
Od društva sv. Jožefa 55. Crested Butte, Colo., 7120 Franc Novak. 29. maja 1907.	Dr. št. 48 članov.
IZLOČENI ČLANI:
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 8365 Jožef Grubar, 8366 Anton ^Pavlin, 27. maja 1907.	Dr. št. 92 članov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 4375 Janez Košela. 8931 Janez Gašper, 25. maja 1907.	'	Dr. št. 100 članov.
Od društva Marije Sed. Žal. 84, Trimountain, Midi., 9796 Rudolf Vučenič, 27. maja 1907. 7883 Ferdinand Burič, 30. maja 1907.	Dr. št. 103 člane.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 3240 Frančiška Laurič, roj 1888, 3241 Terezija Oštir, roj 1885, 3242 Barbara Dragovan, roj 1880, spr. 4. junija 1907.	Dr. št. 66 članic,
j K društvu sv, Petra 30, Calumet, Mich., 3243 Ana Srebrnak, roj 1879, spr. 4. junija 1907.	Dr. št. 105 članic.
K društvu Marije Sed. Žal. 81, Pittsburg, Pa., 3244 Marija Anžlovar, roj 1879, 3245 Terezija Drašler, roj 1874, 3246 Frančiška Požar, roj 1864, spr. 4.
pišu A. S. Nimam nič veselega nazna niti, ampak žalost, katera je skoraj na dnevnem redu tukaj v tej deželi med nami Slovenci.
Tudi Janez Sivec, ud našega društva sv. Antona Pad. št. 72. K. S. K. J., je šel zdrav in vesel pred enim mesecem iz Ely v Eveleth, Minn., da bo tam mogoče bolj srečen kakor tukaj. Pa glej, precej drugi dan, ko je šel delat v rudnik, utrgala se je plast rude, in ga je na mesti ubila. Po želji društva, h kateremu je pripadal, se je pripeljalo rajnikovo mrtvo telo semkaj na Ely. In omeniti moram, da se je tisti večer, ko je prišlo truplo našega umrlega rojaka semkaj, kar trlo našega naroda na kolodvoru, in smo pokazali, da ljubimo tudi po smrti naše brate, ne samo v življenju, in da še ni usahnila med nami slovenska narodna ljubezen. Drugi dan, v nedeljo 5. maja mu je društvo sv. Antona Pad. priredilo lep pogreb z godbo. Lepo je bilo videti, ko je društvo kacih sto mož žalostno korakalo za krsto, tako da vidi tudi drugi narod, kaj damo za svojo narodnost. Samo žal, da nismo mogli iti na pokopališče, kajti sneg in burja sta nam zabranila daljše korakanje. Pokojnik je bil doma iz Skril, ižanske fare in zapušča tukaj na Eve-lethu očeta in brata.
Zatorej, dragi rojaki, kateri niste pri društvu, prosim vas v imenu naroda slovenskega, pristopite h katoliškim društvom, ki so nam največja in najlepša pomoč v bolezni in vseh drugih okolnostih.
Pozdravljam vse Slovence in Hrvate po širnej Ameriki, in tebi, A. S-, želim mnogo naročnikov.
Jakob Muhvič, tajnik.
junija 1907.
Dr. št. 68 članic.
K društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 3247 Ema Skerbe, roj 1888, 3248 Julija Skerbe, roj 1886, spr. 4. junija 1907.	Dr. št. 7 članic.
K društvu Marije Mil- Pol. 114, Steelton, Pa.. 3249 Katarina Graša, roj 1888, spr. 4. junija 1907.	Dr. št. 17 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu Marije Vnebovz. 77, Forest City, Pa., 1713 Marija Ravnikar, 31. maja 1907.	Dr. št. 16 članic.
IZLOČENE ČLANICE.
| 0d društva Marije Sedem Žal. 81, Pittsburg, Pa., 2354 Frančiška Fabjan, 27. maja 1907.	Dr. št. 65 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
....... ............
3»0+OtO+004iHO*0*04<H045
Društvene vesti.
►o^o>oi
Milwaukee, Wis., 5. jun. — Naše društvo sv. Jožefa št. 103. K. S. K. J., je imelo dne 2. junija svojo redno sejo, pri kateri se je sklenilo, da je vstopnina prosta. Torej rojaki, kateri niste še pri nobenem podpornem društvu, zdaj imate lepo priliko pristopiti z Malim stroškom. Nikar ne odlašajte, leer človek ne ve ure ne dneva, kedaj {a dohiti bolezen ali smrt.
Srčen pozdrav vsem udom K. S. K. Jednote in vsem Slovencem v Ameriki, tebi, slavni nam A. S., pa obilo naročnikov.
Franc Gliha, tajnik, 11157 — 29th Str.
Waukegan, 111., 4. jun. — Tuk-aj je umrl po dolgotrajnej bolezni 26. maja naš rojak Jožef Remžgar ali po domače Košuta, doma iz Velike Ligojne, fara Vrhnika. Tukaj zapušča ženo in 16 mesecev starega sinčka. V stari do ■ movini pa mater in tri sestre. Pokojni je bil član društva sv. Jožefa št. 53. K. S. K. Jednote, katero mu je ska-zalo zadnjo čast 28. maja, ko smo ga spremili k večnemu počitku. Pogreba se je udeležilo tudi društvo Marije Pomagaj št. 79. K. S. K. J. s svojo zastavo, za kar jim bodi vsa čast in zahvala. Pri vsaki priložnosti in kjer morejo nam pomagajo in s tem dokažejo, da smo res bratje med seboj. Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote. Tebi pokojni sobrat pa naj bode lahka zemljica tuja!
John Dobrovok.
Ely, Minn., 28. rrtaja. — Prosim malo prostora v našem cenjenem časo-
Bridgeport, O., 30. maja. — Ljubi A. S., prosim za malo prostora v tvojih predalih.
Društvo sv. Barbare št. 23. K. S. K. Jednote je imelo skupno velikonočno spoved in sv. obhajilo na bin koštni ponedeljek zjutraj ob 8. uri, to je dne 20. maja. Obiskal nas je slovenski duhovnik, č. g. Jožef Zalokar iz Bridgeville, Pa. Imel je lep in prav zanimiv govor pred sv. mašo in po maši pa pridigo. Opominjal nas je na Sv. vero, dajal nam lepih naukov ter priporočal složnost med vsemi za napredek in procvit našega vrlega društva. Potem je obiskal našo društveno dvorano, kjer mu je društvo izkazalo čast in veselje nad njegovim obiskom. In par ur smo se skupaj veselili po domače. Potem je prišlo slovo. Tem potom se društvo še enkrat zahvaljuje č. gospodu za obisk in trud, ki ga je imel z nami. Želimo mu ljubo zdravje da nas bo vstanu še večkrat obiskati.
Srčen pozdrav vsem udom K. S. K. J. in vsem Slovencem v Ameriki, a tebi. vrli list. pa želim obilo novih naročnikov in predplačnikov.
Jožef Hočevar, I. tajnik.
Filip III. na smrtni postelji.
Ko je španski kralj Filip III. čutil, da se mu bliža zadnja ura, je vzkliknil bolestno: “O kako dobro bi mi bilo sedaj, če bi bil namesto mogočnega kralja ubog puščavnik. Dvaindvajset let sem kraljeval in vsakdo je menil, da sem srečen. A temu ni tako! Veliko bolj srečen bi bil, če bi živel namesto v kraljevi palači v revni, s sla-mokriti koči. Zakaj se nisem oblačil v spokorno obleko in sem ogrinjal svoje telo s kraljevim škrlatom? Srečnejšega bi se čutil, če bi se bil strogo postil, namesto da sem okušal najizbornejša jedila.” Da ničemurnost čez ničemur-nost in vse je ničemurno, razitn Boga ljubiti in mu služiti in delovati za zveličanje svoje duše.
Četrta božja zapoved.
Neka revna deklica je vstopila v službo pri zelo imenitni rodbini. Bila je delavna in tiha, zato jo je gospa prav rada imela. Dobivala je lepo plačo in vrhutega še to in ono darilce.
Nekega dne jo je obiskala revno oblečena mati v novi službi. Deklica se je sramovala tako revne matere, zato jo je predstavila gospe le kot svojo sorodnico. Kako globoko rano je s tem vsekala v čuteče materino srce, tega pač ni mislila.
Pa gospa se je kmalu spoznala. Prinesla je dekletu zasluženo plačilo in ji rekla: “Poišči si druge službe! Hči, ki se matere sramuje, ne bo nikdar dobra služkinja.”
Natančna pokorščina.
Vesela družba se je napotila na visoko goro. Med njimi je bil tudi petletni Ivanček. Pot je bila strma in solnce je vroče pripekalo. Malemu pot niku so že pojemale moči, zato mu je pa rekel oče: “Ostani na tej klopi, dokler se ne vrnemo!” Ivanček se je vse-del poleg neke gospe, ki je tudi že omagala. Kar mu pade palica na tla. Rdečica ga oblije in boječe poprosi gospo: “Ali vas smem prositi, da bi mi palico pobrali, papa so rekli, da moram na klopi ostati.”
Kakšen je vaš jezik?
Jezik je dobro merilo zdravja. Če je jezik belkast, je znak da je pokvarjeno delovanje želodca, jeter in drugih organov. Severov Želodčni Grenčec je namenjen za olajšanje bolezni v želodcu, ker je napravljen iz najboljših čistih snovij, katere delujejo direktno na razne organe, da postajejo sposobni za redno trošenje in prebavo užite hrane. Severov Želodčni Grenčec je radi tega vreden priporočila vsem, ki so na potu okrevanja bolezni, ta je krepčitelj za slabe in stare ljudi. Steklenica dvovrstne velikosti za 50c in za $1.00. V vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Golšasti hudodelec.
Krvnik je obešal golšastega hudodelca. Ker ga pa vrv ni prijela dobro, hudodelec ni obvisel na vešalih, nego se je izmuznil. “Kaj takega se mi pa še ni zgodilo!” vzklikne prestrašeni krvnik. — “Meni tudi ne!” odgovori hudodelec.
— Ako želite dobro obleko po najnižji ceni, pojdite v Chulikovo prodajalno.	■
Odpad od vere.
V	juniju leta 1905 so prinesli časniki novico, da je skočil v Donavo dijak Leopold Z., sin spoštovane dunajske rodbine in se je potopil v njegovih valovih. Star 21 let je že dolgo hodil na pačna pota. Bil je jako lahkomiseln, rabil je vedno več denarja, kakor ga je imel. Ponudila mu je propaganda 360 gl. če prestopi k protestantizmu in on je sprejel ponudbo. Starši, ki so bili dobri katoličani, niso dovolili prestopiti, a ni se menil zanje. 180 fl je dobil takoj; če je sprejel tudi ostanek-, ni znano. Ta grešni denar ni osrečil mladeniča kakor ga je dobil, tako ga je zapravil, Ko j§ slednjič oče popolnoma odrekel podporo sinu, se ta ni vedel več kam obrniti in je iskal ter našel konec — smrt v Donavi.
---------- .
Dobro ga je zavrnila.
V	mestu P. je bil slovesen sprevod. Udeležile so se ga tudi nekatere deklice iz vasi V. Ko so se po dokončani slovesnosti vračale proti domu, jih je vprašal tuj gospod v železnič-nem vozu, ako so bile pri pustnem sprevodu v P. — “Motite se gospod”, odgovori ena izmed deklet, “udeležile smo se lepe cerkvene slovesnosti, ne pa pustnega sprevoda. Ako bi bil v P. pustni sprevod, bi bili gotovo tudi vi povabljeni, da bi bili tam za prvega pustnega norca.” Glasen smeh se je razlegal v vozu po tem modrem odgovoru, le osramočeni gospod se je jezno stisnit v kot, ter — molčal.
Lepa smrt.
Dne 12. marca 1906 je umrl predsednik republike Argentine, dr. Manuel Quintana. O njegovi smrti poroča neki časnik sledeče:
Dr. Manuel Quintana je umrl kot vzoren krščanski mož. Ko se je 24. februarija počutil zelo slabega, je želel, da bi ga obiskal njegov prijatelj prevzvišeni g. knezoškof. Ker ga pa isti dan ni bilo doma, je obiskal visokega bolnika prevzv. g. škof iz La Plata. Kmalu na to, ko sta se pozdravila, je izgovoril bolnik željo, da bi se izpovedal. Opravil je sveto spoved in pobožno prejel sveto obhajilo. Drugi dan pa se je bolezen zelo poslabšala. Izpovedal se je zopet pri a-postolskem nunciju, ki ga je ravno obiskal. Svojim prijateljem je rekel: “Želim, da se splošno izve, da hoče predsednik kot dober in pobožen kristijan umreti.” V svojem življčnju sicer pred sednik ni bil vedno dober kristijan. A sedaj je izrekel to še pri polni zavesti, da veruje vse resnice naše sv. vere in v tej veri hoče živeti in umreti. Kako globoko vpliva pač tak zgled visokega dostojanstvenika na podložnike! Kako pa tudi prepričuje, da ima le vpra v sebi tisto moralno moč, ki naredi, da more z zaupanjem zreti človek ob koncu svojega življenja v uso-depolno večnost. Da pa more prevzeti sv. vera celega čloeka, jo je treba že v zgodnji mladosti vcepiti v otroško srce, da ž njim raste, da je prevzet verskega prepričanja, da po nji živi in v nji srečen umrje.
Ženski vpliv.
Tajiti ni mogoče, da je imela ženska izza pradavnih časov vedno velik vpliv na svojega soproga in svoje sinove ter da je bila dostikrat duh in duša družini. Pokazati hočemo mal vzgled tega, naveden iz pisma necega prijatelja. Tega so mučile vsakojake težave, ne da bi si jih mogel razložiti. Njegova žena mu je nasvetovala Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ker. je zapazila, da je soprogova slast izpremenjena, njegovo obličje pormenelo, uvelo, da mu oči niso več bistre in da mu stopnja ni več tako elastična kakor poprej. To jo je uve-rilo, da mu prebava ni v spdu. Čutimo prav gotovo, da je mnogo žensk takisto svetovalo članom svojih družin, kadarkoli se je pojavila neprilika želodčna ali črevfsna, ali omamna glavobol, ali izguba slati, nečista barva v licu, utrujenost itd. Če mamka predpiše Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, pa gotovo ne bo zmote. V lekarnah. Jos. Triner, 799 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
KJE JE JOHN LUZAR, ČLAN društva Vitezov sv._ Jurija št. 3. K. S. K. J.? Zadnji čas se je nahajal v La Salle, 111. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, ga uljudno prosim, da ga blagovoli naznaniti tajniku: Joseph Panian, 1001 N. Chicago Str., Joliet, 111.
Rojaki, podpirajte z vsemi naročili predvsem domača podjetja!
vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
tt
Hill Girt Vineyard” Točim 'edn° ^e Pivo, «„o kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajani tudi trdi in mehki premog.
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galo». Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino _	muškate! vino
po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett. Contra Costa Co.,Cal.
.TELEFON 2252.
1012 N. Broadway..JOLIET, TT.T„
A. Schoenstedt,
naslednik firmi	•*
Loughrao & Schoenstedt
Posojuje
Vprašajte svojega mesarja za
Adlerjere domače Maso
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. ADLER & CO.
112 Exchange St. JOLIET, ILL.
denar proti nizkim obrestim. 1 Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino za posestva.
Prodaja Padi prekomorske vozne listke.
COR. CASS & CHICAGO STREET
I. nadstropje.
SVOJI K SVOJIM!
Prva in edina slovenska tvrdka v Ameriki.
& Vsili društvenih ^ potrebščin.
John N. Gosar Co.
719 High St., W. Hoboken, N. J.
Priporoča se vsem slovenskim društvom za blagohotna naročila n. pr. društvenih zastav, znakov (badges) regali j, pečatov, gumbov (buttons), knjig, slik križev, podob, itd.
Vsa dela se izvršujejo iz najboljšega blaga in po kar mogoče nizki ceni.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J.
NIKJER BOLJŠE IN CENEJŠE.
JOSIP JONTES
801 N. Chicago St. N. W. Phone 1215
Priporoča rojakom svoje dobrozaloženo MESNICO katerej ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso.
Dobra portrežba in nizke cene
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
123 Pine Street,
Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.

(Francoski spisal Guy de Maupassant)
V malem mestu G. je bil semenj. Na vseh cestah je bilo polno kmetov in kmetic, ki so si obljubljali dobre kupčije. Počasnih korakov so stopali možje. Njih telesa so bila sklonjena, noge vpognjčne; čitalo se jim .je z obraza, videlo na celem telesu, kako jih teži trudapolno kmetsko delo. Če tudi so bili vsi bolj praznično oblečeni, vendar njih odelo ni kazalo ravno preveč blagostanja.
Na motvozih so vlekli za seboj kravo ali tele. Njih žene so stopale za živino in jo od časa do časa udarile po hrbtu z vejico, katere so se držali listi, da bi pospešile njeno leno hojo. Ob rokah so jim visele široke cajne, iz katerih so zijale zvedavo kure ali race. Suhih teles so bile te ženice, a držale so se bolj ravno, nego njih možje, hodile so nekoliko živahnejših ko-lakov. Opravljene so bile v domače sukno, a na glavi so imele svilnate robce.
Sem in tja jih je prehitel kak kmetski voz, na katerem so sedeli možakarji in ženice, ki so se držale lestvic ob strani, da jih ni voz preveč pretresel.
Na G.-škem trgu je že bilo vse črno ljudi in živalij. Vse je bilo pamešano: volovski rogovi; klobuki možakov, kučme starcev, robci žena in deklet. Vriščeči glasovi kupcev in mešetarjev so se mešali z vikom žensk in smehom kakega veseljaka, ki je bril norce, rezgetanjem konj in mukanjem goveda.
Trščanov oče je ravno prišel na trg, ko je zapazil na tleh pred seboj konec vrvi. Skop, kakor je bil, jo je sklenil takoj pobrati, češ. po sedmih letih vse prav pride. Z veliko težavo se je sklonil, ker ga je vedno po udih trgalo. Ko jo je pobral in jo ravno skrbno pričel skupaj zvijati, je zapazil, da ga gleda š, praga svoje hiše stari sed-fer Matjan. Pred leti sta se nekaj to-žarila in se od tedaj še nista pobotala. Trščanovega očeta je bilo malo sram. da ga je videl sedlar brskati po blatu radi konca vrvi. Naglo je skril vrvico pod svojo suknjo in jo potem skrivaj vtaknil v hlačni žep; nato se je še nekaj časa delal, kakor bi kaj iskal po tleh, česar pa ne more najti. Potem pa je odrinil dalje na trg, sklonjen od bolečin v dve gubi.
Naglo se je izgubil v kričeči množici razburjeni od dolgotrajne kupčije. Kmetje so tipali živino, odhajali in zopet prihajali; v vednem strahu, da jih kdo ne ukani, se niso mogli nikdar odločiti; poskušali so citati resnico iz obraza prodajalčevega in z vso zvijačo iskali napak na živini, samo da bi ceneje kupili.
Ženske so postavile pred se svoje cajne in jerbase in izvlekle perutnino, ki je ležala na tleh z zvezanimi nogami, izbuljenih oči in škrlatastih grebenov.
Mirno so poslušale kupčevalke, o-stale pri zahtevanih cenah, ali pa se odločile po dolgotrajnem pregovarjanju in vpije za kupcem, ki je počasno odhajal:
“Naj bo! Vzemite, Miha; v svojo igubo prodam!
Počasi se je trg izpraznil; in ko je zvonilo poldne, so se razšli oni. ki so od daleč prihiteli na semenj, po gostilnah.
Pri Jordanu je bilo celo dvorišče polno najraznovrstnejših voz in kolesljev. Po gostilni se je vse trlo; vse je bilo napolnjeno do zadnjega kotička. Prva soba je bila obenem kuhinja, kjer se je vrtilo ob jasnem plamenu troje ražnjev, na katerih so se cvrli piščanci, golobje in janjetina.
Duh pečenega mesa je sejmarjem tako prijetno udarjal v nos, da so se vsem sline cedile.
Vsa kmetska aristokracija je jedla pri Jordanu, gostilničarju in prekupčevalcu, ki je. imel shranjen že lep kup tolarjev.
Neprenehoma so se vrstili krožniki, in liter za litrom je prihajal na mizo. Vsak je pripovedoval o svojih kupčijah. Tudi letina je prišla v pogovor. Za travnike je bilo vreme dobro, toda za žito malo presuho.
Nakrat se začuje boben pred hišo. Vse je bilo v trenotku pokoncu. razun nekaterih brezbrižnežev; vse je teklo pred vrata, k oknom, v ustih še polno mesa in z vilicami v rokah.
Ko je ponehal bobnati občinski sluga, je pričel citati z velevažnim obrazom in vzvišenim glasom nastopni razglas:
“Prebivalcem mesta G. in sploh vsem ki so se zbrali na današnjem semnju, se naznanja, da se je izgubila na potu iz B. danes zjutraj med deveto in deseto uro listnica (iz črnega usnja, v kateri se je nahajalo pet sto kron in nekaj trgovskih listin. Kdor jo je našel, naj jo prinese nemudoma na županstvo, ali pa jo izroči naravnost Fortu-natu Preku v Srednji vasi proti nagradi petdeset kron.”
Nato je odšel sluga na drugi konec mesta, kjer se je znova začul boben.
Vsi gostje so sedaj govorili le o tej listnici in vsestransko se je ugibalo, če jo bo Prek še kedaj videl ali nikdar več.
Med tem se je pojedina nadaljevala.
Ko so se že vsi sejmarji nasitili in pričeli zalivati z vinom okusno pe-
čenko, se je prikazal pri vratih orožnik, ki je vprašal:
“Ali je tukaj Trščanov Urh iz Pod-brega?”
“Tukaj 'sem.” je odgovoril 'Trščan, ki je sedel na dolenjem koncu mize.
“Pojdite z menoj na županstvo,’-’ je nadaljeval orožnik. “Župan hoče z Vami govoriti."
Ves presenečen in vznemirjen je iz-pil Trščanov oče na en .dušek svoj kozarec vina. se dvignil, pričel stopati še bolj sklonjen nego zjutraj, kajti po vsakem počitku ga je še bolj trgalo, in neprenehoma govoril:
“Že grem; že grem!” in hodil za o-rožnikom.
Župan ga je pričakoval, sedeč v naslonjaču. Bil je mogočen človek ta župan. mogočnih besedi, debelega telesa.
“Trščan!” je rekel; “danes zjutraj Vas je nekdo videl, ko ste pobrali na cesti iz B. listnico, ki jo je izgubil For tunat Prek iz Srednje vasi.”
Trščan je ves preplašen gledal župana. Strašno ga je vznemirila ta sumnja, ki je padla nanj, ne da bi vede), zakaj.
"Jaz, jaz da sem pobral to listnico?” “Da, Vi!”
“Pri moji duši! še videl je nisem!” “Nekdo Vas je videl, ko ste jo pobrali.”
“Nekdo me je videl? Kdo me je videl?”
“Matjan, sedlar.”
Tedaj se. je spomnil starec, razumel in jeze ves rdeč vzkliknil:
“A, ta cigan me je videl? Poglejte, kaj je videl! To-le vrvico je videl, da sem pobral, gospod župan.”
In pri tem je potegnil konec vrvice iz žepa.
Toda župan je neverjetno migal z glavo:
“Tega mi vendar ne bodete pravili Trščan, da bi Matjan, popolnoma verodostojen možak, imel to-le vrvico za listnico.”
Trščan je ves razjarjen dvignil roko, kakor k prisegi, pljunil v stran in ponavljal:
“Pa je vendar resnica, najčistejša resnica, gospod župan. Vedno bom to trdil, na mojo dušo in na moje zveličanje!”
Župan je nadaljeval:
“Ko ste listnico pobrali, ste še precej časa stikali po blatu, če ne leži še kje kaj denarja.”
Težko je sopel starec, jeze in strahu ves iz sebe.
“Za božjo voljo! ... za božjo voljo!
.. . Kako je mogoče tako lagati, da se poštenega človeka spravi ob dobro ime.”
Toda vse mu ni nič pomagalo. Ni-kdo mu ni verjel.
Nato je poklical župan Matjana, ki je ponovil in vzdržal svojo trditev. Celo uro sta se prepirala Trščan in Matjan in kričala drug na druzega. Nato so preiskali Trščana, toda ničesar niso našli.
Ko je videl župan, da ničesar ne do seže, je odpustil Trščana in mu povedal. da bo javil celo zadevo državnemu pravdništvu.
Hitro se je raznesla ta novica. Ko je stopil Trščan na cesto, se je vse trlo okolu njega. Vsakdo ga je izpraševal, ta resno, oni v šali, toda nikdo se ni hudoval nad njim. In starec je vsakemu pripovedoval o vrvici, toda nikdo mu ni verjel. Vse se je smejalo.
Vsi so ga vstavljali in tudi on je vstavljal vsacega znanca in mu pripovedoval svojo povest in svojo jezo na Matjanovo hudobnost, in obračal svoje žepe, da bi pokazal, da nima ničesar.
“Presneto znaš ciganiti!” se mu je odgovarjalo.
Trščan pa se je jezil, obupaval, da mu nihče ne veruje, in vedno ponavljal svojo povest, da bi dokazal svojo nedolžnost.
Stemnilo se je. Čas je bilo odriniti. S tremi -sosedi se je podal na pot in jim pokazal mesto, kjer je pobral vrvico; in prav do doma ni govoril o drugem nego o tej vrvici.
Ko je prišel domov, je še lezel v vse koče pod bregom in povsod pripovedoval o svoji nesreči. Toda nikdo mu ni verjel.
Po noči je skoro zbolel same vznemirjenosti.
Drugi dan, okolu ene popoludne je izročil Seničarjev Jaka, hlapec pri Možini, Fortunatu Preku, njegovo listnico z vso njeno vsebino.
Seničarjev Jaka je našel listnico, ka-k<5r je sam pripovedoval, na cesti, ki vodi iz B. v G. Toda ker ni znal citati, jo je nesel domov in izročil potem Prfeku, ko mu je njegov gospodar povedal, čegava da je.,
To se je kmalu izvedelo po vsej pkolici. Ko je prišla ta novica Tršča-novemu očetu do ušes, se je hitro odpravil na pot in pripovedoval sovaščanom, kako da je srečen, da se je našla listnica.
“Edino Matjanova laž mi še teži srce,” je govoril. “Kajti nobena reč ni tako huda, kakor če se pride vsled laži ob dobro ime.”
Celi dan je klepetal o svoji povesti. Pripovedoval jo je na cesti ljudem, ki so, popivali, in celo v nedeljo pred mašo in' po maši ni dal nikomur miru. Celo popolnoma ' neznane ljudi je
vstavljal in jih nadlegoval s svojim pripovedovanjem. Sedaj je bil pomirjen; toda nekaj, sam ni vedel kaj, ga je še dražilo. Zdelo se mu je, da se mu ljudje posmehujejo, če jim pripoveduje o listnici. Ljudje še niso bili popolnoma prepričani o njegovi nedolžnosti. Za hrbtom ga obirajo, se mu je zdelo.
Prihodnji torek je šel na trg v G., samo da bi zopet govoril o najdeni listnici.
Matjan je stal v vratih, ko je šel Trščan mimo, in se mu pričet smejati. Zakaj?
Ogovoril je Sodarjevega Martina, ki ga pa niti ni hotel do konca poslušati, temveč ga sunil v trebuh, mu rekel "cigan” in se obrnil.
Brez sape je obstal Trščan, vedno bolj vznemirjen. Zakaj ga je imenoval cigana?
Ko je pri Jordanu sedel za mizo, je zopet pričel svojo staro pesem.
Neki kmet iz Hotemaž mu je zabrusil:
“Beži, beži, stara navada! Poznam jo, tvojo vrvico!”
Trščan je jecljal:
“Toda, saj se je vendar našla listnica.”
A oni ga je zavrnil:
“Molči, dedec! Eden jo najde, drugi pa prinese. Saj se poznamo.”
Trščanu je bilo, kakor bi ga bil kdo na led posadil. Sedaj je razumel. Dolžili so ga, da je on pustil listnico prinesti po svojem sokrivcu.
Hotel je ugovarjati. Toda vse omizje se mu je smejalo.
Ni mogel več dalje jesti in sredi kosila jo je odkuril med občnim zasmehom.
Vrnil se je domov. Sram ga je bilo in jeza ga je dušila tembolj, ker je uvidel, da mu nikakor ne bo mogoče dokazati svoje nedolžnosti. Krivična sumnja ga je zadela v srce.
Znova je pripovedoval svojo povest in jo vsak dan podaljšal z novimi ugovori, ki jih je iznašel po noči, ko ni mogel spati, in neprenehoma prisegal in se veril, da je nedolžen. Toda čim bolj se je opravičeval, tem manj se mu je verjelo.
“Laže, kot pes teče,” se je govorilo za njegovim hrbtom.
Cul je to, in grozno ga je peklo.
Od dne do dne je bolj hiral.
Šaljivci so si pustili pripovedovati povest o “vrvici” in ji toliko verovali, kakor se veruje staremu beraču, kadar govori o vojskah, v katerih je bil, in o junaških činih, s katerimi se baha.
Koncem decembra je legel.
Okolu sv. treh kraljev je umrl. Še ko se mu je že mešalo, je še vedno zatrjeval svojo nedolžnost in jecljal:
“Kratko vrvico... vrvico... tukaj-le je, gospod župan...”
o*o^o+o^o*o*-*o^o-^o^o ♦©♦©♦©
BELE VRTNICE.
O*»0«3*O40»0KI+040»0KI*0f0
Rodbina Elman je imela svoje obširno posestvo na prijaznem gričku ob reki Reni. Roza, edina hči, je bila ponos in veselje svojih staršev. Bila je blagega, čistega značaja in obče priljubljena zaradi neprisiljene prijaznosti in lepega obnašanja.
Nad vse je ljubila nebeško Kraljico. Njeno podobo je kinčala najraje z lilijami. Skoro vse prihranjene novce je porabila v to, da je tudi v poznem poletju nakupila belih vrtnic za Marijino podobo. Ko so jo pa starši odposlali v nadaljno izobraževanje v neki zavod, je bila vsa srečna, da je smela tudi tam krasiti Marijin oltar.
Roza je bila tedaj petnajst let stara. Prijetne počitnice so se bližale koncu in s težkim srcem se je pripravljala dobra deklica na odhod v samostan
,B...... Solznih oči se je poslovila od
matere in se podala z očetom na postajo.
Kmalu se je odpeljal železni voz proti jugu. Roza je sedela ob oknu in gledala v lepo naravo. Naenkrat se je dvignila in oko ji je veselja zažarelo. “Poglej, poglej, ljubi oče,” je vzkliknila, “kako lepe bele vrtnice so tukaj! 'To bi bilo za Marijin oltar v samostanu. Ljubi oče,, izstopiva 'na bližnji postaji in pojdiva nazaj v ta grad, da dobim nekaj belih vrtnic za nebeško Kraljico. Prihodnji vlak naju popelje naprej. Kajne, oče, da mi to storiš?”
“Ljubi otrok”, jo zavrne oče, “kako moreš kaj takega prositi? Posestnik onega gradu je imeniten gospod, ki svoje bele vrtnice nad vse ljubi. Meniš li, da se bo tebi na ljubo oropal svojih ljubljenk? In potem nama je tudi dolgo pot peš hoditi, da prideva do gradu.”
“O, to nič ne de: samo dovoli, da izstopiva, pot me prav nič ne skrbi. •In če dobim v gradu belih vrtnic? Tudi to me ne skrbi. Prav lepo bom prosila in gospod mi jih bo dal.”
Pa gospod Elman ni bil pri volji; bil 'je mož, ki ga ni ganila vsaka beseda. Roza ga je dobro poznala. Vedela je, da mora vztrajno prositi, potem mor da... Oklenila se je očeta in začela znova: “Ljubi oče, samo te prošnje mi ne odreci. Glej, za svoje učiteljice in prijateljice imam primerne darove, a le za Marijo nimam ničesar. Kako se bom sramovala stopiti pred njen oltar — praznih rok...”
To je premagalo. Na postaji sta izstopila. Nepopisno veselje je zatdada-lo'v srcu dobre deklice, ko je zagledala v daljavi z belim cvetjem posut vrt. Še bolj vesela pa je bila, ko ji je graščak sam narezal najlepših vrtnic. Tako lepega šopka ni še nikdar poklo-
'TTerV/I
«CGlSTCftC»
Radosti življenja
je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, podjetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, kije vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svet*.
Dober okus.
Dobro prebavljanje, Dobro zdravje.
IMočni živci. Močne mišice. Dolgo življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ue doseže tega, m prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje oknsa, kot krepčilo, kot krišmtilca, ali kot zabranilo bolezni.
POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se marate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,
CHICAGO, ILL. :
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v nailh sledečih špecijalitetah:
Trinsrjsvettt brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.
•x-*x«x-*x-X“X--x-*xn~xnnn~x~x-*x-x-x-x-*x~x--X"X"X--x~x--x-*x-x-x--x-X“X-*x-*X“X--x**x~x-<-'X‘-s
nila nebeški Kraljici. S hvaležnim srcem se je poslovila od dobrega graščaka in njegove družine in je odšla z očetom na postajo.
Tje prišedši sta zvedela žalostno novico, da se je ponesrečil vlak, ki sta se v njem pripeljala in da je prav tisti kupe, v katerem sta bila, popolno razbit. Kdo ju je rešil? Dolgo nista premišljevala. Nekaj ur pozneje sta klečala oče in hči pred Marijinim oltarjem in bele vrtnice so bile zahvalni dar za rešitev.
Rojaki, podpirajte z vsemi naročili predvsem domača podjetja!
JOHN J. MEDEN
772 W. 22nd St.
CHICAGO.
IZDELOVATELJ
in Tilnu graim ta
C
Balkan”
Prodajem tudi naraven brinjevec in
tropinovec. Zahtevajte ga v goslilnah.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulid blizu novega kanala.
Predso kupiš LUMBER, oglasi sc pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi te bomo zadovoljili in ti prib rinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DESPLAINES IN CLINTON -
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.
Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344.
Grayiiek & Ferko
MESNICA
207 Indiana St.
Joliet, III.
Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas.
Pošiljam iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik.
Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA.
N. W. Phone 6o5.
Chicago Phone 15a.
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja gBSf-karte ter pošilja ¿tentu-v staro domovino vest no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu, Telephone 231; South Chteag«
AMBRI KAN SKI SLOVENEC, to. JUNIJA igo?.
KDO VAM HOCE DOKAZTI,
DA VAM ZAMORE POMAGAT!.
lečemo Vam, da, ako se čez nekoliko dni, po uporabi OROSI zdravil, ne počutite boljše, povrniti hočemo denar. Kdo drugi Vam mora takih zdravil dati, kakor so OROSI zdravila, katera so sestavljena po predpisih najimenitnejših zdravnikov, ki so se leta in leta z raznimi bolezni bavili, dokler niso za posamezne bolezni zdravila našli, s katerimi se mora gotovo ozdraviti. Vedite, da OROSI, zdravila, ne ozdravijo samo človeka, temveč istega tako okrepčajo, da se po zdravljenju popolno dru-zega čuti. OROSI zdravila so jamčena v Zjedinjenih državah, v dokaz temu ima vsako zdravilo številko 3402.
GLEJTE KAJ NAŠ ŽUPNIK PRAVI!
Í
t
t
Spoštovani gospod ravnatelj1 America Europe Co.
v New Yorku.
Ako je hvaležnost umestna, za Vaš trud in Vašim gospodom zdravnikom, potem bodi mi dovoljeno, da se tem potom zahvaljujem, Vašim gospodom zdravnikom in tudi Vam gospod ravnatelj, za velik uspeh katerega ste imeli pri moji bolezni, na kateri sem trpel toliko let in katero niso mogli v nobenem zdravstvenem zavodu ozdraviti, ne v staremu kraju kakor tudi tukaj v Ameriki ne.
Slišal sem od mnogo ljudi, da ste jih tudi Vi ozdravili, radi tega Vam dam rad, to pismo na razpolago, da isto v časopisih prijavite, ter da narod čim preje od Vaših zdravil zve in da se more prej pomagati predno, da postane bolezen kronična. Naj toraj to moje pismo pride v javnost, da zve narod kje da se dobro in sigurno zdravi, da se razširi, kje, da se tako izvrstna zdravila dobe. Hvala Vam za dobroto katero ste mi storili z ozdravljenjem moje bolezni, ter katero izkažete vsaki dan mojim bolnim rojakom v tem delu sveta, kjer so bili do sedaj samo izrabljeni po drugih zdravstvenih zavodih.
Vaš udani j. CERAZO.
KAJ HQCEE3Q Ml?
——-~»w—r—niiiii—iiii«iiiM»i ■ im ■im ■lili—  lin—
Da se nam zglasijo oni ljudje kateri imajo najtežje bolezni, zastarele in kronične, katere drugi zdravniki niso mogli ozdraviti. Ako pišete na
nas, predložimo Vaše pismo našemu zdravniškemu zboru, kateri hoče Vašo bolezen preiskati, ter Vam potem poročati, kakšnč narave je, kakšne posledice lahko nastanejo, kako se morate zadržati, kako se morate. zdraviti, koliko čaša bode zdravljenje trajalo, i. t. d., - ako Vas sprejmemo, da Vas ozdravimo, bodite tedaj uverjeni, da se to gotovo zgodi, kjer mi vsakemu bolniku garantiramo, katerega v zdravljenje sprejmemo.
Ako vam drugi zdravniki niso pomagali — Potem nikar ne mislite, da ni za Vas pomoči.
Ako čez šest dni po uporabi naših zdravil ne opazite, da se Vam je bolezen zboljšala, potem nam pošljite zdravila nazaj in mi Vam hočemo povrniti denar, kjer, mi nečemo da bi nam kedo zdravila plačal, ako mu ista ne koristijo.
Kakor vidite, da imamo za vsako bolezen posebne zdravnike, kjer t en sam zdravnik nemore vse bolezni z sigurnostjo zdravit. - Za zastara- ■■ ne in kronične bolezni pa imamo Specialiste.
Pošiljajte vse pisma na Slovenski oddelek, od
AMERIKA EU ROPA CO.
161 Columbus Ave., New York.
POZOR, ROJAKINJE1
Ali veste kje je dobiti najboljše me-) po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
I. & A. Pasdertz
s dobijo najboljše sveže in preka-ne klobase in najokusnejše meso. še po najnižji ceni. Pridite toraj in »skusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je iše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste, hic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
Ustanovljena 1871.
Of Joliet, Illinois.
Kaoital in preostanek $300,000.00.
ejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. >SEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TALCOTT, blagajnik.
JOHN
LEffiOMSONS
Marble Works
m So. Joliet St.,	Joliet, 111.
Chicago Phone 3911. Izdelujemo nagrobne spomenike po najnižji ceni, od $5.00 in višje.
Tu dela tudi vaš rojak g. MATH. STUKEL po domače Šuštar.
Kiltii pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA $1.00 do $5.00.
FLEXER & REICHMANE
LEKARNARJA
Cor. Bluff and Exchange Streets
JOLIET, ILL.
(Nadaljevanje s 2. strani.)
tožiti svoje reve in nadloge. Delijo nas hribi, doline in veliki ocean, pa vendar ko boste molili k Mariji Devici naši ljubeznivi priprošnjici in društveni zvesti varhinji, spominjajte se mene, Vašega dobrega sobrata, ki Vam vse dobro iz srca želimjjaz tudi molim za Vas pred tronom presvete Trojice farne v preloški cerkvi. Al drag nam je kraj, kjer je tekla naša zibelka, oni kraj, kjer so se nam prvi sv. zakramenti delili: tak kraj je tudi za mene prijazni hribček.. .
Dan odhoda! Na moje veliko začudenje prišlo mi je podat roko v slovo' nebroj rojakov in društvenikov, kar kaže, kako me iz srca ljubijo. Lepa hvala vsem! To slovo mi ostane v trajnem spominu vse žive dni. Iz Pitts-burga sva se odpeljala z bratom. Do postaje B. & O. naju je spremijo nekaj društvenih uradnikov. Ob 7. uri zvečer smo se odpeljali z vlakom. Okoli devete je začelo snežiti in snežilo je neprenehoma tako, da je imel vlak zamude dve uri. Ob poldvanajstih smo prišli v New York. Takoj se nam je povedalo, da se prihodnjega popoldne vkrcamo na parnik imenovan “Ryndam”.
V New Yorku smo radi slabega vremena in malega časa obiskali samo nekatere glavne ulice ter si le nekoliko ogledali veliko mesto. Ob 6. zvečer prišel je voz in nas odpeljal proti pristanišču do parnika Ryndam holandske linije. Zdaj pa na ladjo! Ker je bilo megleno in je snežilo, šli smo takoj k počitku.
Drugi dan, ko se je danilo, nismo več videli mesta New Yorka, niti suhe zemlje. Vožnja na parniku'je bila mirna, brez slabega vremena in razburkanih valov. Izvedel sem kmalu, da se pelje v vseh treh razredih skupaj 800 oseb. Tudi neki francoski katoliški duhovnik, prijazen in dober gospod, se je takoj z nami seznanil. Pripovedoval je tudi na dolgo in široko o du-hovskih in cerkvenih razmerah na Francoskem, ki so res žalostne. Vsak dan smo še nekoliko ur kratkočasili s tem duhovnim pastirjem.
Sedmi dan pridemo nasproti Francoski, nakar zagledamo mesto Boulogne. Precej daleč se naša ladja u-stavi,-in nam pride nasproti majhen parnik, gotovo s pošto. Prepeljejo tudi še mladega na duhu omračenega Hrvata, doma nedaleč od Kolpe. Revež je na poti v Ameriko za vsakdanjim kruhom zblaznel. Tu so ga oddali v bolnišnico, kam pojde potem, ne vem. Odtod se odpeljemo naprej proti Rotterdamu in v kratkem času zagledamo suho Nizozemsko.
Rotterdam je mesto srednje velikosti. Ima velik promet z raznimi parniki in blagom. Dosti Slovencev je tu čakalo, da se drugi dan odpeljejo v Ameriko. Takoj tisti dan, ko pridemo z ladje v mesto Rotterdam, se naložimo v voz holandske železnice. Nekaj časa se vozimo skozi mali zaliv, potem pa čez polja in travnike, katera pa ne izgledajo preveč rodovitna; tudi je dosti slabega sveta vmes, ki ni za nobeno rabo. Holandska narodna noša je tudi lepa, samo obutev jih kvari; nosijo sploh leseno obutev ali cokle, odrasli in otroci. Poslopja so zidana in lesena pa s slamo krita, le novejša z opeko.
Isti dan zvečer pridemo v Salzburg na meji Holandije in Nemčije. Tu stopijo v železniški voz nemški sprevodniki. Odtod se peljemo v Hanover in Magdeburg. V zadnjem mestu imeli smo 3)4 ure časa. To mesto je starodavno, ima lepe ulice, velikanske palače, mestni tramvaj. Magdeburg se zlasti diči z velikim in umetno izdelanim kolodvorom. Ob 7. uri obiskali smo katoliško cerkev, ko se je ravno končala sv. maša. Dalje!
Proti Leipzigu ali na Lipsko nas nese vlak. Med vožnjo si ogledava-mo imenitna in velikanska polja, bogata kmetska poslopja Se vidijo zdaj tu zdaj tam, obilno posejana pšenica kaže veliko žetev. Vendar je tu neki drugi svet: akoravno je, bila nedelja, so ljudje sploh delali na polju, eni so sejali, drugi krompir sadili. Mislil sem: tem ljudem je tudi cerkev devetnajsta briga, ali je pa niti nimajo, da bi jo posvečevali. Opoludne pa smo že Leipzigu. Tu je časa poldrugo uro. Vzamemo si brž ulično karo in se odpeljemo na Mimgasse. Tam nam je bila znana oštarija Fischer, kjer se shajajo naši slovenski trgovci. “Tu se ni dosti muditi. Mal obed,” pravi gostilničar, “pa hitro nazaj, da vlaka ne zakasnite. Bo več časa v Dresdenu ali Draždanih.”
Ob štirih smo že v Draždanih. To je velikansko in staro mesto saksonske kraljevine in tudi sedež saksonskega kralja. Mesto Dresden je jako lepo in ugledno, ima tri velike kolodvore, ki ga izvanredno dičijo, in velike ulice. Imeli smo S ur časa. Tu smo dobili dosti naših Slovencev, kateri tržijo z raznim blagom in so tudi dobropo-znati pri tamošnjih meščanih, kateri jih obrajtajo. In ti rojaki so nas tudi pogostili in spremili nazaj na kolodvor, odkoder smo se peljali naravnost proti avstrijski meji,
“Tetschen!” Tu je meja avstrijska in nemška. Tu smo izstopili iz železniškega voza. Finančni uradniki so pregledali našo prtljago in vpraševali po tobaku. To vprašanje je bilo čudno za nas, ker mi tobaka sploh ne rabimo.
Sedaj čez avstro-ogrsko monarhijo. Na Češkem smo. Lepe lege, široka in velika polja, zeleni travniki, hmeljevi nasadi in krasni drevoredi potnika silijo, da ga privedejo do velike rado-
Brezplačno.
A: “Za Boga, kakšen si po lici! Kdo te je tako razmesaril?”
B: “Ej, z ranocelnikom sva se stepla.”
A: “Pa si ga vender zatožil?”
B: “Zakaj neki? Saj mi je rane brezplačno zašil!"
vednosti. Zlasti bi se rad priučiti poljskega in drugih umetnih opravil. Tam le kmet orje z enim upreženim volom, spet tam z volom in konjem. Skupaj vidiš dosti različnih tovaren. Ko neprestano pregledujem to krasoto češke zemlje, se je že dan nagnil in sprevodnik pravi, da je blizu Dunaj, zatorej pustimo trebuh zunaj. In jedva se iznebimo starega reka, že kliče sprevodnik: “Wien!”
Na Dunaju smo. To je glavno mesto cesarstva in tu je sedež presvitlega cesarja F. J. Mudili smo se tukaj 4 ure. Prehodili smo več glavnih ulic vozili se po uličnih vozeh semintja, a tega smo se kmalu naveličali. Izvede-i smo, da se sedaj lahko odpeljemo z brzovlakoro v Zagreb. In peljali smo se do Raslovca, kjer sö nas pričakovali sorodniki. In s pripravnim vozom smo dospeli hitro do rojstne hiše.
Pozdrav rojakom širom Amerike!
Nikolaj Gerdun.
?040*(H00404040404<H+0«)0
Za kratek čas.f
S040404044040
♦0+040+0+0+CČ
Nevarno.
Zdravnik, poklican k bolniku, zapazi majhno rano ter ukaže, naj hitro odpošlje hlapca v lekarnico po mazila. Bolnik se pstraši in reče: “Oh, za Boga, gospod, mislim, da še ni tako silno nevarno!” — “Silno nevarno je”, odgovori zdravnik; “zakaj če hlapec ne prinese hitro mazila, pa se rana zaceli že prej.’
Žrebiji v krsto.
Zdravnik; “Mihec, Mihec! Že zopet pri vinu! Ali ti nisem strogo prepovedal, ker je vsak liter, katerega popiješ, žebelj več v tvojo krsto?”
Mihec: “Oj, gospod zdravnik, jaz vina ne morem pustiti! Mislim si: Je-den žebelj več ali menj v krsti mi je po smrti pač jedno, najsi bo krsta polna žebljev kakor jež bodic!”
Težko vzdigovanje.
Zdravnik: “Od česa si to dobil, da se tako treseš?”
Bibla: “Preveč sem vzdigoval!" 'Zdravnik: *‘Kaj si vzdigoval?”
Bibla: “Polne litre!“
“Flajštri.”
Mož je imel ženo, ki se mu je nalašč naredila bolno in rekla: “Ej, ljubi moj Jurij, pojdi k zdravniku in prinesi mi 'flajšter !” — Mož takoj odide k zdravniku in reče: “Gospod dohtar, flajšter, flajšter!” Ta pa je mislil, da ga ima Jurij za flajšter in ga ploskne za vsako uho jedenkrat. Jurij se obrne in gre domov. Žena mu precej reče. “Jurij, ali si dobil flajšter?” Mož ji odgovori: “Dobil sem in prinesel dva” ter poči ženo za uho. Žena sedaj zdrava skoči kvišku, Jurij pa se vrne k zdravniku.
Ko ga ta ugleda, nasmeje se mu: “No, Jurij, ali sta pomagala flajštra?” — Jurij: "Gospod, dobro sta pomagala, pa še obeh niti porabil nisem, jed-nega prinašam nazaj.” -— Rekši ploskne prav živo zdravnika za uho in odide.
Jedini pomoček.
Ko je bil slavni zdravnik Hufeland nekdaj poklican k bolnici, ki je besedičila mnogo, da zdravnik nikakor ni mogel do besede, rekel ji je: “Pokažite jezik!" Ko ga bolnica sramežljivo nekoliko pokaže, reče ji zdravnik: “Ne tako malo, milostiva gospa, ves jezik hočem videti!” Ko bolnica pomoli ves jezik iz ust, reče Hufeland: “Tako, zdaj ga pa le primite in držite, dokler ne preiščem, kakšno bolezen imate!”
VSAKDO VE?
Da vsak trgovec pravi, moje blago je najboljše in najcenejše.
Ali veš kje je dobiti najlepše in naj cenejše ŽENITNO DARILO kot prstan, uro ali podobne zl atnine, gotovo pri
910 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike.
B. BERKOWITZ,
COMPAGNJE GENERALE TEANSALANTPE
FRANCOSKA PROGA.	X
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kozminski, glavni zastopnik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111.
Paul Sarič, agent, 216 i7th St., St. Louis, Mo.
E.PORTER BREWING COMPANY
So. Bluff Street,
EAGLE BREWERY
izdelovalci
ULEŽANE PIVI
PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Wiener Bier.
Joseph Stukel,
avstr, zastopnik.
JOLIET, ILL.
Šele prvi.
Zdravnik je nekje stavil osepnice. Ko je delo že skončal ter pospravljal orodje, odprla so se zdajci vrata in v sobo je stopila žena z jednoletnim otrokom v naročaji. Nejevoljen reče zdravnik: “No, ta je menda vendar zadnji?" — “Oh, gospod “doktor,” odgovori žena sramežljivo, “šele prvi!”
[SpEEEOlMEEEEEEEEEEEEEEEEEiliE I ZEMANOVO “GRENKO VINO”,
!p=! je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez-[El nim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-j[Bl| LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE.
Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA -‘TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
B. ZEMAN,
598 W. 18tli S t . CHICAGO, ILL.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
Zdravilo za hude žene.
Bila je nekdaj hudobna, jezava žena, ki je svojega moža tako dolgo dražila z ostrim jezikom, da jo je do dobra pretepel. Žena, katera ni pomislila, da povzročuje vse to sama s strupenim jezikom, gre nekega dne k slavnemu zdravniku ter ga naprosi, naj ji za Boga da zdravila zoper moževo divjanje. Zdravnik takoj spozna, kakega zdravila ji je treba. Vzame torej stekleničico navadne vode ter jo da ženi z naročilom, naj vselej, kadar se moža loti togota, vzame polna usta tega zdravila ter je ima tako dolgo v ustih, da se možu jeza zopet poleže.
Ker je žena vestno izpolnjevala ta nasvet, ni dobila od tega časa od svojega moža ne samo nobenega udarca, ampak tudi nobene neprijazne besede. Za to zdravniku ni bila ne le prav hvaležna, nego mu je prinesla tudi lep dar.
izdelovalci najboljšega piva
sodčkih in steklenicah.
❖ ♦
.t
i
♦
f ♦
t
♦
!
I
♦
i ❖ ♦
'i
J. J. KUKAR,
ZASTOPAIK
fvseh parobrodnih družb.;!
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurz«.
Priporočam se rojakom.
J. J-KZUKIALF?.
* 231 S. Genosee St.,	WAUKEGAN, ILL. ^
Za kratek čas.
So*0*0*0*

Društvena vest.
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, III.
.Slovanski tvorničar društvenih" oJ «■altov (badges), regalij, kap, bander n zastav. Velika zaloga vseh po-'Jrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete iaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
lexander Haras^i1
Chicago trelef. 2794 mJ teJef.N 62 7..
" ■■■■. ..-
Halo, Johny!
Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam žtjer je največ zabave. Ali še ne veš, da je največ zabave v GOSTILNI.
JOHN KOŠIČEK,
590 S. Centre ave. CHICAGO, ILL.
E. Wunderlich Granite Go
804-806-808 N. Hickory St. Joliet, IL
Yelika zaloga spomenikov
Naše prodružnice so: v Chicago Bethania and Resurrection Cemetary blizu Summit, Cook Co., in Naperville, IH. Chi. tel. 1872. N. W. Phone 499.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTI'LNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas!
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Srčen konj.
Kmet je prignal konja na semenj. Prišel j.e kupec ter vprašal, ali ima -konj kaj napak.- — '''Oj, kje pa bi moj konj mogel imeti napako! obregne se gospodar. — "Ni fi morda plačljiv?” vpraša kupec dalje. — "Tega bi bilo še treba! Kako bi pa stal vso noč sam v hlevu, ko bi bil plašljiv!”
Dopis iz Chicage. — Hudo je živeti v štalah med osli in teleti in nevarno je živeti v menažeriji med voli in afiiami vsake sorte; zato sem se namenil iz Chicage ven mufati. Pa sem se vprašal: No Pavliha, kam se boš obrnil? Kar nekega dne zvem, kako od vseh stranij cele Amerike denar skupaj leti v Chicago. Semkaj je že denarja poslanega toliko kot toče. Pa sem si mislil: veš kaj Pavliha, le v Chicagi ostani! Če smo prav afne in teleta, ampak Čikažčani smo pa vseeno po celi Ameriki obrajtani, ker nam denar tako skupaj leti. Le doma ostani, sem si mislil; mi v Chicagi smo res vsi malo prismojeni, ampak drugod so pa še stokrat bolj, ker nas z denarjem zakladajo. —- Skušnja človeka izuči. Jaz sem bil svoje dni socialist. Zakaj? Zato ker jaz nič nimam, drugi imajo veliko, nekateri pa preveč. Jaz samo en dan v tednu za svoje pijem, drugače pa zmerom na puf. Nekateri pa cel teden za svoje pijejo, pa imajo še denar; to ni pravica. Zato sem bil jaz zmerom socialist. Ampak sedaj pa tudi socialist ne maram več biti. To pa za to ne, ker me je sram, da se med socialiste tudi ti lačni advokati štejejo, ki imajo Konda in Kakerja črez. Kako neusmiljeni so ti socialistovski advokati! Človek bi mislil: Sodrug se bo sodruga usmilil in ga bo prav po ceni ali pa celo zastonj rešil iz nevarnosti. Sedaj pa imaš spaka! Na, tudi socialistovski advokati imajo svojo bisago in se ne marajo zastonj usmiliti niti ubogega Kakerja, ki je reven kakor cerkvena miš. Zato sem pa zdaj vso vero v socializem zgubil, ker vidim, da vsak rad molze kdor more in če je tudi pečeni socialistovski advokat. Sedaj bom pa vsakega po gofli useka!, kdor bo še rekel, da se za delavca žrtvuje. Sedaj jaz vem, da vsak tisti človek, kdor pravi, da se za delavca žrtvuje, ni drugega, kakor navaden lump, ki poštene ljudi farba in za nos vleče. —
Zdaj bo kmalu konvencija. Seveda je sitno, ker se še ne ve, koliko jih bo do takrat že v kehi. Konda se kelie brani in tajnik bi bil rad še zanaprej s povečano plačo, pa je spet sitno, ker je še več drugih, ki bi radi tajniki bili; ker med nami je vsak zato sposoben, ker smo vsi izobraženi. Čim bolj se bo plača zvišala, tem bolj se bodo sodrugi tepli za tajniški stoliček. Pa še več drugih sitnosti je. Frank Trdina bi bil rad delegat Slavije, pa je spet sitno, ker ima Slavija samo izobražene može, ki so vsi sposobni za delegate. Pa ne bom vsega pravil. Okoli mene hodijo in me tritajo, naj za nje delam in agitiram, ampak ljuba duša, kako boš vsem ustregel! Vsi bi bili radi gospodje pri Jednoti, ja, kdo bo pa kravco pasel? Jaz seveda vsakemu vse obljubim, ampak naredil bom pa samo eno. Vkratkem se bom peljal v La Salle k Valentinu Potisku, da bo za delegate ob konvenciji imel pripravljeno prav ta fajn pijačo, da bo delegate potiskala k lepim, bratovskim mislim. Drugo naj bo kar hoče: glavna reč je, da konvencija lepo izpade, da nam kravca ne zdihne, ker
v	tej špasni Maleriki je vse mogoče. Bog varuj, da bi se kaj takega zgodilo; ampak če bi se, potem jo bom pa takoj nazaj v stari kraj poplozal;
vi	boste pa že videli, kaj bo, ko me ne boste nič več med seboj imeli.
Pavliha s Centre.
Rojaki! Ogibajte se krivouosih tujcev in podpirajte domača podjetja.
—Rodoljub.
Misijonar mučen.
London, 4. jun. — Iz Hongkonga semkaj dospela posebna brzojavka poroča, da so Kitajci strašno trpinčili metodiškega misijonarja Pollarda v Chaw-Fung-Fu. Pljuča so mu prebodli z orožjem. Misijonarji iz okrajev Swatau in Pakhoi beže v Hongkong.
,(Chao-Fung-Fu je mesto v severovzhodnem delu pokrajine Yunnan ter šteje kacih 50,000 prebivalcev. Nastanjenih je bilo v njem četvero misijonarjev.)
So. Range, Mich., 5. jun. — Tukajšnjih Slovencev v okolici Copper Ranga nas je precejšnje število. Le ža-libože gospoda kranjskega nimamo tukaj. Do Calumeta je kakšnih štiriindvajset milj ali še več. Tukaj delamo po bakrenih jamah. Plača ravno ni preslaba, dela dovolj. Zdaj sp še začeli cevi pokladati za vodovod za Location Baltic & Trimountain, tako da delavcev primanjkuje, bi rekel. Vreme se je zboljšalo še precej, kakor je bilo. Zdaj je začelo listje poganjati. In tukajšnje naše društvo sv. Florijana št. 64, spadajoče v J. S. K. J., namerava narediti prvi piknik letošnjega leta v novourejenem parku dne 16. junija. Zatorej vabi rojake iz okolice Calumet, Trimountain in Copper Ranga, da se udeleže prvega letošnjega piknika. Peklo se bo 10 jagnjet. Vstopnina je samo 25 ct. za moške, ženske so proste. Tako brati Hrvati in Kranjci, dobro došli na South Range dne' 16. junija!
S pozdravom Mike Muhvich, pred.
Kako je Napoleon mislil o ženskah.
Frederic Masson je izdal knjigo, v kateri piše tudi o Napoleonu I. V tej knjigi se bavi z nazori, ki jih je imel o ženskah. Naravno, da Napoleon, ki ni poznal gospodarja, ki ni nikogar smatral sebi enakim, ni mogel niti o ženskah imeti drugega mnenja, nego ka-koršnega ima gospodar o svojem slugu. Zanimivo je, kako staroveško se je izrazil ta vojaški velikan o ženskah. Ženam se ne sme dati nobene avtoritete, nobene vlade. Med ženo in možem ne more biti enakopravnosti, ker imata izvrševati tako različna dela. Žena je tu, da sluša, a mož da zapoveduje. Kot plačilo za njeno pokorščino in poslušnost naj jo mož vzdržuje. Tako je mislil veliki cesar, kadar je bil svoboden. Kadar je pa padel v mreže kake lepotice, ki ga je znala podjarmiti mislil je drugače. Ko je bilo njegovo veličanstvo zaljubljeno, je rekla kraljica Jozefina Madami de Polignac: Vi lahko greste k cesarju, in ako vas vidi v potrebi, Vam bo vse izpolnil, če ga prosite dalj časa. Leta 1809 je bila obsojena na smrt Madama Acquel de Folles, ker se je pridružila upornikom. Njene hčere so došle pred cesarja ter so ga kleče prisile za milost. Cesar je dvakrat prečital prošnjo, a tedaj so mu solze zalile oči ter je pobegnil iz sobe. Kakor je bil proti vsem politiškim pravicam ženskega spola, kadar je bil “svoboden”, ravnotako jih je zopet zagovarjal, kadar je bil zaljubljen. O11 je vedno govoril, da so v zgodovini Francoski največ škodovale ženske, ko je pa padel v mreže neke gospodične, je rekel: Od vseh držav na tem svetu so edino Francozinje vredne, da pridejo do državnega krmila. Zopet drugič, ko se je povrnil iz Italije, je vzklik nil: Žena je duša vseh intrig. Ženo je treba zapoditi v kuhinjo.
Recept.
Ko želodec ti al drob stiska neprebavni bob ali pivovarski krop, da zdihuješ kakor Job, brž v salun najbližji stop' in zahtevaj — kranjski pop!
Suha krava.
Ubožen kmet je gnal kravo na semenj in jo je ondu prodal. “Kravo si vendar prodal prepoceni,” reče mu sosed Jože. — ''E, kaj bi to", odgovori kmet, "le pomisli, da je bila krava zelo suha; kako neki bi jo bil prodal Idraže!” — “Prav lahko,” reče sosed Jože, “ako bi jo bil prej le nekoliko zmočil 1’
Vesten bolnik.
Zdravnik: “No, Florijanček, ali si me slušal ter si opustil krčmo?” Florijanček: "I seve, gospod! Vino mi tekne tudi doma prav dobro!”
Rojaki, podpirajte z vsemi naročili predvsem domača podjetja!
GEO. LAUTERER,
izdelovalci-
ZASTAV IN REGALIJ
164-166 E. Madison St.,
CHICAGO, ILLINOIS.
VSTRAJA ŽE 25 LET.
Mi izdelujemo zastave, regalije obšite
z zlatimi nitmi in svilo, vse delo je ročno.
Izdelujemo tudi uniforme, kape, gumbe in drugo v to področje spadajoče blago.
Blago na ogled vseh vrst.
Ako vaše društvo rabi kaj od teh reči pišite nam predno naročite drugje.

j ROJAKI SLOVENCI
$ naročajte in čitajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE“
i»
*	Novih
j 50.0000
*
i iztisov.
Se zastonj razdeli med SLOVENCE. 1
.>0 IdSTJIC3--A. „ZDRAVJE“ * * » .
katera je ravno izšla od slavnegd in obče znanega
DR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami V tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti, bodisi zdrav ali bolan.
Ona je najzaneslivejši Svetovalec za moža in ženo, ze deklico in mladeniča.
Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS J*l. I. edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele
(kronične) '	'	~ '
Čitajte nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Ozdravljena: belega toka bolečin v maternici, Cenjeni gospod Collins M. I. križu in želodcu, neredne stolice in glavobola.
Spoštovani gospod Dr. E. C. Collins M. 1.
Vam naznanjam, da sem popolnoma ozdravila po Vaših zdravilih, katera ste mi pošiljali. Sedaj ne čutim nobene bolečine več, za kar se Vam srčno (zahvaljujem.)
In Vam pošiljam tudi mojo sliko, ako jo hočete dati v Slovenske časopise, ter Vam ostajam do groba hvaležna Vaša
Agnes Gačnik
R. F. D. 3 Johnstown, Pa.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba
Anton Miheličh
12 E. 3pth Str. N. E.
Clevelan, O.
Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nas za svet predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno knjigo „ZDRAVJE“, katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute
140 West 34th Street	New York, N. Y.
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.
Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io dopoludan do 5 popoludan. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 ure zvečer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 popoludne.
C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpredi W. G. Wilcox, kasir.
Citizens’ National Ml
Kapital $100,000.00.
baprprbtttlding. joltet. tll
BRAY-EYA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::::
Velika zaloga. Nizke ctne.
...104 Jefferson St., blizu mosta.
POZOR, ROJAKI!
Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše porter j evo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. \V. Phone 825.	Joliet, 111.
Pozor, Rojaki!
Naznanj'amo, da smo otvorili
GOSTILNO.
t katerej bodemo točili fino Citizens pivo, žganje in vino.
JOHN MAHKOVEC 00.
208 Jackson St.
Math. Stefanich, Manager-
S. HONET,
KROJAČ
918 North Chicago St, Joliet, BL
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
ANA VOGRIN,
603 Bluff St, Joliet, N. W. tel 1727. IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam.
German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL,
132 N. Bluff St.
JOLIET. ILL.
lohn Stefanie
na voglu Scott & Ohio cesti.
Joliet, 111.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK.
Posebnost so naše
"Tke D. S.” 10c. in ‘ImHaam1’ 5c.
Na drobno se prodajajo povsod,
□a debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, ills.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348.
JOLIET
Pozor rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
I.
13. Schuster
Youug Building
....JOLIET, ILLINOIS.
I,*«
Henrik H. & Menno H.
S TASSEN
Sobe 201 in 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI
NOTAR
I
r*
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti n< lam in boleznim.
lje vsakovrstna v notar-clcr, ko spadajoča pisanja.
Gov
nemško
angleško.
GLUH ZOPET SLIŠI
če rabi moj Ušesni balzam, kt trajno zdravi ne samo šumenje, zvonjenje v ušesih in nagluhos. ampak tudi popolno gluhoto Cena z navopom in poštnhio jo $1.10. Razpošilja po vplačanju vnaprej samo C. G. FOU EK, lekarnik, 586 S. Center ave., Chicago, 111. Cenik pošiljamzastonje
i/S&gS.Bar Sonus.
and Porter.	q
J. C ŠMITE
BOTTLER
Van Buren St., Joliet, 111.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdelu slavnoznana Joliet Citizens’ Brewer Roiakom se toplo priporočam.
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,
5
0
kjer se toči vedno sveže pivo, žgan ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
-A.n.t. SikiofT,
N. W. Phone 609.
n 3) N. Hickory St.,	Joli«