Poštnina plačana t gotovini. Posamezna Številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredniitvo tn uprava, Strossraajerjev trg 1 Tel. St. 73. Leto XXII. &t- 2. Kranj, 8. januarja 1938 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Din, četrtletno 10 Din. Pogled v leto 1937 Leto 1936 je v splošnem označevalo bojno razpoloženje v vseh javnih vprašanjih. V mnogih občinah smo imeli še bojne volitve. Delavstvo se je borilo za svoje pravice z najostrej-šimi sredstvi in započeta javna dela so se mogla le s težavo nadaljevati, ker je manjkalo na vseh koncih in krajih potrebnih kreditov na denarnem trgu. Leto 1936 je tvorilo borben prelom s preteklostjo. Leto 1937 je bilo za naše kraje že doba trez-nejšega in mirnejšega gledanja na javna vprašanja, doba vztrajnega in konstruktivnega dela na gospodarskem polju ter v splošnem doba večje prosperitete. Občinske volitve se niso več vršile v znamenju velikih političnih strasti, temveč se je opazilo v splošnem pri vseh voltvah nagnjenje h skupnemu in smotrenemu sodelovanju. Tako se je posrečilo ravno v Kranju ustvariti atmosfero, ki je pomedla, vsaj upamo, enkrat za vselej z vsemi nepomirljivimi elementi ter omogočila tako uspešno delovanje sedanjega občinskega odbora. Pol leta delovanja občinskega odbora kaže vsestranski napredek. Ljudska šolo je dograjena. Dovršen je most čez Kokro. Ceste so izboljšane, vodovod ojačen, svet za novo pokopališče nakupljen in načrti gotovi ter urejenih mnogo drugih vprašanj (prehod pred Maj-dičem, stopnjišče proti stavbi OUZD etc.) S pomočjo občine se ustanovi borza dela v Kranju. Mnogo iniciativ je izšlo iz srede občinskega odbora in njegovih odsekov ter so v načrtih važne gospodarske, kulturne in socialne ustanove. Preureditev varnostne službe in akcija za ustanovitev meščanske šole ter podpiranje tujskega prometa z nameravano zgradbo kopališča dokazujejo, da je smoterno in uspešno delo za občinsko gospodarstvo možno le v soglasju in ob zaupanju onih činiteljev, katerim se je posrečilo spraviti državni voz na pravi tir in doseči gospodarsko prosperiteto. Še celo glasovita Prevola je vsleu te prosperitete in vsl^d pametne gospodarske politike -sedanjega občinskega odbora prešla krizo ter se jo bo moglo kljub temu, da je oblast, za katero jo je nakupil razpuščeni občinski odbor z g. Pircem Cirilom na čelu, odklonila def;n:tiv-no nakup, verjetno prodati brez vsake izgube. 2e sedaj se oglašajo posamezni kupci, katerih ponudbe kažejo, da se bo mogla občina brez škode rešiti svoječasne neljube afere. Seveda razpuščeni občinski odbor pri nakupu Prevole pač ni računal s spremembo režima v državi, ki je prinesel gospodarsko prosperiteto, pa tudi ne z delavnostjo sedanjega občinskega odbora in v zvezi s tem tudi vodovodnega odbora, ampak le z nakupom po vojaški oblasti, ki pa ne le da ni hotela povrn;ti občini cele kupnine, ampak je končno celo odklonila nakup. Mirno lahko rečemo, da se ima kranjska obč na zahvaliti le spremenjenemu režimu in delavnosti sedanjega občinskega in vodovodnega odbora, da se bo ta lahkomiselni nakup, da ne rečemo kaj hujšega, verjetno iztekel za občino ugodno. Delavstvo je doživelo v letu 1937 tako zaščitno zakonodajo, kakršne delavstvo niti samo ni pričakovalo, z uredbo o minimalnih mezdah, o arbitražni pogodbi, o starostnem zavarovanju in o zavarovanju brezposelnosti. Seveda so te uredbe le osnove, ki trenutno niso še prinesle v naših krajih delavstvu pomembnejšega gospodarskega zboljšanja, ki pa mu kot osnove služijo, da se bo moglo uspešno boriti za svoje iipravčene koristi, vsekakor pa bolj uspešno, kakor s štrajki. Kako velikega pomena so te uredbe za naše občine, ni treba posebej povdar. jati. Zlasti kranjski okolici je grozila nevarnost, da padejo onemogli delavci na breme svojih občin, kamor so pristojni. V slučaju kake nove gospodarske krize in večjega odpuščanja delavcev v tovarnah je grozila nevarnost velike brezposelnosti. Brezposelni pa obremenjuje ves svoj okoliš. Vse te nevarnosti so s temi uredbami v glavnem odpravljene. Cene blagu so se v splošnem dvignile. Tudi naš kmet je prišel na svoj račun. Seveda mora plačevati delovno moč terau primerno dražje, sicer sploh ne dob; več nobenega delavca. Vse beži v tovarne, kjer je krajši delovni čas in večja svoboda razpolaganja zaslužka. Kljub skromnim zaslužkom tovarniškega delavstva pa se je v letu 1937 vedno bolj čutilo pomanjkanje kmečkega delavca. V preteklem letu imamo zaznamovati tudi krasno uspela zborovanja katoliških organizacij na Prosvetnem dnevu in na Kmečkem taboru v Kranju ter delavskim in obrtnem taboru na Sv. Joštu. V tem letu smo dobili novo športno igrišče ..Planina". Društveni domovi so se začeli graditi in preurejati na mnogih krajih (Križe, Jezersko, Primskovo), začeli so nastopati Fantovski odseki ter skupno s prosvetnimi društvi dvigati našo slovensko katoliško kulturo. Akademiji fantovskega odseka v Kranju je bil pokrovitelj in ji osebno prisostvoval ban g. dr. Marko Natlačen. To so bili po tolikih letih pieganjanja in ubijanja vsake slovenske in katoliške kulture oživljajoči dogodki, ki so po svojem vzponu in uspehu delovali na nas kakor pomladanski dih. Proslava majske deklaracije je dosegla razpoloženje iz 1. 1917. JRZ se je v preteklem letu docela uveljavila. Najbolj ogorčeni nasprotniki in največji naši nergači, ki so kolikor toliko v sorodu, so morali priznati ne samo pravilnost njenega programa, ampak tudi uspešnost njenega delovanja. Konkordatsko vprašanje nam ni prizadevalo težav. Bolelo nas je sicer, da nas naši pravoslavni sodržavljani ne smatrajo za enakopravne in enakovredne, da bi uživala kat. cerkev tudi po pozitivnem zakonu enake pravice kot jih ima pravoslavna cerkev, vendar nas ni spravilo to iz ravnotežja, ker moramo enako kakor na vseh ostalih poljih kopati šele ledino in počasi pripravljati psihološko razpoloženje za medsebojno vpoštevanje in spoštovanje, pa tudi za medsebojno pravičnost in poštenje, saj vidimo, da si s težavo priborimo najpotrebnejše kredite za naše gospodarstvo, ki so nam že priznani in ki so nam itak skromno odmerjeni. Prepričani pa smo, da bo naš narod tudi to nerazumevanje preživel. Sporazum o proceduri sporazuma je prinesel več hrupa kot pa koristi. Za nas je bilo nerazumljivo, kako so mogli isti srbski politiki hujskati proti sprejetju konkordata, pa v isti sapi sestavljati in podpisati takozvani sporazum. Da je to nekaj nemogočega, se je izkazalo tudi v dejanju, ker kolkor so si ustvarili simpatij srbskih mas s konkordatskim vprašanjem zase toliko so jih izgubili s sporazumom tako, da so danes na istem kot so bili pred letom dni. Vse to pa nam kaže, da izven sedanje vladne kombinacije ni mogoče uspeti z delom na zadovoljivi rešitvi naših notranjh razmer. Zaupniški zbor JRZ, na katerem je poročal g. minister dr. Krek, je zaznamoval po svoji uspe. losti in obiskanosti popolno zaupanje vseh slojev v vodstvo naše politike. Vzpon, ki smo ga dosegli leta 1937, nas ne sme zapeljati, da bi zanemarili delo ali gledali preoptimistično v bodočnost, vendar pa smemo gledati ne samo s ponosom na leto 1937 nazaj, ampak tudi z veselo nado v bodočnost, če bomo složno in vztrajno nadaljevali že započeta dela in ustvarjali nove načrte ter sledili smernicam naših voditeljev. Izdajalcem rodu »Slovenski narod", kateremu so se začeli že kisati možgani sodeč po vseh znak.h njegovega pisanja, dela našemu listu res veliko reklamo. To posebno občuti uprava naSega lista, ki vsak dan prejema naroč.la novih naročnikov, posebno še odkar se je zopet začel ata Narod zaletavati v naš list. Tako je v torek hotel pokazati vso modrost svoje visoke starosti ter razkril svojim redkim bralcem, da smo Slovenci na pravi poti, ko se potegujemo, da bi se naši otroci prvo učili v ljudskih šolah slovenskega materinega jezika, potem naj bi jih šele mučili s srbohrvaškim jezikom. Ker pa smatra, da je popolnoma v duhu Jutrovih načel in da se liberalno časopisje mora po svoji morali razlikovati v vsem od ostalih, kakor v umetnem povečevanju fotografij — »dvojčki" — tako tudi v ..slučajnem" preobračanju smisla posameznih beležk. Tako je našo notico, v kateri nekateri stariši grajajo in se zgledujejo, da je mladina v okolic) Kranja nastopila s pesmijo v srbohrvatskem jeziku, ka. tere prav gotovo nti tretjna gledalcev nj razumela, kaj šele otroci, — ponatisnil ter s tem de- loma tudi priznal, da se strinja z notico. Ker pa njegova rubrika »Politični obzornik" ne bi bila dovolj privlačna za njegove bralce, če bi v njej bilo vse res točno podano, zato je moral iz naše notice izpustiti onof kar je bistveno: da vsi oni, ki so tako blizu Naroda in še bližji njegovi pameti, nikdar ne bodo uspeli, da bi izbrisali s sveta slovenski narod. To je ono, kar smo hoteli povdaritj v svoji notici, toda to je Narod hinavsko zamolčal. Ne mislimo odgovarjati na taka namigavanja Naroda, ker je za nas še vedno v veljavi načelo, katero smo že v zadnji notici jasno povdarili: Dober Slovence, dober Jugoslovan in nikdar izdajalec svojega rodu] Za nas je to načelo tako jasno, da ne more biti nobenega dvoma. Če pa to ljudem okrog Naroda ni prav, jim svetujemo, da odjadrajo tja, kjer ne bo ne Slovencev, ne Srbov, ne Hrvatov, ampak sami Jugoslovani. Tedaj bi se pa še lahko zgodilo, da bi Narod končno postal dejansko slovenski, ne pa samo po naslovu. Ata Narod! Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! To je delavska skupnost Ko je šlo za glasovanje o tem, ali naj se na praznik Marijinega Brezmadežnega Spočetja v neki tovarni obratuje ali ne, so v tovarni nekatera krščanska dekleta med delavstvom prigovarjala, naj volijo za to, da se spoštuje katoliški praznik. V tovarni je prepovedana vsaka agitac;ja. Brž so gotovi prijatelji sestavili imenik vseh onih deklet, ki so delile agitacijske listke in ga nesli v pisarno ravnateljstvu. Mi smo čakali s priobčitvijo te notice, ker smo upali, da bo to obsodila Delavska pravica, ki tako rada govori zadnje čase o delavski skupnosti. Čudno se nam zdi, da nekateri to »delavsko skupnost" poznajo le takrat, kadar gre za kake marksistične generale, ki se kaj radi potem skrijejo drugim za hrbet, kadar gre pa za zadeve vesti katolškega delavstva, takrat se pa pozabi na najenostavnejše zahteve delavske skupnosti. Res katoliško delavstvo si bo v prihodnje take boritelje za delavsko skupnost dobro ogledalo in zapomnilo. Star in častitljiv, pa tak...! Ata Narod so v velikih skrbeh, kaj bo odgovoril naš list ali pa g. dekan Skerbec na neko pismo, ki so ga Ata blagovolili priobčiti. Zdi se nam, da g. oča Narod prav nič ne poznajo kranjskih razmer, ali pa so vsled starosti tako naivni, da pričakujejo, da se bo naš 1 st ali pa g. kranjski dekan preklal s Čolnarjevim Lojzetom. Pred nedolgim časom smo v Kranju imeli prav lokalno afero, da je Čolnarjev Lojze v kavarni dejansko napadel mirnega kranjskega meščana radi neke notice v »Gorenjcu". Dotič-ni kranjski meščan, ki pa ni imel niti najmanjšega opravka pri dotični —Čolnarju neljubi — notici, je na to pri sod šču zahteval od Čolnarjevega Lojzeta zadoščenja. Kranjski meščani pa so detičnemu gospodu celo zamerili, da je šel na sodišče iskat zadoščenja od Čolnarjevega Lojzeta. Ata Narod bi moral iz psihologije vedeti vsaj to, da so nekateri ljudje takega duševnega ustroja, da se čutijo povsod prizadetim. Nikomur ne pride na um, da bi se s takimi ljudmi prčklal. Če postanejo nevarni javni varnosti, je javna oblast dolžna, da jih spravi na varno v kak primeren zavod. Mi sicer mislimo, da g. Čolnar Lojze ne spada med tako bolne in tako nevarne ljudi, pač pa je mlad in neizkušen in njemu tega prav nič ne zamerimo, če on pričakuje, da bomo « njim sedaj debatirali radi v Kranju splošno znane »drekaloške afere", katere mu »Gorenjec" ni prav nič zlival na glavo. Ampak da ata Narod, star in častitljiv »cajtengar", tega ne razume, to se nam pa čudno zdi... Bodočnost je slovanska Dr. Burgdorfer iz Nemčije je v nekem svojem članku ugotovil, da prekašajo Nemčijo razen Avstrije glede rojstev vse druge evropske države, nadkrilila jo je celo Francija, južno-romanske države pa jo prekašajo za celih 60 odstotkov. Zadnja in največja politika vseh držav je pač politika otroških z i bel i i To je klic ki gre danes posebno po Nemčiji, kjer učenjaki s svarilnim glasom opozarjajo, da nemški narod umira, ker nazaduje število rojstev od leta do leta. V svojem izvajanju ugotavlja dr. Burgdorfer, da so po številu rojstev na prvem mestu slovanski narodi: Poljska, Bolgarija, Jugogoslavija. Češka. Poljska država, ki Šteje danes 30 milijonov prebivalcev, bo štela 1. 1950 40 milijo-in bo torej prava velesila. Danes ima Evropa okoli 500 milijonov ljudi, od katerih je 46°/» Slovanov, 30<>/o Germanov in 24'/o Romanov. Okoli 1. 1960 bo štela Evropa približno 600 milijonov ljudi, polovica evropskega prebivalstva bo slovanska, četrtina germanska, romanski del pa ne bo znašal niti četrtino. Slovani torej po številu stalno naraščajo. Z naraščanjem je računati še dolga desetletja in bo to naraščanje imelo nuine posledice tudi na razmerja v Evropi. Od Slovanov zavisi, če nekoč naraščanja ne bo ustavilo počasno padanje rojstev. Tako drugi o nas! Kako pa je pri nas samih v tem pogledu? Z žalostjo moramo povdariti, da se ugotovitve dr. Burgdorferja ne morejo nanašati na naše mesto, saj pri nas prav za prav število rojstev pada. Lansko leto je pokazalo, da število rojstev ne odgovarja številu družin in normalnim moralnim razmeram. Za normalne razmere, se računa povprečno vsaj 3%> rojstev vsega prebivalstva, naše mesto pa v tem pogledu nazaduje, saj smo v lanskem letu imeli komaj 2%. Resnioi moramo pogledati v oči, da nas ne bo bodočnost enkrat hudo kaznovala. O »kulturi« in kulturi Uprizoritev »Hasanaginice" v Ljudskem domu, ki nam jo je preskrbelo naše Prosvetno društvo je bil kulturni dogodek v Kranju, kakršne do-živimo le na redke čase. Kulturni dogodek pravim, ker nam je res pokazal velik napredek v pojmovanju dramatske umetnosti, ki nam je dokazal, da se oder Prosvetnega društva v Kranju prizadeva za resno odersko umetnost. Nimam namena, da bi tu ne vem na kakšne načine hvalil posamezne igralce in režiserja, čeprav zaslu žijo vso pohvalo in priznanje, pač pa bi rad ob tej priliki opozoril na nekatera dejstva, ki niso samo zanimiva, ampak naj služijo tudi kot ocena kulture, ki se narodu aervira, ki naj pokažejo tudi narodovo duhovno izobrazbo in moralno vrednost vzgoje, ki jo nudijo naši odri predvsem mladini. l) Narod Ima ie vedno dober cut ca resnično ametooit. Da je »Hasanaginica" resnična umetnost, globoka in živa, o tem pač ni dvoma. Prav nič nas ne moti, če ni zajeta iz slovenskega življenja STRAN Z ~~*-%~»~ >GORENJEC« pray nU maa ne moti, o* a« »»stopajo »ptesači1 ee", prav ali nas m moti, če ni vpletenih nič uiBŽljiviu tiagerjev, prav rdi nas n» noti, če so vse nastopajoče osebe oblečen« popolnoma dostojno. To povdarjam alasti zato, kar nekateri mislijo, da mora biti v igri toliko in toliko pi-kaatnoeti in neslanosti, če naj bo umetnost, če naj jo ljudje spi oh hočejo gledati. Je namreč ln nekaj razlike, pokazati ljudem delo, ki je umetnost in pa delo, ki ima izključno namen samo buditi v človeku tisto, kar ga prav za prav poniinje; je tudi railika med umetnostjo in .šundom", je razlika med epim in pa med drugim lepim, ki ima učinek grdega. Kdorkoli j« gledal .Hasanaginieo", pa če je prišel tudi s kakimi predsodki, vsakdo je doživel nekaj velikega, videl je visoko moralnost, doživel je v sebi veličino irtve in ljubezni in duhovno obogatel za dragoceno lepoto. Le resnična umetnost more tako učinkovati, le resnična umetnost more tako vzgajati v najbolj čiatem pomenu besede. 3) Vsaka igra vzgaja. Brez dvoma. Toda te vzgoje ne smemo pojmovati tako, da bi mislili, da vsaka igra vzgaja t istem pomenu. Vzgaja, to se pravi, hoče gledalcu vcepiti neke nazore, hoče gledalca o nečem prepričati, hoče gledalca pridobiti za čisto določen cilj. Tako imamo igre, ki so nabožne, recimo misterije, čeprav ni vsaka nabožna igra te misterij — te imajo namen buditi v gledalcih nabožna čustva, pridobiti jih za vero v boga pridobiti jih za bogoljubno življenje; dalje imamo narodne igre, ki naj v gledalcu poglobe narodno zavest, ljubezen do naroda in domovine; imamo šaljive igre, ki naj človeku nudijo sabave in oddihe in naj ga obenem opozore na nevarnosti pred kakimi potegoni in podobno, imamo drame in tragedij«, ki nas spet po svoje vzgajajo, ki nam slikajo ideale vseh najrazličnejših vrst. Imamo pa prav tako igre, operete in podobno, ki so pa samo zato, da človeka kvarijo, da mu budijo nizkotna poželenja, ki naj nasitijo gledalce z najbolj umazanimi čuvstvi, ki naj po kažejo, da je človekov namen le ta, da se čimbolj prosto in po svojih nagonih razživi. Tudi to je vzgoja, prav gotovo je, razlika je pa ve-Bka, ker je to vzgoja, ki naj človeka pridobi za nekaj slabega, ki naj človeka poniža pred samim seboj. Mnogo je takih iger, ki računajo samo na človekovo slabost in ta človekova slabost je edini pogoj za uspeh take igre. O tem smo se imeli priliko ponovno prepričati. Vsaka igra torej vzgaja, a cilj te vzgoje je v moralnem pogledu dostikrat dokaj različen. Zato je pa tudi moralnost iger vedno tako različna, različna pa tudi kultura, ki je včasih res pristna, drugikrat pa je samo krinka ogabne podlosti. 3) Za vzgojo je le resnična umetnost. 0 tem tudi ne bo dvoma in ne bo treba do" kazovati. Prav gotovo ne moremo reči, da vzg jajo odri, ki računajo samo na človekovo sla bost, ki to slabost izrabljajo v svojo materialno korist Saj ae rečeni da je materialna korist edini cilj takih odrov in prirediteljev, nikakor ne, ampak jih vodijo pri tem čisto določena načela ln imajo namen človeka poplitviti, človeka iztrgati misel na to, kar je človeku svetega in vzvišenega, imajo namen, kakor sem ž« agonij omenil, buditi v človeku nizkotno poželenje; kadar pa gledalec pri nobeni pikantnosti več ne zardi, takrat je pa ta cilj dosežen. K teran torej vzgajajo gotove .igre in odri in to je njih cilj. Ustvariti si potem sodbo o taki »umetnosti" in o taki .kulturi" je pa kaj lahko. Tudi je lahko presoditi po takih prireditvah višino kulturne izobrazbe tistega krosa, ki take igre prireja, in tisteg* kroga, ki take igre hodi gledat. Ce se kako diuštvo mora posluževati samo ta- kih iger, če hoče imeti še kaj ljudi v svojih dvoranah, potem je to dokaz popolne skrahi-ranosti in je to že Judeževa vrv, s katero se hočejo rešiti. Na drugi strani pa, če vidimo res kako poz tivio umetnost, če vidimo resnično vzgojo, ki naj v človeku ohrani In poživi, kar je najsvetejšega, ki njj človeku pokaže veličino ljubezni, odpovedi in žrtve za resnično lepoto, ki naj človeka navaja k dobremu in ga približuje Boga, je pa spet lahko presoditi kulturno stopnjo narodove izobrazbe, posebno še, če vidimo, da se ljudje res tega z ljubeznijo in razumevanjem oklepajo. Nisem teh misli zapisal iz kake črnoglednosti ali iz kakih zlohotnih namenov, pač pa samo iz načel, ki naj jih ima vsak kristjan o dobrem in lepem. Tedenske novice IZ UPRAVE. Današnji številki smo priložili položnice ter prosimo, da nam ceaj. naročniki nakažejo dolžna naročnino. S £ februarjem bomo primorani ustaviti list vsakomur, ki ne bi imel plačeno dolžno naročnino. One eenj. naročnike, ki pa so že poravnali naročnino, prosimo, da položnice shranijo za drago priliko, KRANJ Hasanaginica se po uspeli premieri ponovi T soboto zvečer ob osmih in v nedeljo 9. januarja ob štirih popoldne v kranjskem Ljudskem domu. Kdor si želi lepotnega užitka, ne bo zamudil te prilike, kjer vidi krasne turške obleke in lepo igro vseh igralcev. Za Hasaaaginico se dobe vstopnice v pred prodaji v trgovini »Hinko pod kostanji", v nedeljo dopoldne pa v knjižnici Ljudskega doma. Dvorana je dobro kurjena. Igra traja üialo manj kot tri ure z vštetimi odmori. Na novega leta dan je nastal požar zjutraj ob pol 7. uri v Lukeževi hiši na Mestnem trgu. Požar je nastal radi dimnika, oziroma se je vnel leseni stropnik, ki je bil vzidan v dimnik. Zjutraj so opazili tlenje v stropu ter takoj poklicali gasilsko četo, in se je četvorici članov, ki so prihiteli na lice mesta posrečilo ogenj pogasiti. Pri tem požaru so prvič porabili novo ročno brizgalno, ki so jo nabavili nalašč za take slučaje požara. Interesantno je, da so ogenj pogasili s komaj 60 litri vode. Ze pri prvem sobnem požaru se je brizgalna pokazala kot naravnost odlična, saj bi z drugo brizgalno morda napravili veliko večjo škodo samo z vodo. Skoda, ki je nastala vsled požara, je deloma krita z zavarovalnino. Državni odbor za volitve senatorjev je odredil predsedn.ke in člane volilnih odborov po banovinah. V Sloveniji je določen za pred- sednika g. dr. Rudolf Steimetz član državnega sveta iz Beograda; za člane pa so določeni: gg. dr. Vladimir Golia, predsednik apelacijske-ga sodišča v Ljubljani, dr. Anton Kržišnik, sodnik upravnega sodišča v Celju, dr. Jure Adle-šič, predsednik mestne občine ljubljanske in predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani g. Peter Keršič. III. redni občni zbor Kranjskega šahovskega kluba se bo vršil dne 21. I. t. 1. ob 20. uri v hotelu Jelen v Kranju z običajnim dnevnim redom Fantje! V torek dne 11. t. m. je v knjižnici Ljudskega doma važen sestanek. Udeležba za člane strogo obvezna. Odbor. Na naši gimnaziji je pričela poučevati ga. profesorica Grozdana Bezek, ki je bila nedavno premeščena na naš zavod. Želimo ji prijetno bivanje med nami in obilo uspehov v službi. STROJEPISKO sprejme takoj odvetniška pisarna dr. Jarca Franceta v Kranju, Mencingerjev trg št. 5/1 (hi- g. Andrašiča.) Društvo obrtnikov v Kranju bo imelo svojo vsakoletno prireditev v soboto dne 15. januarja zvečer ob 20. uri. — Društvo prosi ostale kor-poracije, da tega dne ne prirejajo svojih prireditev. Odbor D. O. v Kranju. »Gorenjski rejec malih živali v Kranju" obvešča svoje članstvo, da se bode vršil v nedeljo dne 9. januarja 1938 ob 9.30 uri dopoldne v društvenem prostoru gostilne Lukež, Kranj Glavni trg IV. redni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Poročilo odbora. 2. Obračun za leto 1937. 3. Volitve odbora. 4. Slučajnosti. Eventuelni predlogi ali pritožbe se upoštevajo, ako dospejo 3 dni pred občnim zborom na naslov društva, da jih more proučiti. Vstop dovoljen samo čianora z predložitvijo članske izkaznice, o vplačani članarini za leto 1937. Odbor. Odlikovanje. Gasilska zajednica dravske banovine v Ljubljani je glasom sklepa osrednjega odbora z dne 28. decembra odlikovala s srebrnim križcem za požrtovanje na gasilskem polju med drugim tudi sledeče: gg. Golmajer Francu, podstarešino kranjske gasilske župe iz Tržiča, Legat Jerneja, predsednika p. g. č. Naklo, Kern Ivana, predsednika p. g. č. Ceklje Zupan Franca, predsednika p. g. č. Breg pri Kranju, Mayr Mavrilija, predsednika p. g. č. Kranj in Tičar Franca, člana župne upravo iz Predd vora. Odlikovancem iskreno čestitamo! ŠKOFJA LOKA Gibanja prebivalstva. V 1. 1937 se je v škofjeloški fari rodilo 42 dečkov in 32 deklic, skupaj 74, v Ljubljani se je rodilo 7 Ločanov, v Št. Vidu pa 1, tujih se je rodilo pri nas 3, skupaj 84 otrok, to je 50 dečkov in 34 deklic, od teh je domačih 82. Porok je bilo doma 27, drugod 7, skupaj 34. Umrlo je 24 moških in 34 žensk, ter dva tuja, 6 domačinov je umrlo v Ljubljani skupaj 66, od teh je bilo 6 otrok pod 6 letom. Sv. obhajil je bilo v župni cerkvi 30.900, v špitalski pa 2080, skupaj 32.950 — to je nekaj manj kot 1. 1936. Občinski proračun. Pri sestavi proračuna, ki ga sedaj sestavljajo na občini, se je izkazalo, da bi morale znašati občinske doklade do 170*/», če hoče občina izvršiti vsaj nujna javna dela. Repoštev. Na društvenem odru se bo odigrala gornja igra v nedeljo dne 9. januarja ob 4. uri popoldne, Zelo zanimiva igra. Znižane cenef Velika gasilska slavnost. 8. maja bo Loka zopet vabila, topot gasilce. Ta dan bo v Loki velika slovesnost. Dopoldne bo na Glavnem trgu sv. maša nato bo odlikovanje večjega števila članov naše gas. župe, nato bo blagoslovljen nov prapor škofjeloške gas. čete, katera bo tudi tokrat odlikovano z redom sv. Save V. stop. Odlikovanje bo pripeto na novi prapor. PopoL dne pa bo na mestnem trgu velika gasilska tombola z glavnim dobitkom, motorno kolo in še s 30 tombolami, to je 30 kolesi. Petrčkove poslednje sanje. Igralci Društvenega odra so nam na Štefanovo zvečer odlično uprizorili gornjo igro. Zlasti je lepo izvajal svo jo vlogo »Petrček", da so se njegovemu nastopu, jasni in gladki besedi, prav vsi čudili. Prekrasna je nova scenerija, ki vso predstavo silno dvigne. Igra se je ponovila na Novega leta ob 4. uri popoldne. Krojaški tečaj. Vsi krojači in šivilje iz našega okraia se opozarjajo, da se prične dne 7. januarja v Ljudski šoli v škof j i Loki, krojaški Mimica Zagorska: Pod Triglavom (Zgodovinska povest iz I. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje) »Udari, Radol Mi smo s teboj do konca!" Takrat se je začulo od Jezerska vpitje in ljudje so se obrnili tja. Klander in krofasti krojač sta videla, da je sedaj najpripravnejši čas, du se podžge upor. Privlekla sta ven prazen sod, krojač je stopil nanj in začel vabiti !judi, ki so se res trumoma zgruili okrog njega. Tudi Rado se je preril nazaj h Klandru na Je.zerškov prag. Krofasti krojač se je odkašljal in potem začel govoriti: »Dragi tovariši v borbi za sveto stvar' Zbrali ste se danes tukaj, da prodaste, kar ste izdelali in kupite, česar potrebujete. Od pamtiveka so ¿.3 tako delali vaši pradedje, dedje in očetje, nikoli jim ni tega nihče branil. Danes prvič so se drznili krivični oblastniki teptati vašo »staro pravdo", ki jo nihče vzeti ne sme, kajti potrjena je od samega cesarja. Kako vam more krivični Hartman braniti prodajo železa iz plavžev, ki so vaši, ki so vedno bili vaši, saj so vendar plavž »svete Ileme" v Nomnju, že pred več kakor sto leti, prištevali starodavnim. S to krivico so grajski napolnili mero do vrha. Ko je vrč poln, zadostuje ena kaplja, da se razlije mnogo vode na tla. In sedaj, ko je krivic več, kakor jih moremo prenesti, je zadnji čas, da se upremo in z orožjem zahtevamo svoboščin. Prijatelji v imenu božjem! Pred vami stoji človek, ki se je pravkar vrnil iz Briksena, kamor sem nesel pritožbo zoper neštete krivice. Mar menite, da nam bodo pomagali? Gospoda se nam roga, smeje se nešim bolečinam. In mi vse to mirno prenašamo. Mi pustimo, da grajska gospoda brezskrbno udriha po naših hrbtih. Zadnji grajski hlapec ima pravico, da postopa s tlačanom, kakor kdo drugi niti s psom ne bi mogel. Se svobodnjaki niso več nedotakljivi. GraščincPm niso svete naše stare pravice, ne menijo se za svoboščine, ki nam jih je dovolil sam resar. Prijatelji, uboga zbrana gmajna! Juz sem hodil daleč, bil sem v Brk-senu. in sem videl, da se vse kar leze in gre vzdiguje naj grajsko gospodo. Nihče več noče mirno prenašati udarcev, ki jih dan na dan grajski dele po krvavih hrbtih. V kovač-nicah gonijo noč in dan mehove. Kujejo sekire, v bate nabijajo debelih žebljev, svobodnjaki brusijo zarjavele meče. Kmetje so se vzbudili iz spanja, vse dežele polni zavest, da je tudi tl.-tčan človek, ne samo gospoda. Ali naj bomo mi zadnji? Vsi uporniki bi na nas kazali s prstom, zasmehova- li bi nas, mislili, da smo plašljivi zajci. In ko bi se oni vračali zmagoslavni domov iz boja, ali nas ne bi upravičeno zaničevali? Mi nočemo tega! Nočemo pri sosedih vzbujati posmeha! Stopimo na noge, zdaj je naš čas! Zberite se, združite, bodite trdni, zvesti, vsi kakor en mož. Nihče naj se ne boji, vsak naj ima pred očmi cilj svetal, pa danes poteptan v blato: svobodo! Svobodno naj orje kmet po svojih njivah, naj seka v svoji hosti, prost, nikomur podložen. In fužinar naj topi in kuje železo, prodaja naj ga, kakor se mu zdi bolj prav. Davno je že prerokovana kmetom doba zlate svobode in sedaj nam je tako blizu, kakor še nikoli. Treba je samo iztegniti roko in jo prijeti, pa bo ostala naša na veke. Tako lahko seveda ni. Brez truda, brez muje se še čevelj ne obuje. Tu veljajo besede: ,Če si boš sam znal pomagati, te tudi Bog ne bo zapustil*. Sedaj je čas, da se za vedno otresemo grajskega jarma. Mi bomo lahko živeli brez gospode, naj pa poskusi gospoda brez nas. Dolgo so oni zajemuli iz polne sklede, nam pa metali kosti, zdaj se bo nekolko obrnilo. Združite se in slušajte svobodnjaka Veharja, on vas povede do zmage, če nihče drugi. Mi nismo pravzaprav uporniki, borilci smo za pravice, ki so nam j'h nekoč že dali, pa so jih potem nesramno ukradli nazaj. Z nami je Bog. In ker je sum Bog z nami, se ne strašimo ničesar več, ampak začnimo z današnjim dnem borbo za našo »staro pravdo"!" Krojač je stopi s soda, ljudje so pa navdušeno zarjuli: »Nad gradove! V boj za »staro pravdo"!" »Zmagamo! Z nami je Bog!" Drugi spet so zavpiti na ves glas. »Rado, vodi nas! Mi smo tvoji. ▼ pekel gremo za tebojp Rado se je naslonil na podboj Jezerškovih vrat in je ■aklical: »Tudi jaz sem vaš! Do zadnje kaplje krvi se bom boril aa vas!" TI Na Sentjanžev večer je gorel na dvorišču blejskega gradu velik ogenj. Svit je segal daleč in v rdečkasti svetlobi je bilo videti troje postav, zleknjenih kar po tleh. Leseni putrh je romal iz rok v roke, hlapci so bili oči vidno že pijani. »Onih pa že dolgo ni iz Bohinjske Bistrice," je menil prvi in popravil tresko, ki je odletela od ognja. »Skoro gotovo so imeli dosti posla, preden so spravili trdovratne Bohinjce s sejmišča," je velel drugi. Tretji se je zvito pomuznil in rekel: »Ce so jih pregnali." Tovariša sta ga vprašujoče pogledala. »Kako misliš TomaŽ?" sta oba hkrati vprašala. »Tako, no," se je Tomaž zagonetno nasmehnil. »Grajski gospodje so menda gluhi in slepi, da ne vidijo in ne slišijo tega, kar vsi ljudje glasno govore. Punt bo, tako vama povem." »Eh, kaj bo punt naredil," je zamahnil drugi hlapec. »Nič ne bo, nič," je pritrjeval tudi prvi. »Zdaj le tiho bodita, potlej bosta govorila," je trdil Tomaž. »Pa takrat bo prepozno. To vama povem, da ne bi bil rad v koži gospoda Hartmana, kadar ga dobe kmetje v roke. Ti mu bodo živemu jermene rezali s hrbta.14 »Tiho bodi,' je plišno šepni dru^i hlapec, Jurij. .,Če gospod Hartman čuje take besede, l>i tudi jaz ne maral biti v tvoji koži." »Kaj bo slišal!" se je otepal Tomaž. »V gradu pije in kroka, kaj pa drugega. Sploh pa vama takole rečem in tudi svetujem: če hočeta, zapustimo grad in pojdimo kam drugam služit." Hlapca sta se glasno zasmejala. »Tomaž, ti noriš. Z gradu naj grem? Kam pa? Mar k kmetom? Kmetje otepajo ovsen kruh in močnik, ?a še tistega jim manjka. Na gradu je pa malo dela, pa dosti jela in vina." »Saj vaju ne silim, saj vaju ne silim," je godrnjal Tomaž. »Vidva le ostanita. Pričakala bosta da vaju bodo kmetje na ražnju kakor Hrvatje koštruna." Hlapca nista znala odgovoriti in nekaj časa so vsi trije molčali. Potem je spregovoril Jurij. »Naši gospodje torej res nič ne vedo o uporu?" »Nič." »Hm. Nekaj srebrn'kov bi zaslužil, kdor bi prišel s te ■ovico k gospodu Hartmanu." »Kaj bi zaslužil?" jc zateglo vprašal Tomaž. »I, pest srebrnikov". »Ha, ha, ha!" se je hlapec zasmejal na ves glas. »Srebrnikov, pa kakšnih! Petindvajset s palico po hrbtu ali tridnevni post v temnici." »Res je," je potrdil tudi prvi hlapec. »Gospod je čuden, kdor mu pride pted oči s čem takim, kar mu ne prija." Tomaž je vstal in šel proti mostu, kjer sta dremala dva b'ricn naslonjena na dolge sul'ce. »Ali še nihče ne prihaja na grad?" ju je nagovoril. »Nič ni čuti." ..Zlodej!" si je mislil Tomaž in še! nazaj k tovarišema. Zleknil se je po tleh in povedal misel. »Noeoi bi ne bil rad v Matevževi koži." »Zakaj?" (DaljeJ ►GORENJEC« STRAN i tečaj za damsko krojenje. Prijave prejema g. Hafner Jnako predsednik kroj. združenja, Sv. Jakoba trg, Sk. Loka. Napravite red. Ze dalj časa se opaža, da v klopi v cerkvah silijo otroci, oziroma, da jih vodijo v nje kar starši sami. Zgodi se včasih, da je skoraj cela klop polna otrok. Pa pride kak starček ali starka, vsa onemogla i" zasopla' pa nima kam sesti. Tako se je zgodilo pri letošnji polnočnici v Kapucinski cerkvi. Neka ženska je pripeljala s seboj celo kopo otrok, majhne, komaj okoli treh let stare in malo več. Otroci so lepo zasedli skoro celo klop in spali in kinkali prav vse tri sv. maše. Ženska pa je ves ta čas imela čez glavo opravka z njmi in je popravila sedaj tega, sedaj onega, da ji ni zlezel pod klop. Gotovo je, da taki otroci spadajo bolj doma v posteljo, kot pa k polnočnici. Pa tudi po drugih klopeh je bilo polno otrok. Silno žalostno pa je to, da se niti eni mamci ni zdelo vredno odstraniti iz klopi svojega ljubčka, ko so videle neko ženo, ki je pripeljala svojo slepo 75 let staro mater v cerkev, pa ni bilo prostora zanjo, čeprav je žena vodila mater od klopi do klopi in lepo prosila prostora za svojo mater. Tako je starka morala stati prav do tretje sv. maše. Ali ni to sramota? Prosimo, da naredite red! CERKLJE Župnijska kronika. V naši župniji, ki šteje 3500 duš, je bilo v preteklem letu rojenih 211, poročenih 25 parov, umrlo jih je pa 56. Iz navedenih številk se vidi, da je prirastek prebivalstva skoraj 2"/«. Če bo šlo tako naprej, bo torej štela naša župnija čez 50 let še enkrat toliko duš. »Podrti križ" se imenuje igra, ki jo vprizori Prosvetno društvo v nedeljo, 9. januarja ob pol 4. uri popoldne v Ljudskem domu. K udeležbi vsi iskreno vabljeni I Prosvetno društvo je dobilo pretekli teden 7 titmburaških inštrumentov za tamburaški zbor, ki se je letos osnoval pod vodstvom gdč. Tilke Kordiševe. Za prosjake je občina izdala listke po 25 par, za katere bodo v določenih krajih dobili samo hrano. Občani poslužujte se jih, da se na ta način omeji zloraba milodarov v pijančevanje. MAVČIČE V nedeljo, 9. t. m. vpr.zorijo naši prosvetarji dr. Česnikovo narodno igro s petjem v 5. dejanjih JDomen". Začetek ob IS. uri. Vljudno vabljeni domačini in tudi okoličani! ŠENČUR V torek 11. januarja bo v Šenčurju v Prosvetnem domu ob pol 8, uri zvečer skioptično predavanje o Evharističnem kongresu in o Olimpi-jadi v Berlinu. Vabljeni vsi! J3KE/JE V nedeljo dne 19. decembra je naša Sadjarska in vrtnarska podružnica v zvezi z občuim zborom obhajala desetletnico svojega obstoja. V ta namen smo društveno dvoruno po možnosti sedanjega le.nega časa z venci in cvetjem primerno okrasili. G. Gabrijelč.č Anton je imel o razvoju in delovanju podružnice daljši govor, v katerem je posebno podčrtal zasluge naših starejših sadjarjev in b.vših odbornikov, ki so podružnico ustanovili in jo nadalje tudi uspešno vodili. Skromen in težaven je bil začetek, vendar je podružnica v tem desetletju že precej napredovala, saj je priredila že celo vrsto strokovnih predavanj različne vsebine, dva tečaja in leta 1932 še celo dve dobro uspeli razstavi, eno vrtnarsko ter eno sadjarsko, kar je seveda močno vplivalo na napredek v sadjarstvu in vrtnarstvu v našem okolišu. Nadalje se je posadilo po prizadevanju sadjarske in vrtnarske podružnice mnogo stotin sadnih drevesc različnih plemen in vrst. Ko se je naša podružnica tako moralno kakor tudi številčno okrepila, si je s pomočjo podpor kr. banske uprave brž zgradila moderno sušilnico, sadno stiskalnico novega sestava, nabavila nahrbfne škropinice, žganjarske kotle itd. Za vsa našteta kakor tudi še za druga dela, ki so se izvršila v okvirju podružnice za čim večji napredek sadjarske panoge, imajo posebne zasluge zlasti bivši dolgoletni in nad vse požrtvovalni tajnik naše podružnice Fr. Donat Jug, ter bivši predsednik g. Mirko Finžgar, posestnik in gost Iničar na Brezjah. Kajti pod njegovim predsedstvom se je podružnica najlepše razvijala ter dosegla za naš okoliš razmeroma visoko število članov. G. škofe Franc, tudi eden izmed teh »starih", pa se je udejstvoval kot vesten in požrtvovalen blagajnik. Iz zgoraj omenjenih razlogov je pod-družnični odbor g. Finžgarju M. in fr. Donatu J. ta njihovo plodonosno delovanje za podružnico, podel;I častno članstvo. Veliko je sicer sadjarska in vrtnarska podružnica že storila za napredek v sadjarstvo, toda neprimerno več ho treba še storiti z besedo in t. zgledom, da dosežemo naš bližnji smoter, to je, da bomo sadno drevje v vsakem pnerledu tehnično obdelovali, redno gnoji!; ter tako dospeli na vrhunec ntega rentabilnosti. Torej sadjarji na delo! Tudi v vrtnarstvu b-' se s prav skromnimi izdatki in z majhnim fmrlom f.it olersSe.vo našrea kraia. s kalcSnimi trdož;v'mt trajnicami (cvetlice! lahko marsikr:/ storilo. Torej tndi Žene na delo I Odbor. KRIŽE Ni ga več med nami. V nedeljo 2. januarja zvečer je odšel od nas priljubljeni gospod kaplan Feliks Grčar. Odšel je za župnika v Za-gradec na Dolenjsko, v svoj rojstni okraj. Znjim smo Križani izgubili ne le dobrega dušnega pastirja, ampak še prav posebnega prijatelja, ki je bil kljub svoji visoki izobrazbi tako ljubezniv in pon.žen do vsakogar. Naj si je bil reven ali bogat, veren ali veri nasproti, za vsakogar je imel Drijazno, odkrito besedo in dober nauk. Naš gospod Feliks, kakor smo ga klicali v splošnem, je eden izmed onih redkih, ki je vedno in povsod priskočil na pomoč ubogim; kjer je bila v družini bolezen ali beda, tam si našel njega, ki je širil nauk Kristusov. Kolikokrat je bil njegov žep prazen ravno radi njegove velike dobrote; toda nikdar in nikjer ni maral zahvale, ampak dejal je vedno le: »Molite zame"! Bil pa ni samo dober dušni pastir in prijatelj vseh faranov, bil je tudi res požrtvovalen delavec na prosvetnem polju. Prosvetno društvo gradi novi dom Toda, Bog vedi, ke-daj bi ta dom stal, ako bi ne bilo med nami našega ljubega gospoda Feliksa. V njegovo veliko zaslugo na društvenem polju, ga je odbor Prosvetnega društva imenoval za častnega člana, članstvo pa mu je v spomin kupilo krasen ke-lih, katerega mu je izročil na poslovilnem večeru predsednik društva s kratkimi, a jedrnatimi besedami: »Gospod kaplan, spominjajte se nas _ molite za nas!" Vsakdo, ki je bil priča žalostnega slovesa v nedeljo zvečer na postaji, je uvidel, kako smo Križani vsi brez razlike politične pripadnosti, čislali našega ljubega gospoda kaplana, videl je vsakdo, da skoro ni bilo očesa, ki se ne bi orosilo, ko so mu fantje zapeli odhodnico, ko je privozil vlak in nam odpeljal moža, kakršnega še nismo in ga najbrže ne bomo imeli v Krizah nikdar več. — Ko je gospod kaplan stopal s številnim spremstvom na postaji, se je sredi pota obrnil in dejal: »Naj še enkrat pogledam gorenjske snežnike, naj se še enkrat ozrem na Križe...!" Da, gospod župnik, še iz Dolenjskega se ozirajte proti Križem, iz katerih ste odnesli tokaj lep'h, a tudi bridkih spominov, ozirajte se proti Križem, kjer Vas vsi farani žele imeti v svoji sredi. Prosmo Vas še enkrat, oprostite nam in ne pozabite nas. Mi Vas bomo ohranili v najlepšem spominu, saj ste si postavili v Krizah najlepši spomenik, mogočno stavbo Prosvetnega doma. Incideut. Na vlak, s katerim se je odpeljal naš gospod kaplan je stopil v nedeljo zvečer tudi neki gospod. Vlak se je začel pomikati iz postaje in številna zbrana množica je začela vzklikati svojemu bivšemu kaplanu: »živijo, ŽL vijo, na svidenje" itd. Kar naenkrat pa je omenjeni gospod odprl okno vagona in začel na vse grlo kričati »zdravo". Vprašamo dotič-nega gospoda, ali je s tem izzivanjem hotel pokazati svoje hlinjeno prijateljstvo do gospoda kaplana? Svetujemo dotičnemu gospodu, naj drugič mesto izzivanja vzame rajši metlo v roke in temeljito izčisti svoj dom. Križki fantje! Vabite se na naš sestanek, ki bo v soboto zvečer ob 8. uri. Pridite sigurno, ker je sestanek zelo važen. Veste, da smo zopet ostali sami, ker nas je zapustil naš voditelj duhovni vodja g. kaplan. Vsak fant se mora zavedati, da nam je ravno sedaj v tem trenutku najbolj potrebna naša skupnost in vztrajnost. Pokažimo zopet našim nasprotnikom, da zastonj upajo v našo razkrop;tev. Fantje zavedajmo se, da je samo v slogi mož in da bomo samo v slogi dosegli naš cilj. Bog živi! Odbor Fantovskega vodstva. RAZGLAS. Vsi moški prebivalci vasi STRUZEVO, naši in tuji državljani, rojeni 1886. do 1920. leta se pozivajo, da se čimpreje, a najkasneje do 15. januarja tek. leta zglasijo v občinski pisarni v Kranju. S seboj morajo prinesti vse vojaška listine. Uprava občine Kranj, dne 3. januarja 1938. RAZGLAS. Vsi lastniki živine in vozil iz vasi STRUZEVO se pozivajo, da se čimpreje, a najkasneje do ti. januarja tek. leta zglasijo v občinski pisarni v Kranju. Uprava občine Kranj, dne 3. januarja 1938. KULTURA HASANAGINICA. S prvo njeno predstavo na sv. tri kralje smo bdi v Ljudskem domu nad vse presenečeni. Predstava je dokazala, da ima Prosvetno društvo v Kranju res diletante, ki se ne ustrašijo tudi težjih stvari, kakor je na vsak način »Hasanaginica". Kako so ti ljudje v res prvovrstni igri zanesljivo pokazali življenje muslimanov, ki ga prikazuje ta drama: Zena popolna igrača v moževih rokah in v moževi volji, sama brez človečanskih pravic, katere ji nasprotno krščanstvo v polni meri priznava in daje. Obenem pa ta žaloigra tako toplo prikazuje materinsko ljubezen do otrok, da bi samo želeli, če bi nam jo društvo še kdaj zaigralo, morda v proslavo materinskega dneva, za kar ima igra vse predpogoje. Brez pretiravanja moramo priznati, da so igralci svoje vloge dobro razumeli, ker s¡ drugače ni mogoče misliti tolikega uspeha, kot ga je pokazal vsak, prav vsak sodelavec pa tudi vsi skupaj. Trepetali smo ob agovem nastopu, milo se nam je delalo, ko smo culi izlive agiči-nega čustvovanja do doma in do otrok Vsak drugi je bil na svojem mesto. Ali so ti ljudje imeli suflerja ali ne? Slišati ga ni bilo. Dvorana je bila nema od začetka do konca. Mokrih robcev ne malo. Z igro pa so se skladali tudi vsi drugi momenti, ki jih mora predstava dati. Vsa čast maskerjem, katerih Prosvet" nemu društvu ni želeti boljših. Poglavje zase je bila obleka. Kakšna pestrost v barvah hlač in jopičev, toliko bogastvo menjajočih se barv igri že samo garantira uspeh. Če bi bila igra slabo prednašana, bi se jo splačalo pogledati že radi samih oblek, katere pričarajo očesu popolno zadoščenje. Vse to pa je izpolnjevala scenarija s turškimi zvoniki in številnimi tepihi. Igralcem prav iskreno čestitamo z željo, da nadaljujejo svoje delo in s prošnjo, da nam še kdaj zaigrajo kaj podobnega, tudi žalostni komadi nam ugajajo, samo da so kvalitetno izbrani in igrani. Za sobotno in nedeljsko predstavo pa reklame sploh ni treba delati. Delali jo bomo mi, kateri smo jo videli na Tri kralje. Kmečko gibanje v škofjeloškem okraju Tudi v našem okraju so kmetovalci in ži-vinoiejci začeli spoznavati, da edino močna stanovska organizacija lahko pomaga kmetu. V večini občin obstojajo že krajevne kmečke zveze tako, da smo mogli ustanoviti že okrajno kmečko zvezo, za katero kažejo dosedaj ustanovljene krajevne kmečke zveze veliko zanimanje. Preprični smo, da tekom prihodnjega leta ne bo več kraja v našem okraju, katerega ne bi zajelo kmečko gibanje. Tudi na mladinsko kmečko zvezo smo začeli misliti. Dve dekleti iz našega okraja sta se udeležili celo tečaja in pričakujemo, da bodo odseki mladinske kmečke zveze deklet pri posameznih edinicah začeli pridno delovati. Že danes opozarjamo, da se bo v sredo dne 26. januarja pričel v Skofji Loki kmetijski tečaj, ki bo trajal do konca februarja. Predavanja se bodo vršila vsako sredo in petek popoldne. Predavanja se udeleži lahko vsak kmetovalec. Predavanja bodo od 2. do 6. ure popoldne. Natančen spored priobčimo prihodnjič. Na zadnji seji okrajne kmečke zveze se je naročilo vsem krajevnim zvezam, da za ta tečaj pridno poagitirajo in pošljejo sezname onih, ki se nameravajo udeležiti vseh predavanj. Ker je to prvi večji tečaj v našem okrni' ne zamudite prilike, da se ga udeležujete. Pomnite, da bo le izobražen kmet v stanju uveljavljati svojo stanovsko pravico in združen dosegel izboljšanje sedanjega gospodarskega B. Rangus zlatar in sodni cenilec Kranj Velika izbira poročnih darili Oglejte si novo urejene izložbe! 14 kar. zlato že od Din 60-— dalje. 14 kar. zlato že od Din 80-— dalje Največja izbira ur, zlatnine, srebrnine, alkoholnih mer, optike, jedilnega orodja, kristala, največja zaloga kuku ur vseh vr»t in cen. — Vsa v to stroko spadajoča popra« vila in predelave s« pod jamstvom strokovno, točno in solidne izvrše. — Prepričajte se pred nakupom, zahtevajte cenik. stanja. Zlasti y našem okraju, ki je po večini odrezan od večjih prometnih središč in bil večinoma zapostavljen in še nima toliko kmečkih gospodarskih organizacij, je izobrazba kmečkega stanu nujno potrebna. KMETJE1 GOSPODARJA GOSPODINJE, KMEČKI FANTJE IN DEKLETA! Vabimo vas, da se gotovo udeležite KMETIJSKEGA TEČAJA, ki ga priredi Kmečka zveza v Kranja PONEDELJEK, 10. januarja popoldan od 2 do 4: Uvodno predavanje. Važnost stanovske in strokovne izobrazbe. - Od 4 do 6: Gospodarski zemljepis Jugoslavije. SREDA, 12. januarja popoldan od 2 do 4: Gospodarjenje na kmečkem posestvu. Od 4 do 4: Pomen knjigovodstva na kmetiji. Tečaj se vrši v dvorani hotela »Stara pošta" v Kranju. Pristop na tečaj imajo vsi kmečki ljudje brez ozira ali so člani Kmečke zveze ali ne. Kmetijstvo ENA NAJVEČJIH NAPAK PRI YZREJI TELET IN MLADE ŽIVINE. Kadar govorimo o vzreji telet in mlade živine sploh, navadno mislimo na to, kako dolgo sesa oziroma kako dolgo dajemo teletu mleko in kako sicer krm.mo mlado živinče. Pomanjkljivosti v tem pogledu smatramo za glavne napake. Obstoja pa še ena velika napaka, katero pa navadno prezremo in kateri posvečamo premalo pažnje: takojšnje privezovanje telet po otelitvi k jaslim. * Silno malo je gorenjskih rejcev, kateri bi vpričo možnosti prodaje mleka v mlekarne in industrijske centre dali teletom toliko in toliko časa mleko, kolikor ga je potrebno za popolen razvoj mlade živali, za razvoj vseh prirojenih užitkov: razvoj sposobnosti izrabe krme, razvoj prirojene molznosti oz. mlečnosti itd. Le povsem redki posestniki kranjskega in škofjeloškega okraja privoščijo teletom zadosti mleka in drugih krepkih krmil. Splošnejše je vendar že zbujena smisel za pravilnejšo vzgojo in krmljenje telet v okolišu občine Naklo in Stražišče ter v okolišu vasi Bitnje, Žabnica in v okolici Škofje Loke. Tu dajejo posamezni izraziti rejci teletom tudi dosti mleka, fine otave, ovsa, otrobi in preš, ter vzrejajo v resnici ti rejci bikce, ki so najlepši pri licenci-ranju, na razstavah in na plemenskih sejmih. Ti živinorejci se zavedajo, da mora tele po enem letu starosti doseči polovico teže odrasle živali, ako hočejo vzrediti dobro molznico, dobrega bika. Pri enih in drugih rejcih, pri dobrih in slabih, se vendar opaža, da teleta takoj po otelitvi privežejo k jaslim ob kravi ali pa drugod. Tele je potem priklenjeno k jaslim, marsikje vse življenje. Koliko boljše bi se še razvijala mlada živina pri posestnikih, ki zadosti in dobro krmijo, koliko boljša, lepša in skladnejša bi bila teleta v hlevih, v katerih manjka mleka in ovsa. ako bi teleta po otelitvi spravili takoj v posebne, posebej za teleta pripravljene ograje (koče)! V teh bi neprivezana teleta prosto, po mili volji tekala, urila ude, globlje dihala in z vsem tem krepila kosti, mišičevje in pljuča. Zastav-nejša, krepkejša, zarodnejša in mnogo bolj zdrava mlada živina bi bila plačilo za naš majhen trud oz. samo za uvidevnost, da mora mlada, razvijajoča se žival prosto tekati in poljubno se gibati v suhem, zračnem in svetlem prostoru, v katerem sicer ni prepiha. V naprednejših severnih pokrajinah polagajo posamezniki oskrbovanju telet tolikšno pažnjo, da tele pri otelitvi spravijo takoj iz kravjega hleva, ker se zdi ljudem zrak v kravjem hlevu preveč nezdrav in škodljiv za mlado, razvijajočo se žival. Tele spravijo, in naravno nikdar ne privežejo, v suh in zračen prostor, poseben telečji hlev ali poseben ograjen prostor v kaki pred vetrom in mrazom zavarovani šupi ali skednju. Vendar spuščajo poleti teleta že prve dni po otelitvi na prosto, na posebno pašo za teleta. Zivinčeta morajo imeti samo možnost, da se varujejo pred nalivi in premočnimi sončnimi žarki. * štedljivost, varčnost in gospodarska prevdar-nost gorenjskega ljudstva je na dobrem glasu menda v vsej Srednji Evropi. Prav je. da smo varčni. Nikakor vendar ni prav, da varčujemo, da skušamo prištediti, pritrgati pri mleku za teleta in pri prostoru za prosto gibanje mlade Živine, Taka varčnost je veliko zapravljanje, kajti kar teletu pritrgamo pri neobhodno potrebni tečni krmi za razvoj tesela, pri prostoru za prosto gibanje, bi se desetkrat poplačalo, ako bi vse to. zadosti mleka in gibanja, teletu pustili. Možnost prostega gibanja poleti (kjer ni paše) in pozimi, pa naj bi imelo tele in vsa mlada živina, predvsem tudi krave, tudi na prostem, v tekališču in sicer vsak dan najmanj ca kako uro. Sonce, svetloba, svež zrak in prosto gibanje so temelji zdravja in uspevania živine. Mraz, ako je suh. v splošnem živalim ne škodnie, škoduje pa topla hlevska sopara. Skednje predvsem mladi razvijajoči se živini. STRAN 4 »GORENJEC« Niti najmanj ne škoduje teletom, če t neve-irovnih, čeprav mrzlih dnevih pozimi skačejo po snegu v tekahšču, obratno: samo koristilo jim bol * Manj urejeni so v splošnem hlevi na Štajerskem, znatno manj samonapajaloikov, manj urejenih jasli in staj je v štajerskih hlevih, ko v gorenjsk.h. Vendar sem našel predvsem v hlevih zapadne Štajerske skoraj povsod koče, posebne ograje, v katerih teleta niso privezana in v katerih se teleta prosto gibajo, prosto skačejo. Tudi morebitne jasli so v teh kočah č sto pTi tleh tako, da navadno teleta ne dobijo vdr-tega hrbta, ki je običajen pri ob privisokh jaslih privezani mladi živini. In kakor sem v Savinjski dolini svetoval živinorejcem, da najlepše njive, najboljšega in najdražjega hmeljnika ni škoda zu napravo te-kališča, v katerem se, po oddelkih in plemenu ločeno, prosto giblje in prosto teka vsa mlada živina (teleta in svinje) ter tudi krave, tnk svetujem tudi vam. živinorejci na Gorenjskem, da ne privezujete telet v hlevih in da mladi živini, poleti in pozimi nudte zadosti možnosti prostega gibanja, najprej v kočah, potem pa v tekalščih. O izredno ugodnem vplivu vsakdanjega tri-kratneea pregona brejih krav na oddaljeno na-pajališče bi Vam pa lahko iz lastne izkušnje mnoeo povedal g. Vehovec, p. d. šimlovc v Voklem. Vedno so se pri njem krave, posebno poz:mi, zelo težko telile in pogin teleta ali krave ob težkem porodu ni bil redek primer. č"m je vendar Vehovec Janez vrgel snmonnpa-jaln'k iz hleva in je znčel krave in telir-e redno goniti, poleti in poz:mi, na oddaljeno napaia-lšče na prostem, krave in telice sedaj izredno lahko teletijo. vv'- GOSPODARJI, GOSPODINJE, NAROČITE SVEŽA VALILNA JAJCA! 15 kur bi nam moralo dati toliko dohodkov ko ena srednjevelika dob.a kraru. Ii-do, kje pri nas nam dajejo kokoši ob naj-zaostalejši živinorejski panogi kokošjereji, toliko korista? „Kaj koristi! škodo!" bo jezno, a upravičeno zavrnil marsikateri gospodar. Vsaj je dokazano, da daje povprečno ena kokoš v Sloveniji le 60 jajc na leto, s čimer niti krmljenje ni poplačano. Najmanj 120, najmanj 56 gramov težkih jajc bi morala pri n^is letno znesti kokoš, da bi se kokošjereja prav izplačala. * Je že tako z vsemi kmetovalčevimi živimi proizvajalnimi sredstvi, z živino in rastlinami, da nam počasi a gotovo opešajo in nazadujejo v dohodkih in pridelkih, se jih stalno neprestano dobo ne oskrbujemo in stalno ne odbiromo, selekcioniramo. Vsa živina in poljski sadeži so nastali nekoč počasi vsled poplemenitenja iz divjih manj dovršen h prednikov. Ako sedaj vendar ne pazimo povsod in budno, da so naši žlahtni živini in žlahtnim poljskim razstlinam na razpolago vedno oni rejski in vzgojni pogoji, v katerih so žlahtnejše živali in donosnejši sadeži nastali, nam te živali in rastline v donosnosti nazadujejo in pešajo vedno bolj in bolj. Zato smo doslej, dokler nismo uvedli smo-trenejše selekcije, vedno uvažali plemensko živino iz drugih krajev, zato izmenjavamo semensko žito, zato pri nas kmetovalci vsako dru. go, tretje, ali vsaj vsako peto leto izmenjajo krompir za seme. Tembolj potrebno pa je, da izvršimo izmenjavo tudi pri kokoših, pri katerih kmetovalec vsled pomanjkanja časa ne more izvajati točne selekcije. Potrebno je radi trga, da tudi oni kmetovalci, kateri že redijo čisto pasemsko, n. pr. štajersko kokoš, od ča«a do časa nabavijo valilna jajca iz drugega kraja od selrkc;oniran;h živali. Tudi naiboljša kokoš se sčasoma, kakor tudi najboljša živina in najboljša krompirjeva vrsta izrodi. * Valilna jajca — kakor so razglasile občine! — po din 1__za komad dobite spomladi, ako jh do najpozneje sredi januarja t. 1. naročite pri vaši občini, živinorejski zadrugi ali ljudski šoli! Ta valilna jajca so od selekcioniranih kokoši z najmanjšo težo 2 kc in najmanjšo nesnostjo 140 jajc pri živali. Teža navedenih odbranih jajc od odbranih kokoši je najmanj 56 gramov. W. SREDIŠČE PRAKTIČNIH ZADRUŽNIH GIBANJ V KRANJSKEM OKRAJU IN NA GORENJSKEM: OBČINA ŠENČUR. Kadarkoli dospejo danes skupine kmetovalcev iz raznih krajev Slovenije in države v Kranj z željo, da bi si ogledale in proučile gorenjsko kmetijsko zadružništvo, vselej se pobude in vzorov željni kmetovalci ter strokovnjaki napotijo najprej v Šenčur in potem mogoče še _ v Naklo. In ko se ti, dolenjski ali štajerski, hrvaški ali srbski gospodarski izletniki zglasijo prišedši v Šenčur, pri predsedniku občine in biv- šemu oblastnemu poslancu, g. Umniku: tihemu, nevidnemu, a neizprosno doslednemu idejnemu in duhovnemu voditelju vseh kmetijskih zadružnih organizacij, se jim zdi, da doživljajo čudež. Kakor bi udaril s čurovniško palico v tla, kuk> r bi vzn knili iz tal, se predstavijo že v dveh, treh minutah iz vseh strani na neopazen Umit kt'V migi; i funl-.i niiirji posameznih g i .io-dnrsk h zadrug. Tu so strojniki kmetijskih društev oz. strojnih zadrug iz Šenčurja, Voklega in Hrastja, tu gospodar prve moderne velike sadne sušilnice kranjskega okraji, tam rodov-nikarji in predstavniki 5 živinorejskih zadrug, na desni mlekarska poslovodji 2 mlekarskih zadrug, na levi travni semenar in predstavnik kmetijske podružnice, in čisto od zadaj kot najmlajši, poslovodja najnovejše IV. podružnice Gorenjske kmetijske zadruge v Kranju. Za vsemi temi pa stoji neviden in neopazen — voditelj Umnik. Nebroj je bilo letos v Šenčurju že poučnih potovaln'h ekskurzij: agronomi iz drinske banovine, izletniki iz Savinjske doline, kmetijska nadaljevalna šola od Sv. Katarine itd. itd. Pripravlja se vendar v Šenčurju za letošnje leto s sodelovnnjem okr, kmet. odbora v Kranju in Zadružne zveze v Ljubljani velik zadružni tečaj. Upajmo, zopet s polnim uspehom! — g- ZIVINOZDRAVNIŠKA POMOČ Doznuvam, da se je posamezno ugovarjalo ilanku „Krave molznice na naših sejmih" v našem listu z dne 11. decembra 1937, v katerem je bilo govora tudi o mazačih. Ugotavljam, da je bralec lista, ki se mogoče ni strinjal z navedenimi izvajanji v članku smisel sestuvka povsem napak razumel. Povdariti sem namreč le hotel (in v tem se more strinjati z menoj sleherni, tudi najšte-dljivejši, nešolani živinorejec), da mnogo, mnogo nalezljivih bolezni nevede lahko »prenese" mazač, ki je komaj za silo pismen, ki nikdar ni obiskal kake kmetijske šole ali strokovnega tečaja, ki ne čita nikdar in ki tudi ni v stanju razumeti zdravniško strokovnih, čeprav poljudno pisanih knjig. Taki samozvani živino-zdravniški pomočniki, ki ne vedo, kaj je sepsa in antisepsa, ki ne poznajo bistva in razvoja glivičnih bolezni, predstavljajo nehote često-krat največjo nevarnost za razne okužbe in prenos bolezni, spričo dejstva, da se danes tako silno širijo razne kužne bolezni in da se posamezni popolni lajiki ponašajo celo s tem, da posedujejo priprave za cepljenje svinj in da vršijo cepljenje. Kdo od nas bi tvegal, da izvrši na našem telesu operacijo z nožem nespreten latik. kateri nima vpogleda v vse posebne ukrepe za odvrni-tev nevarnosti okužbe, pa čeprav bi bila »domača" operuciju brezplačna, zdravniška vendar mogoče draga? Radi tega l)i bilo tudi pri nas potrebno, da se vršijo — kakor v mnogih sosednjih pokrajinah! — mesečni in trimesečni tečaji o prvi pomoči pri živini. Tako izvežbani pomočn ki, od katerih bi bil v vsaki vasi po eden, bi bil v splošnem živinozdravnikom-strokovnjakom tudi le v pomoč. Vsaj na Koroškem na pr. že dandanes ugotavljajo, da šolani, bistvo bolezni poznavajoči absolventi raznih strokovnih in kmetijskih šol mnogo pogosteje kličejo živinozdrav-nika kakor kmetovalci, ki se vdajajo še čisto meglenim predstavam o nastanku, širjenju in poteku raznih navadnih in kužnih bolezni. W. Peter Rešetar rešetart Prerokovanje za novo leto: Peter Zivkovič bo v novem letu postal zopet aktiven, pa ne aktiven general, pač pa aktiven predsednik JNS, ker sedaj ni bil bogve kako aktiven. Hrvati so postali zopet Slovani! Začeli so se vseprek prepirati med seboj, da je joj! Maček sam je vzel krepelo in jih odbija, mladi Radič pa jih sprejema. »Jutro" je katoliški list — tako se izgovarja in dokazuje, da ga katoličani naročajo, berejo, četudi drugače ne more pokazati nikakih drugih znakov. No, lepo je katoličanom zagodel za novo leto! Lovska razstava v Berlinu je sedaj končno končana. Iz vseh strani sveta so prhajali ljudje gledat in ugotavljat, da se je zadnji čas največ kozlov ustrelilo ravno v Nemčiji. Niti besede! O Društvu narodov za novo leto niti en časopis ni napisal niti ene besede. Vsi se pač držijo navade, da se o mrtvih govori samo lepo, zato so bili raje tiho. (Slov. gospodar.) Gepelj v dobrem stanju ugodno prodam, Janko Skerjanc, Senično, p. Križe. HI H L I O 6 L H S i Za vsako hesedo v m tlih oglasih se D;ača 0 50 D Naimnniši znesek te 6 Din Sprejmem več čevljarskih šteparic. Poizve se Kranj, Blejsku cesta 17. VINO pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Fran-kopanska ul. II. Kupim majhno hišo ali parcelo. Obširne pismene ponudbe je oddati upravi lista pod »Parcela". Sprejmem kontoristinjo, veščo stenografije in strojepisja, mlajšo moč. Poizve se Kranj, Blejska cesta 17. Velike zaloge zidne opeke, ki jo nudim po najnižji dnevni ceni. Po dogovoru dostavim tudi na dom. Milka Peternelj, Selca 67. Sprejmem preddelavca, kateri se razume na vse čevljarske stoje. Poizve se Kranj, Blejska cesta 17. Vsem, ki se nameravate fotografirati! Pri boljšem fotografi ran ju naredim po dva posnelka in pri vpogledu prob šele naročite fotografije. (Oglejte si naše izložbe!) Foto JUG, - Kranj Hotel Stara pošta, Kranj Vsak petek sveže morske ribe po najnižji dnevni ceni. — Po naročilu se dostavi tudi na dom. Prodajamo: Original Dingač, Kaštelanski Opolo ter pristna dolenjska in štajerska zbrana vina. Čez ulico 2 do 4 din ceneje. Nakup svinjskih kož! Kakor vsako leto tako tudi letos kupujem po najvišjih dnevnih cenah svinjske, kakor vse druge vrste kož v vsaki množini. R. Bati Stražišče - S t I C Kranj Zalivala. Ob težki izgubi naše predobre mame, stare mame, ses re, tete sestrične in tašče gospe Frančiške Kalan iz PoljSice pri Podnartu izrekamo svojo najglobjo zahvalo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so naši blagi mami v življenju kaj dobrega storili, jo pokro-pili ter spremili na njeni zadnji poti, vsem, ki so izrazili svoje sožalje ustmeno ali pismeno, nadalje vsem, ki so preblagi pokoj niči izkazali poslednjo čast z venci ter cvetjem, posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, predvsem dekanu g. Škerbcu ter kaplanu g. Vovku iz Kranja za spremstvo pri pogrebu. Bog naj bo obilen plačnik vsem, kateri so se ravna)-* po želji naše nepozabne mamice ter darovali duhovna darila : sv. maše, sv. obhajila ter molitve za pokoj njene duše. Kranj, dne 31. decembra 1937. Dr. Janko Kalan v imenu žalujočih ostalih II! Važno! Modroee, otomnne, spalne diva- ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica). (Ljudski dom) r. z. z n. z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razgolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vmN čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. Za urednika m izdajatelja odgovarja Varteviak Milan, t Kranja. Twka tiskarna TukavMga draltv« t Kranja.