Št. 20 (14.416) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK" v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 ČETRTEK, 21. JANUARJA 1993 ____ZDA / OB PRISOTNOSTI VE C DESETTISOČGLAV E MNOŽICE V VVASH1NGTONU_ Clinton včeraj prisegel Novi predsednik je Američanom povedal vse, kar so hoteli slišati, nakazal pa ni rešitve nobenega od perečih notranjih, gospodarskih in mednarodnih problemov UPANJE IN STRAH h Oči sveta uprle v ZDA BRUSELJ, MOSKVA, TOKIO - Ob svečanem prevzemu predsedniške junkcije se svet sprašuje, kakšne spremembe bo Prinesel v ameriško politiko Bill Clinton. Evropska skupnost, ki je 3. novembra na predvečer ameriških predsedniških volitev odločno »navijala« za Georgeja Busha, se je sedaj nekoliko umirila. Zadnje Clintonove izjave vzbujajo upanje, da ne bo dosledno izvajal svojih zunanjepolitičnih in gospodarskih predvolilnih obljub, tako da bo prišlo do »kontinuitete« tudi v meda-tlantskih odnosih. To bo Evropska skupnost preverila že na prihodnjih Pogajanjih GATT o svobodni trgovini, ko bodo morah premostiti spore v trgovini z jeklom, hormoni, testeninami in vinom Tradicionalno se namreč za razliko od republikanskih demokratski predsedniki zavzemajo bolj za notranja kot za zunanjepolitična vprašanja in težijo k političnemu in gospodarskemu protekcionizmu. V evropskih prestolnicah upajo, da bo Clinton razumel pomen atlantskega zavezništva tudi po koncu medblokovske konfrontacije in hladne vojne, ker regionalne krize zahtevajo odloCen in skupnen nastop. Njegove zadnje izjave glede Zaliva in vojne v nekdanji Jugoslaviji so še kar spodbudne, ker dokazujejo, da ne bo zanemarjal niti teh vprašanj. Podobno kot v Evropski skupnosti so tudi v Moskvi »navijali« za Busha, sedaj pa pragmatično ugotavljajo, da jim je Bush ogromno obljubljal, v bistvu pa jim je dal le drobtinice, tako da bi bil lahko Clinton boljši. Načelnik zunanjepolitičnega odbora ruskega parlamenta Am-barzumov je poudaril, da se Clinton zavzema za spoštovanje človekovih pravic, kar vzbuja upanje, da se bo zavzel tudi za ruske manjšine v državah nekdanje SZ. V arabskih in muslimanskih državah z izjemo Kuvajta, Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov, se odkrito veselijo prihoda Billa Clintona, ker upajo, da bo spremenil dosedanjo ameriško politiko. Celo s protiame-rikanstvom obseden Iran je včeraj ponudil Clintonu roko sprave in poudarjal, da se ne sme zanemariti sedanje priložnosti. SLOVENIJA / PO ZAPLETENIH POGAJANJIH Drnovšek sestavil vlado V vladi bodo ministri petih strank: liberalnih demokratov, krščanskih demokratov, združene liste, socialnih demokratov in zelenih - Demokrati ostajajo v opoziciji Tanja Starič LJUBLJANA - V novi slovenski vladi bodo ministri petih strank: kandidat za ministra za ekonomske odnose in razvoj je Davorin Kračun (LDS), za finance Mitja Gaspari (LDS), za šolstvo Slavko Gaber (LDS), za pravosodje Miha Kozinc (LDS), za okolje Miha Jazbinšek (LDS), za zunanje zadeve Lojze Peterle (SKD), ki bo tudi podpredsednik vlade, za notranje zadeve Ivo Bizjak (SKD), za kmetijstvo Jože Osterc (SKD), za promet in zveze Igor Umek (SKD), za gospodarstvo Maks Tajnikar (ZL), za delo Jožica Puhar (ZL), za kulturo Sergij Pelhan (ZL), za znanost Rado Bohinc (ZL), za zdravstvo Božidar Volje (Zeleni) in za obrambo Janez Janša (SDSS). Predstavitve ministrskih kandidatov se začenjajo danes in se bodo končale jutri, Janez Drnovšek pa je Hermana Rigelnika zaprosil, naj glasovanje o novi vladi uvrsti na dnevni red v prvem razpoložljivem terminu, torej v ponedeljek. Stranke, ki sodelujejo v vladi, med sabo niso podpisale sporazuma, tako da uradno ne gre za veliko koalicijo. Vendar bo vlado v parlamentu podpiralo kar 62 poslancev, torej veC kot dve tretjini. Združena lista je sinoči sporočila, da so stranke ZL popoldan na neke vrste izrednem kongresu z veliko večino glasov sprejele pogodbo z liberalnimi demokrati o »pogojih vstopa ministrov ZL v vlado«. V sporazumu so navedena ministrstva, ki jih bo dobila lista v vladi, poglavitne programske točke in temeljna pravila o sodelovanju ministrov, poslancev in predsednika vlade. V pogodbi je tudi Člen, ki mandatarju dovoljuje sklepanje dogo- VVASHINGTON - Z napovedjo »konca obdobja zastoja« je Bill Clinton v sredo ob 18. uri po našem Času prisegel kot 42. predsednik ZDA. Clinton je prvi demokratski predsednik po 12 letih in po razpadu Sovjetske zveze voditelj edine še preostale velesile. S 46. leti je Clinton najmlajši ameriški predsednik, odkar je John F. Kennedy pred 31. leti premagal Richarda Nixona. Novi predsednik je prišel na položaj po težkem boju in utrudljivi predvolilni kampanji, ki je posvečala največ pozornosti notranjim težavam ZDA. Najbolj znan slogan kampanje je bil napis na steni v Clintonovem predvolilnem štabu - Economy, stupid! (Gospodarstvo, tepec!). Zato je Clinton kmalu po novembrski zmagi obljubil, da se bo »-kot laser posvetil gospodarstvu«. Toda Clinton bo prvi predsednik po Nixonu leta 1969, ki bo prevzel položaj z ameriškimi vojaškimi silami, udeleženimi v spopadih. »Amerika mora obdržati vodilno vlogo v svetu, ki ga je pomagala ustvariti,« je rekel Clinton v svojem nastopnem govoru na ameriškem Kapitalu pred skoraj 350.000-glavo množico. Oljena vejica, ki jo je novemu predsedniku včeraj ponudil Sadam Husein, je Clintonu dala nekaj novega prostora za dihanje, kljub temu pa mu ob razpadanju Bushove pro-tiiraške koalicije, poglabljanju ameriškega posredovanja v Somaliji in nadaljevanju bosanske tragedije, ostajajo še polni predali zunanjepolitičnih nalog. V ponedeljkovem govoru na univerzi v Georgetownu je Clinton prepričeval tuje diplomate, da je usposobljen za prevzem žezla v teh nestabilnih Časih. »Dogodki v zadnjem tednu so nas ponovno spomnili, da bo tudi novo obdobje polno nevarnosti,« je Clinton dejal množici dvesto tujih diplomatov. »Toda konec hladne vojne je tudi doba obljub in upanja.« Z današnjim Clintonovim ustoličenjem se je iztekla 12-letna prevlada republikancev na izvršni oblasti. Čeprav je Clinton premagal Georga Busha, bo zgodovina njegovo zmago nedvomno označila kot konec Reaganove ere. V zadnjih dneh pred ustoličenjem je novi predsednik v številnih govorih in na sprejemih ubral populistične tone. Na večerji za 35 »navadnih ljudi«, ki jih je spoznal med kampanjo, je poudaril, da ga je presenetila apatija Američanov, ki niso veC verjeli, da lahko kaj spremenijo. »To mesto (-VVashington), ki se tako posveča političnim spletkam in obrekovanjem v Časopisih, ni vredno počenega groša, Ce podpore in denarja, ki ste nam ga dali, ne bomo uporabili za reševanje vaših težav,« je dejal. Opazovalci menijo, da bo center Clintonovega zunanjepolitičnega odločanja v Beli hiši in v Svetu za nacionalno varnost, ki ga bo vodil Anthony Lake, State Departement pa bo samo izvajal politiko. H BIH / SRBSKA SKUPŠČINA h Bosanski Srbi so podprli ženevski mirovni načrt vorov z drugimi strankami, ni pa predvideno, da bi morala ZL dajati k temu soglasje. Predstavniki Združene liste so povedali, da so s sporazumom zadovoljni, ker zagotavlja enakopravno sodelovanje ZL v vladi. Po objavi imen je Janez Drnovšek podpisal tudi sporazum s krščanskimi demokrati. Lojze Peterle je izjavil, da s pogodbo Drnovška z Združeno listo še niso seznanjeni. Pogajanja so sicer včeraj trajala do 21. ure, ko je mandatar z veliko zamudo objavil imena kandidatov. Sporno je bilo predvsem mesto obrambnega ministra, SDSS pa malo pred koncem pogajanj poslala zahtevo po še enem ministrskem mestu ali dveh mestih državnih sekretarjev. Do konca so bili med kandidati za vstop v vlado tudi Demokrati, vendar bo ta stranka očitno ostala v opozici PALE - Parlament bosanskih Srbov je z večino glasov sprejel ženevski mirovni načrt, ki sta ga predlagala sopredsednika konference Vanče in Owen. Za mirovnmi načrt je glasovalo 55 poslancev, 15 pa jih je bilo proti. Razdelitvi Bosne in Hercegovine na deset provinc je najbolj nasprotovala Članica srbskega predsedstva BiH Biljana Plavšid, ki meni, da je to za Srbe »korak h kapitulaciji«. Predsednik parlamenta Momčilo Krajišnik pa je povedal, da so Srbi izbrali manjše zlo. Minister za informacije Velibor Ostojič je dejal, da bo prava preizkušnja šele uresničitev ženevskih zemljevidov. Vodja bosanskih Srbov Radovan Karad-žič je poslance že pred tem opozoril, da je sprejem ženevskega načrta edini način za zaustavitev devetmesečnih bojev v BiH. Ce bi ga poslanci zavrnili, bi Ka-radžič odstopil. Poslan- ci tudi niso postavili nobenih pogojev, kar je pomembno dejstvo za nadaljevanje mirovne konference o BiH. Njen predstavnik je v bližnjem Sarajevu sporočil, da se bodo pogajanja med predstavniki treh narodov v Ženevi nadaljevala v soboto. Odločitev bosanskih Srbov je z navdušenjem sprejel predsedujoči Evropski skupnosti in danski zunanji minister Jensen. V Sarajevu pa sta se mudila tudi sopredsednika ženevske konference Cyrus Vanče in David Owen. Po njunih pogovorih z Alijo Izet-begovičem sta hrvaška in bosanska stran, ki sta se zadnje dni hudo spopadali zlasti v Gornjem Vakufu, podpisali premirje. Predsednik hrvaške skupnosti Her-ceg-Bosne Mate Boban je hrvaškim enotam že pred sklenitvijo premirja ukazal, naj ustavijo napade na muslimanske enote. (Reuter, D.D) BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Meteorit ni padel na Istro PULJ - »Meteorit, ki je v noči s ponedeljka na torek obsijal ves severni del Jadrana, boljše rečeno vso srednjo Evropo od madžarske do Bavarske, zagotovo ni padel na naselje Kosinožiči pri Poreču in povzročil požar v hiši ubitih bratov Dellamar.« To je posebej za Republiko in Primorski dnevnik kategorično zatrdil profesor Korado KorljeviC, ki je temeljito preučil krivuljo bleska meteorita. »Meteorit je v atmosfero vstopil kakih 100 kilometrov nad Reko in v obliki krivulje padal proti Riminiju v smeri severovzhod-jugozahod. Vendar pa lahko s pribljižno verjetnostjo trdimo, da je meteorit zgorel okrog 40 kilometrov pred Riminijem, najverjetneje nad morjem. Po krivulji odbleska oz. sija lahko zaključimo, da je bil meteorit težak od ene do sto ton. Podrobnejše podatke pa bomo lahko posredovali Cez Sest dni, ko bomo iz Nemčije dobili razvite filme, na katere so v šestih srednjeevropskih opazovalnih postajah posneli padanje meteorita,« je povedal profesor KorljeviC, ki je strokovnjak za mala nebesna telesa in je med drugim elan Mednarodnega združenja za meteorje. (M. U.) ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Unija Italijanov pri ministru Colombu Italijanski zunanji minister Emilio Colom-bo je včeraj sprejel voditelje Unije Italijanov, ki so mu predočili odprte probleme italijanske skupnosti v Sloveniji in Hrvaški, pri čemer so poudarili nujnost enakega tratmana njihove skupnosti v obeh državah. .....................stran 4... Posvet DSL o reviziji Osima Demokratična stranka levice bo jutri na Tržaškem velesejmu priredila celodneven posvet o »dograjevanju« Osimskih sporazumov pod naslovom »18 let po Osimu. Za nove odnose med Italijo, Slovenijo in Hrvaško«. .....................stran 4... Kongres slovenskih socialistov Jutri zvečer bo na Opčinah deželni kongres slovenskih socialistov. Uvodno poročilo bo imel deželni kooordinator slovenske komisije Rudi Pavšič. .....................stran 5... »Čakanje« na natečaje za ravnatelje Medtem ko je tržaški šolski skrbnik »utemeljil« svoj načrt o združevanju ravnateljstev z dejstvom, da se bodo nekateri slovenski ravnatelji kmalu upokojili, pa »čakajo« na računskem dvoru razpisi natečajev za ravnatelje slovenskih nižjih in višjih srednjih šol. .....................stran 6... Skupna molitev za mir v Bosni Vse tržaške veroizpovedi so sinoči pozvale vse strani v Bosni, naj položijo orožje in naj vendarle uberejo pot miru in sprave. V protestantski cerkvi Sv. Silvestra so odmevali različni jeziki in različne liturgije. .....................stran 6... Šolski center v Gorici še vedno nedokončan Nerešeni problemi slovenskih višjih srednjih šol v Gorici so bili predmet razgovorov, ki ju je pokrajinska odbornica za šolstvo Aleksandra Devetak imela s predstavniki slovenskih šolnikov in s šolskim skrbnikom. Slovenski dijaki pa so prav včeraj ponovno opozorili goriškega župana na neizpolnjene obljube glede ureditve telovadnice v šolskem centru. .....................stran 8... KOMENTAR Nasvetu en terorist manj... Barbara Kramžar Jaser Arafat, ki je bil dolga desetletja na vrhu izraelskega in ameriškega spiska najbolj iskanih zločincev sveta, od srede naprej ni veC terorist. S človekom, ki je iz PLO naredil močno vojaško silo in z njo napadal židovsko okupatorico palestinske zemlje, se je med izraelskimi ustanovami doslej ukvarjal predvsem razvpiti Mosad, ena od najboljših in najbolj ubijalskih tajnih služb na svetu. V sredo pa se je zaradi njega sestal izraelski parlament in preklical izobčenje. Liberalni izraelski politiki so takoj napovedali potovanje v Arafatovo zatočišče v Tunisu, da bi ga tudi uradno povabili na obisk v nekdanjo domovino. Arafata so oklicali za terorista iz političnih razlogov. Njegov Življenjepis ni nic bolj »živopisen« od belih lis v biografijah večine izraelskih politikov starejše generacije, ki so med prvo in drugo svetovno vojno nadvse dejavno »osvobajali« pred tisočletji Zidovsko Palestino. Toda v Času hladne vojne, ko je za njimi trdno stala ZDA, se ni bilo treba Izraelcem z nikomer spravljati, Se najmanj s sovjetsko (in jugoslovansko) prijateljico PLO. Tudi preklic terorističnega ožigosanja za PLO je politično dejanje. Za hrbtom razmeroma zmerne in sekularne PLO so Izraelu zrasli Cez glavo islamski fundamentalisti. Ce ni Ze prepozno, bi Izraelci zdaj radi PLO za edinega palestinskega sogovornika. Hfladno-vojne ljubezni med VVashingtonom in Jeruzalemom je konec, zato Izrael potrebuje modus vivendi s Palestinci in čedalje bolj verjetno mirovno pogodbo s Sirijo. Kljub Življenjskemu zmagoslavju ob najnovejši odločitvi izraelskega parlamenta pa bilo za Jaserja Arafata Se najbolje, Ce bi mirovni proces prepustil mlajšim palestinskim politikom. Sam pa bi morda lahko zaCel pisati spomine. Lahko bi razkril svoje neverjetne izkušnje s teroristi in tajnimi službami, ki so desetletja odločali o njegovem Življenju, zdaj pa se bodo usmerili drugam. En terorist veC ali manj na svetu ne bo spremenil starodavne resnice, da se v podzemlju politike dogaja vsaj toliko, kot pa nam je dovolijo videti. CESTNE ZAPORE IN PRAVICE STAVKAJOČIH Ali delavci lahko med stavkami zapirajo ceste? Antisa Koruan Kako daleč gredo lahko stavkajoči zato, da bi dosegli svoj cilj? To je vprašanje, ki se po zaprtju ceste Ljubljana-Koper na Črnem Kalu postavlja mnogim. Zapora je namreč vsem, razen tistim, ki so dokazali, da potujejo zaradi nujnih primerov, onemogočila svobodno gibanje. Stavkajoči so celo pretili vsem, ki so poskušali prevažati delavce in dijake. Nedvomno takšno ravnanje škoduje regiji kot celoti, vendar je to verjetno edini način, da delavci čimprej dosežejo izpolnitev svojih zahtev. Za mnenje o takšnih posegih stavkajočih delavcev smo povprašali na republiškem prometnem inšpektoratu in na Svobodnih sindikatih Slovenije. razloga za DuSan Semolič, predsednik Svobodnih sindikatov Slovenije Normalna oblika sindikalnega boja Prvič, da bi laže razumeli radikalne poteze, ki smo jim te dni priča na Črnem Kalu, je najprej treba poznati razloge, ki so do takšnega položaja pripeljali. Dejstvo, ki ga verjetno ni treba ponavljati, je namreč to, da delavci že od oktobra niso dobili plaC ter da to povzroča številne težave v njihovih družinah in tudi njihove osebne stiske. Radikal- nost je torej zgolj posledica brezupne situacije, v kateri se ti ljudje nahajajo. Drugič, dodaten naboj je dala delavcem tudi grožnja z odpustom okrog tristotih tovarišev, s čimer so se zavedli, da praktično nimajo ničesar izgubiti. V takšnih primerih, ki se neposredno dotikajo družbe kot celote, pogosto prihaja tudi do konfliktov z drugimi interesi, v tem primeru pač z interesi tistih, ki cesto uporabljajo. Sploh pa takšne oblike sindikalnega boja v tujini niso nič novega, saj je v bistvu tega boja en sam cilj: prizadeti lastnike kapitala. To počnejo v Franciji, Veliki Britaniji, skratka povsod, kjer ima sindikalizem tradicijo. Glede nezakonitosti zaprtja ceste menim, da javnost brez večjih ugovorov sprejme prav tako nezakonito kršenje podpisane kolektivne pogodbe, po kateri bi delavci morali dobiti plače; ko pa hočejo delavci izterjati določila pogodbe, pride do protestov in nestrinjanja. Osebno menim, da je treba narediti vse, da do takšnih in podobnih situacij pride čim redkeje. Vendar gre tu za zagotovljeno pravico do stavke, kateri se sindikalisti ne bomo odpovedali, če bomo videli, da so pravice delavcev kršene. Povem lahko, da še nisem spoznal de- lavca, ki bi v stavki užival, kajti to je resnično skrajnost, ki se jo uporabi, ko so izčrpane že vse ostale možnosti. Kot sem že povedal, so ti ljudje objektivno v takšnem položaju, da nimajo kaj izgubiti in da bodo torej svoje akcije stopnjevali le še v smeri večje radikalnosti. Zato mislim, da bi morali obe strani težiti h kompromisu, da bi morali torej predstavniki obeh strani malce popustiti. Ivo Samec, glavni republiški prometni inšpektor Ceste so Javna dobrina Prvič, treba je izpostaviti dejstvo, da je s pravnega stališča takšno ravnanje nedovoljeno. Stavkajoči so namreč cesto zaprli, ne da bi pred tem poskušali dobiti kakršno koli dovoljenje, ki je za zaprtje potrebno. Ce gremo strogo po zakonu, so stavkajoči naredili le prometni prekršek, ki ga lahko poravnajo z denarno kaznijo od 5 do 50 tisoč tolarjev. Snovalci zakona o cestah takšnih situacij namreč niso predvidevali, tako, da lahko po tem zakonu sodno preganjajo le pravne osebe, ki pa v tem primeru ne obstajajo. Zato lahko za prometni prekršek tožijo le posamezne šoferje, ki so s svojimi vozili ovirali promet. Drugi razlog, ki bi ga lahko navedli zoper takšno reševanje problemov, pa je dejstvo, da je cesta javna dobrina. Njene uporabe torej posamezniki ali skupine drugim ne morejo odtegovati zgolj zaradi reševanja nekaterih lastnih razloga proti problemov. S tem namreč rešitev problema prevalijo na ramena cele družbe. Stavkajoči bodo s tem načinom nedvomno najbolj učinkovito opozorili na svoj položaj, vendar pa bi po drugi strani lahko ostali uporabniki cest povsem upravičeno zahtevali prevozne ceste, saj zanje plačujejo vse potrebne pristojbine. Položaj voznikov je nedvomno specifičen, saj je cesta njihovo delovišče in z zaporo so naredili pač to, kar stavkajoči pogosto naredijo: zasedli so ga. Vendar se to preveč odraža na razmerah v družbi kot celoti in stavkajoči bi morali misliti tudi na to plat medalje. POGLED Uspešna zgodba ali žalostna pravljica? Rajko Lesjak »red nami so spet LJ usodni trenutki in .L usodne odločitve. Pravijo jim pragmatični politični koraki, politika majhnih zgodb, politika ne levo ne desno - politika uspešne zgodbe. Politika, ko moramo dati vsebino državi, da bo naš jutri bolj prijazen. Kakšna bo izvršna oblast, kako bodo porazdeljeni ministrski stolčki oziroma kje bo kdo sedel, katere stranke oziroma kateri ljudje bodo imeli izvršno oblast in nadzor nad institucijami, za to gre pri tej zgodbi. Kako pa naj človek drugače razmišlja, ko pa je bilo pri oblikovanju zakona o vladi vsak dan več ministrskih stolčkov za veliko koalicijsko oziroma so- koalicijske in drugačne zveze. Biti pri koritu, ko se deli, ko se vlada oziroma ko se pridobiva politična moč in vpliv in ko se pobirajo davki ter deli premoženje itd., je staro pravilo, ustreza pa tudi temu času. Iskati programske razlike oziroma razlike v volilnih obljubah med strankami je še najlažje, ker jih ni veliko, kjer pa so, so očitne. -j-n te razlike so lahko I usodne in bodo uso-A-dne, če se ne bodo srečale v času in prostoru, ki mu pravimo politični oziroma programski kompromis ali politika za ljudi po meri ljudi. Recimo, da se bosta srečala Drnovškov liberalni kapitalizem oziroma thatcherjanski program in socialna opcija (socialno tržno gospodarstvo). To pomeni, da si med seboj konkurirajo na eni strani gospodarski in na drugi strani socialni interesi in ne tako, kjer bi bil človek človeku volk. Volilci so med drugim glasove porazdelili za konkurenco takih in seveda še drugih interesov. Za tako srečanje je nujna socialdemokratska naravnanost enega od koalicijskih partnerjev. Doseči soglasje o tem, kakšna naj bo fun-kcija države na področju sociale in še kje, tam, kamor država posega, najti skupni programski imenovalec, ki bo omogočil sodelovanje strank v vladni koaliciji, bi moralo biti vodilo. Kdo je socialdemo- krat v pravem pomenu besede in katera stranka je socialdemokratsko naravnana in ima socialdemokratsko dušo -na to bodo dali odgovor čas oziroma dejanja ter početje teh ljudi - socialdemokratov in njihovih prenov - v življenju in delu, pri konkretnem dajanju vsebine državi in ravni socialnih ter ekonomskih pravic zaposlenih, pri njihovi pravni in drugačni varnosti. Se več, kdo bo na strani sindikatov v institucijah sistema, pri njihovih aktivnostih na vseh ravneh, in sicer na zelo pragmatični ravni -to bo prav gotovo bližje socialdemokraciji. Več bo kdo storil za socialno državo in za blaginjo državljanov, bližje bo soci- aldemokratskim ciljem. I'--| indikat bo potrebo-va/ zaveznike pri vplivanju na snovanje makroekonomske politike, še bolj pa bo politika potrebovala sindikate ter socialni in družbeni mir. Tu pa se začne zgodba za sindikate. Ali bo politka sprejela sindikate kot enakopravne socialpartnerje, je vprašanje, ki že dalj časa visi v zraku. Za tako partnerstvo ni bilo ne Peterletovi ne Drnovškovi vladi. Slednja je igrala na karto: ne škodi, če se pogovarjamo s sindikati, škodi pa lahko, če se z njimi kaj dogovorimo. S sindikati se je pogovarjala predvsem zaradi tega, da je videla, kakšnega zdravja so, in nekateri sindikati se z zdravjem ne morejo ravno pohvaliti. Pri tej zvitosti ji je kot naročeno ustrezala taka sindikalna scena, kot je. Bo politika zastavila besedo za soodločanje delavcev v podjetjih in ali bo spodbujala kolektivna pogajanja in sankcionirala neizvajanje kolektivnih pogodb, ali pa bo prav sama vzornik, kot to danes je, kako se obide kolektivno pogodbo in zakone, ki urejajo delavske pravice. Ali bo pripravljena lastniniti premoženje, ki bo bližje pravicam in učinkovitemu gospodarstvu, ali pa bo lonček pristavljala samo zaradi politične moči in nadaljnjega vpliva? Bo končno ugotovila, da za neko stabilno politiko potrebuje so- cialni pakt in stalen dialog, ne pa stavko na stavko? Bo preustroj gospodarstva šel v smeri iskanja novih programov, novih trgov, gospodarske rasti in izvoza in s tem odpiranja novih delovnih mest, ali pa bo slonel zgolj na čiščenju podjetij »odvečne« delovne sile in na ceneni delovni sili, to je na takšni politiki, kakršna je danes? To je eno od osnovnih vprašanj, vsaj kar zadeva delavstvo. Bosta v Sloveniji »paradirali« brezposelnost in ogromna armada neaktivnega prebivalstva? -|-n naprej: ali se bodo I bremena te »uspešne A.zgodbe« že končno pravičneje porazdelila in bodo neto plače obre- menjene kot v drugih evropskih sistemih in javna poraba usklajena z gospodarsko sposobnostjo? Bo davčna reforma pravičneje zaokrožena? Bodo socialne pravice, pravna varnost delavcev vredne besede pravne in socialne države? Bo delavčeva plača vredna človeka vrednega življenja in bo zajamčena plača omogočala preživetje? Bo razvojna vizija Slovenije še naprej zgolj pobožna želja? -|—v odo strankarski pr-I—C vaki, nekateri mor- J__9 da bodoči ministri, nadaljevali zvito in potuhnjeno vlogo tudi v času vladanja, v času velikih ekonomskih in socialnih transformacij, kot so jo v času koalicij- skih iger, ali pa bodo vladali, kot jim nalagajo ustava in zakoni? Bo za nekatere zvitorepe in nenačelne politike z njihovimi vrlinami še vedno veljalo pravilo: po uporabi odvrži? Bo nova oblast priznavala in upoštevala iniciativo civilne družbe in javnega mnenja? In nenazadnje, bo šel razvoj parlamentarne demokracije v smer, kjer bosta pozicija in opozicija nosili odgovornost za svoja dejanja v parlamentu, vsaka za svoja in pred narodom skupaj? -■-n končno, bo življenje I ljudi manj spolitizira-JL/io in bo manj političnih konflikotv? Pri tem pa ne maram, da mi kdo podtika, da zagovarjam brezkonfliktno družbo! 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 Vodoravno: 1. območje ob izlivu reke, 6. četrta dimenzija, 9. kraj pri Novi Gorici z mejnim prehodom, 9. ime ameriškega satirika Buchwalda, 11. zlatina bakra in kositra, 12. linija, risa, 13. grška boginja jutranje zarje, 14. kemična prvina, metaloid, ki se uporablja v elektroindustriji, 15. Rado Murnik, 16. na današnji dan leta 1885 rojen italijanski letalski konstruktor in polami raziskovalec (umrl 1976), 17. dravidsko ljudstvo v Indiji in na Sri Lanki, 19. cepinov okel, 20. ime dveh levih pritokov Odre na Poljskem, 24. nekdanji poljski politik, ki je leta 1980 odstopil zaradi družbenih nemirov (Edward), 26. slovenski pisatelj s Koroške (Lovro Kuhar - Prežihov), 29. Lidija Osterc, 30. ime japonskega režiserja Kurosavve, 31. Zupan pod Francozi, 32. pritok limonskega jezera v Rusiji (anagram MAST), 33. plesni ali jazz orkester, 34. živilski delavec, 35. ime zrakoplova s katerim je raziskovalec pod 16. vodoravno leta 1926 preletel severni tečaj, 36. rimska boginja jeze, 37. vnetje sluznice. Navpično: 1. ime raziskovalca pod 16. vodoravno, 2. revež, ubožec, 3. spora, 4. japonska valuta, 5. Emil Nolde, 6. ime slovenskega pop glasbenika Novaka, 7. delavska zadruga v carski Rusiji, 8. ime umrlega slovenskega igralca Severja, 12. prebivalec Čebin pri Trbovljah, 14. osnovna začimba, 16. reka med Kanado in ZDA z znamenitimi slapovi, 18. Milan Lipovec, 21. Ivan Regent, 22. plovni pritok Bajkalskega jezera iz Mongolije, 23. delavec na akord, 25. ime nemške pesnice Seidel, 26. goveji želodec kot hrana, 27. višinsko širinska ovira pri parkurju, 28. otroška zadnjica, 31. ime pesnika Ogna, 33. udav, 35. Niko Kralj. Zmago Pezdirc POPRAVEK V ponedeljek, 18.1. letos, je bila v Republiki jalo do podkupovanj in goljufij. Ampak to je stvar objavljena moja izjava v zvezi z zakonom o drža- nadzora, ne pa revizije zakona.« Moral bi bil seve-vljanstvu. Med drugim sem opozoril na dejstvo, da da reči: Ce je res ... Govori se ... Tudi če je ... Tako nasprotniki zakona namenoma nočejo ločevati pa sem nehote postavil trditev, ob kateri se vrsta med zakonom samim in morebitnimi zlorabami te- ljudi upravičeno lahko počuti prizadetih. Seveda ga zakona. Iz konteksta je moja misel docela jasna, nisem hotel nikogar pavšalno obsojati. Morebi-vendar se mi je vmes prikradel sicer droban, a tnim prizadetim se iz srca opravičujem. Upam, da skrajno neprijeten lapsus. Rekel sem: »Res je, da je je s tem popravkom zadeva urejena. pri pridobivanju slovenskega državljanstva priha- Jaša L. Zlobec ALI JE CESAR NAG? / TRADICIONALNO IN SODOBNO Aleš Debeuak, New York Aretha Franklin (Foto: arhiv) lovenska demokrat-^Nfko-liberalna stran-'w'ka, ki ima menda mn°g° volilcev zlasti med studenti in mladino, le začela svojo politično P°t po koncu komunizma °t protestnisko jezna na-stednica nepredvidljive juladinske zveze. Končata )e kot zrela stranka le-Vega centra. Spoštljiva sprejemljivost resne glas- e na njeni volilni konvenciji namesto rocka, ki Nastopa kot popularna antika sleherne avtorite-e’ je zato presenetila samo nostalgike, ki se niso zavedli radikalne spremembe v javnem življenju Slovenije. keta novih družbenih grbanj in burnega zavzemanja za marginalce in alternativce so po vsem sodeč minila. Vendar ni mkakršnih razlogov za to, a bi verjeli, kako je taka sprememba logično ali zgodovinsko nujna. Prihajajoči predsednik >>v°diteljice svobodnega sveta« na primer še kako dobro ve, da lahko ideale Preteklosti učinkovito vključi v program prihodnosti. Zaveda se, da mu bo dolgoročna zaveza lastni generaciji baby boome-r>ev Prinesla mnogo več k°t medijsko pozornost kratke sape. Konec kon-Cev gre za najštevilnejšo tnneriško generacijo, ki je nanes na višku svoje soci-ame in kupne moči, kot taka pa obvladuje vzvode upravljanja s podobami države in družbe. V naslednjih desetih letih se bo kot vodilna sila samo še bolj učvrstila. Najmanjši skupni imenovalec generacije? Pop kultura in rock glasba, z njima pa osebna svoboda, toleranca, sproščenost in kolektivna transcendenca. Jasno mi je, da imajo vzporednice med Ameriko in deželo na sončni strani Alp zelo omejeno pojasnjevalno vrednost. Tam natančna razdelitev glasbene podpore za izbrano politiko (rock za Clintona, country za Busha), pri nas pa v brezbrižnem stilu, češ, »politika nas ne briga«, vsi prepevajo za vse. Tam aktivni in odkriti napori, da bi status filmskih zvezd in rockerjev okrepil premišljeno zgrajeno identiteto mladega predsednika, pri nas pa sramežljivo spogledovanje političnih velmož z ustvarjalno silo, ki lahko ponese vsak glas v deveto vas. Tam kraljica soula Aretha Franklin v živo poje na predsedniški konvenciji, pri nas pa klasika iz zvočnikov. Res je: slovenska ljudska tradicija pozna samo žalostinke, ne pa rocker-skih balad. Vendar v sodobnem svetu tradicijo uteleša poleg posebnega ljudskega izročila že tudi univerzal- na množična kultura, s katero je rasel in raste pomemben del slovenske mladine. Tako tudi slovensko politiko danes že vodijo sposobni mladi ministri, ki so odrasli z rockom in se bodo najbrž z njim tudi postarali. Nekdanja glasba »dolgolase uporniške mladine«, kakor je včasih še mogoče slišati iz prezirljivih starejših ust, se je kot sestavni del vsakdanjega urbanega življenja že čvrsto zasidrala v množično zavest. Tega dejstva ni mogoče spodbiti ne glede na geografsko pripadnost bodisi Zahodu bodisi evropskemu Vzhodu: konec koncev je bila prav kritična energija slovenske alternativne kulture z rockom in punkom v svojih nedrjih tista, ki je poleg Nove revije in kritičnih disidentov pomagala spraviti komunistični režim z oblasti. Zato ni odveč premisliti, kakšen simbolni pomen ima za Ameriko, s tem pa nemara za ves svet, prihod na oblast moža, ki je, pomislite, mlajši kot Mick Jagger! Ko je Chuck Berry zaslovel z vrtoglavo uspešnico Roli Over Beethoven, je imel Bill Clinton trinajst let; pri trinajstih je za romantično razumevanje ljubezni zvedel iz nesmrtne Elvisove Are You Lo-nesome Tonight, dve leti kasneje se je učil spoštovanja etičnih načel pri Gregoryu Pečku v filmu To Kili a Mockingbird, ob koncu srednje šole pa je poslušal Animals in njihovo danes legendarno The House of the Rising Sun ter poplesoval ob Be-atlesih v filmu A Hard Day’s Night. Z drugimi besedami: predsednik je odraščal v nemirnem obdobju protestniških in subkulturnih šestdesetih let, ki je bilo noseče z daljnosežnimi spremembami. Rockerji so v družbi, opredeljeni s konfliktom o državljanskih pravicah, z vojno v Vietnamu in gospodarsko rastjo utelešali kritično avantgardo, ki je videla daleč naprej. Izleti v prostore izza vrat perpcepcije in eksperimenti z besedo in zvokom jim niso odvzeli zvezdniškega obstreta: ravno nasprotno. Skozi njihove poizkuse, hrepenenja in razočaranja se je izrazila generacija, za katero je svet stabilnih tradicionalnih vrednot dokončno razpadel. Zamenjala ga je eksplozivna in negotova zmes političnega anarhizma, svobodne ljubezni, kolektivnih projektov, enakopravnosti med spoloma in utopičnega upanja. Tudi predsednik je otrok teh sprememb v zaznavanju sveta in vrednot, pa tudi mitov in simbolov, ki te spremembe izražajo. Razlika je očitna. Konzervativna vladavina Reagana in Busha je pod vplivom religiozne desnice, zbrane okrog nadzorovalnega organa »Parents Musič Resource Center«, prinesla cenzorske nalepke za (zlasti rapperske in heavymetalske) plošče, ki naj bi bile neprimerne za mlada ušesa brez starševskega nadzora. Bill Clinton seveda zastopa mentaliteto tistih, ki so se znašli pod žugajočim pedagoškim prstom konzervativne Amerike. Namesto cenzure nad rockom se z njim zanosno identificira celo v povsem privatnih zadevah. Svojo hčerko Chel-seo je namreč imenoval po naslovu pesmi znane kantavtorice Joni Michell iz poznih šestdesetih let. Ce drži, da predsednikova glava in srce pomenita svetilnik za mnoge Američane, ki radi sledijo svojemu prvemu možu, potem lahko Clintonovo ravnanje v marsičem vsaj posredno vpliva na zemljevid množične kulture. Že zdaj je jasno, da njegova povezanost s popom in rockom pomeni legiti-mizacijo električne kitare kot instrumenta, s katerim ustvarjalni jaz dobiva pravico, da se ne glede na ideološke zadržke izrazi tako, kakor mu duša poželi. Moralno ogorčenje in panična sprenevedavost, s katero je konzervativna Amerika nekoč stiskala rock in pop v obroč pravnih predpisov, bo pod Clintonom bržkone presahnilo. Meje svobode izražanja, ki je bila v konzervativni preteklosti bolj ogrožena, kot si nemara mislimo, se bodo gotovo razširile. Clintonovo opiranje na ženo Hillary, ki kot ena od stotih najbolj uspešnih odvetnic ni samo lepa »prva dama«, ampak aktivno pomaga oblikovati predsednikovo politično smer, bo vsekakor dodalo potrebno težo feminističnemu gibanju, nemara pa utegne postopoma razkrojiti tudi sovraštvo do žensk, ki udarja iz slehernega kitarskega riffa v tradicionalno mizoginisti-čnem hip-hopu in hard-rocku. Predsednikovo medijsko odmevno sobranje na saksofonu bo verjetno ka- noniziralo že sicer naraščajoče zanimanje občinstva za korenine rocka, ki izhajajo iz bluesa in jazza. Ameriške legende bodo namesto po Evropi tako nemara spet začele koncertirati v lastni deželi, ki se je od trpkih in kritičnih sporočil jazza in bluesa obrnila v iskanju takojšnjih čutnih senzacij, zdaj pa je končno pripravljena zrelo sprejeti, kar je najbolj njeno. Soočenje s kulturo, v kateri je samoumevno, da srednješolci zapeljujejo svoje izvoljenke z rockersko liriko in požvižgavajo zadnji hit z albuma Automatic for the People benda R. E. M., ki ga je citiral celo podpredsednik Al Gore na svoji predvolilni kampanji, bo nujno prineslo spremembe in novega duha v družbeno življenje poslednje velesile. Amerika je z upanjem na dramatično spremembo tudi volila. Novosti in eksperiment, ki ga Bela hiša, prek nje pa celotna ameriška kultura, lahko pelje zelo daleč, pa ustvarjajo tudi najboljše naravno okolje za nastanek izvirne in pristne popularne glasbe. Politika in rock zato plujeta v istem čolnu. Pri nas pa se bodo morale veliki večini, tako rockerjev kot tudi politikov, za to resnico oči šele odpreti. Anketa med obiskovalci premiere baleta Molitveni stroj Noordung Matjaž Berger (Foto: Aleš Pavletič/TRIO) Matjaž Berger, dramaturg in publicist. Ta predstava se mi zdi najbolj koncizen dotik sublimnega in mislim, da je Dragan Živadinov Pravzaprav vse teme -Sermanstvo, slovanstvo ln azijstvo - tako rekoč združil v najbolj optimalni strukturi ravno v tej predstavi. Čeprav se pluje z zrakoplovom v vesolje, je Vsekakor potrebno detajlno očistiti in razčistiti teme kot so: ženska in moški, zgodovina revo-tucij, zgodovina revolu-cjj v gledališču, zgodo-Vlua astronomije, razre- dni boj in seveda tudi druge. Te teme je potrebno totalno prečistiti zato, da se lahko zadeva koncizno in dovolj ontološko opredeli za pot v kozmos. Mitja Rotovnik, direktor Cankarjevega doma. Predvsem sem zelo vesel, da je prišlo do te predstave, ker gre za izjemen napor Živadinove umetniške ekipe na eni strani in naše Opere in baleta, predvsem baleta, na drugi strani in seveda Cankarjevega doma na tretji. Mislim, da smo vsi trije skupaj zmogli nekaj, kar bo še dolgo ostalo v zavesti Slovencev. Prepričan pa sem, da je to predstava, ki bo šla v svet in ki bo nosila pečat visokega in kvalitetnega umetniškega dogajanja tu v Ljubljani. Boštjan Hladnik, filmski režiser. Fascinirala me je energija, ki jo je dal od sebe Dragan Živadinov in ki jo izžareva celotna predstava, in moč, moč in jakost ter hkrati poezija in neka lepota, ki veje iz te predstave. Mislim, da niti ni potrebno, da bi gledalec razumeval dogajanje, ampak se mu mora enostavno prepustiti in resnično ga odnese v neke višave, med zvezde in že spet nazaj noter. Mislim, da gre za edinstveno predstavo. Darko Brlek, v času priprave produkcije direktor Opere in Baleta SNG Ljubljana, zdaj programski vodja Festivala. Rekel bi, da gre za izjemno zahteven projekt, tudi precej izzivalen. Mislim, da vsi tisti, če temu lahko tako rečem, ki so pričakovali Živadinov slog, niso ostali razočarani. V gledalcu pusti vsekakor globoko impresijo, kakšna pa je, pozitivna ali negativna, pa zaenkrat še ne morem reči. Za to bo potrebno še nekaj časa ali pa ponoven ogled predstave, saj sem sedel v parterju, rad pa bi jo videl še iz odra, iz drugega zornega kota. To bom verjetno tudi storil in šele takrat bo moja ocena nekoliko bolj kompetentna. Gordana Vnuk, direktorica Eurokaza. Mislim, da je to v vsakem primeru po “Krstu” Živadinova najboljša in najambicioznejša predstava. Tokrat se vidi, da je treba Živadinovu dati veliko denarja, da bi resnično napravil kar najboljše stvari. Mislim, da Živadinov najbolje funkcionira v dobrih oziroma idealnih produkcijskih pogojih. Predstava me tako zani- ma, da bi jo povabila na Eurokaz, in mislim, da bi bilo to sijajno organizirati v sodelovanju z baletom Hrvaškega narodnega gledališča (HNK). Dodati moram še to, da je zelo žalostno, da se kaj podobnega v Zagrebu ne bi moglo zgoditi, saj je tam atmosfera vse slabša in konzervah vnej-ša. Mislim, da bi takšno predstavo morali pokazati v našem nacionalnem gledališču. V tej predstavi pa mi, tako kot običajno pri Živadinovih predstavah, najbolj ugaja njegov smisel za humor. Boštjan Hladnik (Foto: Aleš Pavletič/TRIO) Ploskoviti blišč Veno Taufer -|y -r e dvom n o je Dragan Živadinov, ki v okviru I celotne združbe Neue Slowenische Kunst -L \ uresničuje projekt Kozmokinetičnega gledališča, zaslužen, da stopa v našo vednost podatek o bivanju in delu Hermana Potočnika - Noor-dunga, znanstvenika slovenskega rodu, konstruktorja vesoljskih plovil, ki je po prvi vojni v Berlinu objavil knjigo o Problemu vožnje po vesolju (vabilo na prednaročilo te knjige v slovenskem prevodu in izdaji »Kozmokinetičnega kabineta Noordung« Dragana Živadinova je natisnjeno v vogalu plakata-gledališkega lista-scenarija). Na svojem pohodu skozi inštitucije je kot avtor oziroma »konstruktor« ob stoletnici Potočnikovega rojstva in stoletnici ljubljanske Opere v produkciji Opere in Baleta SNG Ljubljana - vendar v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma - postavil uprizoritev »kozmokinetičnega baleta« MOLITVENI STROJ NOORDUNG. -a yred naštevanimi sodelavci so kakšne štiri l\/I desetine ustvarjalcev, med njimi »asistent -L V.Lkonstruktorja« Marko Mlačnik, koreograf Vladimir Bassara, libretist Jordan Randželovič, dramaturginja Aleksandra Rekar, avtorja glasbe Srečko Bajda in Jani Novak (600.000 V. K.), scenograf Vadim Fiškin, kostumografka Breda Kralj, oblikovalec luči Mako Miklič in oblikovalka maske Aljana Hajdinjak ter solisti Mateja Rebolj, Mateja Bučar, Vojko Vidmar, Lane Stranic in še dolga vrsta drugih plesalk in plesalcev. Premiera spektakla je bila 17. januarja, predstava pa traja skupaj z vsem, kar sodi zraven, skoraj dve uri in pol. Potem občinstvu ni fenomen Potočnik nič bližje, še manj jasnejši, kar pa ni namen predstave. Njen namen je s teatralizacijo psevdomita »Noor-dunga« in nekakšne vesoljske avanture, poleta, ob pretežno patetični glasbi, s spektakularnimi, patetičnimi gibi (med njimi pa so kontrastno poseljene tudi docela klasične baletne pozicije n. pr. na konicah prstov) in v prav takšni mizansce-ni, pa v nadvse slikovitih, spektakularnih kostumih ter na enako bleščeče učinkujoči sceni - ri-tualizirati spektakelsko »kozmokinetiko« Dragana Živadinova. -ry oliko mu to uspeva? Vsekakor sorazmerno s 1^ tem, koliko mu uspeva z bliščem in teatrali-JLX.ko ter vso omenjeno spektakelsko podporo čutno vzdramiti naivno in infantilno domišljijsko gledalčevo sodelovanje. Namreč naivnost v vsakem primeru, a tudi nekakšna infantilnost (seveda ne v pejorativnem pomenu) sta vendarle v umetnosti funkcionalni postavki. In Živadinov kaže, da ju ima v izdatni meri. Njegova zamisel Molitvenega stroja ju ponuja vsakomur, ki se je pripravljen igrati. Začne se že pred samimi »začetkom«, ko se morajo gledalci s svojimi vstopnicami »check in«, nakar so razdeljeni na »gledalce« in »opazovalce«. pazovalci imajo nekaj časa več zabave: vi-I ldijo gledalce, kako obuti v copate pridejo na oder in jih posadijo v luknje, globoke sedeže plovila, iz katerih molijo le njihove glave, ki se vrtijo na vratovih zdaj za poplesujočimi ali podrsavajočimi nogami med njimi zdaj na smeh in ploskanje, ki mu ne vedo vzroka ... in je ukazan na njim nevidnih semaforjih. Žal je s tem vsega humorja - tega od nekdaj in zmeraj najzanesljivejšega dokaza tako izvajalcem kot gledalcem, da so res »notri« - v tej predstavi tudi konec. Več humorja kdaj pa kdaj kažeta glasba z nekaj duhovitimi citati in aranžmaji ter koreografija -njun skupni eleganti dosežek v tem je na primer izvirni, humorni, igrivi pas de trois s »kraljem sonca«, ki soplesalki trka po čelu ob zvonkem cingljanju ... Od gledalca je odvisno ali sprejema tudi s humorjem blesketavo, lepotno, »kozmo-navtično« sceno, opremljeno z iskrivimi nišami, porisano z astralnimi znaki, opremljeno s krožno »zapletenimi« napravami, - in prav tako kostume, v bogatih barvnih in stilnih odtenkih od belih astronavtskih do strogo hieroglifno vzorčastih egipčanskih ... Režiser jih ni, kakor tudi prav verjetno ni s takšnim smehom napisal v ruski cirilici ob imenih Vahtangova in Tairova še svojega, s kakršnim jih je na sceni prebrala publika ... »Ko-zmokinetika« je pezantno ritualna, neznansko resnobna, monumentalistiCna in patetična od začetka do konca, od vztrajnega vzdigovanja vesoljske zvezdne zavese (lepega začetka in enega izmed vtisljivih momentov) mimo številnih aranžmajev, ki so hote ali nehote spominjali na slike iz stripov, »vesoljskih« filmov, TV nanizank itd. do predora v belo svetlobo kozmosa z omahnje-nim rdečim pilotom ... |-e—10 je prostorčas ploskovitega stripa in lesketavega spota. V melanholiji spomina ostaja -L nepreseženo doživetje mnogih hkratnih in različnih časoprostorov iz predstave režiserja Boba VVilsona, ki je v svojem Einsteinu na plaži z različno naglimi ali upočasnjenimi gibi in premiki plesalcev oblikoval »koreografirano hkratnost različnih časov, ritmov, gibov« - »evokacijo nekakšnih vesoljskih sferičnih kroženj, obenem ritem potovanja« (kot se je pred 16 leti zapisalo podpisanemu - Odrom ob rob, str. 241-2- v skoraj ekstatičen opis). IT A LIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Četrtek, 21. januarja 1993 RIM / COLOMBO SPREJEL PREDSTAVNIKE ITALIJANSKE MANJŠINE Unija Italijanov na zunanjem ministrstvu Poudarek na nujnosti enakega tratmana manjšine RIM - Stalna pozornost Italije za probleme italijanske manjšine, ki živi v Sloveniji in na Hrvaškem, kar se bo v prihodnjih mesecih odražalo tudi v stikih, ki jih bo italijanska komisija za pogajanja s sosednjima republikama imela s predstavniki Italijanske unije. To je morda najpomembnejši element včerajšnjega srečanja med predstavniki Italijanske unije in italijanskim zunanjim ministrom Emiliom Co-lombom. Srečanja z manjšinskim zastopstvom (Predsednik Italijanske unije Giuseppe Rota, predsednik njenega izvršnega odbora Maurizio Tremul in poslanec v slovenskem parlamentu Roberto Battelli, medtem ko ni bilo poslanca v hrvaškem parlamentu Furia Radina, Čeprav je bil napovedan) sta se udeležila še funkcionar zunanjega ministrstva Pietro Ago in veleposlanik Sergio Ber-linguer, vodja italijanske delegacije za pogajanja z državami, ki so nasledile bivšo Jugoslavijo. Po enournem pogovoru je zunanji minister Co-lombo, s katerim so se predstavniki Italijanske unije sešli prvič, izjavil, da je bilo srečanje navezava stikov s predstavniki manjšine. In kot glavni Vojmir Tavčar problem, ki je prišel do izraza na pogovoru, izpostavil vprašanje enovitosti narodnostne skupnosti in njenega enotnega tratmana, ki je potrebno še zlasti sedaj, ko živi manjšina v dveh državah. V tem okviru je šef italijanske diplomacije zagotovil, da bo manjšina informirana o pogajanjih Italije s sosedi in da bo stik stalen. Predstavniki Italijanske unije so bili zadovoljni z rezultati pogovorov in še zlasti s prisotnostjo veleposlanika Berlin-guerja. Ministru so orisali položaj in probleme manjšine, zavzeli so se za pospešitev sodelovanja med Italijo in sosednjima državama in v tem okviru poudarili, da je treba manjšino opremiti s pravnimi in gmotnimi sredstvi, da bo kos izzivom tržnega gospodarstva in vključevanja v Evropsko skupnost. Opozorili pa so tudi na nekatere konkretne probleme, kot je želja, da bi bili videmski sporazumi o maloobmejnem prometu raztegnjeni na celotno območje, na katerem živi manjšina, da bi bil signal koprske televizije končno viden na Hrvaškem, omenili so pro-blel bogoslužja in izrazili željo, da bi za to skrbeli duhovniki italijanske na- rodnosti, zavzeli pa so se tudi za to, da bi Italija z zakonom sprejela obvezo za skrb za italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem, edino res avtohtono italijansko narodno manjšino. Med pogovorom so se predstavniki manjšine obregnili ob izjave hrvaškega premiera Hrvoja Sariniča po njegovem srečanju v Rimu z Ama-tom in Scalfarom. Omenjeno je bilo nesprejemljivo stališče Hrvaške o recipročnosti, Čeprav to ni bilo v ospredju razgovora. Besede hrvaškega premiera so vsekakor v krogih Farnesine povzročile nekaj nejevolje in morebitno zagrebško vztrajanje pri tem ter pri »zaščiti hrvaške manjšine v FJK« bi posredno lahko neugodno vplivalo tudi na odnos Italije do slovenske narodnostne skupnosti. Mimo uradnega pogovora je bilo mogoCe zvedeti, da se bo italijanska komisija za pogajanja verjetno v sorazmerno kratkem Času sestala s sorodno komisijo Slovenije in s komisijo Hrvaške. Pogajanja bodo zaenkrat dvostranka, v Farnesini pa ne izključujejo tudi možnosti tristranskih srečanj, Ce bi se za to pokazala potreba. Emilio Colombo Maurizio Tremul Segni zapustil odbor za reforme RIM - Po predstavniku Severne lige Migliu in tajniku MSI Finiiju tudi referendumski lider Mario Segni odstopa. Včeraj je s pismom predsedniku pododbora za volilno reformo (ta deluje v sklopu dvodomne parlamentarne komisje za ustavne reforme) Rolandu Rižu napovedal, da ne bo veC sodeloval na sejah, ker po njegovem mnenju po razsodbi ustavnega sodišča funkcija predsednika referendumskega odbora ni več usklad-Ijiva s Članstvom v pododboru. Mimo dejstva, da Segni formalno ni bil elan pododbora (ker je nasledil kolegu Francu Mariniju, je avtomatično postal Član pododbora za reformo države), ostaja politični odmev odstopa. Poteza je vznejevoljila demokristjane, ki menijo, da Segni pretirava, pa tudi DSL, katere predstavnik v referendumskem odboru Franco Bas-sanini je v Segnije-vem pismu videl neusklajeno potezo, ki podcenjuje vlogo parlamenta. POSVET / JUTRI V KONGRESNEM CENTRU TRŽAŠKEGA VELESEJMA Kako »dograjevati« Osimo z vidika DSL Posvet včeraj predstavili na tiskovni konferenci TRST - »18 let po Osimu. Za nove odnose med Italijo, Slovenijo in Hrvaško.« Pod tem naslovom bo jutri v kongresnem središču na Tržaškem velesejmu posvet, ki ga prireja tržaška federacija DSL v sodelovanju z deželno svetovalsko skupino DSL in z vsedržavnim strankinim vodstvom. Posvet se bo pričel ob 9. uri z uvodnim poročilom prof. mednarodnega prava na tržaški univerzi Giorgia Conettija, nakar bosta govorila Piero Fassino, ki je odgovoren za mednarodne dejavnosti pri vsedržavnem vodstvu DSL, in evropski poslanec DSL Giorgio Rossetti iz Trsta. Zasedanje se bo nadaljevalo s splošno razpravo, zaključilo pa okrog 18. ure s sklepno besedo. »Probleme, ki jih odpira revizija Osimskih sporazumov, nameravamo obravnavati s širšega vsedržavnega vidika, z vidika nacionalnih interesov. V tej luCi bomo na posvetu spregovorili tudi o specifičnih problemih Trsta. Po našem vsekakor ne gre ponovno odpirati vprašanja meja, paC pa je treba postaviti temelje za njihovo preseganje z novim sodelovanjem med Italijo, Slovenijo in Hrvaško,« je dejal elan deželnega vodstva DSL Stelio Spa- Prof. Conetti (levo) in Spadaro med predstavitvijo posveta DSL (foto Križmančič) daro, ko je včeraj na tiskovni konferenci predstavljal spored in namen prireditve, kateri bo sam predsedoval. »Naš namen je obnoviti dialog med deželno in vsedržavno demokratično kulturo, ki je prišla do izraza prav ob sklenitvi Osimskih sporazumov,« je pristavila tržaška pokrajinska tajnica DSL Per-la Luša. Na včerajšnjem srečanju s Časnikarji je bil tudi prof. Conetti in nakazal nekatere temeljne ugotovitve, ki jih bo na posvetu podrobneje razvil. Conetti je povedal, da je namen posveta po eni strani vplivati na vladno »post-osimsko« politiko, na drugi pa tudi prispevati k boljši informaciji javnosti, ki ima pravico, da je obveščena o problemih nacionalnega interesa. Prof. Conetti je nadalje dejal, da z vidka mednarodnega prava ne gre na novo odpirati vprašanja meja, medtem ko naj bi bilo veliko bolj sporno, ali je veljaven tisti del Osimskih sporazumov, ki predvideva ustanovitev mednarodne proste industrijske cone na Krasu. Tu ne gre namreč za nasledstveno kontinuiteto teritorialne narave, ampak za dogovor dveh specifičnih sogovornikov, enega od katerih (Jugoslavije) zdaj ni več. Conetti je nadalje dejal, da so bili Osimski sporazumi dokaj omejevalni, kar zadeva vprašanje zaščite manjšin, zaradi Cesar bi morali to vprašanje zdaj postaviti na nov naCin. Na posvetu bi morali sodelovati italijanski parlamentarci, deželni in krajevni politični predstavniki, ni pa znano, ali bo kdo prišel tudi iz Slovenije in Hrvaške. NOVICE RIM / SPORNO TOLMAČENJE RESOLUCIJ OROŽJE / ŠE GA RAZTOVARJAJO V TARANTU Craxi: Enotnost PSI pogoj za prenovitev RIM - Strankina enotnost je nujni predpogoj za korenito prenovitev socialistične stranke, ta cilj pa je treba doseči Cimprej. To je v sintezi vsebina izjave tajnika PSI Bettina Craxija o soočanju v stranki. Craxi je izjavo, ki je včeraj v Rimu vzbudila veliko pričakovanje, končal s pozivom, naj »stranka naredi skupni napor«, da Cimprej preseže »slabo počutje, razdvojenost in brezciljnost«. Novinarje, ki so pričakovali napoved datuma nacionalne skupščine, je kratka izjava presenetila. Toda Craxijevi sodelavci so poudarili, da je treba brati med vrsticami. Raffaele Rotiroti je izjavo tolmačil kot ugotovitev, da so se politična stališča znotraj stranke vsaj delno razjasnila, da pa mora voditelj opozicije Claudio Martelli končati s tem naporom. Ko bo vse razjasnjeno, bo mogoCe izvoliti enotno tajništvo. Podobno je bilo tolmačenje glasnika PSI Uga Intinija, ki je dejal, da je treba prej rešiti problem političnega programa in kandidaturo za tajnika, preden se sestane nacionalna skupščina. In kot dobro je izjavo ocenil tudi predstavnik opozicije Rino Formica, ki je v njej bral, da bo do enotne rešitve prišlo še ta mesec. Medtem pa je odbor za odvzem parlamentarne imunitete sporočil, da bo v obravnavanju zahtev strogo sledil kronološkemu vrstnemu redu, po katerem je dobil zahteve sodnikov. Tako bo problem jamstvenega obvestila Bettinu Craxiju prišlo na dnevni red odbora Cez približno en mesec. Tudi kovanci so veljaven denar (!) VICENZA - Globo za 50 tisoč lir se sme plačati tudi s kovanci po 50 lir. Tako je razsodil pre-tor iz Rive del Garda v tridentinski pokrajini s tem, da je oprostil Stefana Sartorija iz Vicen-ze, ki so ga policaji obtožili žalitve javnega funkcionarja zato, ker je nameraval poravnati globo na omenjen način. Dogodek se je pripetil v poletju 1990. Občinski redarji iz Rive del Garda so Sartoriju naložili globo za 50 tisoč lir zaradi parkiranja na nedovoljenem mestu, leta pa se je kmalu potem pojavil na njihovi postaji s 6 kilogrami kovancev, kar je redarje očitno razjezilo. Deželna vlada imenovala izredne upravitelje KZE TRST - Deželna vlada Furlanije - Julijske krajine je včeraj na predlog odbornika za zdravstvo Brancatija imenovala izredne upravitelje 12 Krajevnih zdravstvenih enot v deželi. Od teh je enajst potrdila (med njimi tudi Domenica Del Preteja na Čelu tržaške KZE), enega pa zamenjala, in sicer upravitelja goriške KZE Vittoria Piso, ki ga bo zamenjal Claudio Bevilacqua. Slednji je doma iz Trsta ter je bil do leta 1986 zdravstveni nadzornik pri tržaški KZE. Vsi izredni upravitelji bodo opravljali svojo funkcijo do 31. decembra letos. Za zdaj ne bo razprave o nezaupnici Amatu Occheffo obtožil premiera demagogije zaradi izjave, da se brezposelni ne bodo hranili z volilnim zakonom RIM - Senat v teh dneh ne bo razpravljal o nezaupnici Amatovi vladi. Stranka komunistične prenove in MSI sta namreč diferencirala svoje predloge in tako je zmanjkalo potrebno število podpisov, da bi bila zahteva o razpravi o nezaupnici veljavna. Pravilnik senata določa, da mora zahtevo za razpravo o nezaupnici podpisati vsaj 10 odstotkov elanov skupščine. Zaradi tega so SKP, Mreža in MSI v torek vložile sicer ločene resolucije, vendar vsebinsko povsem enake. Toda odbor za pravilnik je te predloge tolmačil kot eno samo resolucijo s podpisi senatorjev treh strank, kar je povzročilo tako v SKP kot v MSI znatno zagato, saj je bila tehnična rešitev dveh ločenih resolucij z enako vsebino za obe sprejemljiva, medtem ko bi tolmačenje odbora za pravilnik dalo tehnični rešitvi tudi politično valenco, ki je nobena od dveh strank ni želela. Sklep odbora za pravilnik je izzval takojšnjo reakcijo Demokratične stranke levice, ki je včeraj s tajnikom Achil-lejem Occhettom in načelnikom senatorske skupine Giuseppejem Chiarantejem ostro napadla SKP ter jo obtožila, da s svojo potezo krepi predsednika vlade Giuliana Amata. In k temu stališču se je Chia-rante povrnil tudi včeraj, poleg tega pa ošvrknil tudi podtajnika pri predsedstvu vlade Fabia Fabbrija, ki je predlagal, naj senat kljub vsemu razpravlja o nezaupnici vladi. Fabbrijeva teza, da je želel le razjasniti situacijo, ker »tako ne-premoertno in zmedeno ravnanje opozicije ne koristi parlamentu«, ga ni prepričala. In Ce je načelnik skupine SKP Lucio Liberti-ni (z njegovo potezo ni soglašala poslanska skupina njegove stranke) poudaril, da je »želel le spodbuditi DSL, naj predstavi svojo zahtevo o nezaupnici, s katero je preveč odlašala«, je bil Occhetto tudi včeraj oster s Stranko komunistične prenove, obenem pa je napadel tudi predsednika vlade Giuliana Amata in njegovo politiko. Povod za kritiko je bila včerajšnja premie-rova izjava, da »brezposelni z uninominalnim ali plurinominalnim volilnim sistemom ne bodo nahranili svojih otrok«. Za tajnika DSL je taka izjava le odraz »demagogije in nesramnosti«, saj je krizo in brezposelnost pospešil »Amato s svojo nerazumno politiko, ki je prizadela delovne ljudi in prispevala k rušenju socialne države«. Zaradi tega Occhetto poudarja, da bo nezaupnica DSL postavila v središče politične razprave prav vprašanje brezposelnosti, potreben pa je tudi nov volilni zakon, »ki sicer ni hrana, a nam bo pomagal, da osvobodimo državo dedičev Amato-ve vlade«. Resolucija bo po zagotovilu načelnika poslanske skupine DSL Massima D’Aleme pred- ložena obema domovoma danes. Tako je sklenila skupščina strankinih parlamentarcev, toda tolmačenje, ki jo potezi dajejo v stranki, je različno. Levica demokratičnih komunistov jo ima za zaostritev opozicijske vloge stranke, reformisti poudarjajo »konstruktivno plat« resolucije, medtem ko Oc-chettov center soglaša s tajnikovim odprtim tolmačenjem: vzvod, ki naj pomaga k odslovitvi Amata in k oblikovanju nove, drugačne vlade, ali pa k zaostritvi opozicije, Ce ne bo mogoCe postaviti temeljev za drugačno vedno z drugačnim programom. Odnos do vlade pa je spet vzrok za polemiko med tajnikom DSL in voditeljem levičarske struje Pietrom Ingraom, ki je močno kritičen do strankinega vodstva in njegove politike. In svojo izjavo strankinemu listu L’Unita, da ne namerava imeti »doži-vljenjske izkaznice«, je Ingrao včeraj pojasnil, da se »zavzemam za spremembo strankine politike, nekdo ostane elan neke stranke, dokler Čuti, da njena politika ustreza potrebam ljudi in tistim idealom socializma, ki se jim jaz, komunist, ne morem odpovedati«. Occhetto je Ingrau odgovoril, da daje »splošno valenco postranskim zadevam«, toda izjava priletnega voditelja DSL kaže, da strankina levica ne namerava vreči puške v koruzo in ne soglaša s tajnikovo usmeritvijo. (VT) Tudi v Trstu uvedli preiskavo v zvezi z zaplenjeno ladjo Pregledujejo dokumente nekega posredniškega podjetja TRST - Preiskava v zvezi z zaplembo tovorne ladje »Dolphins 1«, ki so jo v Otrantskem zalivu ustavile pomorske in letalske sile NATO in na kateri so našli veliko količino orožja, se je razširila do Trsta. Agentje letečega oddelka tržaške kvesture so pod vodstvom Carla Lorita namreč pregledali urade nekega podjetja, ki se ukvarja s posredništvom in ki ima svoje filiale v Vidmu, Vi-cenzi, Genovi in Milanu. Kaže namreč, da je bila ladja namenjena na Reko, vendar bi se bila morala ustaviti tudi v Trstu. Agenti so prišli do obsežne dokumentacije, opravili pa so tudi preglede v nekaterih bančnih ustanovah v Furla- niji-Julijski krajini. »Odločili smo se za navzkrižno kontrolo,« je povedal vodja tržaškega letečega oddelka Lorito, »na desetinah in desetinah plačilnih nalogov omenjenega podjetja, ki se v glavnem ukvarja s pomorskim sektorjem.« Rezultati teh kontrol pa bodo znani šele Cez nekaj dni. Kaže, da je z omenjenim podjetjem bila sklenjena premija v zvezi s tovorom, plačilo pa bi bilo treba opraviti v Vidmu, pri agenciji neke vsedržavne banCne ustanove. Medtem na zaplenjeni ladji »Dolphins 1« nadaljujejo z raztovarjanjem 59 kontejnerjev, v katerih so pod vrečami z žitom, rižem in obutvijo, našli med drugim rakete zemlja-zemlja z zelo velikim dometom, 107-milimetrske topovske izstrelke, ki jih spravljajo v skladišče vojaške mornarice v kraju Buffoluto. Na ladji so bila tudi številna terenska vozila. Domnevajo, da je bilo orožje namenjeno na ozemlje bivše Jugosolavije, in sicer v Bosno in Hercegovino. Nekateri pa ne izključujejo možnosti, da je bil cilj Zagreb. Ladja je plula pod zastavo otoka St. Vincent, posadko sestavlja dvajset Turkov in šest Poljakov, poveljuje pa ji turški državljan Yalcin Ferhattoglu, ki je najprej izjavil, da je s tovorom oblačil in zdravil namenjen na Reko. Zatem je priznal, da ima na krovu tovor, ki je glede na sankcije OZN proti bivši Jugoslaviji prepovedan. Popolnega inventarja niso še naredili, saj niso še pregledali vseh kontejnerjev. Preiskavo vodi namestnik državnega pravdnika Petrocelli, ki je doslej ugotovil, da je ladja konec lanskega leta zapustila pakistansko pristanišče Karači, na svoji plovbi pa se je ustavila tudi v Carigradu. Možno je, da so orožje, ki naj bi bilo vzhodne izdelave, natovorili prav v Carigradu. Posadka tudi vCeraj ni smela zapustiti ladje, saj morajo preiskovalci razjasniti njen položaj. Tako kapitan kot nekateri elani posadke pa so vztrajali na tem, da niso vedeli, kaj je pravzaprav v kontejnerjih. KORUPCIJA / ARETIRANCI SO POVEČINI VISOKI JAVNI FUNKCIONARJI V Rimu nov val aretacij zaradi podkupnin in izsiljevanja Za zapahi tudi bivši predsednik podzemske železnice RIM - Zapori širom po Italiji se vse bolj polnijo v zvezi s preiskavami glede podkupovanj in izsiljevanj. V Rimu se je vCeraj za rešetkami znašel 58-letni Tullio De Felice, socialist, bivši predsednik Acotrala, podjetja, ki upravlja rimske podzemske železnice in deželne prevoze. Kot se je izvedelo, naj bi neki gradbenik obljubil De Feliceju dve milijardi lir, Ce bi Acotral v letih '90-91 kupil neko nepremičnino. Pogajanja pa so se izjalovila, vendar kaže, da je bila podkupnina vseeno izplačana. De Felice naj bi bil sicer izjavil, da je denar vrnil, kar pa je oseba, ki naj bi denar izplačala na račun lastnika nepremičnine, odločno zanikala. Poslopje, za katerega naj bi De Felice prejel denar, je last finančnika Bocchija. Za ogromno palačo so od CTL (deželni prevozni konzorcij), ki ima nalogo, da kontrolira in odloča o dejavnosti Acotrala, zahtevali kar 90 milijard lir. Poslopje si je ogledal sam predsednik CTL Dome-nico Barilla: »Ko pa so mi povedali vsoto,« je povedal Barilla, »sem pogajanja takoj zaključil, saj toliko denarja ne bi nikoli našli.« Za zapahe so preiskovalci spravili tudi 52-Iet-nega Giorgia Amisana, bivšega svetovalca upravnega sveta za skrbstvene zavode pri zakladnem ministrstvu. Za prodajo neke stavbe zakladnemu ministrstvu naj bi bil prejel dve milijardi lir. Denar naj bi potem razdelil z drugimi elani upravnega sveta. V okviru te preiskave so aretirali še 69-letnega Domenica Ruscitta, bivšega funkcionarja zakladnega ministrstva. Pod obtožbo izsiljevanja so vCeraj aretirali tudi geometra Nicola Moara, ki je bil pred časom zaposlen v oddelku za gradbene odpuste. Obtožnica ga bremeni, da je v žep spravil na desetine milijonov lir, potem ko je šel na roko tistim, ki so vlagali prošnje za gradbene odpuste. Preiskava se je začela že veC kot pred letom dni, v okviru prijav trgovcev in prebivalcev Ostie, potem ko je predsednik rimske zveze trgovcev sprožil kampanjo proti »mafijskemu davku«. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Četrtek, 21. januarja 1993 „ SLOVENSKA KOMPONENTA / JUTRI DE2ELN1 KONGRES_ PSI se mora takoj obnoviti Kakšna vloga Slovencev? Pogovor z deželnim koordinatorjem komisije Rudijem Pavšičem PREHRANA IN TRŽIŠČE / ZARADI SPREMENJENIH POGOJEV »Desco« še razširja svojo dejavnost Trenutno zaposluje preko 200 uslužbencev Sandor Tence TRST - V Prosvetni domu na Opčinah bo j 2 začetkom ob 19. dru§i deželni kongi slovenskih socialist urlanije - Julijske kr; ne> ki bo potekal p geslom »Vloga slove skih socialistov znot deželne PSI, v sami ] rodnostmi skupnosti p odnosu do Slovenij “red tem pomembn zasedanjem smo se j govorili s koordir torjem Deželne slove ske komisije PSI B dr jem Pavšičem, ki Poročilo. Deželni kongres slovenskih socialistov sovpada z zelo težkim trenutkom, ki ga doživlja Socialistična stranka Italije. Vi ste že pred dnevi javno zahtevali odstop tajnika Bettina Graxija, do katerega pa Se ni prišlo. Kako ocenjujete trenutni položaj v stranki in kako gledate na njene perspektive? Stranka je tokrat postavljena pred v svoji stoletni zgodovini najtežjo preizkušnjo, ki zahteva nekaj preudarnih potez, če želimo, da se izvleče iz te zagate. Pot, ki jo je v tem Času ubrala, ni najboljša. Prelika se prepočasi v notranji reorganizaciji, ok- leva pri zamenjavi vodstva, ki nosi odgovornosti za nastali položaj, in ne zna poiskati pravih vzvodov, da bi ohranila konsenz med socialistično bazo. Trenutno smo na razpotju. Ubrati zgrešeno smer bi za našo stranko imelo pogubne posledice. Mislim pa, da bo kmalu prišlo do vidnih sprememb v stranki in da se bo v njej ponovno vzpostavil dialog, kot primarni element za politično soočanje. Socialistična stranka se mora vrniti k svoji zgodovini in k svojim idealom. Milijoni socialistov ne smejo plačati zaradi napak maloštevilnih. Prepričan sem, da je naše jedro zdravo in trdno. Na njem je treba graditi. Kako ocenjujete nedavno (sporno) skupno tiskovno konferenco ”tria“ Saro-Camber-Bia-sutti? O tem javnem nastopu treh političnih predstavnikov je bilo veliko napisanega in povedanega in tudi razlogov za to pobudo je bilo naštetih kar precej. Osebno sem mnenja, da iskanje rešitev, ki gredo v to smer - četudi je kontin-gentno razumljivo - ni v duhu tistih sprememb, ki sem jih prej omenil. Koordinator deželne slovenske komisije PSI Rudi Pavšič V Italiji je prišlo in bo še prišlo do velikih političnih in institucionalnih sprememb. Znalo bi se zgoditi, da jutri ne bo veC PSI, DSL, zelenih itd. MogoCe bo prišlo do skupnega volilnega kartela. Kaj mislite o tem? To je smer, ki jo mora ubrati naša stranka in to so razmišljanja, ki so prisotna v delu PSI. Važno je, da v tem Času notranjih pretresov in medsebojnih konfrontacij prevlada takšno razmišljanje, ki bo pod isto streho pripeljalo laične, levičarske in napredne skupine, med katere tudi sodimo. V tem vidim bodočnost naše stranke in tudi celotne levice v Italiji. Mislim, da se bo ta cilj, kljub vsemu, uresničil, saj nimamo drugih izbir. V to nas bodo silile tudi najavljene volilne in druge reforme v državi. 2e za izvolitev župana se bomo morali odločati drugače, iskati zavezništva in se opredeliti za ekipno igro. Kakšna je po vašem vloga oziroma nova vloga slovenskih socialistov v manjšinski stvarnosti? Tudi v tem primeru mora biti naša vloga podobna tisti, ki jo mora imeti stranka v državi. Zavzemati se moramo za splošen razvoj naše skupnosti in to v duhu tistih vsebin, ki jih zagovarjamo skupaj z drugimi slovenskimi strankinimi komponentami laično-levicarske konstelacije. Naš prispevek mora biti viden tudi v svetu civilne družbe in posebej v raznoliki stvarnosti, ki se danes prepoznava predvsem v SKGZ. Našo politično vlogo vidim tudi v odnosu do nove slovenske stvarnosti in njenega raznolikega strankarskega sveta. Tretja smer našega dela mora biti usmerjena znotraj deželnega vodstva stranke. Z napovedano povečano avtonomijo na deželni ravni bo tudi naš prispevek najbrž vidnejši. Aleksander Sirk TRST - Na Pomorski postaji je bil včeraj predstavljen novi delovni program podjetja Desco, to je družbe, ki skrbi za prehrano in distribucijske službe, ki so z njo povezane. Prehrambeni sektor se je namreč v zadnjem desetletju korenito spremenil. Zgodilo se je, da številna večja podjetja mehanskega in ladjedelskega sektorja, ki so doslej zagotavljala glavno os klientele Desco, niso mogla zagotoviti rasti in razvoja te družbe. Zaradi spremenjenih pogojev na tržišCu je bilo potrebno temeljito spremeniti ustroj podjetja, da bi se na tak način podredilo različnim potrebam odjemalcev. Vse to je bilo mogoCe doseči na osnovi bistvene finančne in organizacijske podpore Delavskih zadrug, ki so Descoju omogočile, da je lahko nadaljeval diverzificirano strategijo in finančno utrjevanje, ne da bi se moral finančno soočati z nujnimi potrebami zaslužka. Zaradi tega so bili ustanovljeni trije novi oddelki (ABC, CO, ORO), ki so namenjeni trem različnim segmentom tržišča (javnim in zasebnim šolam, podjetjem in terciarnim Včerajšnja tiskovna konferenca za predstavitev družbe Desco (foto Križmančič) dejavnostim ter zdravstvu in ostarelim). Nova organizacija je bila urejena na način, da je uporabnikom zajamčena naj večja upravna fleksibilnost in da jim bo zagotovljen proizvod, ki bo zagotavljal različna pričakovanja in potrebe, tako glede kvalitete kot sicer tudi korektnega in primernega prehranjevanja. Desco pa namerava razširiti svojo dejavnost tudi na nova tržišča izven tržaške pokrajine s posebno pozornostjo na vsedržavno in mednarodno zaledje; izkoristil bo vse priložnosti, ki se mu bodo ponudile. Obnovitev podjetja ne bo samo organizacijska, ampak tudi strukturalna: vložene bodo precejšnje investicije, da bodo na tak naCin lahko preuredili javne usluge, kot je bilo že storjeno pri Domju. In to s končnim ciljem, da bi tudi v mestu odprli prehrambeni center, ki naj prebivalstvu zagotovi možnost take prehrane, ki naj bo čimbolj popolna in tudi po nizki ceni. Na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci so še posebno podčrtali, da,v trenutku, ko sta državno in tudi krajevno gospodarstvo v hudi krizi, ko se brezposelnost veča in mnogim podjetjem grozi zaprtje, obstajajo take realnosti, kot je Desco, ki si kot cilj postavlja zvišanje števila delovnih mest in razširitev svoje dejavnosti na deželni in državni ravni. Pri tem seveda skrbi za kakovost in kompetitivnost svojih proizvodov, poleg tega pa tudi za profesionalnost svojih preko 200 uslužbencev, ki organizaciji omogočajo, da letno fakturira skoraj 18 milijard lir. Te perspektive torej dajejo vsem uslužbencem novega zagona in jim omogočajo, da lahko z optimizmom gledajo na prihodnost v mestu, kjer, kot kaže, sta zaupanje in optimizem že popolnoma izginila. FILM 7 PRIZNAN J E BENEŠKA SLOVENIJA / KULTURNO DELOVANJE NOVICE Oscar Federicu Felliniju za življensko delo Prestižno nogrodomu bodo podelili marca Špehska Beneška galerija ima novo predsednico Pred kratkim je to funkcijo prevzela Donatella Ruttar NEW YORK - Federicu Felliniju (na arhivski sliki AP) bodo podelili oscarjevo nagrado za življensko delo. Sporočilo- je včeraj objavila »Academy of motion picture arts and Sciences«, se pravi ustanova, ki vsako leto podeljuje najbolj prestižne nagrade na filmskem področju. Italijanskega režiserja bodo nagradili »v priznanje njegovih umetnin, ki so navdušile in zabavale gledalce vsega sveta«, kot piše v obrazložitvi nagrade, ki mu jo bodo izročili 29. marca v Los Angelesu. Italijanski režiser je že prejel štiri oscarje »za najboljši tuj film«, in sicer za filme »La strada«, »Le notti di Cabiria«, »8 1/2« in »Amarcord«. Rudi Pavšič SPETER - Donatella Ruttar, mlada arhitektka iz HlodiCa v občini Grmek, je nova predsednica špetrske Beneške galerije. Imenovana je bila na nedavnem obenem zboru umetniškega društva, na katerem so se dogovorili tudi za program v letošnji sezoni, ki se obeta dokaj zanimiv. Beneška galerija bo v svoje prostore povabila slovenske in italijanske umetnike iz prostora Al-pe-Jadran. Istočasno pa bodo skrbeli za vrednotenje dela domačih likovnikov in drugih ustvarjalcev iz Nadiških dolin. Ob Donatelli Ruttar bodo v novem odboru galerije sodelovali še Pa- vel PetriCiC (tajnik), Sandra Manzini, Paolo Man-zini in Giovanni Carlig. Za uvod v letošnjo sezono pa so v špetrske prostore povabili domačega ustvarjalca, Maria Massero iz Sovodenj, ki bo na ogled postavil svoje ikone na steklu. Odprtje razstave bo jutri, 22. januarja, ob 18. uri. V Beneški galeriji pa se že pripravljajo na pobudo, ki predstavlja njihov cvet v gumbnici. Gre za mednarodni natečaj "Podobe iz Nadiških dolin”, ki ga bodo pripravili maja meseca in na katerem sodelujejo številni priznani umetniki iz Italije, Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Med pomembnejšimi kulturnimi dogodki med Slovenci na Videmskem naj omenimo tudi občni zbor kulturnega društva Rozajanski dum iz Rezije, ki bo v nedeljo popoldne v kulturnem domu na Ravanci. Na njem bodo ocenili prehojeno pot, ki je bila s kulturnega vidika izredno zanimiva in bogata. Ne smemo namreč pozabiti, da predstavlja društvo Rozajanski dum jedro kulturne stvarnosti v Reziji in da je doslej uresničilo celo vrsto pohvale vrednih pobud in se je s folklorno skupino in pevskim zborom Canin predstavilo širom po svetu. Donatella Ruttar Danes posvet o možnosti zaposlitve v Benečiji SPETER - Kakšne so možnosti zaposlitve za mladega Človeka v Benečiji in kakšne so sploh gospodarske perspektive v srednjeročnem obdobju. Tudi o tem bo tekla beseda na srečanju, ki ga danes v špe-trskem hotelu Belvedere pripravlja Cedajska podružnica Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Osnovni namen pobude je ponuditi dijakom, ki so zaključili obvezno šolanje, in njihovim staršem, nekaj napotkov pri izbiri univerzitetnih študijev oziroma pri izbiri zaposlitve. Na srečanju, ki se bo zaCelo ob 20. uri, bodo spregovorili deželni funkcionar Aldo Gus, prof. Maurizio Namor, sodelavec SDGZ in arhitekt Renzo Rucli. Senator Bratina v Varšavi in Gdansku GOROCA - Goriški senator Demokratične stranke levice Darko Bratina je včeraj odpotoval na Poljsko skupno s parlamentarno delegacijo, ki je odgovorna za odnose s tujimi parlamenti in kateri predseduje bivši ministrski predsednik Giulio Andreotti. Med obiskom se bo delegacija sestala s poljskim predsednikom Lechom VValeso, primasom kardinalom Josephom Glempom ter z raznimi predstavniki poljskega parlamenta, zunanjega ministrstva in z gospodarskimi operaterji. Senator Bratina pripisuje posebno važnost obisku ladjedelnice v Gdansku, kjer se bodo italijanski parlamentarci srečah z županom in s škofom. Vsa srečanja sodijo v okvir bilateralnih odnosov in potrjujejo že večkrat izraženo voljo po sodelovanju na politični, socialni in gospodarski ravni. TRST / SEJA DEŽELNE SKUPŠČINE Deželni svet je odobril nov zakon o ureditvi lova TRST - Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je vCeraj po daljši razpravi z večino glasov sprejel novi zakon o lovu; proti so glasovali svetovalci Zelenih, Federacije zelenih ter svetovalci Giacomelli (MSI), Gecovini (LpT) ter Bratina in Del Piero Barbina (oba DSL), vzdržali pa so se odborniki Angeli, Antonini, Benvenuti (vsi KD) ter Rigo (PSI). Odobreni zakonski osnutek določa celotno deželno ozemlje kot fav-nistiCno področje Alp. Poleg tega določa pred- pise glede uporabe orožja in streliva, dodeljuje predsedstvo Pokrajinskih odborov za lov predsednikom Pokrajin, priključuje obmorska področja iz videmske in goriške pokrajine revirjem, ki nanje mejijo; nadalje izključuje možnost, da bi se lahko streljalo s krova plovil, ki pa lahko prevažajo le lovce na fiksna mesta ter urejuje vključevanje novih lovcev v revirje. Kršitelji določb novega zakona o lovu bodo kaznovani z globami od 50.000 do 300.000 lir. ŠTIPENDIJE / ZAKON 19/1989 Na videmski univeizi 54 mladih iz Vzhodne Evrope VIDEM - Univerza v Vidmu je kot prva v Italiji organizirala štipendije za univerzitetne diplomirance iz vzodnoevropskih držav na osnovi zakona 19 iz leta 1989 za obmejna območja. Gre za 54 mladih, ki prihajajo iz Rusije, Ukrajine, Madžarske, Romunije, Češke, Slovaške, Slovenije, Hrvaške in drugih držav, ki so prav včeraj pričeli svojo »italijansko avanturo« v Vidmu. Izpoponje-vali se bodo na 3 do 9 mesecev trajajočih tečajih na gospodarskem, jezikovnem, kmetijsko-ži-vilskem in ekološkem po- dročju. Mlade je vCeraj pozdravil rektor Marzio Stras-ssoldo in jim voščil dobro poCutje v Vidmu ter predvsem uspešen študij. Dejal je, da se njihov študij v Vidmu uokvirja v tradicijo tesnih stikov, ki jih je od vselej imela Furlanija z vzhodnoevropskimi državami. Stras-soldo je napovedal, da bodo pobudo ponovili v prihodnjih dveh letih. Slovesnosti se je udeležil tudi prof. Piero Susmel, rektorjev pooblaščenec za preučitev možnosti, ki jih nudi zakon za obmejna območja. KRIMINAL / ZA ROPARJI NOBENEGA SLEDU Ropa v Vidmu in Pordenonu »Izkupiček« znašal skupno več kot 115 milijonov lir VIDEM - Dva malopridneža sta včeraj dopoldne v Buttriu oropala draguljarno-urarno, katere lastnik je 50-letni Luciane Dolegna. Roparja sta vstopila v zlatarno, onesposobila lastnika in ženo, pokradla ure in druge zlate in srebrne predmete v skupni vrednosti okrog 40 milijonov lir. Alarm je sprožila lastnikova žena, kateri je uspelo, da se je nekaj minut po odhodu roparjev, ki so zbežali na ukradenem avtomobilu, osvobodila. Preiskave so se začele takoj. Karabinjerji iz Manzana naj bi ustavili dve osebi, ki sta osumljeni ropa. V teku včerajšnjega dne, okrog 14.30, je v naši deželi prišlo še do enega ropa in sicer v kraju Bannia di Fiume Veneto, v filialki bančnega zavoda Credito Agrario Bresciano. V trenutku ropa sta bila v banki samo 28-direktor Sandro Moretti in blagajnik, ko sta nenadoma vstopili dve osebi s pištolama v rokah. Roparja feta direktorja in blagajnika prisilila, da je odprl blagajno, iz katere sta odnesla svežnje bankov- cev za veC kot 70 milijonov lir. Denar sta spravila v plastično vrečko in odšla; v majhni vasici se nihče ni zavedel, kar se je sploh zgodilo. Roparja si namreC nista prikrila obraza, tako da nista pri ljudeh vzbudila nobenega suma. Tudi zaradi tega niso karabinjerji še izsledili kake osebe, ki bi znala povedati, če sta roparja zbežala z avtomobilom, ali pa z drugim motornim sredstvom; ravno tako ni znano, Ce so z njima sodelovale še druge osebe, ali Ce sta rop sama izvedla. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19.% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93. za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG TRST Četrtek, 21. januarja 1993 NOVICE Gospodarska delegacija iz Mongolije na obisku v Trstu Trst bo postal privilegiran partner za gospodarske izmenjave z Mongolijo. Jutri bodo na sedežu Tržaške trgovinske zbornice podpisali ustanovni akt mešanega italijansko-mongolskega podjetja za trgovino z volno. Mongolski gospodarstveniki bodo izkoristili podjetje tudi za druge gospodarske dejavnosti, predvsem kar se tiče borznih operacij, pri čemer bo odigralo naše mesto pomembno vlogo. Ti so temeljni dosežki obiska gospodarske delegacije iz Mongolije v našem mestu. Delegacija, ki jo vodi podpredsednik trgovinske zbornice iz mongolskega glavnega mesta Ulan Bator, se je včeraj sestala z vodstvom tukajšnje trgovinske zbornice, s prefektom Vitiellom in podpredsednikom deželne vlade Saram, ogledala si je kamnolome v Nabrežini, kjer jo je sprejel župan Caldi, seznanila pa se je tudi z delovanjem centra MIB, kjer bosta v kratkem delala tudi dva diplomiranca. Huda finančna stiska Geofizikanega observatorija Sindikati raziskovalcev CGIL, GSL in UIL so včeraj ponovno izrazili svojo zaskrbljenost zaradi težkega finančnega stanja, v katero je zabredel Tržaški geofizikalni observatorij. Po njihovem mnenju bi moralo ministrstvo nujno poseči, sicer bodo bistveno okrnjene raziskovalne dejavnosti, ki jih izvaja ta ustanova. Stanje je zdaj že tako hudo, da so pod vprašajem januarske plače uslužbencev. Na tržaški borzi posli cvetijo V minulem tednu so na tržaški borzi sklenili za 10 milijad lir poslov. Tržaška borza se je tako s svojo dejavnostjo uvrstila na 5. mesto v Italiji, kjer skupno posluje 10 borz. Predsednik zbornice borznih agentov iz Trsta in Benetk Giuseppe Vizzini je ob tem izjavil, da se tržaška borza resnici na ljubo že dalj časa izkazuje po svoji uspešnosti. Tako je npr. na področju vrednotnic v letu 1992 zabeležila 80-odstoten porast, medtem ko so druge italijanske borze zabeležile celo nazadovanje. Po mnenju Viz-zinija je vzroke za to treba iskati v zavarovalniški tradiciji, ki je v Trstu zelo bogata, pa tudi v nagnjenju k akumulaciji, ki je med Tržačani posebno razširjeno. Občinska seja v Nabrežini Jutri, ob 20. uri se bo sestal devinsko nabrežinski občinski svet in obravnaval med drugim integrirani načrt za Ribiško naselje ter nekatere druge urbanistične zadeve. S političnega vidika pa bo seja zanimiva predvsem zaradi pobude SSk za razširitev upravne koalicije. POMEMBNA POBUDA / PO ZGLEDU ASSISIJA Skupna molitev za mir v Bosni Poziv za mir in spravo med narodi Leto, ki se je komaj začelo, naj prinese mir in spravo v svetu, posebno v Bosni in drugod na Balkanu naj vendarle prevlada razum. Vse veroizpovedi, ki so prisotne na Tržaškem, so na sinočnji skupni liturgiji v templju valdežansko-helvetske skupnosti pozvale vse strani v BiH, da položijo orožje in da u-berejo pot miru.Predstavniki katoliške, grško in srbsko pravoslavne ter židovske vere ter raznih protestantskih skupnosti so se strnili v skupno molitev za vse. trpeče, v velikem objemu, ki presega stroge verske meje. V majhni cerkvi Sv. Silvestra so se sinoči prepletali različni jeziki in različne mašne liturgije tega večjezičnega in kozmopolitskega Trsta, ki ni vedno dovolj občutljiv za tragedije svojih sosedov in ki večkrat razmišlja, kot da ga vojne grozote ne zanimajo. Duhovniki, popi, rabini in pastorji so posredovali lekcijo sožitja in medsebojnega spoštovanja, ki mora biti zgled celotni mestni skupnosti. Sinočnja skupna molitev je bila vhunec tržaških pobud za enotnost kristjanov in vseh veroizpovedi, ki so pri nas za-dobile še poseben pomen. Molitev je v imenu go- stiteljev uvedel pastor Renato Coisson, spregovorili pa so predstavniki vseh veroizpovedi. Vsak v svojem jeziku in predvsem vsak s svojo molitvijo. Prireditve ni pokvaril osamljeni protest skupinice tržaških pristašev francoskega škofa Lefeb-vreja, ki v Trstu - podobno kot drugod po Italiji -nasprotujejo vsakršnemu sodelovanju z ostalimi veroizpovedmi. Zaradi shoda v Assisiju so ti goreči tradicionalisti kon-testirali tudi papeža, tukaj pa je tarča kritik škof Bellomi, ki kaže posebno občutjivost do sode-dovanja med vsemi verskimi skupnostmi. POLITIKA / AKTUALNO Osimo: KD prosi Rim za pomoč Tudi tržaška Krščan- zdravili obvezo zuna- ska demokracija bo od blizu spremljala bližnja pogajanja za revizijo osimskih dogovorov. Ne brez težav in notranjih sporov je pokrajinskemu tajniku Tri-paniju uspelo sestaviti delovno komisijo (predseduje ji deželni svetovalec Rinaldi), ki bo vzdrževala stike z rimskim vodstvom stranke in sproti obveščala tržaško KD o razvoju dogajanj. Tajnik Marti-nazzoli je včeraj poveril veleposlaniku Indsi di Camerana in senatorju Bonalumiju, da osebno sledita napovedanim pogovorom o Osimu. Incisa di Camerana, ki v stranki odgovarja za mednarodno politiko, in Bonalumi bosta v prihodnjih dneh obiskala Trst in Gorico. V programu imata srečanja z deželnimi in pokrajinskimi voditelji KD in pogovore z raznimi organizacijami, združenji in ustanovami, ki so zainteresirane za odnose s Slovenijo in Hr-vatsko. Deželni odbor KD bo ob tej priložnosti posvetil reviziji Osima tudi svojo izredno sejo, ki se je bo udeležil tudi predsednik deželnega odbora Turello. V krogih tržaške KD so z zadovoljstvom po- njega ministra Colom-ba, da se pred podpisom vsakršnega dogovora predhodno posvetuje s tržaškimi upravitelji oziroma z vsemi zainteresiranimi dejavniki. KD se očitno boji "presenečenj" in noče nuditi nobenih političnih alibijev Listi za Trst in desnici. Od tod tudi pomirjevalni poseg Martinazzolija pri Tržačanih, ki se bojijo, da bi jih Rim pri tej problematiki pustil same. Osimo - kljub navideznemu premirju - še vedno buri duhove med demokristjani, ki se pripravljajo na pokrajinski kongres in ha zelo težke volilne preizkušnje. Notranja desnica še vedno označuje tajnika Tripanija kot "osimskega človeka" in mu očita, da se je ogradil pred jesensko demagosko kampanjo proti Osimu. Za polemikami o bodočem sodelovanju s Slovenijo in Hrvatsko pa se skriva tudi politični spor za kandidature na junijskih deželnih volitvah. Med kandidati bo gotovo sedanji odbornik Calandruccio, razen če iz Rima - kar ne gre izključiti - ne pride ukaz, da morajo biti vsi kandidati popolnoma novi ljudje... GORSKA SKUPNOST / SREČANJE^ SKGZ v celoti podpira stališče KGS Deželna komisija za splošne zadeve bo imela danes dopoldne posvetovanja z predsedniki vseh gorskih skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Na dnevnem redu bo načrtovana »preureditev« teh ustanov, o kateri je bilo v zadnjih časih veliko razpravljanja in o kateri še ni bila izrečena zadnja beseda. Predsednik Kraške gorske skupnosti Ivo Sirca je imel s tem v zvezi sestanke s slovenskimi deželnimi predstavniki ter jim obrazložil stališča ustanove, včeraj pa je imel srečanje z vodstvom Slovenske kulturno gospodarske zveze. Po tem srečanju je slednje izdalo daljšo tiskovno noto s kritičnimi pripombami na račun zadržanja deželnih organov, ki jo v celoti objavljamo. »Slovenska kulturno gospodarska zveza v celoti podpira stališče Kraške gorske skupnosti ter zahteve KGS kakor tudi drugih ustanov, da mora deželna uprava pri načrtu preosnovanja krajevnih uprav upoštevati specifičnosti kraškega teritorija. Gre za značilnosti, ki dajejo temu nesporno homogenost iz geomorfološkega, gospodarskega in kulturnega vidika, zato bi bilo predvideno krčenje njegovega sedanjega obsega protislovna in škodljiva poteza. To aktualno vprašanje je bilo včeraj na dnevnem redu srečanja med predsednikom Slovenske kulturno gospodarske zveze Klavdijem Palčičem s sodelavci in predsednikom Kraške gorske skupnosti Ivom Širco. V skladu s sodobnimi razpravami in tendencami v upravnem življenju bi bilo logično, da dežela vse bolj pooblašča uprave, ki so blizu ljudem in neposredno prisotne na teritoriju, glede vprašanj, ki jih ni mogoče učinkovito reševati z vrhov ali po birokratskih poteh. Dosedanje izkušnje to nesporno dokazujejo, problem pa je še posebej aktualen spričo potrebe po izvajanju deželnega zakona o kraškem parku. Z izvajanjem deželna uprava že dolgo zamuja, neposredno prizadeto pa je še zlasti vzhodnokraško območje, na katerem je predvidena vrsta posegov kot protivrednost za razlastitve ob gradnji sinh-rotrona. Glede na dejstvo, da so o teh vprašanjih v teku avdicije z deželno upravo, bo Slovenska kulturno gospodarska zveza zahtevala srečanje s pristojnim deželnim odbornikom in komisijo, kajti nujno je, da se ta problematika reši pred iztekom mandatne dobe deželnega sveta.« ______GOSPODARSTVO / TISKOVNA KONFERENCA_ Luka in Uoyd tvegata polom PSI zahteva takojšnje ukrepe Komisar Fusaroli ne uživa podpore tržaških socialistov Tržaški socialisti so zelo zaskrbljeni nad paralizo tržaškega pristanišča in nad hudo krizo, ki pesti plovno družbo Lloyd. Pokrajinski koordinator stranke Franco Todero je na včerajšnji tiskovni konferenci v bistvu poudaril, da sedanji komisar Paolo Fusaroli ni v stanju za nadaljnje vodenje luke, ki je v preteklem letu nakopičila približno 40 milijard lir izgub. Napovedi za naprej pa so zelo črnoglede, saj nekateri govorijo celo o sto milijardah lir deficita. Treba je zato nekaj konkretnega ukreniti, da ne bo jutri prepozno. Todero je izjavil, da je treba v pristanišču takoj ubrati pot finančne in gospodarske resa-nacije, ki bo najbrž zelo boleča, predstavlja pa edino pot za premostitev sedanje zelo hude krize. PSI ne nasprotuje samo Fusaroliju, temveč komisarski upravisploh. Po njenem mnenju bi morala luka dobiti redno upravo, morda z izrednimi pooblastili, vsekakor z učinkovitim programom, saj je na pristanišču igra tudi usoda celotnega mestnega gospodarstva. S polemikami, ki so žal na dnevnem redu, tržaška luka tudi izgublja ugled na državnem in v mednarodnem merilu. Podpredsednik Lloy-da Fulvio Anzellotti se je zelo negativno izrekel o napovedani preureditvi italijanskih plovnih in pomorskih družb, za katero se zavzemajo nekateri vplivni vladni krogi. Na osnovi te pre- ureditve, če jo lahko tako imenjemo, bi vse pomorske družbe z državno soudeležbo združili v en sam veliki koncern, ki bi imel sedež v Genovi. To bi bil za tržaški Lloyd, je rekel podpredsednik, zelo hud, če že ne smrtni udarec. Socialisti (Anzellotti pripada PSI) hočejo, da Lloyd ostane v našem mestu in da, kot doslej, ohrani svojo popolno gospodarsko in upravno samostojnost, ki jo nekateri Rimu sedaj postavljajo v dvom. Kriza družbe je trenutno predvsem finančne narave. Lloyd bi potreboval sveže kapitale, ki jih v tem trenutku lahko posredujejo le zasebniki. Ob pomanjkanju jasnih političnih zagotovil o njegovi usodi pa v tem trenutku noče nihče tvegati lastnih kapitalov, posebno ne zasebniki. Položaj je, kot vidimo, vse prej kot rožnat, tudi perspektive pa niso najboljše. Od tod socialistični poziv vladi in parlamentu, da nekaj ukreneta za tržaško luko in za Lloyd, ki realno tvegata propad. Pristanišče je, vsaj kar zadeva, politično vodstvo trenutno popolnoma paralizirano. Deželno upravno sodišče TAR je (že drugič) razveljavilo imenovanje Fusarolija za komisarja, ministrstvo za prevoze pa še ni povedalo, kako misli rešiti ta problem. Po prvi razsodbi TAR je pristojni minister Tesini takoj znova potrdil Fusarolija, sedaj pa tega ni storil. Od leve: Todero in Anzellotti (foto Križmančič) ŠOLSTVO / MAČEHOVSKI ODNOS OBLASTI DO SLOVENSKE SOLE_ »Čakanje« na natečaje za ravnatelje slovenskih nižjih in višjih srednjih šol Pred kratkim je izšel Novi slovenski vestnik Sindikata slovenske šole Marjan Kemperle »Sedanji trenutek ni najbolj ugoden za prizadevanja slovenskih šolnikov. Politične sile, ki so na oblasti na krajevni ravni, nam niso naklonjene, prav tako s strani vlade s klestenjem finančnih dajatev tvegamo, da bi bile tudi pravice, ki jih že uživamo, postavljene ponovno pod vprašaj. Prav sedanji trenutek pa je pomemben za šolnike, ker se prav v teh okoliščinah pripravljajo bistvene spremembe šolskega sistema. Reforma osnovne šole je v teku, obveznost univerzitetnega izobraževanja učiteljev in podiplomskega študija za profesorje je že zakon inčaka na uresničitev. Vlada pripravlja novo pravno ureditev javnih služb, spreminjata se pokojninski in zdravstveni sistem. Taka obdobja so še posebno važna za slovensko šolo. Da dobijo naša prizadevanja najboljšo podporo od strani vseh, moramo posvetiti posebno pozornost stvarnosti, v katero smo vključeni, in izražati jasno naša stališča.« Tako je zapisano v u-vodni predstavitvi Novega sindikalnega vestnika, ki ga je Sindikat slovenske šole izdal pretekli mesec kot prilogo Pedagoškega lista. Januarsko dogajanje _____TRŽAŠKI KRAS / NAČRT O PROMETU IN PARKIRIŠČIH ' Občina spet pozabila na kraško okolico Vprašanje tržaške občinske svetovalke DSL Anamarije Kalc županu Staffieriju Tržaška občinska uprava vztraja z mačehovskim odnosom do Vzhodnega in Zahodnega Krasa. Tako dejansko ugotavlja občinska svetovalka DSL Anamarija Kalc v vprašanju, ki ga je naslovila na tržaškega župana Staf-fierija. Vprašanje zadeva občinski načrt za promet in za parkirišča. Kalčeva ugotavlja, da je mestna občinska uprava še enkrat »pozabila« na kraško območje, saj v načrtu za promet in za parkirišča sploh ni govor o tem področju. Svetovalka DSL dodaja, da imajo na Proseku in predvsem na Opčinah velike težave s prometom, in to prav zaradi celovitega ukrepa občine: tu ni ne enosmernih ulic, ki bi lahko pripomogle k hitrejšemu prometu, ne semaforjev; prometni znaki so pomanjkljivi, prav tako javna razsvetljava. Podobno je tudi s parkirišči. Pomanjkanje parkirnih prostorov povzroča težave predvsem na Opčinah, v bližini postaje openskega tramvaja. Mnogi občani se namreč ob pomanjkanju drugih povezav, pripeljejo iz bližnjih krajev na Opčine do openskega tramvaja, da bi se s tramvajem ali avtobusom popeljali do mesta, a nimajo kje parkirati lastnih vozil. Opčine so pomembno trgovsko središče, z bogato mrežo trgovin, zavarovalnic, bank. Njihove usluge koristijo predvsem ljudje s Krasa, pa tudi klienti z onstran meje. Prav zato je po mnenju Kalčeve neob-hodno potrebno pripraviti tudi za to območje načrt za promet in za parkirišča, ali pa razširiti »mestni« načrt tudi na ta predel tržaške občine. Občinska svetovalka DSL je ob tem izdala tudi tiskovno sporočilo, v katerem najprej ošvrkne li-starskega veljaka Gam-bassinija zaradi njegovih izjav o ustanovitvi nove občine na Krasu, zatem pa še župana Staffierija, ki nadaljuje s tradicijo »pozabljanja« na kraško območje občine. Načrt za promet in parkirišča bi lahko predstavljal pomembno priložnost za rešitev prometnega kaosa v kraških vaseh, njegovo zadržanje pa le potrjuje prepričanje okoličanov, češ da se tržaška občina končuje pri Obelisku. na šolskem področju je dokazalo, da so bile gornje vrstice (na žalost) preroške. »Predlog o racionalizaciji« šolskega omrežja na Tržaškem, ki ga je izdelal šolski skrbnik, je postavil pod vprašaj obstoj nekaterih naših šol. Šolski skrbnik je vsaj posredno »utemeljeval« potrebo po »združevanju ravnateljstev« (mi bi temu rekli kar »ukinjanje«, saj ravnateljstvo je, ali pa ga ni, v nobenem primeru pa ne more biti »združeno«!) s pomanjkanjem slovenskih didaktičnih ravnateljev, za nižje srednje šole pa je »izkoristil« bližnjo upokojitev dveh naših ravnateljev. V Novem sindikalnem vestniku je med drugim tudi prispevek o natečajih za slovenske ravnatelje, ki osvetljuje marsikatero senčno stran odnosov italijanskih šolskih oblasti do slovenske šole. Članek prinaša vest o dveh novih didaktičnih ravnateljicah (Marini Castellani in Stanislavi Sosič Cuk), ki sta novembra opravili natečaj. Novi odgovorni mesti bosta prevzeli s prihodnjim šolskim letom. Kljub novima ravnateljicama pa vsa mesta didaktičnih ravnateljev na Tržaškem ne bodo še popolnoma krita, zaradi česar bodo potrebni še novi natečaji. Le-teh se lahko udeležijo učitelji s petletnim staležem in univerzitetno diplomo. Sedaj končuje študij ob Sedež šentjakobskega didaktičnega ravnateljstva delu na Pedagoški fakulteti ljubljanske univerze skupina naših u-čiteljev, drugi obiskujejo Filozofsko ali pedagoško fakulteto . Zato je pričakovati, da bodo v nekaj letih zapolnjena vsa razpoložljiva ravnateljska mesta. Prav ob zadnjem natečaju pa je prišlo do incidenta. Natečaj je potekal popolnoma v italijanskem jeziku, čeprav v 2. členu zakona o slovenski šoli št. 923 iz leta 1973 jasno piše, da se pisna naloga o kulturi odvija v slovenskem jeziku, in da rabo slovenščine pri natečaju potrjujejo številne razsodbe ustanvega sodišča in deželnega upravnega sodišča. Slovenska šola razpolaga sedaj z nadzornikom za slovenske osnovne šole, s štirimi didaktičnimi ravnatelji, z univerzitetnimi profesorji, kljub temu pa deželni šolski skrbnik Ottaviano Čorbi ni smatral za potrebno, da bi med temi izbral člane ocenjevalne komisije! SSS je protestiral proti takemu ravnanju: deželnemu skrbniku in deželni komisiji za slovensko šolo je poslal protestno pismo z zahtevo, da se naslovi na ministra vprašanje za avtentično interpretacijo določil za razpis natečajev za ravnateljska mesta na slovenskih šolah. Kako pa je z natečajema za ravnatelje slovenskih srednjih šol? Na deželnem šolskem uradu so SSS zatrdili, da »čakata« še vedno na računskem sodišču. Med tem »čakanjem« pa slovenska šola tvega u-kinitev dveh nižjih srednjih šol... RAZDELJEVANJE / VČERAJ PRIČETEK Tudi letos dolge vrste za bencinske bone Upravičenci prejmejo bone za 450 litrov bencina V dolgih vrstah za bencinske bone (foto Križmančič) Vabila Trgovinske zbo-rnice, naj upravičenci ne navalijo že v prvih dneh na občinske izpostave, na katerih so včeraj začeli z radeljevanjem bencinskih bonov, očitno niso kdo-vekaj zalegla, tako da so Se kot ponavadi nabrale dolge vrste. S to prvo tranšo (z razdeljevanjem bodo končali Sele 26. februarja) upravičenci prejmejo bone za 450 litrov bencina, bodisi za prvi kot morebitni drugi družinski avtomobil v Posesti. Koliko bodo Prejeli junija ob drugi hansi, zaenkrat ni znano (pravijo, da precej manj). Zasebni upravičenci bone lahko dvignejo v °bčinskih izpostavah Ob- čine Trst oz. na županstvih okoliških občin. V tržaških občinskih izpostavah in v tehničnem uradu Občine Milje bo razdelejvanje potekalo popoldne, na županstvih okoliških občin pa popoldne. Urniki so naslednji: Tržaške občinske izpostave - do 5. februarja vsak dan od ponedeljka do vključno petka med 15. in 20. uro, - v obdobju med 8. in 26. februarjem od ponedeljka do vključno petka od 16. do 20. ure, z izjemo občinskih izpostav za Vzhodni in Zahodni Kras, kjer bo razdeljevanje le š$ ob torkih, če- trtkih in petkih, in za Sv. Ivan, kjer bo ob torkih, sredah in petkih med 16. in 20. uro. Ker morajo občinske izpostave eno popoldne v tednu nameniti tudi za svoje redno anagrafsko delo, tistega popoldneva bonov ne bodo razdeljevale. Ob ponedeljkih popoldne jih ne bodo razdeljevali v izpostavah za Zahodni Kras in za Sv. Vid-Staro mesto, ob torkih za Rojan-Greto-Bar-kovlje in za Staro mitnico, ob sredah za Vzhodni Kras, Valmauro-Naselje sv. Sergija in Kolonjo-Skorkljo, ob Četrtkih pa v izpostavah za Sv. Ivan in za Sv. Jakob. Okoliške občine bodo imele enak umik za vse obdobje razdeljevanja bonov, in sicer: - Devin Nabrežina in Dolina (na županstvu) od ponedeljka do vključno sobote med 9. in 13. mo; - Repentabor (na županstvu) ob torkih in petkih med 10. in 13. mo; - Zgonik (na županstvu) ob torkih, sredah in petkih med 9. in 13. uro; - Milje (tehnični mad v Ul. Roma 22) od ponedeljka do vključno petka med 15. in 19. mo. Podjetja, ustanove in javne ustanove se bodo morale za bone obrniti na tržaški avtomobilski klub ACI v Ul. Cumano 2 od ponedeljka do vključno petka od 15.30 do 19.30. Ob dvigu morajo upravičenci predstaviti originalno prometno dovoljenje (»libretto di cir-colazione«) ali nadomestni list (»foglio di via so-stitutivo«), ki ga izda Civilna motorizacija, in veljaven osebni dokument lastnika vozila. Bone je mogoče dvigniti tudi s pooblastilom, in sicer tako, da upravičenec poveri dvig tretji osebi, kateri mora poleg prometnega dovoljneja za vozilo in svojega osebnega dovoljenja predati tudi na navadnem papirju izpisano pooblastilo za dvig. Ta oseba mora ob prevzemu bonov pokazati tudi lastni veljaven osebni dokument. TRST / OBČINSKI NAČRT Bagerji začeli z deli za novo parkirišče Problemi za stanovalce Pred sodno palačo je pred nekaj dnevi gradbeno podjetje Cividin na osnovi dogovora z grupama Svei in Italimpa (Fiat) začelo z deli za veliko podzemno parkirišče. Za prvi odsek načrtovanih del ima že na razpolago 14 milijard lir. Dela bodo gotovo, trajala zelo dolgo, trenutno še ni jasno, koliko bo v celoti stalo to parkirišče pod trgom pred sodiščem in pod gornjim delom Foro Ulpiano. V začetku so načrtovali veliko podzemno parkirišče do Trga Oberdan, potem pa so projekt - zlasti zaradi visokih stroškov - krepko redimen-zionirali. V novem podzemnem parkirišču bo prostora za približno štiristo avtomobilov. Se ni zna- no, kdo ga bo upravljal in če bodo parkirne prostore tudi prodajali. S tem velikim načrtom je Občina Trst končno začela izvajati plan o parkiriščih na osnovi tako imenovanega državnega "zakona Tognoli", ki ga mora strogo in dosledno spoštovati, če hoče dobiti od države vso obljubljeno finančno pomoč. Gradnja novega parkirišča je še dodatno povečala veliko prometno zmedo okrog sodišča in sosednjih ulic Fabio Severa in Coroneo. Zaradi tega so razširili po vsem trgu območje tako imenovanih zavarovanih (na plačilo) parkirišč, kar je precej razburilo tamkajšnje stanovalce, ki trenutno nimajo kje parkirati svojih vozil. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV / PREDAVANJE SALEZIJANCA IVANA FLORJANCA KINO Zanimiv prikaz začetkov in razvoja gregorijanskega liturgičnega petja Florjane, velik strokovnjak na tem področju, je poslušalcem postregel s kopico izčrpnih podatkov, obenem pa zapel nekaj najznačilnejših pesmi iz te liturgije Redno srečanje v Društvu slovenskih izobražencev je bilo v ponedeljek posvečeno zgodovini gregorijanskega petja. Predaval je duhovnik Ivan Florjane, salezijanec iz Slovenije, ki je na tem področju pravi strokovnjak, saj je v Rimu obiskoval tudi šolo za gregorijansko petje. Gost DSI pa ni samo podal več zanimivih podatkov ° začetkih in razvoju te liturgije, temveč je tudi zapel nekaj najznačilnejših pesmi iz različnih obdobij. Gregorijanska liturgija je dobila ime po mogočnem papežu Gregorju Velikemu (590-604), ker se je v tem obdobju cerk- Helena Jovanovič veno petje uredilo po skoraj stoletnem obdobju improvizacij, je med drugim povedal I-van Florjane. V prvem obdobju je bila krščanska cerkev zelo povezana s hebrejsko tradicijo, tudi kar zadeva glasbo. To je opazno tudi pri gregorijanskem petju. V času papeža Gregorja Velikega vsekakor ni obstajala samo ena liturgija, ampak jih je bilo več, saj je bil tedaj Rim pravi konglomerat različnih ras in kultur. Zasluga za to, da se je gregorijansko petje razširilo, pa gre Karolingom, predvsem Pipinu Malemu in Karlu Velikemu, ki je hotel uvesti v svo- jem kraljestvu to liturgijo, čeprav tega ni storil iz ljubezni do glasbe, ampak predvsem iz političnih razlogov. V tem obdobju so se mirno razvijali naprej tudi ostali napevi, kot na primer starorimsko, be-neventansko, ambro-zijansko in tudi oglejsko petje, o katerem pa žal vemo zelo malo, ker o njem ni zapisov. V 13. stoletju se je pojavila polifonija, ki je za osnovo vzela gregorijansko petje, cistercijanska reforma pa je slednjemu zadala hud udarec, saj je hotela uvesti takšno cerkveno glasbo, ki bi bila dostopna vsem vernikom. , Ivan Florjane na večeru DSI (foto Ferrari) _ REVIJE / ZA PRAZNIKE DVOJNA ŠTEVILKA PISMO UREDNIŠTVU Škrat v pražnjem Kakšno je pravo ime predela nad Ključem? Ob nedavnih praznikih je izšla novembrska in decembrska številka mesečnika Škrat, ki ga izdaja Sklad Mitja Cuk. Glasilo si krepko Utrjuje korenine med bralstvom, ki ga tako zaradi svoje vsebinske pestrosti in zanimivosti kot zaradi privlačne oblikovne zasnove vse raje vzame v roke. Zadnja številka je sicer pretežno ubrana na praznično razpoloženje decembrskih dni in veliko piše o Miklavžu, Božiču in nekdanjih ter sedanjih navadah teh praznikov, ki razveseljujejo staro in mlado, ohranja pa običajno zasnovo obravnavanja tem, ki zadevajo vprašanja vzgoje in človeške solidarnosti. V tokratni dvojni številki velja posebej opozoriti na zanimiva etnološka prispevka. Prvega o miklavževanju je prispevala ljubljanska etnologinja Tanja Tomažič, drugega, o beneških »deveticah božičnih« pa zamejska etnologinja in ravnateljica dvojezične šole v Sp etru Živa Gruden. O božiču razmišlja z mističnega vidika duhovnik Milan Nemec. Zanimiva je rubrika dr. Viljema Ščuke, ki se tokrat loteva bioloških ritmov in njihove skrivnostne moči. S področja šolske vzgoje prinaša ta številka drugi del članka Lučke Susič, ki razglablja o otrokovem udejstvovanju na dramskem področju in o svojih izkušnjah. Likovno plat obravnava Jasna Merku, ki se tematsko navezuje na božični čas in govori o okraskih iz slanega testa. Glasilo prinaša nato vrsto zanimivosti, pesmic, igric in drugih zabavnih in poučnih rubrik. Spoštovano uredništvo! Odsek trbiške ceste, ki se vzpenja od Ključa do vrha pri Padričah, spada - po mojem mnenju -pod tisto območje, ki se je nekoč in bi se lahko še danes, imenovalo Hudo leto. Tako vsaj je pisalo v Edinosti St. 9, z dne 1. februarja 1888, kot je Primorski dnevnik povzel 13.8.1987. Seveda je takrat šlo za odsek ceste, ki iz Ključa vodi na Pa-driče in ki jo sedaj Italijani imenujejo Strada p er Fiume, vendar le-ta teče nad današnjo 202, tako da mislim, da gre za isto območje. Da ime ni iz trte izvito, nam priča tudi grof Girolami Agapito, ki, čeprav napačno, piše v svoji knjigi iz leta 1823-30, da teče stara pot za Italijo in Nemčijo čez vas "Cotoletto” preden pride na Padriče, kar je tudi časopis Edinost popravil. Mislim torej, da se lahko še poslužujemo tega imena, ki tako izrazito označuje neprijetnost te zoprne lege, potrebno pa bi bilo, da bi kakšen izvedenec potrdil moje mnenje. Alfred Svagelj ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »II danno«, r. Louis Malle, i. Jeremy Irons, Juliette Binoche. Prepovedan mladini pod 14. letom. EXCELSIOR - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »Sognando la California« r. Carlo Vanzi-na, i. M. Boldi, N. Frassica, Bo Derek. EXCELSIOR AZZURRA - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »La bella e la bestia«, prod. Walt Disney. NAZIONALE 1 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Guar-dia del corpo«, i. Kevin Co-stner, Whitney Houston. NAZIONALE II - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »L’ulti-mo dei Mohicani«, i. Daniel Day Levvis. NAZIONALE III - 16.00, 1815, 20.15, 22.15 »L’anno del terrore«, i. Sharon Stone. NAZIONALE IV - 16.30, 18.10, 20.15, 22.15 »Mi gio-co la moglie a Las Vegas«, i. James Gane. GRATTACIELO - 17.00, 19.30, 22.00 »Codice d’ono-re«, i. Tom Cruise, Jack Ni-cholson, Demi Moore. MIGNON -'16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Puerto Escon-dido«, r. Gabriele Salvado-res, i. Diego Abbatantuono, Valeria Golino. EDEN - 15.30, 22.10 »Moa-na schiava del piacere e della depravazione anale«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10. »La morte ti fa bella«, r. Robert Zemeckis, i. Meryl Streep. LUMIERE - 17.30, 19.45, 22.00 »Pomodori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Kathy Bates, Mary Stuart Masterson, Mary Louise Parker. Samo še danes. ALCIONE - 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Un cuore in inverno«, r. Claude Sautet , i. D. Auteuil, E. Beart, A. Dussolier. RADIO - 15.30, 21.30 »La preda bionda e i suoi stallo-ni», porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 20. januarja 1993 BOŠTJAN Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.54 Dolžina dneva 9.16- Luna vzide ob 5.52 in zatone ob 14.52. Jutri, ČETRTEK 21. januarja 1993 NEŽA VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,2 stopinje, zračni tlak 1029,6 mb pada, brezvetrje, vlaga 90-odstot-na, nebo pooblaCeno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 8,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI. RODILI SO SE: Emanuele Urbani, Federico Capogna, Piero Svaghi, Andrea Mau-geri, Erik Ancona. UMRLI SO: 87-letna Giu-seppina Kriscak, 55-letna Vanda Baldi, 55-letni Fran-cesco Esghetta, 54-letni Ar-mando Pokorny, 71-Sergio Pagnut, 95-letna Maria Su-sani, 68-letni Vinicio Mi-ceu, 84-letna Ida Fontanot, 95-letni Alberto Calabresi, 71-letna Libera Bonifacio, 83-letna Eugenia Stradella, 78-letna Laura Tommasini, 75-letna Lidia Pastori, 86-letna Maria Iellusic. 1 I LEKARNE Od ponedeljka, 18, do nedelje, 24. januarja 1993 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13:00 do 16:00 Largo Sonnino 4 (tel.726835), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 (Milje ) (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše "primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 4, Ul.Alpi Giulie 2 (Altura), Trg S. Giovanni 5, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE VITA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. J PRIREDITVE SD PRIMORJE - KULTURNI DOM PROSEK - V nedeljo, 24. t. m., ob 17. uri ZABAVNO-GLASBENI POPOLDAN Z MIX ORKESTROM, pevci, humoristi in čarodejem. Vabljeni! SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja jutri, 21. januarja, v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 z začetkom ob 20.30 znanstveno predavanje MEDIC1NSKO-ALPI-NISTICNA ODPRAVA V HIMALAJO. Izsledke zdravniških raziskav na človeku v visokih legah bodo z videofilmom in diapozitivi prikazali udeleženci odprave dr. BORUT SPACAL, dr. RAFKO DOLHAR in dr. DANI ŽERJAL. Vabljeni. SKD TABOR - OPČINE -Prosvetni dom - V nedeljo, 24. t. m., ob 16.30: venderi-gle spet na pohodu: OCIO CHE RIVA TOIA E UCIA -Tatjana Turko in Ingrid Verk v tržaškem dialektu. Vabljeni! KD PRIMORSKO vabi na slikarsko razstavo ENNIA TEDESCHIJA v nedeljo, 24. t. m., ob 18. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Predstavil ga bo Sergij Cesar, sodelovala bo ženska pevska skupina Stu ledi. SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3 - vabi v soboto, 23. t. m., na ogled filma JFK (igra Kevin Costner).-Kratek uvod o Kennedyjevi dobi bo podala prof. Licinija Roth Pahor. Začetek ob 18.30. □ OBVESTILA STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK KRAS vabi vse člane in simpatizerje na PRAZNIK VČLANJEVANJA v petek, 22. januarja, ob 20. uri v Ljudski dom v Trebčah. Prisotni bosta rajonski svetovalki Luisa Lia in Tatjana Malalan. ZADRUGA LONJER - KA-TINARA sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v soboto, 23. januarja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjerju. GOETHE INSTITUT sporoča, da se bodo v kratkem pričeli hitri tečaji nemščine za začetnike in ostale. Za informacije telefonirati na št. 635763-64 - Ul. Coroneo 15. IZLETI SKD CEROVLJE- MAVHINJE priredi v nedeljo, 7. februarja, smučarski izlet na Monte Elmo (Šesto Val Pusteria). Cena izleta je 22.000 lir, odhod je predviden ob 6. uri iz Se-sljana - center. Vabljeni vsi smučarji in ljubitelji snega. (Za informacije tel. na št. 299798 od 20. do 22. ure.) H ŠOLSKE VESTI UČITELJI OS K. ŠIROK obveščajo, da bo informativni sestanek za predvpis v 1. razred jutri, 21. januarja, ob 16.15 v šolskih prostorih. UČITELJI COS FRAN VENTURINI iz Boljunca obveščajo, da bo informativni sestanek za predvpis v 1. razred jutri, 21. januarja, ob 16.15 v šolskih prostorih. Vabljeni. E ČESTITKA ROZI CESAR - najpridnejši telovadkinji tretje mladosti, ob njeni osemdesetletnici .prisrčno čestitajo njene so-telovadkinje! MALI OGLASI GOSPA nemškega materinega jezika nudi lekcije za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Tel. na št. 772155. ISCEM delo kot gospodinjska pomočnica v Trstu ali okolici, tudi večkrat tedensko. Tel. na št. 003866/81498. MLADA gospa s prakso v prodaji oblačil sprejme službo, urnik in plača po dogovoru. Tel. na st. 828251 ob uri obedov. NUJNO iščemo šoferja. Tel. na št. 212298 v popoldanskih urah. GOSTILNA na Krasu nujno išče 18 - 30-letno izkušeno natakarico za stalno zaposlitev. Tel. (0481) 78250. ZDRAVNIK kupi v središču Trsta prostore, primerne za ambulanto. Tel. na št. 225530 v večernih urah. PRODAM preurejeno hišo na Krasu. Tel. v večernih urah na št. 220200. PRODAM opel kadett 1300, letnik 82, v odličnem stanju po ugodni ceni. Tel. ob uri obedov (0481) 882240. PRODAJAM akacijeve kole in drva za kurjavo. Tel. ob večernih urah na st. (0481) 78125 ali 78126. LJUBITELJU živali podarim mesec dni Starega mladiča mešanih staršev, črne barve, nizke rasti. Tel. na št. (040) 232223 DO 14. uri. PRISPEVKI V spomin na Pepija Lukača in Feliceja Biekarja darujeta družini Miklavec-Conti 50.000 lir za Ludoteko -Skedenj. V spomin na Pepija Lukača daruje Jole Germani 30.000 lir za KD I. Grbec. V spomin na gospo Ivanko Hrovatin daruje ValerijA Bole 30.000 lir za Sklad Mitje Cuka. V spomin na gospo Ivanko Hrovatin daruje karla Malalan 30.000 lir za Sklad Mitje Cuka. V spomin na Lučkino mamo darujeta Marta n Gior-gio 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V počastitev spomina Ivanke Hrovatin darujeta Lidija in Nada Kapun 50.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši. Namesto cvetja na grob Ivanke Hrovatin roj. VVilhelm daruje Silvana Malalan 30.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši. Namesto cvetja na grob Ivanke Hrovatin roj. VVilhelm darujeta Angelca in Zvonko Malalan 30.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši. V spomin na Angela Dane-va darujeta Edvina in Vesela 100.000 lir za Popravilo cerkve na Kontovelu. Namesto cvetja na grob Feliceja Biekarja darujeta Marta in Rafael Kocijan 20.000 lir za KD I. Grbec. Namesto cvetja na grob Feliceja Biekarja darujeta Ema in Vittorio Možina 20.000 lir za KD I. Grbec. V spomin na Feliceja Biekarja daruje Mira Suman 20.000 lir za KD I. Grbec -Skedenj. V spomin na Josipino Junc daruje družina Vecchiet 30.000 lir za SPDT. V spomin Vladimira Pertota daruje ženska telovadna skupina 165.000 lir za SPDT. V spomin na Marinkinega očeta Vladimira Pertota darujejo družine Abram, Bolčina, Suhadolc, Milič in Krmec. 75.000 lir za SPDT. V spomin na Stankino mamo darujeta Silvana in Vojko Slavec 30.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši. V počastitev spomina gospe Ivanke Hrovatin daruje Minka Pahor 30.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši. V spomin na Feliceja Biekarja daruje Minka Pahor 20.000 lir za KD I. Grbec. V spomin na Josipa Coljo daruje družina Cappelli 50.000 lir za Sklad Mitje Cuka. Namesto cvetja na grob Marije Rupel vd. Husu daruje Lidija Milič 50.000 lir za Kulturni dom Prosek- Kon-tovel. Namesto cvetja na grob g. Ivanke Hrovatin darujeta Zmaga in Pavla 40.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši. V počastitev spomina gospe Ivanke VVilhelm-Hrovatin daruje Marta Furlan 50.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na Ivanko VVilhelm-Hrovatin darujeta Vlasta in Armido Ukmar 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Maksa Morelja daruje družina Gašperšič 50.000 lir za dvojezično šolo v Spetru. Ob 1. obletnici smrti Antona Gašperšiča daruje družina 50.000 lir za Sklad O. Berce in 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Namesto cvetja na grob pok. mame Stanke Hrovatin daruje družina Aleksija Pertota 50.000 lir za Sklad Mitje Cuka. t Nepričakovano nas je zapustil nas predragi oče Pavel Baretto Pogreb bo jutri, 21. januarja, ob 9. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v svetoivansko cerkev. Prav topla zahvala naj gre dr. Danjelu Žerjalu. Z žalostnim srcem sporočata neutolažljivi hčerki Magdy in Gracija skupno z vsem sorodstvom Trst, 20. 1. 1993 ZAHVALA Svojci Kristine Babuder se zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali. BorSt, 20. 1. 1993 20.1.1989 20.1.1993 Ob četrti obletnici smrti Vladimira Abrama .se ga z ljubeznijo spominjajo ’ ’ žena Nada, sinova Ladi in Zmago Nabrežina, 20. 1. 1993 KD LONJER - KATINARA PRIMORSKI DNEVNIK in SKGZ vabijo prebivalce Lonjerja, Pod-lonjerja in Katinare na pogovor o Primorskem Dnevniku ki bo jutri, 21. januarja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjerju. Prisotna bosta predsednik založniškega upravnega odbora KLAVDIJ PALČIČ in odgovorni urednik BOJAN BREZIGAR. Vabljeni! NOVICE ŠOLSTVO / DIJAKI SO BILI VČERAJ SPET PRI GORIŠKEM ZUPANU GLASBA / CENTER KOMEL Turello predlaga Brava na čelo Centra za storitve Predsednik deželne uprave Turello se je včeraj srečal s predsednikom Videmske trgovinske zbornice Giannijem Bravom in mu potrdil namen deželne uprave, da ga predlaga za predsednika Centra za dokumentacijo in storitve podjetjem v Gorici. Turello je izbiro utemeljil z izkušnjami na področju mednarodnega gospodarskega sodelovanja, la si jih je Bravo nabral med desetletnim vodenjem videmske zbornice. Izbira Brava, o kateri se je poluradno govorilo že nekaj časa, je v Gorici že izzvala kritike in nasprotovanja. Sam pokrajinski tajnik PSI Stacul, tj. stranke, ki ji pripada tudi Bravo, je izrazil mnenje, da bi moral ustanovo voditi Goričan. Po uradni potrditvi namer deželne uprave se bodo polemike zanesljivo še zaostrile. Film o svetu, ki izginja Filmski pregled Gorica kinema predstavlja nocoj ob 20.45 v kinu Vittoria film Lov na metulje v režiji Otarja Ioselianija. Zgodba pripoveduje o dveh starejših gospodičnah, ki živita v podirajoči se palači, v kateri je pa še veliko dragocenih spominov na preteklost. V vasi ju vsi spoštujejo, toda to ju ne zavaruje pred tatovi, pohlepnimi starinarji in sorodniki, ki bi radi čimprej podedovali. Kaj bo s svetom, ki ga predstavljata, ko bosta umrli? Ioseliani je Gruzijec, zaradi težav s sovjetsko cenzuro se je pred desetimi leti preselil v Francijo, kjer živi in dela. Lov na metulje so predstavili z dobrim uspehom jeseni v Benetkah. Tuzzi zadovoljen, ker se v Rimu zanimajo za probleme Gorice Iz goriškega županstva sporočajo, da je vrsta uglednih politikov odgovorila na božična in novoletna voščila župana Tuzzija. Vendar ni šlo zgolj za prijaznost in izmenjavo voščil. Predsednik republike je znova potrdil namen, da ob primerni priložnosti obišče mesto, predsednik vlade Amato pa županu obljublja stalno zanimanje za problematiko mesta in tega območja ob meji. V lepem spominu ohranja lanski obisk v Gorici tudi papež Wojtyla. Policije preverja izjave Romov Na goriški kvesturi še niso ugotovili resnične istovetnosti treh Romov, ki so jih priprli v ponedeljek popoldne. Za enega od dveh fantov, ki izjavlja, da je mladoleten, pa je sodišče naročilo vrsto zdravniških pregledov, ki naj bi potrdili ali spodbili njegovo izjavo o mladoletnosti. Iz centralnega urada v Rimu so goriški kvesturi že poslali podatke, s katerimi razpolagajo. Zdi se, da gre za trojico, ki je tudi v drugih krajih Italije zagrešila vrsto tatvinskih podvigov. Težave so le z ugotavljanjem njihovih pravih imen. Problemi v šolskem centru so vsi še vedno nerešeni Vrsta srečanj pokrajinske odbornice Aleksandre Devetak Telovadnica v šolskem centru (foto Studio Reportage) Pianisti na seminarju Vodi ga prof. S. Gadžijev, ki bo imel v soboto koncert Prof. Gadžijev sledi pianistu (foto Studio Reportage) Marko Marinčič Problemi slovenskih višjih srednjih šol v Gorici so bili te dni predmet raznih razgovorov, ki jih je imela pokrajinska odbornica za šolstvo Aleksandra Devetak s predstavniki šolnikov kot tudi s šolskim skrbnikom. Najbolj pereč problem - ureditev telovadnice v šolskem centru v Ul. Puccini - pa je bil prav včeraj tudi razlog ponovnega obiska delegacije slovenskih dijakov pri goriškem županu Tuzziju. Po vrsti neizpolnjenih obljub glede rokov za dokončno ureditev telovadnice je namreč prav na poseg pokrajinske odbornice pristojna občinska služba zagotovila, da se problem rešuje in da bo telovadnica uporabna predvidoma že z včerajšnjim dnem oz. vsekakor pred koncem januarja. Včerajšnji dan je minil, ne da bi se napoved uresničila, zato je delegacija dijakov obiskala župana, da bi ga povprašali, kako je z zadevo. Odgovor je bil po svoje presenetljiv. Dijaki so nam namreč povedali, da jim je Tuzzi odgovoril, da je po ogledu meseca oktobra mislil, da je telovadnica že dokonča- na in da sploh ni vedel za dejansko stanje. Ta nevednost nekoliko preseneča, saj je o problemu telovadnice, če nas spomin ne vara, bil še pred nedavnim govor tudi v občinskem svetu. Zupan je vsekakor obljubil, da se bo pri vodji del pozanimal, kako je z zadevo in kako z drugimi pro- blemi, ki so mu jih nakazali dijaki. Med temi so nujna ureditev laboratorijev za fiziko in kemijo za vse štiri šole, ureditev avditorija in drugi manjši posegi kot na primer postavitev obešalnikov na liceju in učiteljišču, kjer še vedno manjkajo. Tuzzi si je vzel teden časa in povabil dijake, naj ga spet obiščejo prihodnjo sredo, ko jim bo dal dokončne odgovore. Kot rečeno je bil o težavah v šolskem centru govor tudi na srečanju, ki ga je pokrajinska odbornica Aleksandra Devetak imela z ravnateljem šol Ivan Cankar in Žiga Zois prof. Vladimirjem Sturmom in s predstavnikom Sindikata slovenske šole prof. Marjanom Vončino. Slednji je predočil situacijo slovenskih šol ter stališče, ki ga je sindikat zavzel do avtonomije omenjenih zavodov. Ravnatelj Sturm pa je odbornico seznanil s številnimi težavami, s katerimi se še vedno srečujejo dijaki, učno in neučno osebje v šolskem centru. Poleg težav zaradi nedokončane telovadnice, zaradi česar se dijaki za telesno vzgojo poslužujejo občinskega bazena in druge precej oddaljene telovadnice, je ravnatelj ugotovil, da občina ni opravila niti drugih predvidenih del, da nekateri prostori niso še uporabni in da je tudi vzdrževaje stavbe ter okolja dokaj pomanjkljivo. Prof. Sturm je odbornici izročil listino, v kateri so navedeni problemi in zahteve ravnateljev. Pozitivna rešitev vsaj dela omenjenih problemov bi omogočila redno didaktično delovanje, ki je že od vselitve precej okrnjeno. Odbornica Devetak se je te dni srečala tudi s šolskim skrbnikom dr. Manninom. Govorila sta o stanju šolstva na Goriškem ter o predlogih za “racionalizacijo” šolskega omrežja. Posebej sta se zaustavila ob problematiki slovenskih šol, kjer za letos krčenje in zapiranje šol ne pride v poštev. Devetakova je vsekakor podčrtala specifičnost manjšinskih šol, za katere ne gre uporabljati meril, ki veljajo za večinske šole. Prav izhajajoč iz te ugotovitve se je zavzela za avtonomijo slovenskega oddelka industrijskega zavoda Galilei in zavoda Žiga Zois. Napovedala je, da bo pokrajinska uprava kot že prejšnja leta ponovno predložila na šolsko ministrstvo prošnjo za osamosvojitev obeh šol. Šolski skrbnik je s tem v zvezi izrazil mnenje, da bo zelo težko priti do avtonomije letos ali naslednje leto, ker je še vedno v veljavi ministrska okrožnica, ki omejuje oziroma ne dovoljuje odpiranja novih šol razen v izjemnih primerih. Kljub temu je pa obljubil, da bo v Rimu podprl prošnjo pokrajinske uprave, kot je to storil tudi doslej. V Katoliškem domu se bo konec tedna zaključil seminar za didaktike in interpretacijo klavirske igre, ki ga vodi prof. Sijavuš Gadžijev s konservatorija v Moskvi. Seminar prireja Center za glasbeno vzgojo Emil Komel za svoje gojence in profesorje, nanj pa so povabili tudi gojence iz šol Glasbene matice ter iz raznih primorskih glasbenih šol onkraj meje. Nasvetom moskovskega glasbenega pedagoga je tako lahko prisluhnilo skupno skoraj petdeset mladih pianistov. Svoje dvotedensko bivanje v Gorici bo prof. Gadžijev zaključil v soboto zvečer ob 20.30 s koncertom v Katoliškem domu. Ob spremljavi godalnega kvarteta Glasbene matice iz Trsta bo izvajal Schumannov kvintet za klavir in godala. SOVODNJE / KONCERT V OBNOVLJENI CERKVI GORICA / KOLIKŠNA JE STOPNJA ONESNAŽENOSTI ZRAKA? □ OBVESTILA E KONCERTI Božične pesmi izvajali zbori iz Rupe in Mirna Pobuda sovodenjske župnijskje skupnosti - Božično misel je povedal župnik Marjan Markežič. Na pobudo sovodenjske župnijske skupnosti, so v nedeljo pripravili lep koncert božičnih pesmi. Izvedli so ga pevci zbora Rupa-Peč ter člani zbora Miren-Bilje-Orehovlje. Zal so prireditelji v zadnjem trenutku nekoliko skrčili napovedani spored.Božično misel je povedal župnik Marjan Markežič, koncert pa se je sklenil z znano pesmijo Sveta noč, blažena noč. Na sliki: občinstvo na koncertu. (Foto Studio Reportage) Pokrajina ustanavlja svoj Operativni center za okolje Analiza zbranih podatkov za obdobje od 5. do 16. t.m. Onesnaženost zraka v Gorici in Tržiču ne dosega stopnje onesnaženosti v drugih italijanskih mestih, vendar je treba problematiki namenjati veliko pozornosti. Taki so zaključki sobotnega srečanja, ki ga je pripravilo pokrajinsko odbor-nistvo za okolje s predstavniki goriške in tržiške občine ter funkcionarji Krajevne zdravstvene enote. Na srečanju so podrobno preučili zbrane podatke za obdobje od 5. do 16. januarja. Ugotovili so, da je bila večja koncentracija škodljivih snovi v zraku, zlasti ogljikovih in dušikovih spojin, kratkotrajna in da je bila v normalnih okoliščinah znatno pod kritično mejo. Odbornica Di Dato je podčrtala nujnost, da se s podatki takoj seznani prebivalstvo. Podčrtala pa je tudi potrebo po tesnejšem sodelovanju med raznimi ustanovami in službami. V ta namen bo Pokrajina v kratkem, beremo v poročilu za tisk, ustanovila pokrajinski operativni center, kjer se bodo zbirali in analizirali podatki o onesnaženosti okolja iz različnih virov. Res je, da za zdaj na Goriškem ne premoremo veliko. Pokrajina oziroma KZE razpolagata s premičnim laboratorijem, v Tržiču imajo mrežo senzorjev, ki nadzorujejo predvsem onesnaževanje v okolici termoelektrarne, premični laboratorij ima tudi KZE. IPremični laboratorij za analize zraku (foto SR) ANDALO / POLEG SLUŽBE TUDI ŠPORT IN RAZVEDRILO TRŽIČ / ZADOVOLJSTVO V LADJEDELNICI Goriški gasilci uspešni tudi v smučanju Na splošni lestvici dosegli 24. mesto med 152. nastopajočimi skupinami Največja ladja za križarenje Naročnik je družba P. and B. - Izjemen podvig za ladjedelnico Sest predstavnikov goriškega poveljstva zbora gasilcev se je 9. in 10. t.m. udeležilo 9. državnega prvenstva v smučanju v alpskih in nordijskih disciplinah. Tekmovanje je potekalo na Paga-nelli, priredilo pa ga je združenje prostovoljskih gasilskih skupin Tridentinske, udeležilo se ga je nad tisoč aktivnih, pomožnih in tudi že upokojenih gasilcev iz vse države. Goriško predstavništvo se je na preizkušnji dobro odrezalo. Zasedli so namreč 24. mesto na skupni lestvici, med 152 tekmovalnimi skupinami, na pokrajinski lestvici pa so dosegli odlično 8. mesto, med 52. Sest članov je štela ekipa, ki je tekmovala v veleslalomu in prav toliko ekipa, ki se je udeležila smučarskega teka na 15 kilomterov dolgi progi. Na sliki predstavniki goriškega pokrajinskega zbora gasilcev. DEL FUC ifT&m J n m f 1 _ jBimmrf ■SEp kVzMF" V tržiški ladjedelnici Fincantieri bodo po naročilu angleške plovne družbe P. and B. gradili novo, tretjo luksuzno ladjo za križarenje ”Sun princess”. Te dni sta poverjeni upravitelj Fina-cantieri Corrado Antonini in predsednik družbe P. and B. Cruises Tim Harris podpisala pogodbo. Ladja bo največja in najmodernejša iz vrst za križarenje. Dolga bo 261 metrov, nosilnost bo znašala 77 tisoč • ton, na krov bo lahko sprejela do 2 tisoč potnikov. Zgradili naj bi jo do konca leta 1995. Torej v slabih treh letih. V tržiški ladjedelnici so vest o podpisu pogodbe sprejeli seveda z velikim zadovoljstvom. Novo naročilo istega ladjarja namreč potrjuje uveljavljanje ladjedelnice v zelo ostrih pogojih svetovne konkurence. Pomeni pa tudi, da bo v naslednjih nekaj letih dovolj dela. V ladjedelnici v Tržiču so za družbo P. and B. leta 1990 in 1991 že zgradili ladji dvojčici: Crown Princess in Regal Princess. Nova ladja Sun Princess, oziroma Sončna princesa po naše, bo gostom nudila maksimal- no udobje in bo predstavljala nekakšen prototip luksuznih ladij na začetku 21. stoletja. Načrt ladje prinaša namreč vrsto velikih novosti. Tako bo recimo, skoraj dve tretjini kabin s pogledom na morje, razpolagalo tudi z zasebnim balkonom. Na ladji bo na razpolago pet restavracij in tudi poseben center za zdravljenje s toplo vodo. V Tržiču so pred kratkim podpisali tudi pogodbo o gradnji največje potniške ladje vseh časov. MESTNI ODBOR VZ-PI-ANPI vabi člane na sejo, ki bo danes ob 16. uri na sedežu CGIL, Ul. 24. maja 1. Govor bo o dejavnosti združenja in včlanjevanju za leto 1993. SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE obvešča člane, da niso podvrženi plačilu t.i. minimum tax za leto 1992 vsi, ki izpolnjujejo posebne pogoje in predložijo zadevno prošnjo na županstvo najkasneje do 31. januarja letos. Vse informacije s tem v zvezi nudijo na sedežu SGZ v Ul. Roma 20, 3. nadstropje. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v marcu tečaj osnovne informatike MS DOS in urejanja besedil Word 5 (60 ur). Vpisovanje in informacije do 29. januarja na sedežu zavoda v Gorici, Ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak dan razen sobote od 8. do 13. ure. OBČINSKO ODBOR-NISTVO ZA KULTURO obvešča, da so vstopnice za jazz koncert Steve Coleman tria, ki bo v torek, 26. t.m., v Gorici, v predprodaji v agenciji Appia-ni v Gorici, agenciji Utat v Trstu in trgovini Angolo della Musiča v Vidmu. ti PRIREDITVE V ŽUPNIJSKI DVORANI PRI CERKVI NA TRAVNIKU bodo jutri ob 20.30 predstavili peto mašo za soliste, zbor in orkester »Sic benedicam te«, ki jo je napisal prof. Stanko Jericijo. GLEDALIŠČE KATOLIŠKI DOM: jutri ob 10.00 in ob 11.45 Cesarjeva nova oblačila. Mladinska igra v izvedbi SSG iz Trsta po pravljici H.C. Andersena. Režija Vladimir Jurc. Predstavi sta za učence in dijake slovenskih šol. VERDIJEVO GLEDALIŠČE V GORICI: jutri ob 20.30 koncertna sezona društva R. Lipizer -nastopa pianist Pier Narciso Masi. Izvajal bo tri Beethovnove sonate. KINO ^ GORICA VITTORIA Gorica kinema: 20.45 »Lov na „ metulje«. Rež. Otar Ioseliani, igrajo Narda Blan-chet, Pierrette Pompom Bailhache in Alexandre Tscherkassoff. CORSO 17.00-19.30-22.00 »Codice d’onore«-T. Cruise in J. Nichol-son. VERDI 17.15 -22.00 »Guardia de} corpo«-Kevin Costner. TRŽIČ ENCELSIOR 17.30-22.00 »Camera con ser-vizio orale«. Prepovedan mladini pod 18. letom. : ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’ UDINE - Trg sv. Frančiška, 4 - tel, 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE - UL C. Cosulich 117 - tel. 711315. ________POGREBI Danes v Gorici ob 9.30 Cirila Trampuž, por. Caldarone iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče, ob 11. uri Maria Carini, vd. Costanzo iz Pordenona v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče, ob 11. uri Andrea-na Komel, por. Bisiach iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 12.30 Francesca Riggi°> vd. Federigo iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Pija X. in na glavno pokopališče. INAC / NEKAJ NASVETOV NOVA GORICA / ZDRUŽEVANJE EVROPSKIH REGIJ NOVICE Italijanske pokojnine Boris Simoneta Uživalcem italijanske pokojnine, ki živijo v tujini, je socialni zavod INPS dostavil (ali bo to storil v prihodnjih dneh) poseben obrazec RED TM/91 EST, ki so ga dolžni vrniti izpolnjenega z izpisom zahtevanih podatkov najkasneje v 60 dneh. Gre za preverjanje konsistence vseh upo-kojencevih dohodkov, ki načeloma lahko pogojijo pravico do dopolnilnega deleža minimalne pokojnine. Dopolnilni delež, ki ga lahko primerjamo neke vrste socialnemu dodatku v breme države, za bivše italijanske vojake, ki sedaj živijo v Sloveniji ali na Hrvaškem, presega devet desetin celotnega pokojninskega zneska, ki ga vnovCujejo. Izvirnik obrazca mora upokojenec vrniti zavodu INPS, kopijo pa zadrži zase. Predvideni sta dve možnosti: kdor poleg italijanske pokojnine nima drugih dohodkov, prečrta kvadrat A, vsi ostali pa morajo pod B navesti skupne dohodke v lirah v letih 1991 in 1992. V poštev ne pridejo naslednji viri dohodkov: stanovanje, odpravnina, družinski dodatek, socialna in vojna pokojnina, civilna in vojna invalidnina, nadomestila zaradi poškodb na delu oziroma za pomoč in postrežbo nepokretnim, bančne in poštne obresti ter donos, državnih obveznic. Vse ostale dohodke, tako v Italiji, kot v tujini - vključno z italijansko pokojnino - treba sešteti in pretvoriti v lire, s tem, da zaokrožimo na tisoč zadnje tri številke (so že vpisane tri ničle). Višina italijanske pokojnine v letih 1991 in 1992 se razbere iz izpiska 201 (kdor ga nima, lahko dobi na INPS duplikat) ali pa iz seštevka trinajstih mesečnim Isto mora storiti tudi za pokojnino, ki jo izplačujeta SPIZ oziroma SIZMIO. Ce bo INPS odkril, da so bili zamolčani dohodki, oziroma javljeni netočni podatki, bo zahteval povrnitev nepripadajocih zneskov in bo apliciral po zakonu predvidene kazni. Na obrazcu so upokojenci poleg dohodka dolžni navesti točen naslov (s tiskanimi črkami), datum izpolnitve in seveda podpisati izjavo. Original obrazca mora upravičenec vrniti INPS v roku dveh mesecev (v teku so pogajanja, da bi ta rok podaljšati), po pošti v kuverti, ki jo je dobil v pismu, lahko pa ga izroči preko italijanskega konzulata ali patronata, ki je pooblaščen, da nudi vso pravno pomoC. Upokojence, ki živijo v Sloveniji in na Hrvaškem, je presenetilo in tudi vzbudilo dokajšnjo zaskrbljenost dejstvo, da INPS nenapovedano začenja preverjati dohodkovne podatke, da ugotovi, Ce so in v kolikšni meri upravičeni prejemati dopolnilni delež minimalne pokojnine. V resnici je novost, da so podvrženi temu postopku tudi tuji državljani, ki so bili doslej oproščeni tega dohodkovnega režima, medtem ko morajo italijanski državljani že od leta 1983 redno dokumentirati svoje prihodke. Po zakonu je integracijski delež obratno sorazmeren z dohodkom: za leto 1991 pritice v celoti za dohodke do 6.496.000 lir, se ukine za dohodke nad 13.508.000 tir; za leto 1992 velja razpon med 7.157.000 lir in 14.640.000 lir. Za marsikaterega oziroma večino primorskih upokojencev, bi togo apliciranje tega pravila na videz imelo za posledico znatno okrnitev italijanske pokojnine od 1. februarja 1991 dalje. (Se nadaljuje) Evropa se začenja na lokalnem nivoju Predstavitev projektov ECOS in OUVERTURE Vodstvo občinske skupščine je včeraj pripravilo skupaj z Evropsko hišo v Novi Gorici posvet na temo povezovanja evropskih občin in regij, ki že poteka v institucionalnih okvirih Sveta Evrope (Svet občinskih in regionalnih oblasti s sedežem v Strasbourgu) in Evropske skupnosti (Svet občin in regij s sedežem v Parizu). Predstavnikom dvaintridesetih slovenskih občin je o programih in možnostih sodelovanja med tremi kategorijami dežel spregovoril Ugo Tulli, namestnik generalnega sekretarja italijanske sekcije za združevanje evropskih občin in regij. V svojem predavanju je Tulli poudaril pomembnost gospodarsko-kul-turnega in upravnega sodelovanja lokalnih in deželnih ustanov v Evropi, ki predstavlja most med povezovanjem držav, ki mejijo na Članice EGS, med seboj bolj oddaljenih dežel in razvitih z državami Vzhodne in Srednje Evrope. Prizadevanja za vzpostavljanje integracijskih procesov pa vzbujajo pri nekaterih tudi pomisleke in odpor, kar izhaja po Tullijevem mnenju iz različnih dru-žbeno-politiCnih ureditev in centralističnih teženj posameznih držav. Korak naprej pomeni na tem področju po- Valter Pregeu godba iz Maastrichta, ki podpira politiko Evropske skupnosti, da s ta-koimenovanimi strukturalnimi skladi pomaga nerazvitim obmejnim deželam. PomoC obsega tudi kmetijsko področje. Poleg tega je izvršna komisija ES s sklepi zavezana k učinkovitemu in delovanju v interesu uporabnikov. Ob številnih programih in projektih na ravni evropskih institucij, izmed katerih je Tulli nekatere tudi predstavil, sta za Slovenijo nova in privlačna ECOS in OUVERTURE. Oba spadata v sklop dvanajstih programov EGS za pomoC vzhodnoevropskim državam, le da obsega OUVERTURE sodelovanje med deželami, medtem ko daje ECOS poudarek na povezovanju mest. Z izvajanjem slednjega so začeli lanskega maja in za finančno plat projekta, ki naj ne bi trajal dlje od enega leta, predvidevajo okrog stotisoC ecu-jev. Želijo pa s tem pro- gramom utrditi krajevne samouprave v Evropi, izboljšati življenjski standard prebivalcev in na osnovi tržnega gospodarstva vzpostaviti koristna partnerstva. Konec koncev nudi ECOS priložnost, da se “zaprti in togi odnosi”, za kakršne Tulli smatra delovno skupnost Alpe-Jadran, presežejo. Pri vseh projektih pa nudi EGS samo podporo tistim projektom, pri katerih mora s svojimi sredstvi sodelovati tudi lokalna oblast ati v program vključena vključena država. Novogoriški kulturni dom: povezovanje z Evropo pelje prek kulture (Foto: O' Hara) POSTOJNA / SAMOUPRAVA Pripombe k načrtu Mateja Godejša Postojnska občina se zavzema za večje število prebivalcev kot pogoj za oblikovanje novih občin. Po njihovem spodnja meja (3.000), kot jo določa predlog, ne upošteva merila ekonomičnosti. V stališčih ki sta jih do omenjenega zakona pripravila predsedstvo skupščine in IS, tudi opozarjata, da bo treba z novo zakonodajo potegniti jasno mejo loCnico med pristojnostmi državne uprave in lokalnih oblasti. Ena od bistvenih pripomb leti tudi na oblikovanje regij oziroma okrajev, vključevanje občin vanje mora biti po njihovem mnenju določeno z zakonom in ne prostovoljno. Tako ostaja možnost, da se občine sploh ne vključijo v nobeno regijo. Oblikovanje regij je za delovanje lokalne samouprave in države bistvenega pomena. V nasprotnem primeru se bodo njihove pristojnosti izvajale na državni ravni, kar pomeni neracionalno organiziranost uprave. Predlagajo tudi, da se v zakonu natančneje določijo merila za izvedbo referenduma o oblikovanju občin (predvsem glede območij) in za delitev premoženja občin. Omenjena stališča bodo danes, obravnavali še postojnski odborniki na seji občinske skupščine. KOPER / POVEZAVE Cesta na Markovec Robert Rakar V krajevni skupnosti Zusterna je že nekaj časa razgrnjen osnutek lokacijskega naCrta cestne povezave med semedelsko vpadnico in ulico Vena Pilona. Po njem je predvideno, da se bo nova cestna povezava od križišča semedelske vpadnice in Nove utice dvignila preko mostu, v useku prešla rob hriba in se spojila z ulico Vena Pilona. Pešpoti naj bi novo cesto prečkale na treh mestih: podhod pri Slavnikovih garažah in dva nadhoda, in sicer pri šolskem parku in pri vrtcu. Ena od variant celo predvideva, da bi čez Markovec peljala kar štiripasovnica, ki bi tako AJDOVŠČINA / SOLARJI Počitnice so tu ■ ■■ Za to, kaj početi med zimskimi počitnicami v ajdovski občini, vsakokrat poskrbi Zveza prijateljev mladine (ZPM). Tudi letošnje počitnice so pred vrati in ”na cesti" se bo znašlo veliko šolarjev. Letošnji program bo trajal od 25. do 30. januarja. Solarji od prvega do petega razreda se bodo lahko odločili med pestrim počitniškim varstvom vsak dan in med dvodnevno računalniško in tridnevno lutkarsko delavnico, ki jo vodita znani mentorici Ada Bačar in Silva Čopič. Vse dejavnosti so Artur Lipovž brezplačne, medtem ko bodo sedmo in osmošolci za fitness plačali po 100 tolarjev na dan, brez plačila pa se bodo na šolskem plesu v diskoteki naučili plesnih korakov. 16-urni računalniški teCaj za šolarje med 6. in 8. razredom stane 2.500 tolarjev. Učenci vseh razredov se lahko odločajo še o drugih dejavnostih. Tako se bodo lahko pod vodstvom Zdenke Pučka in Irene Šinkovec (brezplačno) učili v novinar- ski delavnici pripravljati radijsko oddajo, na razpolago pa bo tudi vrsta začetnih in nadaljevalnih smučarskih teCaj ev v Cerknem ali KaliCu, na Črnem vrhu nad Ajdovščino ali na Predmeji, dogovoriti pa se je posebej mogoče tudi za tekmovalno šolo smučanja. Imeli bodo tudi tečaj vse bolj popularnega tenisa. Vse dejavnosti razen smučanja bodo v športnem centru Potice, kjer lahko šolarji dobijo tudi informacije pri Ani Bizjak (tel. 065/61-105) pa tudi na šolah v občini. bila glavna povezava med Koprom in Izolo. S tem bi se izogniti finančno in gradbeno zelo zahtevnemu predoru skozi Markov hrib. Mnenja o novi cesti so zelo deljena, saj nekateri menijo, da se da po dosedanjih štirih cestnih povezavah priti v center mesta dovolj hitro, zagovorniki nove ceste pa zatrjujejo da sta vsaj dve od obstoječih povezav pozimi zelo nevarni. Razprava o opisanem osnutku je predvidena konec tega meseca. Krajani si osnutek lokacijskega naCrta lahko ogledajo vsako popoldne v prostorih krajevne skupnosti Zusterna. Kdaj do nove vlade? Na današnji seji občinske skupščine bomo izvedeli, Cez koliko Časa bo postojnska občina dobila novo vlado. Do-sadanji predsednik IS Bogdan BišCak je, kot smo poročali, postal generalni sekretar državnega zbora in bo na današnji seji tudi uradno odstopil s funkcije. Ce se bodo odborniki danes odločili za izvolitev novega mandatarja, bo nova občinska vlada lahko začela z delom Cez tri mesece, ce se bodo opredelili za predčasne volitve, bo treba na novo vlado počakati še pol leta. (MG) KOPRSKO / STAVKA Upravni odbor zahteva stečaj Slavnika Franc Orešnik Včeraj, šesti dan stavke v koprskem Slavniku je UO podjetja sklenil na sodišču vložiti zahtevek za uvedbo stečajnega postopka ”da se zaustavi nadaljno povzročanje škode tako za upnike kot za širšo skupnost." Upniki in Slav-nikov lastnik so to možnost napovedati že pred dnevi, ko so stavkajoče pozvati, da s stavko prenehajo najkasneje v torek. Prvotni načrt upnikov in Sklada je bil, da Slavnik vendarle poskušajo sanirati, Čeprav je že dalj Časa zrel za steCaj. Toda za to bi bilo po njihovem potrebno izpolniti dva pogoja: z upniki doseči dogovor o NOVA GORICA / POLITIČNE OPCIJE Kako in kdaj bo moč govoriti o združeni slovenski levici ta trenutek ne ve nihče Potreba po združevanju levo usmerjenih strank je nuja, toda kdaj in pod kakšnimi pogoji naj bi do tega prišlo, si niso znali na novogoriškem večeru pred skoraj polno skupščinsko dvorano prav odogovori-ti. Poskus, da bi "stranke z demokratične levice” oblikovale koalicijo sedmih strank že pred volitvami, se ni obnesel. Razlog niso bile programske razlike, temveC predsodki zaradi zgodovinskih okoliščin in osebni prestiž. Pri tem prednjači SDSS, za katero je Peter Valter Pregeu Bekeš dejal, da "Pučnik razmišlja o ideji in prednostih združevanja podobno kot mi, vendar počasneje”. V okviru Združene liste so se odločili narediti prvi korak k združevanju še v tem letu. Tako so že pripravljeni osnutki programskih in organizacijskih načel, ko naj bi ”po demokratični poti prišli do skupne organizacije, ne glede na to, ati bo ZL v vladi ati ne.” Kljub temu, da socialisti ne zanikajo ideje o združe- vanju levice, se njihovi pogledi in ambicije razlikujejo od prenoviteljskih in po Volkovih besedah je ob "zelo konkretni ponudbi LDS” zaenkrat še preuranjeno govoriti o pristopu k ZL. Zato pa Jože Osterman meni, da je potrebno levosredinsko opcijo ZL "kvalitativno nadgraditi”, kar je kadrovsko in zgodovinsko utemeljeno. "Danes ne razmišljamo toliko o združevanju kot pred volitvami, ” pravi Andrej Magajna. Za sodelovanje koordinacije strank na levici meni, da ni vprašljivo. reprogramiranju obveznosti (do 29. januarja naj bi ga podpisalo 90 odstotkov od skupaj 97 upnikov); vodstvo naj zagotovi pozitivno tekoče poslovanje. Vodstvo je sicer pripravilo naCrt za zmanjšanje stroškov poslovanja in števila zaposlenih. Na tej osnovi so s pomočjo Sklada in Ministrstva za delo pred novim letom prejeti plaCe. S stavko so vsi ti načrti padli v vodo. Sklad je že pred Časom sporočil, da je pripravljen za sanacijo priskrbeti "svež” denar, vendar samo, Ce bosta izpolnjena prej navedena pogoja. Izgub, ki se z začetkom stavke povečujejo, pa Sklad ni pripravljen pokrivati.Preden je upravni odbor včeraj odločitev o stečaju sprejel, je predsednik obalnega sindikata Boris Mazalin pozval sklad, da se ”z vso odgovornostjo vključi v razreševanje nastalih razmer, v izogib dodatnim zaostrovanjem in stopnjevanjem stavke" in mu očital, da ”do danes niso dobili od Sklada nobenega odgovora na stavkovne zahteve.” Podoben poziv so skladu poslati tudi stavkajoči v razgovoru z obalnima poslancema Bredo Pečan (SDP) in Žarkom Pregljem (SLS). Stavkajoči so včeraj z letaki prebivalstvu pojasnjevali svoje zahteve, za danes napovedani protestni odhod v Ljublajno pa so "zaradi novih dogodkov” odpovedati. Športno - poslovni center LUCIJA - Lucijska športna dvorana, ki raste ob osnovni šoti, dnevno spreminjasvojo podobo. Potem ko je občina decembra lani zagotovila sredstva za ureditev infrastrukture, so delavci koprskega Stavbenika res pohiteti z deti. Stavbenik, ki je obenem glavni investitor projekta, ureja tudi poslovne prostore v sklopu objekta, ki jih namerava kmalu ponuditi v prosto prodajo. Športno poslovni center, kot ga imenujejo, tako ne bo nudil svoje strehe samo šolarjem, temveC premnogim dejavnostim, ki jih gojijo LucijCani. (Foto: B.Vuk) Novoletni sprejem SEŽANA - Kljub "novim” Časom se marsikje niso odrekli "lepim” navadam in še prirejajo ob začetku novega leta sprejeme. Seveda gre v takih primerih za pogovore o boljšem medsebojnem sodelovanju, o izkušnjah iz preteklega leta in o možnostih za nadaljnje sodelovanje. Takšno srečanje bo danes pripravil župan Ivan Vodopivec. Vabljeni so elani predsedstva občinske skupščine, predstavniki vseh političnih strank, duhovniki in novinarji. (VC) Mednarodni krizni telefon KOPER - V petek, 22. januarja, bo v Kopru predana namenu prva dvojezična mednarodna telefonska krizna linija POT (Pogovori po obalnem telefonu). Slovesno odprtje bo ob 17. uri v prostorih zavarovalniške družbe Adriatic. Ustanovitelja POT-i sta dipl. psih. Aleksander Zadel in dr. med. in dipl. psih. Andrej Marušič. Pokrovitelja POT-i sta ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno skrbstvo Republike Slovenije in Zavod za socialno medicino in higieno Koper. Pred slavnostnim odprtjem bo istega dne v Adriaticu tudi tiskovna konferenca. (VC) Tekmovanje v briškoli SEČOVLJE - Z briškolado, ki so jo prirediti v gostilni Marička ob cesti Portorož-SeCovlje, so za trenutek spet obuditi star način sproščenega druženja tukajšnjega življa. Kako zelo priljubljena je ta igra s kartami (kombinacija briškole in trešeta) priča število udeležencev: tekmovalo je kar 32 parov, zaradi pomanjkanja prostora pa jih je “pred vrati" ostalo skoraj še toliko. Zmagovalni par MioCiC - Perc (na stiki skupaj z organizatorjem Serifom BešlagiCem) si je za nagrado prislužil pršut, drugouvrščena Sukljan in Valentič pa vsak po 2 kilograma domaCe slanine. Pri Marički bodo briškolado ponovili konec februarja. (Foto: B. Vuk) Manj denarja za KS IDRIJA - Na včerajšnjem posvetu idrijskega občinskega vodstva s predsedniki 20 krajevnih skupnosti, so se predstavniki občinskih organov seznaniti s problemi in naCrti v krajevnih skupnostih, za katere je, kot je dejal idrijski župan dr. Janez Podobnik v občinski blagajni vse manj denarja. Tudi napovedi za letošnje leto so še pred sprejemanjem občinskega proračuna neo-betavne, kljub temu da bodo poskušati na nivoju občine za vse dejavnosti s pomočjo lastnih virov in sredstvi republike ohraniti lanskoletno raven financiranja. Problemi so si v hribovitih krajevnih skupnostih na Idrijskem in Cerkljanskem zelo podobni. Njihov glavni problem so slabe ceste in njihovo vzdrževanje, telefonija, oskrba z vodo in drugi komunalni problemi. Kljub pičlim sredstvom bodo z občinskimi viri pomagati pri zaključevanju že začetih del in nuditi pomoC v tistih krajevnih skupnostih, kjer krajani tudi sami kažejo pripravljenost z lastnimi sredstvi in delom. (RB) Spet bodo goreli taborni ognji PIRAN - V Domu mladih (nekdanji Pionirski dom) v Rozmanovi utici je po večletnem zatišju znova obudil svojo dejavnost Taborniški rod Sergeja Mašere, ki ga vodi Vojko Ličen. Mladi ki bi radi vstopiti v razburljivi in hkrati plemeniti svet taborništva, se lahko vpišejo vsako soboto od 16. ure dalje v prvem nadstropju omenjene stavbe. (AZ) GOSPODARSTVO Četrtek, 21. januarja 1993 NOVICE Parafiran sporazum o zračnem prometu z Luksemburgom LJUBLJANA - Iz republiške uprave za zračno plovbo so sporočili, da sta delegacija slovenske vlade in delegacija vlade Velikega vojvodstva Luksemburg uskladili in parafirali sporazum o rednem zračnem prometu med državama. Pogovarjali sta se tudi o tem, da bosta letalska prevoznika obeh držav (Adria Airways in Luxair) skupaj pripravila poseben let za luksemburške novinarje in predstavnike turističnih agencij ter tako pripravila promocijo slovenskega turizma na sicer majhnem, vendar bogatem luksemburškem tržišču. Cena nafte je padla NEW YORK - V torek so cene nafte strmo padle kljub napetosti v Zalivu - kar je povsem nasprotno kot v obdobju pred dvema letoma, ko je zaostritev s Sadamom Huseinom pognala cene nafte navzgor, na 40 dolarjev za sodček. Zalivska kriza, naj bo v svojih političnih dimenzijah še tako dramatična, neposredno ne vpliva vpliva toliko na svetovno tržišče nafte, saj se to šibi pod bremenom velikih zalog. Surova nafta je pri dogovorjenih cenah za mesec februar na newyorškem tržišču dosegla v torek svojo najnižjo ceno, 18, 55 ameriškega dolarja za sodček, kar je 32 centov manj od cene, za katero so se dogovorih. (Reuter) V Rusiji narašča inflacija MOSKVA - Ruski predsednik vlade Viktor Cemo-merdin je povedal, da mora njegova vlada sprejeti takojšnje ukrepe za zmanjšanje inflacije. Cemomerdin je izjavil, da je Rusija ”na robu hiperinflacije", je zapisal TASS. Cemomerdin, ki je v decembra zamenjal premiera Jegorja Gajdarja, je še povedal, da mora vlada storiti vse za gospodarsko oživitev, to je njena najpomembnejša naloga, potem ko je industrijska proizvodnja v letu 1992 padla za 20 odstotkov . (Reuter) Označevanje izdelkov v ES BRUSEL - Kupci, ki so kupili igrače v kateri od držav Evropske skupnosti, so zlahka opažih znak ”CE“, ki je ponavadi bodisi na izdelku bodisi na njegovi embalaži. Veliko se jih je praševalo, kaj neki pomeni. Ne gre za, kot so se pritoževali nekateri verski fundamentalisti, ”znak zveri" iz svetopisemskega Razodetja. GE enostavno pomeni, da izdelek ustreza tehničnim predpisom, ki veljajo v Evropski skupnosti. Evropska skupnost je po letu 1987 sprejela 11 usmeritev za izdelke, kot so stroji, medicinske priprave in grelci za toplo vodo, ki morajo biti vsi označeni s CE (kar je francoska kratica za Evropsko gospodarsko skupnost). Nova zakonodaja je nekdanjo »oznako CE » prekrstila v "označevanje CE “, da bi se tako lahko razlikovala od proizvodne znamke oziroma od dragih legalno registriranih "oznak". (Reuter) Filipinski program privatizacije MANILA - Zaradi boja za nadzor nad filipinsko letalsko družbo Phihppine Airlines (PAL) so se tudi na Filipinih zaceli spraševati o manilskem programu privatizacije, saj se tudi pri njih vse bolj kaže potreba po jasnem oblikovanju pravil, so se v sredo strinjali uradni predstavniki in analitiki. Vodilni letalski prevoznik, ki so ga privatizirali v minulem letu, se je zapletel v hud spopad med lastnikom in nekim tujim poslovnežem. Spor je bil zglajen, potem ko sta se oba strinjala, da bo družba Tanov 27-odsto-tni delež odkupila. (Reuter) n Banca Agricola Gorizia J Kmečka banka Gorica GORICA 1 22. januarja 1993 ' POSVET ZAVAROVANJE IN KREDITIRANJE GOSPODARSKIH TOKOV MED ITALIJO IN VZHODNO EVROPO od 9.00*' do 13.30h Konferenčna dvorana Sejemskega razstavišča Posege so zagotovili predstavniki Zakladnega ministrstva, Rim; SAGE, Rim; Mediocredito Centrale, Rim, Mediocredito del F. V. G., Videm, Slovenske Izvozne Družbe, Ljubljana Organizacijsko tajništvo: Tel. 0481/387-404,536-602, 040/6700-409 BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE DV_llYD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Delavni in varčni Pomoč bogatejšim Neven Borak Povprečen državljan ob omembi Mednarodnega denarnega sklada nima prijetnih asociacij. Spomni se neprijetnih stabilizacijskih programov iz minulega desetletja, namenjenih razreševanju dolžniške krize, v katero je padla tudi nekdanja Jugoslavija: šlo je za različne metode omejevanja plač, javne porabe in razvrednotenja nekdanje skupne valute. Stand-by je bil pojem, o katerem so navadni ljudje razpravljali z enako vnemo in enako nemočjo kot pozneje o konfederaciji, razdružitvi ah danes o koaliciji. Gospodarske težave Slovenije so drugačne od težav v nekdanji Jugoslaviji in stand-by MDS ni potreben, saj nimamo opravka s plačilnobilančnim primanjkljajem in nesposobnostjo poravnavanja dolgov tujini. Sklad bo gotovo vpleten v razreševanje vprašanja nasledstva nekdanje skupne države. Vprašanje pa je, če mu bodo krivično naprtili odgovornost za neprijetnosti, ki jih bo Slovenija gotovo srečevala na poti do razrešitve tega vprašanja. Ge odmislimo nasledstvo, potem ima Slovenija mesto med tistimi članicami sklada, ki v ničemer ne izstopajo in so, čeprav majhne, podporni, recimo lojalni ali nezdraharski steber mednarodne finančne ureditve. Ker pa je mesto Sklada v tej ureditvi takšno, da se pri mednarodnih financah zavzema za tisto, za kar se zavzema GATT v mednarodni trgovini, torej za svobodno in nediskriminacij sko ravnanje, bo njegov vpliv (tak bo vpliv tudi vseh drugih tesnejših povezav z zahodnimi združenji) dejansko v prenašanju bremena našega gospodarskega osamosvajanja predvsem na nas same, in ne na njihovo pomoč ali celo na neto pritok kapitala v Slovenijo. Odpiranje Slovenije, in samo zanjo bo prostor v MDS in GATT, pomeni, da bomo svoje prihranke uporabljali tudi za financiranje bogatejših od nas, do teh prihrankov pa bomo prihajali s pomočjo tržne discipline in stand-by programov, ki bodo postali sestavina našega notranjega bivanja, in ne narek zunanjega sveta. Taka so pravila igre med velikimi in majhnimi, med razvitimi in manj razvitimi. Vsak ima svoje določeno mesto. Naše je, da bomo tihi, delavni in varčni. BUZET/STAVKA Vodstva še vedno ni bilo na pogovor Približno sto zaposlenih v Unionovi pivovarni v Buzetu je včeraj po treh dneh prekinilo stavko. To so storili po pogovoru v buzetski občinski skupščini, hkrati pa so pozvali vodstvo ljubljanske pivovarne Union, naj najkasneje do konca tedna pride v Buzet na pogovore. Ge tudi tedaj ne bodo našli rešitve, ki bi ustrezala obema stranema, bodo zaposleni v Buzetu sklicali referendum, na katerem naj bi se odločali o odcepitvi od ljubljanske pivovarne. Sedanje nezadovoljstvo delavcev je povzročilo več okoliščin; od slabe turistične sezone v letu 1991, vojne v Sloveniji in Hrvaški, razglasitve samostojnih držav, vzpostavitve meje in nerešenih gospodarskih odnosov med državama, do neizpolnjenih obljub matičnega podjetja, ki je obljubljalo, da bo nabavilo novo opremo, in nizkih dohodkov zaposlenih v minulem letu. Občinsko vodstvo je ugotovilo, da odgovorni v Unionu doslej niso pokazali prevelikega razumevanja za težave buzetskih pivovarjev. Sodi, da ima sedanja stavka socialne razsežnosti, vendar lahko v kratkem dobi tudi politični prizvok. Zato so predlagali, naj bi v pivovarni normalno delali naprej, sklic referenduma o odcepitvi pa naj bi začasno umaknili. (MOREL) SLOVENIJA / O NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE Obrazci in navodila so že v knjigarnah Davčna služba nas bo čakala do konca marca V knjigarnah je mogoče že od konca preteklega leta kupiti obrazce za odmero dohodnine za leto 1992. Državljani Slovenije bodo morali tokrat že drugič poskrbeti, da bodo občinske uprave za javne prihodke dobile podatke o vseh vrstah prihodkov, ki so jim jih izplačati v preteklem davčnem letu. Lani se je večina davčnih zavezancev odločila, da bo obrazce za odmero dohodnine oddala tik pred iztekom predpisanega roka, torej zadnji teden v marcu. Po podatkih, ki jih ima Ivan Rojc, direktor republiške upraveve za javne prihodke smo državljani Slovenije prvo leto po uvedbi dohodnine - torej leta 1991 - z akontacijami, plačanimi med letom, v državni proračun »prispevali« 21 milijard tolarjev, torej okoli 14 odstotkov vseh proračunskih prihodkov v omenjenem letu, po obračunu dohodnine pa se je ta znesek povečal še za milijardo tolarjev. Služba za javne prihodke je izračunala, da je razlika med zneskom vplačanih akontacij in obračunano dohodnino davčnih zavezancev znašala dve milijardi 95 milijonov tolarjev. Služba je lani izdala 1. 268.724 odločb za obračun dohodnine. Okoli 565 tisoč zavezancev je moralo plačati manjkajočo razliko, skoraj 400 tisoč zavezancem pa je Služba za javne prihodke denar vrnila. Vsem skupaj okoli 1 milijardo 85 milijonov tolarjev. Roki za oddajo napovedi za odmero dohodnine od prihodkov v letu 1992 so enaki kot lani. Zasebni Katarina Fidermuc podjetniki, ki bodo prijavljati dohodek iz dejavnosti, bodo napovedi lahko vložiti do 28.febraarja, prav tako tudi vsi tisti, ki so davčni zavezanci zaradi oddajanja premoženja v najem, na primer lastniki podnajemniških sta-novanj.Tako kot lani bodo občinske službe za javne prihodke sprejemale davčne napovedi za odmero dohodnine do 31. marca. Po besedah Ivana Rojca je Republiška uprava za javne prihodke že pripravila terminski plan za obračun dohodnine v letu 1993 . Plan predvideva, da bodo prve odločbe za odmero dohodnine izdati že maja. Posebno pozornost bodo namenil vsebini odločb za upokojence. Ob izvajanju zakona o dohodnini za preteklo leto je upravazbrala nekaj zanimivih podatkov. Izkazalo se je, da davčne olajšave najbolj koristijo tistim, ki imajo višje dohodke. Zakon omogoča zavezancem, da z vsemi možnimi olajšavami davčno osnovo znižajo za deset odstotkov. Po podatkih Uprave za javne prihodke pa so davčni zavezanci v povprečju izkoristiti le 4, 8-odstotno znižanje davčne osnove. Ob preverjanju napovedi za dohodnino so občinske davčne službe preverjale predvsem olajšave, ki so jih zavezanci uveljavljati zaradi nakupa vrednostnih papirjev. Odkriti so precej primerov, ko so zavezanci vrednostne papirje že prodali ali pa niso imeli dokazil, da so jih res kupiti. Podatke o plačah pa je uprava za javne prihodke preverjala s pomočjo kontrolnega računalniškega seznama, ki so ga morala podjetja predložiti Službi družbenega knjigovodstva. Po besedah Ivana Rojca bo uprava za javne prihodke letos poostrila nadzor nad tem, kako dohodnino obračunavajo podjetja »Med njimi se je namreč zelo razmahnila navada, da plače izplačujejo večkrat na mesec ati pa celo v obliki večkra- Ne petiUem dm iebe*e e Oonodntoi - ftepMNMM v»'*n u urme pnhedke tnega regresa. Nižji zneski so namreč obdavčeni po nižji davčni stopnji, ki pa je podjetja ob koncu meseca ne prilagodijo celotnemu znesku mesečnega izplačila. Tako sicer med letom nekoliko blažijo nezadovoljstvo zaposlenih zaradi plač. Ker pa uprava za javne prihodke ob koncu leta pri obračunu dohodnine upošteva znesek vseh izplačil, morajo zaposleni tako poravnati precejšnjo razliko med akontacijo in obračunano dohodnino,« opozarja Ivan Rojc, direktor republiške uprave za javne prihodke. POZIV k vložitvi napovedi za odmero dohodnine, davka od dohodkov Iz dejavnosti In davka od dohodkov iz premoženja za leto 1992 DO M. FEBRUARJA teto 1. Zavezanci za davek od 2. Zavezanci n d«1 MORAJO NAPOVED VLOŽITI: Zavezanci u davek od dohodkov Iz premetank o dohodki M po pes«** tra^ najmanj eno lata; Ih, doMianlh v Mu 19M; lih, doa»twdh z oddejanjem; a na podatke o davčni oanovl ikv Me, mota zavezanec »Mi Iti Napoved vtott|o : “»vigr«sr« nepremičnina leti. ta dohodke It oiemMfiege pmnotenja pa pil davčnem organu občine, taar Imajo zavezano« etatoo pm&ivahiče Zevetanci. ki doeeieto dohodka z oddajanjem premičnega premoženj« v najem in niao rezidenti r Siovenga. rfotgo napoved prt davčnem orgenu okSne. tee otenečju ee bkt. vezane« la J. točka a MHn pMMveMčem v r - zavezane« la J. točka e stanem pmfcKaSAČem v ItapvMM OoverfjUtaa katere Mojo .talno prnhivaMče. zavezencl. ki niao rezidenti Repubdl območju katere ee Imel začasno preblveklče. območju katere ee »H dl---------------- ■ nktand) pri davčnem organu občine, ne območja Ike Slovenije, pe pri davčnem organu cAčdne, na Napoved ze odmero dohodnine mdevhov ja trnbe vtotM na predphanam obrazcu. Chrazac »apovedl ta odmero cMsodnliaa k aa kaznuje za preluMr z denemo kemija nagnani JkflOO tolarjev z KI PO najmanj 18-060 tolarjev: II v zgoraj navedenem roku, ki p dotočen z zakonom, napovedi pri pritlojnem davčnem organu; • vsebuje podatkov, U aa potrebna * odmero m«. M ja napovedal če ee ta ne vključi v oa_____ "i Uitnkrega dejanja. MINISTRSTVO Oapublljbe uprave ITRSTVO ZA F MANCE NOVA GORICA / O POSLOVNIH USPEHIH KREDITNE BANKE D. D. VELENJE / NALOŽBE V ZNANJE Premoženje zadolženih podjetij prenesli na Fininvest Na včerajšnji novinarski konferenci so vodilni v Komercialni banki Nova Gorica d. d. spregovorili o poslovnih uspehih, usmeritvah in ciljih nadaljnjega poslovanja. Največ pozornosti so nameniti gospodarskim razmeram, v katerih poslujejo severnoprimorska podjetja, predvsem pa so govoriti o tistih podjetjih, v katerih ima svoj lastninski delež tudi banka. Po besedah generalnega direktorja Dušana Šinigoja je gospodarsko stanje podjetij (v tako imenovanem realnem sektorju) v tej regiji precej bolj kritično, kot kaže statistika. »Naša podjetja so obveznosti do države in javne infrastrukture sprotno izpolnjevala«, pravi Šinigoj, »vendar z izdatno podporo banke.« Banka namenja posebno pozornost dolžnikom, saj »se nismo Valter Pregelj odločali za stečajne postopke, čeprav je večina naših komitentov v težkem finančnem položaju. »Bančno aktivo bodo sanirati v štirih krogih.V prvem krogu je banka s svojimi kapacitetami, dragi krog zajema devet severnoprimorskih podjetij, ki jih je pod svoje okrilje vzel republiški sklad za razvoj. Med njimi je banka za stečaj predlagala le podjetje TPO Batuje, s štirimi (TIK Kobarid, Metalflex, Vozila in Lesna industrija Idrija) pa so pripravili sanacijske pogodbe; tretji krog se nanaša na tako imenovani javni dolg oziroma obveznosti, ki jih ima banka do deviznih varčevalcev in države, četrti krog pa zajema agencijo za sanacijo bank in »okuženo« aktivo v celoti. Aktivnosti trenutno potekajo na prvih treh področjih. Ze pred časom je Komercialna banka kot največji upnik v regiji ustanovila podjetje Fininvest, na katerega je prenesla del premoženja zadolženih podjetij. Banka kot lastnik skuša ta podjetja ohraniti. Kasneje, ko bodo »tržno pokrita«, jih bodo prodajati kot celoto in ne po delih, je poudaril Šinigoj. Seveda pa je za kaj takega potrebno najprej usposobiti slovenske kupce. Banka s celotnim prirastom hranilnih vlog občanov med dragim kreditira malo podjetništvo in obrtnike. Posebno pozornost namenjajo novogoriški bankirji tudi sodelovanju s partnerji čez mejo. Dobili so pooblastila za plačilni por- met ter za kreditno in garancijsko poslovanje s tujino. Dolg do tujine bomo počasi poplačali, ugotavljajo v Komercialni banki. Tako so v letošnjem letu vrnili že za 14, 8 milijona ameriških dolarjev deviznih kreditov. LJUBLJANA / SEMINAR O VINARSKI IN ŽIVILSKI INDUSTRIJI Slovenska politika prehrane zaostaja za razvitimi Nepravilna prehrana vpliva na 30 do 40 odstotkov bolezni srca in ožilja - Nova blagovna znamka V hotelu Lev v Ljubljani se je včeraj končal dvodnevni seminar o vinarski in živilski industriji, ki ga je organiziralo Združenje za gostinstvo in turizem pri GZS. Tema včerajšnjega dne je bila zdrava prehrana, na seminarju pa so se predstavili nekateri večji slovenski proizvajalci živil. Seminar se je zaključil z gastronomskim prikazom toplo- hladnega bifeja, pripravljenega iz proizvodov udeležene živilske industrije. »Politika prehrane je v Sloveniji za kakšnih dvajset let v zaostanku za ra- Natasa Perovič zvitimi zahodnoevropskimi državami,« je menil predstojnik Inštituta za higieno na Medicinski fakulteti dr. Dražigost Pokorn. V nekaterih državah, kjer so začeli uveljavljati politiko zdrave prehrane, so se nekatere kronične bolezni znižale tudi do 40 odstotkov. »Da bi izboljšali zdravje ljudi, smo skupaj z Društvom za zdravje srca in ožilja uvedli novo blagovno znamko Varovalno živilo,« nam je povedal dr. Dražigost Pokorn in do- dal, da nepravilna prehrana odločilno vpliva na 30 do 40 odstotkov bolezni srca in ožilja. V Sloveniji pojemo preveč maščob neustrezne kvalitete, povečati pa bi bilo treba količino sadja in zelenjave v vsakodnevni prehrani. Nova blagovna znamka, ki jo je prejelo že 23 slovenskih živilskih izdelkov, tako ne bo prispevala le k večji marketinški vrednosti proizvodov, ampak tudi k dvigu kvalitete bivanja vseh ljudi, saj je zdravje prvi pogoj za uspešno življenje posameznika in družbe. Slovenski dom za Evropo Gospodinjski aparati zo izvoz Brane Piano V prostorih velenjskega Gorenja so včeraj predstavili trinajst ra-zvojnoraziskovalnih projektov, ki jih je s skoraj osemnajst milijoni tolarjev sofinanciralo slovensko Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Med njimi velja največ pozornosti projektu, ki so ga poimenovali Slovenski dom in sledi hišnim sistemom prihodnosti; ti bodo morali skrbeti za življenje, okolje, imetje, denar, čas in zabavo ljudi. V svetu so si to zamislili kot povezavo vseh naprav v gospodinjstvu z osebnim računalnikom, od tod pa tudi navzven. Evropske države pa so lani za ta projekt, ki ga imenujejo tudi Inteligentni dom, že določile potrebne enotne standarde. Znotraj tega se razvija Slovenski dom. Poglavitni cilj projekta je priprava slovenskih proizvajalcev opreme za dom za nastop na trgih razvitih držav. Doslej so v projekt kot naročniki vključeni Gorenj e-Gosp o dinj ski aparati, Gorenje-Elek-tronika, Iskra-Termina-li, Titan Kamnik, PTT Slovenije in PAP Intel. Kot pravi vodja projekta dr. Stanko Blatnik, so bili doslej razviti potrebna orodja in komunikacijske mreže, ki omogočajo povezavo opreme za dom v inteligentni hišni sistem. Že letos pa naj bi naročniki na podlagi rezultatov raziskav Fakultete za elektroniko in računalništvo, Inštituta Jožef Stefan in podjetja Gore-nje-Inova prilagodili izdelke za njihovo medsebojno povezavo. V končni fazi naj bi projekt Slovenski dom zagotavljal gospodinjstvom nadzor nad porabo energije, nad vsemi hišnimi napravami, vplivom na okolje, upravljal prilagajanje svetlobe, skrbel za varnost in zavarovanje, nudil možnost prenosa različnih podatkov in seveda združeval tudi vse možnosti zabave in sprostitve za člane posameznega gospodinjstva. Glavni namen projekta pa je predvsem zmanjšanje porabe energije in bolj lagodno življenje. Kasneje naj bi projekt nadaljevali s povezovanjem gospodinjstev med seboj. Kot dodaja Blatnik, pa seveda prav vsega ne kaže razvijati v Sloveniji, saj bodo mnoge tuje rešitve razmeroma poceni. Poglavitni problem pri projektu je zaenkrat dejstvo, da se nobeno izmed domačih podjetij ne zanima za izdelovanje gospodinjskih omrežij, sedanji naročniki pa le za prilagajanje svojih izdelkov evropskim standardom. To je po svoje razumljivo, saj brez izpolnjevanja tovrstnih zadev v Evropi kmalu ne bo več mogoče prodajati gospodarskih strojev, aparatov in drugih naprav. GOSPODARSTVO Četrtek, 21. januarja 1993 20. januar 1993 Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 ITL) Genialnim nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 61,38 62,42 8,68 8,84 6,35 6,76 Avtuhisa Ljubljana* 62,00 62,50 8,70 8,83 6,51 6,80 Ažur* 61,80 62,50 8,70 8,89 6,52 6,80 Banka Vipa Nova Gorica 61,57 62,64 8,65 8,81 6,46 6,70 tie‘Q vrtnica 61,80 62,80 8,70 8,90 6,50 6,90 Bobr Fužine 61,90 62,50 8,70 8,88 6,55 6,90 Bobr Trzin 61,90 62,40 8,70 8,88 6,55 6,90 °rc terminal Sežana 61,90 62,50 8,/ 1 8,90 6,50 6,85 BTC d.d. Ljubljana 61,70 62,85 8,71 8,90 6,50 6,85 “fc!ar d.o.o. Koper 61,70 62,30 8,63 8,80 6,50 6,70 ourin Moste 62,00 62,60 ti,6U 8,85 6,40 6,75 Burin Center 62,00 62,55 8,65 8,85 6,40 6,75 Come 2 Us* Creditanstalt - Nova banka 62,00 62,80 8,60 8,80 6,40 6,70 61,50 62,40 8,75 8,90 6,20 6,80 Dom na trgu 62,20 62,49 8,80 8,84 6,66 6,79 Dom Kaffe 62,00 62,30 o,z/ 8,87 6,65 6,76 Emona Globtour 61,35 62,50 8,68 8,93 6,30 6,83 Eros Ljubljana* 62,10 62,42 8,// 8,90 6,60 6,75 Eros Kranj - Stari Mayr* 62,00 62,40 8,79 8,90 6,60 6,70 Euroservis Sežana 62,00 62,30 8,70 8,80 6,60 6,67 Euroturs International* 61,60 62,60 8,70 8,90 6,60 6,75 Feniks d.o.o. Portorož* 61,70 62,35 8,62 8,84 6,50 6,80 Fiba d.o.o. Koper 61,72 62,35 8,64 8,78 6,50 6,70 Golfturist Ljubljana 61,90 62,65 8,70 8,90 6,40 6,85 Golfturist Domžale 62,15 62,40 8,70 8,85 6,50 6,90 Hida* 62,15 62,30 8,79 8,83 6,65 6,80 Hipotekarna banka Koper* 61,60 62,50 8,65 8,88 6,40 6,75 Hram Rožice Mengeš 62,10 62,35 8,70 8,90 6,10 6,90 Hranilno kreditna služba 62,00 62,60 8,72 8,90 6,38 6,82 Ulrika Ilirska Bistrica •lirika Slovenj Gradec 61,30 62,42 8,55 8,73 6,38 6,93 61,80 62,40 8,71 8,82 6,50 6,79 •lirika Postojna 61,78 62,33 8,68 8,76 6,52 6,69 •lirika Sežana 61,96 62,30 8,71 8,79 6,57 6,65 Klub Slovenijales* 62,20 62,80 8,70 8,90 6,60 6,90 Komercialna banka Triglav 61,61 62,60 8,70 8,90 6,50 6,91 Kompas Hertz Celje* 62,00 62,40 8,75 8,85 6,40 6,70 Kompas Hertz Velenje* 62,00 62,40 8,75 8,85 6,40 6,70 Kompas Hertz Idrija* 62,00 62,40 8,75 8,85 6,40 6,70 Kompas Hertz Tolmin* 62,00 62,40 8,75 8,85 6,40 6,70 Kompas Hertz Novo Mesto* Kompas Hertz Krško* 62,00 62,00 62,40 62,40 8,75 8,75 8,85 8,85 6,40 6,40 6,70 6,70 Kompas Hertz Bled* 62,00 62,40 8,75 8,85 6,40 6,70 Kompas Holidays* 61,80 62,40 8,70 8,80 6,30 6,80 Libertas Koper 61,75 62,25 8,69 8,80 6,50 6,70 Ljubljanska banka d.d. 61,35 62,85 8,67 8,93 6,57 6,84 LB Banka Zasavje Trbovlje 61,50 62,50 8,74 8,88 6,55 6,90 LB Dolenjska banka N.M. 61,70 62,70 8,70 8,90 6,50 6,85 LB Komercialna banka N. G. 61,32 62,55 8,60 8,93 6,32 6,75 LB Kreditna banka MB d.d.* 61,45 62,85 8,70 8,90 6,40 6,97 LB Splošna banka Celje 61,80 62,60 8,70 8,80 6,40 6,80 LB Splošna banka Koper* 61,36 62,59 8,55 8,78 6,38 6,75 MA-VIR 62,00 62,50 8,70 8,88 6,40 6,85 Medla* 62,00 62,40 8,75 8,85 6,60 6,80 Mercator Turist 61,50 62,50 8,68 8,86 6,45 6,85 Niprom II Ljubljana * 62,00 62,40 8,73 8,88 6,50 6,90 Otok Bled 61,80 62,50 8,70 8,80 6,50 6,72 Panna* 62,00 62,50 8,65 8,88 6,bU 6,80 Petrol* 62,00 62,30 8,70 8,85 6,40 6,80 Poštna banka Slovenije* 61,40 62,50 8,51 8,85 6,10 6,69 Probanka Maribor 61,40 62,65 8,70 8,86 6,60 6,80 Publikum Ljubljana 62,07 62,29 8,75 8,84 6,50 6,78 Publikum Celje 62,10 62,40 8,75 8,84 6,50 6,79 Publikum Dobova 61,80 62,60 8,52 8,87 6,35 6,85 Publikum Kostanjevica 61,80 62,60 8,52 8,87 6,35 6,85 Publikum Krško 61,80 62,60 8,52 8,87 6,35 6,85 Publikum Maribor 62,13 62,35 8,77 8,83 6,30 6,99 Publikum Metlika 62,00 62,50 8,60 8,80 6,30 6,70 Publikum Mozirje 62,00 62,38 8,71 8,82 6,30 6,80 Publikum Novo Mesto 61,90 62,70 8,70 8,90 6,30 6,75 Publikum Piran 61,55 62,35 8,57 8,75 6,40 6,70 Publikum Ptuj 61,70 62,60 8,74 8,85 6,30 6,70 Publikum Sevnica 61,90 62,70 8,65 8,85 6,45 6,79 Publikum Šentilj 62,13 62,35 8,77 8,83 6,30 6,85 Publikum Šentjur pri Celju 62,10 62,45 8,72 8,82 6,50 6,89 Publikum Trebnje 61,72 62,68 8,69 8,84 6,40 6,75 Publikum Zagorje 61,95 62,35 8,73 8,82 6,55 6,80 Publikum Žalec 62,10 62,45 8,73 8,82 6,50 6,79 Roja 62,00 62,50 8,78 8,88 6,50 6,80 Simotisk* 62,00 62,60 8,70 8,85 6,40 6,80 SKB banka d.d. Ljubljana** 62,01 62,08 8,81 8,82 6,58 6,71 Slovenijaturist Slovenska investicijska banka* 62,14 61,85 62,50 62,80 8,78 8,75 8,86 8,95 6,60 6,40 6,74 6,85 Sl.hranilnica in posojilnica 62,00 62,60 8,78 8,88 6,40 6,80 SZKB d.d, Ljubljana 62,00 62,60 8,72 8,90 6,38 6,82 Sonce 62,00 62,60 8,70 8,90 6,52 6,84 Štajerska banka obrti in podj. 61,90 62,60 8,75 8,90 6,50 6,80 Tartarus Postojna 61,54 62,38 8,63 8,75 6,43 6,70 Tentours Domžale 62,00 62,50 8,70 8,85 6,50 6,90 Tori* 62,10 62,50 8,75 8,88 6,50 6,80 Tourist Service 61,70 62,30 8,60 8,75 6,40 6,70 Trias* 62,00 62,50 8,70 8,90 6,50 6,75 Upimo 62,00 62,25 8,77 8,83 6,65 6,75 VVilfan _ Tečaj velja danes: * Zaračunavaj' 62,12 o provizijo: 62,50 8,77 8,87 6,60 6,80 MENJALNICA HIDA Pokrita tržnica Ljubljana IŠČEMO NOVE SODELAVCE Pisne prijave z življenjepisom pošljite na naslov: HIDA TRAPE FINANCE, Koželjeva 6, Ljubljana BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 14 z dne 20. januarja — Tečaji veljajo od 21. 1. 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 65,8483 66,0464 66,2445 Avstrija 040 šiling 100 869,0501 871,6651 874,2801 Belgija 056 frank 100 296,9590 297,8526 298,7462 Kanada 124 dolar 1 76,7923 77,0234 77,2545 Danska 208 krona 100 1590,8739 1595,6609 1600,4479 Finska 246 marka 100 1803,6427 1809,0699 1814,4971 Francija 250 frank 100 1807,9225 1813,3626 1818,0827 Nemčija 280 marka 100 6114,0429 6132,4402 6150,8375 Grčija 300 drahma 100 •— 45,8645 46,0021 Irska 372 funt 1 — 162,6936 163,1817 Italija 380 lira 100 6,6796 6,6997 6,7198 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 11,0000 — Japonska 392 jen 100 78,5349 78,7712 79,0075 Nizozemska 528 gulden 100 5437,5240 5453,8857 5470,2474 Norveška 578 krona 100 1445,3598 1449,7089 1454,0580 Portugalska 620 escudo 100 67,9270 68,1314 68,3358 švedska 752 krona 100 1369,5456 1373,6666 1377,7876 Švica 756 frank 100 6689,3743 6709,5028 6729,6313 Velika Britanija 826 funt sterling 1 151,2002 151,6552 152,1102 ZDA 840 dolar 1 98,9876 98,3827 98,6778 Evropska Skupnost 955 ECU 1 119,9759 120,3369 120,6979 Španija 995 peseta 100 86,3914 86,6514 86,9114 Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 21. JANUARJA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA 1993: 1,000,000 592,916 606,429 1,199,345 53 61,3244 118,5832% 121,2858% 119,9345% 100,000 59,292 60,643 119,935 Od 31.12. 1992 Banka Slovenije ne bo več objavljala podatkov za blagajniške zapise z dospelostjo 10.12.1992. Znesek za izplačilo teh zapisov je do 10.12.1995 enak znesku na dan 31.12.1992 20. JANUAR 1993 V ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 11,1000 11,6000 kanadski dolar 8,6500 9,0500 funt Sterling 17,0500 17,8500 švicarski frank 753,5000 783,5000 belgijski frank 33,4000 34,7000 francoski frank 203,5000 211,5000 holandski gulden 613,0000 637,0000 nemška marka 689,7000 715,7000 italijanska lira 0,7470 0,7870 danska krona 178,0000 185,0000 norveška krona 161,5000 168,5000 švedska krona 152,5000 159,5000 finska marka 201,5000 211,5000 portugalski escudo 7,6000 8,0000 španska peseta 9,7500 10,2500 japonski jen 8,8000 9,2000 slovenski tolar 10,7000 11,7000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu pa za 1 enoto v 0,0850 alute. 20. JANUAR 1993 Iv SIT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Abanka 7,50 11,50' Ažur 9,00 11,00 Bela vrtnica 8,00 11,00 Eros Ljubljana 9,00 12,00 Fiba 8,00 12,50 Hida* 8,00 11,50 Hipotekarna banka Koper 7,00 11,00 Kompas Holidays 9,00 14,00 Libertas 8,50 13,50 Otok Bled 8,50 13,00 Tentours 10,00 15,00 Tečaj velja danes: \ Zaračunavajo provizijo: **; TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 20. JANUAR 1993 V LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1445,00 1490,00 nemška marka 905,00 925,00 francoski frank 266,00 274,00 holandski gulden 801,00 825,00 belgijski frank 43,75 45,15 funt Sterling 2240,00 2310,00 irski Sterling 2390,00 2460,00 danska krona 234,00 241,50 grška drahma 6,30 7,25 kanadski dolar 1132,50 1170,00 japonski jen 11,30 12,10 švicarski frank 985,00 1015,00 avstrijski šiling 127,75 132,15 norveška krona 212,50 220,00 švedska krona 201,00 208,00 portugalski escudo 9,30 10,30 španska pezeta 12,25 13,10 avstralski dolar 970,00 1002,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 14,50 15,00 hrvaški dinar 1,00 1,75 20. JANUAR 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1450,00 1495,00 nemška marka 900,00 923,00 francoski frank 266,00 277,00 holandski gulden 805,00 825,00 belgijski frank 44,00 45,00 funt sterling 2260,00 2310,00 irski Sterling 2400,00 2450,00 danska krona 233,00 243,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1137,00 1172,00 švicarski frank 992,00 1011,00 avstrijski šiling 128,50 133,50 slovenski tolar 14,50 15,00 1 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 21 januarja 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE | država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija šiling frank 100 100 879,7045 1831,0873 882,5473 1836,0013 Nemčija marka 100 6189,0000 6209,0000 Italija lira 100 6,7615 6,7833 V.Britanlja funt 1 153,0540 153,5486 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pri tečaje na 1 i konkre trgu de 99,2901 stnih poslih je mo: wiz oz. poseben c 99,6110 žno odstopanje dogovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM ' 61,75 62,00 SKB Banka d.d. DEM 61,89 62,09 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje, Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 21. januarja 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka DEM 61,85 62,05 Bank Austria DEM 61,80 62,05 UBK banka * DEM - - SZKB Devizni tečaji za USD/ATS, UT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM HF so dalo niči Banke lije poveč ‘Ijajo za o ri večjih p zavezujer aju in v s e. 61,80 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov ilivih in naku no kupovati kladu s teks 62,00 agi srednjih i drugih va-zmanjšano in prodajo aih se tečaj n prodajati om, ki do- 20. JANUAR 1993 v LIRAH valuta (*) nakupni srednji prodajni 1 ameriški dolar - 1469,160 - ECU - 1798,690 - nemška marka BHHH 915,940 - francoski frank - 270,860 - funt Sterling - 2267,940 -' !!! holandski gulden - 814,620 - belgijski frank - 44,490 - španska pezeta - 12,943 danska krona - 238,440 - irski sterling - 2429,260 - grška drahma 6,854 - portugalski escudo - 10,182 - kanadski dolar 1150,660 japonski jen - 11,756 - švicarski frank gg"- 1000,990 - avstrijski šiling - 130,190 - norveška krona - 216,640 - švedska krona - 205,250 - finska marka - 271,190 - avstralski dolar - 986,100 - 1 O indikativne kotacije zavoda Banca dltalia FRANKFURTSKI DEVIZNI TRG 20. JANUAR 1993 v DEM valuta nakupni srednji prodajni « ameriški dolar - 1,604 - francoski frank - 29,570 - nizozemski gulden - 88,935 - belgijski frank - 4,857 - španska peseta - 1,413 danska krona - 26,020 kanadski dolar - 1,256 - japonski jen - 1,284 - švicarski frank - 109,410 - avstrijski šiling - 14,214 - italijanska lira - 1,092 - švedska krona - 22,400 - TEČAJ TOLARJA V TUJINI 20. JANUAR 1993 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica železna Kapla 10,70 11,70 Avstrija Posojilnica Borovlje 10,50 11,50 ' Avstrija Posojilnica Šentjakob 10,70 11,70 Avstrija Posojilnica Ločilo 11,00 11,70 Italija Kmečka banka Gorica 14,50 15,00 Italija Tržaška kreditna banka 14,50 lb,UU DEVIZNI TRG BEOGRAD 20. JANUAR 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 6589,5423 6609,3704 6629,1985 Francija frank 100 13707,5760 13748,8230 13790,0690 Nemčija marka 100 46377,7400 46517,2920 46656,8440 Italija lira 100 50,3534 50,5049 50,6564 Švica frank 100 50643,2990 50795,6860 50948,0730 ZDA dolar 1 747,7500 750,0000 752,2500 V.Britanlja funt 1 1159,3837 1162,8723 1166,3609 Opomba: povzeto po Reuterju. 1 21. JANUAR 1993 ZA DEVIZE | država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 7808,1985 7831,6936 7855,1887 Kanada dolar 1 690,4193 692,4968 694,5743 Francija frank 100 16239,6861 16288,5518 16337,4175 Nemčija marka 100 54934,7000 55100,0000 55265,3000 Italija lira 100 59,9887 60,1692 60,3497 Japonska jen 100 705,5813 707,7044 709,8275 Švica frank 100 60080,1587 60260,9415 60441,7243 Velika Britanija funt 1 1367,2148 1371,3288 1375,4428 Slovenija tolar 100 880,0000 ZDA Tečaj HRD velja za ot dolar iračun carir 1 i in staregc 881,9766 i deviznega varče 884,6305 ivanja. 887,2844 15. DECEMBER 1992 ZA DEVIZE | država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 10727,05 10759,33 10791,60 Kanada dolar 1 915,53 918,28 921,04 Francija frank 100 22185,44 22252,20 22318,95 Nemčija marka 100 75473,52 75700,63 75927,73 Italija lira 100 85,96 86,22 86,47 Švica frank 100 84303,84 84557,52 84811,19 R, Hrvaška dinar 100 — 197,03 — Jugoslavija dinar 100 115,00 — R. Slovenija tolar 100 — 1231,45 — ZDA dolar 1 1'77 38 1180,92 1184,47 NOVICE ZALIV / NEPRIČAKOVANI UČINEK NEMČIJA / MAMILA Argentinski veleposlanik predal poverilnice LJUBLJANA - Novoimenovani argentinski veleposlanik Jorge A. Taiana je dopoldne v veliki dvoranski predsedstva slovenskemu predsedniku Milanu KuCanu predal poverilno pismo. VS ZN opozarja Izrael JERUZALEM - Posebni qdposlanec Združenih narodov Garekan je po srečanju z izraelskim zunanjim ministrom Peresom izjavil, da je Varnostni svet ZN izgubil potrpljenje, ker Izrael očitno ne namerava spoštovati resolucij ZN in dovoliti pregnanim Palestincem vrnitve. »Varnostni svet ne bo dovolil nadaljnjega zavlačevanja,« je poudaril Garekan. 413 pregnanih Palestincev, ki so že 36. dan na nikogaršnjem ozemlju med Libanonom in Izraelom, je ameriškemu predsedniku Clintonu poslalo prošnjo, naj posreduje za Čimprejšnjo rešitev tega vprašanja. (Reuter) Kmalu ameriško-rusko srečanje MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je sporočil, da se bo kmalu sestal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, srečanje pa naj bi potekalo na nevtralnem ozemlju. Jelcin je na konferenci v Kremlju poudaril pomen dvostranskih odnosov med ZDA in Rusijo, hkrati pa upa, da v pogovorih ne bo prišlo do zastojev. Prav zato, meni Jelcin, naj bi se predsednika srečala Cim-prej. (STA) Ranjen ameriški marinec MOGADIS - V somatskem glavnem mestu je bil ranjen ameriški marinec, je sporočil tiskovni predstavnik ameriške vojske v Somaliji. Vojakovo življenje ni v nevarnosti. Sicer pa so sile ZN že zaCele postopoma prevzemati nadzor na območjih, ki so jih prej nadzorovali ameriški vojaki. Zato so prve enote marincev že v torek odšle domov. (Reuter) Z napadi na Irak je Bush zlomil profiiraško koalicijo Predsednik Bill Clinton sprejema nezavidljivo zalivsko dediščino Trgovci s smrtjo Notranje ministrstvo bo preverjalo bančna izplačila Marta Kos/ Koln VVASHINGTON, BAGDAD - Včeraj razglašeno premirje na iraških območjih severno od 36. in južno od 32. vzporednika je v glavnem držalo, saj ni prišlo do novih incidentov in bombardiranj. Sadam Husein je mojstrsko izbral pravi trenutek za enostransko razglasitev premirja. Novemu ameriškemu predsedniku Billu Clintonu je med svečanostmi ob prevzemu predsedniške funkcije »z gesto dobre volje« ponudil priložnost, da Častno pretrga Bushovo »osebno maščevanje« in prepreči nadaljnji razkroj v zavezniških vrstah. Poročila o trdnosti pro-tiiraške koalicije za VVahington niso spodbudna. Francoski zunanji minister Roland Dumas je na včerajšnji seji vlade poudaril, da se francoska letala niso udeležila nedeljskega bombardiranja Bagdada, »ker je ta poseg prekoračil določila resolucij Varnostnega sveta OZN«. Dumas je prepričan, da bo Bill Clinton zmanjšal napetost v Zalivu. O tem odkrito govorijo tudi v Londonu, kjer ne skrivajo nezadovoljstva ob stopnjevanih napadih na Irak. Premier Major je imel v daljšem telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Clintonom razgovoru prejšnjo noc pomisleke o umestnosti nadaljnjega zaostrovanja. Nezadovoljni so tudi v Turčiji, kjer se Čutijo opeharjene, ker je vvashing-tonska administracija uporabila turško letališče Incerlik, ne samo za nadzorstvo zračnega prostora nad 36. vzporednikom, temveč tudi za napade na iraško ozemlje. Premier Suleiman De-mirel obenem zahteva, naj Amerika s silo prepreči tudi napade na Muslimane v Bosni in Hercegovini. Demirel pa je po pogovorih s sirskim predsednikom Hafezom el Asa-dom v Damasku odločno obsodil zamisel o ustanovitvi kurdske države v severnem Iraku. Taka država bi po njegovem povzročila težave tako Siriji kot Turčiji in Iranu, pomenila pa bi grožnjo za mir na celotnem bli-žnjevzhodnem območju. Suleiman je sevedal obsodil Sadamovo vedenje, a je dal vedeti, da nasprotuje kakršnemukoli razkosanju Iraka, ker bi to imelo »tragCne posledice«. Takega mnenja je tudi Rusija, ki je v prejšnjih dneh kritizirala »pretirane ameriške napade«. Včeraj pa je ruski zunanji minister Kozirjev v Minsku poudaril, da podpira zahodno koalicijo, a nasprotuje vsem poskusom rušenja iraške ozemeljske celovitosti. Kozirjev upa, da se bo Bagdad spametoval in zaCel spoštovati vse resolucije OZN. Ob vsem tem ni nič Čudnega, da je Sadam Husein ob razglasitvi enostranskega premirja pristal tudi na obnovitev poletov letal OZN, saj je s tem odvzel netiva ameriškim jastrebom, ki bi hoteli odločnejšo akcijo. Po pisanju Los Angeles Timesa je načelnik generalštaba ameriške vojske Colin Povvell že pred dnevi poslal Billu Clintonu svoj vojaški načrt, ki predvideva popoln zlom iraške vojske. Powell v bistvu zahteva, da bi z letečimi trdnjavami B-52 zravnali z zemljo vse iraške vojašnice in druge vojaške objekte. Ta načrt je moral Bush na pritiske predsednika britanske vlade Majorja in savdskega kralja Fahda opustiti, ker bi to lahko povzročilo nepredvidljive posledice v arabskem in muslimanskem svetu. Prav zato tem napadom nasprotujejo tudi druge prozahodne arabske in muslimanske države. Bushu se je torej v slabem tednu posrečilo pokopati protiiraško koalicijo tridesetih držav, ki se je pred dvema letoma postavila po robu iraški invaziji Kuvajta, (voc) KOLN - Nemško notranje ministrstvo je objavilo poročilo za leto 1992, ki govori o zasvojenosti z mamili in iz katerega je razvidna vsa tragičnost te kuge mladih ob koncu 20. stoletja. Lani je za posledicami uživanja mamil v NemCiji umrlo 2096 ljudi, kar v primerjavi z letom pred tem, ko jih je umrlo 2100, še ne kaže prave slike naraščanja zasvojenosti. Število tistih, ki so lani prvič poskusili trde droge, se je namreč povečalo za 13 odstotkov. Kar 13.212 ljudi naj bi po podatkih nemškega notranjega ministra prvič zaplavalo v sanjski svet, iz katerega je težko uiti. Po mnenju nemških oblasti so najpomembnejši vzrok za takšen razvoj zmeraj nižje cene za Čedalje Čistejša mamila, ki si jih lahko privoščijo predvsem bogati zahodni Nemci. Na vzhodu države so registritrali le tri smrtne žrtve zaradi jemanja mamil; po eni strani tam še ni toliko zasvojencev z mamili, hkrati pa informacijski sistem registriranja še ne deluje povsem brezhibno. V boju proti trgovini z mamili je bila nemška policija precej uspešna. Lani so zaplenili 5, 9 ton trdih mamil in 11,5 ton produktov iz konoplje-Kriminalisti poskušajo tudi s preverjanjem bančnih poslov, saj so znani velikanski dobički od prodaje mamil. Primerov pranja umazanega denarja je tudi v NemCiji dovolj, saj naj bi lani preprodajalci tako obrnili okoli dve milijardi mark. Zato v notranjem ministrstvu načrtujejo preverjanje vseh vplačil v bankah, ki presegajo vsoto 25 tisoč mark. Za boj proti ilegalni trgovini z mamili je vlada v obdobju 1992-1994 namenila 46 milijonov mark. Po propadu Sovjetske zveze in nastanku novih tihotapskih poti do vzhodne in srednje Evrope Nemci intenzivno sodelujejo z vsemi vzhodnoevropskimi državami. S tranzitnimi državami, prek katerih se pretaka največ mamil, Poljsko, Bolgarijo in Češko, so že sklenili sporazum o medsebojni pomoči. Zvezna vlada bo še naprej delovala na vseh tistih področjih, ki se ukvarjajo s pomočjo zasvojencem z mamili-Predvsem bodo z ostrimi ukrepi poskušali zmanjšati ponudbo, ogroženim pa pomagati preventivno in s terapijo. ZDA so v Kuvajt poslale svoje protiraketne in protiletalske baterije »patriot«(AP) INDIJA / PRISILNO DELO Protestni pohod izkoriščanih otrok V Indiji zaradi revščine dela kar 55 milijonov mladoletnih otrok NEW DELHI - Iz Indije prihajajo zastrašujoči podatki, ki trdijo, da je v 870-milijonski državi kar 55 milijonov otrok, ki so jih že v rani mladosti nezakonito zaposlili. Otroci delajo na zahtevo svojih revnih staršev v hladnih in mračnih kolibah (manjših podjetjih), kjer pletejo preproge, Čistijo medeninaste izdelke ali pa urezujejo usnje. Za to največkrat ne dobijo nobene plače. V najboljšem primeru delodajalci njihovim družinam izplačajo le borne dohodke. Čeprav je bilo zaposlovanje otrok, mlajših od 14 let, v Indiji prepovedano že leta 1976, se razmere iz leta v leto slabšajo. Zato se bodo 1. februarja otroci, ki so opravljali dobesedno suženjska de- la, in socialni delavci odpravili na večdnevni 1.500-kilometrski pohod po Indiji od pokrajine Bihar do New Delhija, s čimer bodo opozorili na to dramatično stanje. NajveC otrok so iz svojevrstne oblike suženjstva rešile skupine socialnih delavcev ob pomoči policije, ki so hodile po vaseh. Otroci, ki so morali delati pod prislilo, večinoma izvirajo iz revnih kmečkih družin in družin priseljencev, je povedal vodja organizacije, ki se ukvarja s tem vprašanjem, Kailash Satyarthi. »Tako v Indiji kar 55 milijonov otrok skoraj povsem zastonj opravlja dela odraslih. Otroke pa starši le s težavo ponovno dobijo v svoje domove,« je poudaril Satyarthi. (Reuter) MADŽARSKA / POLITIČNI BOJ Vladajočo stranko čaka poenotenje ali pa razkol BUDIMPEŠTA - Na tridnevni letni konvenciji vladajoče madžarske stranke Madžarskega demokratičnega foruma se bodo člani odločali o prihodnji ideološki usmeritvi stranke, ki jo vodi sedanji premier Jozsef Antall. Boj bo zlasti oster v strankinem svetu in bi lahko povzročil razkol v stranki le eno leto pred splošnimi volitvami. Antallov nasprotnik je vodja populistične frakcije pisatelj Istvan Csurka, ki hoče sedanjo sredinsko usmeritev stranke obrniti v desno. Csurka je Antalla obtožil, da je njegova vlada izdala madžarske interese, ker je sklepala kompromise z liberalno opozicijo. Kritiki pa so Csurko označili za antisemita in rasista, saj je zapisal, da so Židje, komunisti in liberalci še vedno na oblasti in da preprečujejo spremembo sistema. Prav zaradi teh idej si je Csurka pridobil veliko privržencev. Antall bi se rad izognil razkolu v stranki zlasti zaradi vse večjega padca življenjske ravni in naraščajoče brezposelnosti v državi. Na letni konvenciji madžarske vladajoče stranke je tako pričakovati oster politični boj med Antallom in Csurko. (Reuter) ZDA Prebivalci Bele hiše in prelomljene obljube Tokratni prehod ameriške vlade utegne biti eden najbolj nenavadnih v zgodovini ameriške pohtike. Potem ko je pogoltnil začetni šok poraza z izrazom, ki je spominjal na obup, je George Herbert VValker Bush reagiral s hiperaktivno geopolitično dejavnostjo. Kot zavrženi ljubimec v mukah neuslišane ljubezni si Bush ni mogel kaj, da ne bi hodil gor in dol po sobi. Za ameriškega predsednika z naklonjenostjo do zunanje politike ta soba zajema ves planet Bush ni človek brez milosti, zato se je po skoraj letu dni prošenj Butrosa Galija nenadoma in veličastno odločil, da trpljenja somal-skega ljudstva ne gre prezreti. Da so te prošnje prišle s strani istega generalnega sekretarja, ki je prezirljivo dejal, da v Bosni divja »vojna bogatih« - saj je videl »dobro hranjene« begunce, ki so prihajali v Zagreb zadnjo pomlad -, je bilo povsem nepomembno. Somahje se je bilo laže lotiti. Tam je bila tragedija povsem jasna, omogočila pa mu je tudi uresničitev poglavitnega cilja: ameriške oborožene sile bodo še naprej igrale svojo fotogenično vlogo tudi v postkomuniti-Cnem obdobju. Bush se seveda ni ustavil pri tem. Se zadnjic je poletel v svojem blešCeCem novem 747 in Moskvi namignil, naj podpiše sporazum Start H, s katerim so Rusi in Američani zmanjšati jedrsko oborožitev. Na veliko jezo ruskih jastrebov pa je pustil cisto pri miru bistvo ameriške napadalne nuklearne moCi -podmornico ICBM. Ko se je vrnil v Wa-shington, je ta samozvani »zmagovalec« hladne vojne pod zaščito božičnih praznikov izrabil svojo ustavno pravico, da lahko oprosti slehernega zločinca, za kate- rega se zavzame. Čast je izkazal nekdanjemu obrambnemu ministru VVeinber-gerju in povsem sesul skrbno voden sodni primer Irangatea, kot ga je zasnoval neodvisni preiskovalni sodnik Lavrence VValsh ter hkrati samemu sebi zaščitil hrbet. Naj spomnimo, da je bil VVaingerger hudo potreben pomoči, saj ga je VValsh obtožil, da je lagal Kongresu o svojih osebnih zapiskih, v katerih naj bi bili zapisani dokazi o nezakonitem izvozu orožja v Iran, s Čimer je bila Reganova administracija seznanjena. Čeprav sta VVeinberger in državni sekretar Shultz nasprotovala tej politiki, je hotel VValsh VVeinbergerja spraviti pred sodišče zaradi lažnega pričevanja. Obrambni minister je bil iskreno osupel, ko je Bush zanikal, da bi vedel za odločitve Reaganove vlade, čeprav je bil kot podpresednik navzoč na sestankih. Ce bi VVeinberger prišel pred sodišče, bi prišlo na dan še več podrobnosti o Bushovi vpletenosti v ozadje odločanja v aferi Irangate. Kdo pravi, da zmagovalci zmeraj pišejo zgodovino? Bushova oprostitev je preprečila njen pravilen zapis. Mogoče samo začasno: besni VValsh je hitro obljubil, da se bo v nadaljevanju preiskave osredotočil na samega Busha. Da bi postavil piko na i ob svojem odhodu, je Bush prejšnji teden sprožil letalski napadin ga dopolnil še z raketami proti svojemu večnemu sovražniku Sadamu Huseinu. Nad Clintona pa so se ob prihodu v VVashington zgrnili drugačni oblaki. »Konfeti, s katerimi pozdravljajo novega predsednika,« je v nedeljo zapisal New York Times,«so izrezki časopisnih naslovov o obljubah iz predvolilne kam- panje ter o morali njegovih uslužbencev.« Bushovo razkazovanje moči, ki je brez primere v obdobju prehoda, ne bi bilo popolno brez čudnega vedenja Clintonovega tabora. Clintonove napačne izjave so že tako oCitne, da se je tradicionalni »medeni mesec«, ki naj bi ga imel vsak novi predsednik,že iztekel. Ponedeljkov Times piše o razočaranju ljudi zaradi Clintonovih obljub v predvolilni kampanji in zaradi skoraj škandalozne izbire osebja. Vzrokov za takšno prezgodnje razočaranje ni težko Michael Benson / Washington najti. V zadnjih nekaj tednih je Clinton prelomil toliko obljub iz svoje kampanje, da je newyorški senator Daniel Patrick Moynihan strupeno komentiral, češ da je lahko slišal hrup daleč naokrog. Med drugim je preklical tudi obljubo o znižanju davkov srednjemu razredu in tisto, da bo v štirih letih za polovico zmanjšal zvezni proračunski primanjkljaj. Ce smo do »»Clintona pošteni, moramo poudariti, da je obljubo prelomil zaradi veliko bolj negativnih številk iz Bushevega proračunskega urada, ki razkrivajo kar 290 milijard ameriških dolarjev primankljaja v fiskalnem letu 1992. Clinton je pozabil tudi na številne homoseksualne skupnosti, ko se je začel ograjevati od svoje izjave, da namerava dovoliti vstop v vojsko ZDA tudi homoseksualcem. Kratkotrajna izguba spomina se je predsedniku začela dogajati že novembra, ko je po volilnem sestanku z Bushom govoril o napredku o odnosih med ZDA in Kitajsko. Tam pa se ni kaj dosti spremenilo, odkar je Clinton vzneseno govoril o sramoti zaradi politike popuščanja in trgovskih vezi z geriatrično dinastijo, ki po dogodkih na trgu Tienan-men vlada na Kitajskem. Prejšnji teden je Clinton zavrnil svojo izjavo o prenehanju politike Bushove administracije o nasilnem vračanju beguncev iz Haitija. Stotisoči so nameravati z ladjicami pobegniti na Florido, odkar je pred dvema letoma padel haitski predsednik Jean-Bertrand Aristi.de. Prejšnji teden pa je v radijskih poročilih Clinton odkrito opozoril prebivalce Haitija, da bo njihove ladje prestregla ameriška obalna straža in jih nemudoma vrnila na Haiti. Neprijeten duh hinavščine? Prelomljene obljube iz ' predvolilnih kampanj seveda niso nov pojav v politiki ZDA. Vendar pa so jih le redko prelomiti toliko in tako hitro. Da bi bilo vse skupaj še slabše, spremlja prehodno obdobje še cela vrsta drugih manjših škandalov. Clinton se je npr. držal svoje predvolilne obljube, da bo njegova vlada videti kot Amerika. V njej je vec žensk in pripadnikov manjšin kot kdajkoli v zgodovini ZDA. Vendar pa se je žal veliko teh navidez pozitivnih izbir že kompromitiralo. Kandidatka za državnega tožilca ZDA Zoe Baird je res prva ženska, ki je predlagana za tega najvišjega pravnega uradnika v državi, vendar pa zadnja poročila potrjujejo, da je prekršila zakon ZDA, ker je kot hišna služabnika zaposlila dva ilegalna emigranta. Za povrh je neki vztrajen novinar razkril delo odvetnice Bairdove pri varovanju pravic korporacij v zakonskem sistemu ZDA. Se en problematični Clintonov nameščenec je bodoči trgovinski sekretar, nekdanji predsednik demokratske stranke Ron Brown. To je verjetno vodilni Črnski politik v ZDA po Jesseju Jackso- nu. Zal je Brovvn, ki je član številnih upravnih odborov pomembnih podjetij, takoj vpeljal veliko manj stroge etične pogoje, kot so biti v veljavi v Bushovi administraciji. Brovvn se je umaknil iz sodelovanja pri vladnih odločitvah, ki bi bile lahko povezane z njegovimi nekdanjimi klienti samo za obdobje enega leta. Bushovi nameščenci so to storili za obdobje dveh let. Takšna politika na robu moralnega bi morda šla neopazno mimo javnosti, če ne bi Brovvn načrtoval velikega slavja ob imenovanju, ki naj bi ga podprle nekatere naj-veCje ameriške in japonske družbe. Ukrepati je moral sam Clinton, zato ni Čudno, da je Clintonov predstavnik za tisk George Stephanopo-ulos olajšano izjavil, da bo prehodno obdobje kmalu končano: »Vse ni potekalo ravno odlično.« Poklicni politiki pa so v zadnjih dneh opozoriti, da bodo vsa Clintonova nasprotja zbledela ob pompoznih celotedenskih svečanostih ob ustoličenju. To je v ponedeljek potrdila tudi televizijska mreža CBS, ki je pokazala, da novoizvoljenega predsednika podpira 68 odstotkov gledalcev. Mladostni predsednik je prišel v VVashington brez dlake na jeziku. Priznal je, da je naredil nekaj napak in da bo brez dvoma naredil še kakšno. Obdan z desettisočglavo množico občudovalcev iz prestolnice je Clinton jasno povedal: »Zgradimo ameriški dom za 21. stoletje, kjer bo vsakdo imel svoj prostor za mizo in niti enega otroka ne bomo pustiti zunaj.« To se nekako ni zdelo zgolj retorično. Buren aplavz je pokazal, da so Američani pripravljeni zmagovalcu maratonske kampanje marsikaj odpustiti. __________BIH / KRHKO PREMIRJE__________ Boljše bi bilo, če bi skupaj napadali Srbe HOS in vojska BiH se spopadata le nekaj kilometrov od srbskih položajev Ervin Hladnik-Milharcic / Travnik TRAVNIK - V sredo se je iztekel ultimat, ki ga je obrambni minister v vladi Bosne in Hercegovine Božo Rajič postavil enotam vojske BiH in enotam hrvaškega obrambnega sveta. V hrvaških provincah, kakor jih določa ženevski sporazum, bi morala vojska BiH pod poveljstvo HOS, v muslimanskih provincah pa HOS pod poveljstvo vojske BiH. Obojestranskost ultimata pa je le navidezna, ker je prisotnost HOS v muslimanskih provincah simbolična. Vojska BiH Pa ima močne enote v nekaterih centrih hrvaških provinc. V osrednji Bosni in zahodni Hercegovini pa se ne ukvarjajo z dolgimi nazivi vojaških formacij. Prebivalstvo in vojske so se razdelili na Hrvate in Muslimane. Spopadi v Gornjem Vakufu so se prevesili v pozicijsko vojno. Muslimanske enote so s težkimi strojnicami in protitankovskimi raketami zasedle center mesta, v katerem imajo večino. Hrvati pa so ga s tanki, topništvom in pehoto obkolili. Muslimanska obramba je hrvaško stran močno presenetila in zaustavila hrvaški prodor v mesto, Se preden se je dobro za- čel. Ko so enote HOS videle, da ne morejo naprej, so mesto zasule z izstrelki iz težkih topov in večcevnih metalcev raket. Bolnica je polna ranjencev, število žrtev pa je predvsem med civilisti zelo visoko. Muslimani so svoje položaje ustavili kot disciplinirana vojska in pokazali bistveno višjo raven storilnosti, kot je to sicer v navadi v bosanski vojni. Tudi tehnična opremljenost je v primerjavi z oborožitvijo, ki so jo imeli oboji še pred nekaj meseci, zastrašujoča. Vojaške enote so sedaj v pat poziciji. Edini vidni rezultat večdnevnih bojev je razrušen Gornji Vakuf in prekinjena glavna cesta, po kateri vozijo humanitarni konvoji. Tudi v Travniku so vsi pod orožjem. Poveljnik muslimanskih enot polkovnik Ahmed Kuleno-vič pravi, da so »samo koristno uporabili izkušnje iz Prozora in Novega Travnika, kjer so Hrvati že novembra s topništvom prevzeli politično oblast«. Poveljniku hrvaških sil v Travniku polkovniku Filipu Filipoviču je močno Zal, ker prihaja do teh incidentov. Sam storil vse, da bi Travnik ostal zunaj območja spopadov. »Vendar jaz niti ne rišem zemljevidov niti ne določam političnih ciljev te vojne. Če mi bodo ukazali, naj grem naprej, bom to storil. Upam, da bodo politiki našli rešitev za to zmedo«. Tako Kulenovič kot Filipovič sta do začetka vojne v BiH služila v JNA in oba mislita, da bi bilo veliko pametneje usmerjati skupne sile proti srbskim enotam, ki so v neposredni bližini Gornjega Vakufa in le kilometer ali dva pred Travnikom. Predsednik hrvaške skupščine Herceg-Bosne Mate Boban je danes zaukazal svojim enotam, naj prenehajo z napadi na Muslimane, vendar je zvečer v Travniku zelo napeto.. Hrvaške enote nadzorujejo komunikacije in Muslimanom preprečujejo vstop in izhod iz mesta, muslimanske enote pa z napetimi brzostrelkami v majhnih gručah patruljirajo po mestu, zato ni čisto jasno, ali hočejo s tem prestrašiti Hrvate ali sebi vlivati poguma. Po peti uri popoldne so vsi civilisti zapustili ulice, čeprav se policijska ura pričenja šele ob osmih. HRVAŠKA / LOKALNE VOLITVE Tudman vedno prvi V tekmi je 26 strank Gordana Gojak / Zagreb ZAGREB - Od štiriinpetdesetih registriranih hrvaških političnih strank se jih bo volitev, ki so napovedane za 7. februarja, udeležilo 26. Tako ni mogoče govoriti o kakršnemkoli bojkotu teh volitev za organe oblasti po občinah, mestih, »kolarjih« in po županijah, kakor tudi ne za županij-ski dom hrvaškega sabora. To so povedali na tiskovni konferenci republiške volilne komisije Hrvaške, katere predsednik Milan Vukovič je s tem zavrnil vse nadaljnje pomisleke ob napovedanem bojkotu, ki ga je parlamentarna opozicija razglasila za skorajšnje volitve. Potemtakem se bo ob vladajoči stranki HDZ volitev udeležilo še 25 strank, ki bodo svoje kandidate poslale v volilno tekmo, med parlamentarno zastopanimi strankami pa je pri svoji prvotni odločitvi, da se volitev ne bo udeležila na republiškem nivoju za županijski dom, le Hrvaška stranka prava (HSP) Dobroslava Parage. Zanimivo je, da je prišlo tudi do soglasja med več strankami o skupnih kandidatnih listah za županij ski dom, ki bo imel 53 sedežev, kar pomeni, da bodo v njem sedeli naj- več po trije predstavniki iz vsake od 21 županij. Več skupnih kandidacijskih list je na nižjih ravneh oblasti - v županijah, še bolj pa se bo to po vsej verjetnosti kazalo tudi v občinah in mestih, ko bodo ti podatki dostopni. Na prvem mestu vseh list HDZ za županijski dom sabora Republike Hrvaške je napisan dr. Franjo Tudman, čeprav bo županijski dom opravljal bolj nadzorno funkcijo in bo manj odločal v hrvaškem parlamentu. Podobno je storil tudi Dražen Budiša, ki je kot predsednik liberalcev sicer obljubljal, da se bo odrekel svojemu imenu na prvem mestu liste HSLS, a tega ni storil, medtem ko je Ivica Račan izpolnil svoje obljube in to mesto prepustil članu svoje stranke Milivoju Kramariču. Od 3,5 milijona registriranih hrvaških volilcev jih bo februarja na volišča lahko prišlo le približni tri milijone, saj četrtino hrvaškega ozemlja še vedno nadzorujejo srbski uporniki oziroma Unprofor. Hrvaške oblasti so sicer vodstvu Unproforja poslali pismo s prošnjo, da bi omogočilo voliti ljudem tudi na teh območjih, vendar doslej še niso dobili odgovora. BOLGARIJA / STARI GREHI Ulovu vzeli imuniteto Nekdanji partijski ideolog osumljen poneverb SOFIJA - Bolgarski parlament je po burni razpravi, ki je trajala vso noč, sprejel odločitev, da bo nekdanjemu komunističnemu ideologu in tesnemu sodelavcu odstavljenega partijskega vodja Todora Živkova odvzel poslansko imuniteto. Aleksandra Li-lova bodo skupaj s šestdesetimi nekdanjimi uslužbenci bolgarske KP postavili pred sodišče zaradi suma, da so tajno preusmerjali državni denar. Lilov je tako povečal bolgarski zunanjetrgovinski dolg za približno 1,7 milijard dolarjev, je povedal bolgarski vrhovni toži- lec Ivan Tatarčev. Ob odstavitvi Todora Živkova leta 1989 je ta znašal dvanajst milijard dolarjev. Časopis Demokracija, ki se sklicuje na partijske dokumente, navaja, da je Lilov podpisal petindvajset tajnih dokumentov, s katerimi je Bolgarija denar, namenjen za kreditiranje in pomoč nerazvitim, preusmerila v vojaško pomoč komunističnim partijam Mozambika, Salvadorja, Libanona, Hondurasa in Tunisa. Samo komunistični partiji Libanona so tako nakazali denar za nakup orožja in municije v vrednosti 300.000 dolarjev. Na podeželju na prvi pogled še idilično (Foto: Arhiv) SE BALKANSKA ZGODOVINA PONAVLJA? Dogovor med Srbi in Hrvati bo vedno v škodo Muslimanom Gojko Marinkovič Ali se je Hrvatom v letu 1992 posrečilo uresničiti tisto, kar so si želeli in poskušali leta 1939? Takšno vprašanje se vsiljuje, kakor hitro pogledamo na karto razkosane Bosne in Hercegovine, zlasti na meje treh hrvaških provinc, ki se skoraj do pike ujemajo z mejami nekdanje Banovine Hrvaške. Banovina je nastala kot rezultat pogajanj med Cvetkovičem in Mačkom in je bila izraz težnje tedanje jugoslovanske politike, da bi se za vsako ceno izognila vojnemu spopadu. Knez Pavle je, ko je popuščal Hrvatom, želel vsaj do neke mere rešiti hrvaško vprašanje, ki je bilo ves čas obstoja prve Jugoslavije najšibkejši člen »enotnosti«. Da bi to lahko storil, se je moral sklicevati na 116. člen Ustave iz leta 1931 (ok-troirane ustave, ki jo je kralj Aleksander »podaril« ljudstvu), bila pa je tako široko zasnovana, da je bilo iz njenih te-meljjev mogoče izvajati tudi ukrepe, ki so pravzaprav pomenili ustavo v ustavi. Istega dne, ko je bil podpisan sporazum o banovini, je bilo razpuščeno tudi narodno predstavništvo (skupščina in senat), saj se je knez zavedal, da ti ne bi nikoli izglasovali takšnega hrvaško-sr-bskega dogovora. Ratifikacija je bila tako odložena za pozneje, a potem, ko je 27. marca 1941 general Simovič izvedel državni udar in se je kmalu zatem začela tudi vojna, ni nikoli prišlo do glasovanja o ba- novini. Pri tem je zanimivo, da je general Simovič priznal trojni pakt, s čimer odpade teza, da je bil glavni moto puča »bolje rat neko pakt«, »bolje grob nego rob«, s tem pa se odpira prostor za nove špekulacije. Zlasti zdaj se v hrvaški historiografiji pojavljajo mnenja, da je bil puč pravzaprav izveden zato, da bi bila ukinjena hrvaška banovina; vprašanje pa je, zakaj jo je vlada generala Simoviča priznala. Danes je težko ugibati, kakšna bi bila usoda banovine, če ne bi bilo vojne, jasno pa je, da je po vojni Hrvaška ostala v svojih sedanjih mejah. Nekateri hrvaški politiki so ves čas menili, da je Hrvaška pravzaprav osiromašena, saj ji je odvzeto njeno »naravno ozemlje«. Krivico so še ostreje doživljali najbolj radikalni Hrvati, pristaši ustaškega in pravaškega gibanja, ki so hrvaške meje zmeraj videli na Drini. Hrvaška demokratska skupnost pa taksnih parol ni nikoli razglašala, čeprav je že od svojega nastanka leta 1989 imela v svojih dokumentih zapisan boj hrvaškega naroda za zgodovinske in etnične meje, kar je bilo z besedami dr. Franja Tudma-na razloženo kot pravica do meja iz leta 1939. Hrvaški predsednik je bil obseden s to idejo in odtod tudi njegova navdušenost nad ženevskimi zemljevidi. Vendar pa pri tem zgodovinar Tudman ne upošteva zgodovine. Ko je namreč nastajala ba- novina, še ni obstajal tretji narod. Takrat so bili Muslimani pač Srbi ali Hrvati in niso pomenili resnejše politične sile, ki bi se lahko postavila po robu srbsko-hrvaškim sporazumom. Poleg tega je šlo tudi za enotno državo, v kateri je bilo, resnici na ljubo, komaj opaziti kak element federalizma, vse delitve pa so se dogajale v državi sami. Danes je položaj popolnoma drugačen. Muslimani so postali narod, Jugoslavija pa ne obstaja več, saj je iz nje nastalo pet (oziroma Sest) držav in sleherni poskus, da bi priklju- čili nekatera področja, čeprav mejijo na Hrvaško, je pravzaprav dejanje agresije na suvereno državo, članico Združenih narodov. Odnos Hrvatov in Srbov do Muslimanov je navzven sicer drugačen, saj Hrvatje ne pobijajo, ampak jim celo ponujajo zatočišče, ob tem pa tudi formalno priznajo BiH kot državo. Kajti ne Hrvatom ne Srbom ni do bosansko-hercegovske države, ne do Muslimanov kot naroda. Po isti logiki, po kateri obstaja Republika srbska, obstaja tudi hrvaška skupnost Herceg-Bosna - kot dve državi v državi, Muslimani pa se morajo samo opredeliti. Na Hrvaškem se ponovno krepi teza, da so Muslimani Hrvati (Pavelič jih je imenoval cvetje hrvaškega naroda). Ce si Srbi in Hrvati skupaj z Vanceom in Ovvnom še tako prizadevajo, da bi dokazali, kako razdelitev na province pomeni korak k miru oziroma garancijo obstoja BiH kot države, je v resnici to prvi korak k razdelitvi, obenem pa tudi nenehni vir negotovosti in vojne v tem predelu sveta. Ne glede na to, ali bo- do tri hrvaške province ostale znotraj BiH, bo največ prebivalstva želelo, da bi, kot to pravi znani zgodovinar akademik dr. Ljubo Boban (čigar knjigo je dr. Tudman prepisal in tako doktoriral, a ga zato niso sprejeli v Akademijo), izšli iz Bosne in Hercegovine in se vključili v prostor Hrvaške. Srbija tega ne bo mimo gledala, a tudi Muslimani, ki živijo v hrvaških provincah, ob takem razvoju dogodkov ne bi bili pretirano srečni. Srbi že zdaj ne morejo sprejeti, da postaja Hrvaška vse večja, hkrati pa nimajo možnosti komunikacije med matično državo in srbskimi provincami, saj jim je tu v napoto Odža-čka provinca v bosanski Posavini. Tudman ima povsem prav, ko meni, da bi taka razdelitev BiH Hrvaški omogočila dobiti nazaj zasedena področja. Vendar so načrti eno, stvarnost pa nekaj drugega. Prav tako pa so neutemeljene njegove trditve, da ni miru brez hr-vaško-srbskega dogovora, s čimer znova ponavlja model iz leta 1939 in znova pozablja, da tu obstajajo tudi Muslimani. Res je, da je velik del Muslimanov zapustil svoja ognjišča, da jih je velikanski del pobitih, a kot vsak drug narod, si bodo tudi oni prizadevali uresničiti svojo nacionalno državo, pri čemer bodo povsem zagotovo imeli vse večjo podporo islamskega sveta. Taksna razdelitev Bosne, četudi utegne začasno ustaviti vojno, ni samo potencialno žarišče lokalnega, temveč tudi svetovnega spopada. Čeprav je težko pristati na domnevo, da bodo kartografske metode zaustavile vojno, se je svet odločil, da bo Bosno razdelil in ne bo pristal na Izetbegoviče-ve zamisli. Prav tako je jasno, da zgodovine ni mogoče posnemati in da niti Evropa niti Združeni narodi - in potemtakem tudi Hrvaška in Srbija ne - niso mogli z risanjem zemljevidov nikoli priklicati miru ali poiskati poštene rešitve. Danes je težko reči, kakšen je narodnostni sestav bosansko-herce-govskega prostora, ker so ga Srbi in Hrvatje precej »očistili«. Ce se naslonimo na podatke iz popisa prebivalstva leta 1991, lahko vidimo, kaj je komu pripadlo in koliko je kdo pridobil, zlasti pa, kako težko je po nacionalnem ključu razdeliti področje, ki je tako premešano. Zunaj muslimanskih provinc bi ostalo več kot milijon in sto tisoč Muslimanov. Ali bo Evropa zdaj prišla z odrešilno formulo o humanem preseljevanju, ki so jo prvič omenili v ženevskih pogajanjih med Cosičem in Tudmanom? Ali pa bo, nemara sprejela status quo in dejstvo, da se številni Muslimani, seveda tudi Hrvati in Srbi, ne bodo več vrnili na svoje domove in da se je ta preselitev ze zgodila, hkrati pa je s tem nastal nov demografski zemljevid Bosne in Hercegovine? 53 Hrvaška banovina ^ iz leta 1939 NOVICE Boji med Muslimani in Hrvati se nadaljujejo SARAJAVO - Boji med Muslimani in Hrvati na področju Gornjega Vakufa ne pojenjajo, hkrati pa se tam zbirajo močne vojaške enote HVO-ja iz zahodne Hercegovine in Dalmacije. Vlada BiH, ki trdi, da gre za težnjo Hrvatov po prejudiciranju ženevskih odločitev, podpira vojake BiH in poziva celotno prebivalstvo BiH, naj se jim pridruži. Kot je zagotavljal Veso Vegar, poveljnik HVO, naj bi predsednik t. i. Hrvaške skupnosti Herceg-Bosna hrvaškim silam ukazal prekinitev ognja. Sam Vegar trdi, da takšni spopadi samo slabijo obrambo proti srbskem agresorju, ne izkjučuje pa kot pravi pravice hrvaške vojske do obrambe v primeru ponovnega napada Muslimanov. (Reuter, STA) Nova kršitev makedonskega zračnega prostora SKOPJE - Makedonski radij o je včeraj objavil, da je včeraj na makedonski zračni prostor priletelo grško letalo tipa “mirage". Očitno je, da so zaman prizadevanja makedonskega unanjega ministra Denka Maleskega, ki se je dan prej sestal z britanskim in francoskim ambasadorjem, ter s predsztavniki neuvrščenih držav, da bi se z njimi pogovoril o grško-makedonskem konfliktu in o priznanju Makedonije.Predsedujoči ES Uffe Ellemann Jensen je ostro kritiziral grško-make-donske odnose, češ da se Grki obnašajo nerazumsko, ko se čuti ogroženo od manjše države. Grki so et očitke zavrnili. (M.K) Kinkel za preučitev prepovedi orožja za BiH HAMBURG - Nemški zunanji minister Klais Kinkel se je danes v pogovoru za nemški radio zavzel za proučitev prepovedi prodaje orožja za BiH. Hkrati pa je poudaril, da odločitev o tem ne sme sprejeti samo Nemčija. Čeprav meni, da je etična dolžnost pomagati ljudem v BiH pri njihovi samoobrambi, pa se boji da bi pošiljke orožja lahko tudi negativno vplivale na rešitev tamkajšnjega konflikta. (STA, Reuter) Tudi nemški vojaki v BiH GEILENKIRCHEN - Poveljnik ameriškegih zračnih sil, general James Davis meni, da bodo ob nesodelovanju Nemčije oborožene sile NATO močno oslabljene pri varovanju zračnega prostora BiH. V posadki izvidniških letal AVVACS, ki že sedaj nadzorujejo bosansko-hercegovski prostor, je tretjina vojakov nemških. Davis trdi, da bi bilo odsotnost dobro izurjenih nemških pilotov sicer mogoče nadomestiti, vendar op a le na zelo omejen čas. (Reuter) Šačiibej kritizira Galijevo pismo NEW YORK - Pismo, v katarem je generalni sekretar ZN Butros Gali Varnostnem svetu poročal o uboju podpredsednika vlade BiH Hakije Tu-rajliča je izzval burno reakcijo Muhameda Sačir-beja, bosansko-hercegovskega veleposlanika v Združenih narodih. Gali je v pismu navedel, da je Unprofor izvedel za identiteto podpredsednika vlade šele po tem, ko je bil ubit in zaradi tega ni mogel sprožiti postopka, ki ga rabi takrat, ko spremlja visoke uradnike. Sačirbaj meni, da je v tem pismu videti, kot bi Gali želel v pismu krivdo zvaliti na ubitega Turajliča. (STA, Reuter) Grčija na meje ne bo sprejela opazovalcev ES ATENE - Tiskovni predstavnik grškega zunanjega ministerstva Dimitrij Avramopulus je včeraj izjavil, da vprašanje o napotitvi opazovalcev ES na grško-makedonsko mejo ni upravičeno, saj Grčija nima skupnih meja s Srbijo in Črno goro, ki sta pod mednarodnim embargom. Opozoril je, da ES ni sprejela nobene odločitve, ki bi dovoljevala napotitev takšnih opazovalcev. Ustanovitev misije je 13. januarja predlagal evropski komisar za zunanje zadeve Hans Van der Broek, da bi Grčiji tako pomagal odgovoriti na obtožbe o nespoštovanju mednarodnega embarga proti ZR Jugoslaviji. (STA, Reuter) SLOVENIJA Četrtek, 21. januarja 1993 NASTAJANJE VLADNE KOALICIJE Ali leva vlada ali velika koalicija Vse je bilo odvisno od odgovora na eno vprašanje Tanja Starič Ugibanja o možnosti vladne koalicije med liberalnimi demokrati in krščanskimi demokrati so se začela že nekaj mesecev pred volitvami, še posebno pa potem, ko je parlament nepričakovano mirno in z lahkoto sprejel dve leti sporni zakon o lastninjenju, potem ko je bila sprejeta tudi sanacija bank in potem ko je SKD vse očitneje izstopala med strankami takratne nevladne koordinacije po svoji »konstruktivnosti« v skupščini in ko so prvi možje te stranke vse jasneje dali vedeti, da se ne strinjajo z gromovniš-tvom opozicijskih »sestrskih« strank (predvsem Grosovih liberalcev). Nekaj dni pred volitvami je Jaša Zlobec v Republiki zapisal: »Iskanje naj več j ega možnega konsenza je torej merilo, ki bo vodilo liberalne demokrate pri oblikovanju vladne koalicije. Krščanski demokrati, denimo, so pomembna stranka in bodo taki ostali tudi v prihodnje. Ce bodo za štiri leta pahnjeni v opozicijo, bo vsekakor pred-vladalo trdo, konzervativno krilo in preprečilo preobrazbo v sodobno evropsko stranko. To pa ni v interesu Slovenije.« V Cas pred volitvami sega tudi napoved, da bi v vladi liberalnih demokratov lahko »sedeli skupaj prenovitelji in demokristjani pa še socialisti, demokrati in zeleni povrh.« Zamisel, da bi se v koaliciji povezale SKD in štiri leve stranke združene liste, se je, zaradi zelo ostre delitve političnega prostora na leve in desne, na rdeCe in Črne, seveda zdela neverjetna in nemogoča. Združeni levici se še vedno oCita rdeča komunistična preteklost, krščanska demokracija pa zelo počasi in z velikimi notranjimi težavami umika trdo linijo v svoji stranki iz prvih »bojnih vrst«. Volilni rezultati so postavila na glavo ugibanja o novi vladni koaliciji. Za začetek se niso uresničile napovedi, naj bi že volitve stabilizirale politični prostor tako, da bi v parlamentu ostale tri izrazito velike stranke - na levi združena lista, na sredini liberalni demokrati in na desnici krščanski demokrati. Posebno SKD je dobila moCno »konkurenco« v slovenski ljudski stranki, ki ni skrivala, da se bo borila za prevlado na desnici. Tako je hkrati s pogajanji o vladi velika trojica skušala pospešiti konsolidiranje treh političnih polov z (za zdaj neuspešnimi) pobudami o združevanju. Krščanski demokrati bi imeli skupaj z ljudsko stranko v parlamentu kar 25 poslanskih sedežev, liberalni demokrati z demokrati 28, združena lista s socialdemokrati pa 18. Tako bi bilo seveda tudi veliko lažje sestaviti močno in stabilno vlado -desnosredinsko ali levosredinsko. Ker pa je nesrečna D’Hondtova delitev ostankov prikrajšala velike stranke za nekaj poslanskih sedežev in ker bo združevanje očitno zares dolgotrajen proces, je takoj postalo jasno, da lahko Drnovšek sestavi vlado samo na dva načina. Vlada bi lahko ostala levosredinska (leva), sestavljali pa bi jo liberalni demokrati, demokrati, zeleni, socialdemokrati in seveda združena lista. Druga možnost je bila velika koalicija. Drnovšek je dan po dokončni objavi uradnih volilnih rezultatov povedal, da bo vsekakor skušal sestaviti vlado LDS, SKD in ZL in da je levosredinska koalicija šele rezervna varianta. Zamisel o veliki koaliciji je ves Cas javno podpiral tudi predsednik dr- žave Milan KuCan, ki je v tem smislu tudi vodil pogovore s predstavniki parlamentarnih strank. Pogajanja, ki so trajala mesec in pol, so se tako vrtela samo okoli ene točke, namreč ali bodo krščanski demokrati vstopili v vlado skupaj s s prenovitelji ali ne. SKD je trikrat sklicala svet stranke. Na prvem sestanku so morali elane, silno ogorčene nad povezovanjem z levico, prepričati v sodelovanje z LDS. Na drugem je bilo proti samo še pet elanov. Na tretjem, v ponedeljek, pa so potrdili koaliejsko pogodbo z liberalnimi demokrati. Član vodstva SKD je nekoč dejal: »Igramo hitropotezni šah, vednar so naši navijači proti nam!« Na veliko koalicijo stranka nikoli ni pristala, zato je tudi Drnovšek sestavil kompromisno formulo: koalicija SKD in LDS ter sporazum LDS in ZL. Združena lista je že prvi teden po volitvah povedala, da je sicer bolj naklonjena levosredinski vladi, da pa sprejema tudi veliko koalicijo. Lista je tudi podprla mandatarja v parlamentu in je ves Cas poudarjala samo eno zahtevo: da bo v vladi enakopraven partner. »Konstruktivnost« se je koaliciji levih strank nekako celo maščevala, saj se je na koncu morala bojevati za položaj vsaj približno enakopravne Članice vlade. S kompromisno formulo je Drnovšku za zdaj uspelo sestaviti vlado, ki bo imela naravnost neverjetno podporo v parlamentu. Pogajanja so bila trda in muCna do konca, saj praktično do objave imen ni bilo jasno, ali bosta v vladi tudi SDSS in DS. Vsekakor bo to vlada kompromisov - vendar je konec koncev v politiki lahko tudi to recept za uspeh. Kronologija dogodkov: 6.12. - Volitve, še isti večer se pokaže, da bo zmagovita LDS težko sestavila vlado in da sta možnosti samo dve - levosredinska vlada ali pa velika koalicija. 10.12, - Združena Usta pove, da je za levosredinsko vlado pa tudi za veliko koalicijo. 15.12, - Drnovšek petim strankam (SKD, ZL, SDSS, DS, zeleni) pošlje poziv, naj mu v štirih dneh odgovorijo, ali so pripravljene sodelovati v vladi. 16.12, - Tiskovna konferenca Janeza Drnovška, na kateri pove, da bo skušal sestaviti veliko koalicijo. Isti veCer se sestane svet SKD in sklene, da se stranka ne bo vključila v veliko koalicijo . Drnovšku da pobudo, naj sestavi desnosredinsko vlado z ljudsko stranko. 22.12. - Svet zelenih sklene, da stranka ne bo vstopila v vlado, da pa bo Drnovška in njegovo ekipo podprla. 23.12. - Prvo zasedanje slovenske skupščine. Stranke se niso dogovorile o vladni koaliciji, sprejele pa so sporazum, da bo mesto predsednika parlamenta pripadlo LDS, in sicer Hermanu Rigelniku, podpredsedniški mesti pa SKD in ZL. 4.1. - Janez Drnovšek pošlje petim strankam osnutek koalicijske pogodbe. 5.1. - Krščanski demokrati sporočijo, da na tak osnutek ne bodo pristali, ker je »programsko slab«. Podobno stališče imajo združena lista, demokrati in socialdemokrati. 7.1. - Milan KuCan konca drugi krog pogovorov s strankami in kot kandidata za predsednika vlade predlaga Janeza Drnovška. 11.1. - Janez Drnovšek doseže dogovor s SKD in z ZL o separatnem sporazumu. 12.1. - Glasovanje o mandatarju. Dobi samo 48 glasov. 16.1. - SKD in LDS na Brdu pri Kranju sestavita koalicijsko pogodbo. 18.1. - Svet SKD pogodbo potrdi. Drnovšek pošlje ponudbo ZL, demokratom in SDSS. 19.1. - Združena lista zahteva enakopraven položaj v vladi in štiri ministre. 20.1. - Janez Drnovšek objavi imena ministrov, ki so iz LDS, SKD, ZL, SDSS in ZS. MANDATARJEVI MINISTRSKI KANDIDATI Janez Drnovšek je včeraj do 20. ure sestavil 15-člansko vlado DAVORIN KRAČUN minister za ekonomske odnose in razvoj V vladi zastopa interese LDS. Rojen je bil leta 1950, po izobrazbi je doktor ekonomskih znanosti. Od leta 1974 je bil zaposlen na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti, kjer ima naziv izrednega profesorja. Bil je elan prve vlade Janeza Drnovška, v kateri je vodil ministrstvo za planiranje. II JOŽE OSTERC minister za kmetijstvo in gozdarstvo Član SKD. Rojen je 1942, po izobrazbi doktor agronomije. Bil je predsednik Inštituta za živinorejo. Bil je tudi predsednik komisije za govedorejo pri Evropskem združenju za živinorejo, in redni profesor in prodekan Biotehnične fakultete. Kmetijski resor je vodil že v Peterletovi vladi. JOŽICA PUHAR ministrica za delo, družino in socialne zadeve V vlado vstopa kot predstavnica Združene liste. Rojena je bila leta 1942, po izobrazbi je diplomirana sociologinja. Doslej je bila že Članica Peterletovega in Drnovškovega vladnega kabineta. V obeh vladah je vodila resor za delo. Iz izjav predstavnikov Svobodnih sindikatov Slovenije je mogoče razbrati, da kot ministrica uživa njihovo podporo. MITJA GASPARI minister za finance V vladi zastopa LDS. Rojen je bil leta 1952, po izobrazbi je magister ekonomskih znanosti. Pred vstopom v vlado Janeza Drnovška leta 1992 je bil zaposlen v Svetovni banki. Doslej je opravljal delo finančnega ministra. Javnost ga pozna kot strokovnjaka za finance in nepopustljivega človeka, ki je vstopil v vlado na povabilo Janeza Drnovška. Na ministrskem mestu je zamenjal liberalnega demokrata Janeza Kopača: IVAN BIZJAK minister za notranje zadeve Podpredsednik slovenskih krščanskih demokratov. Rojen je 1956. Po izobrazbi matematik. Po volitvah marca 1990 je postal predsednik zbora občin. Na decemberskih volitva 1992 je nastopil kot kandidat za predsednika republike in se dokaj visoko uvrstil. SERGIJ PELHAN minister za kulturo V vladi zastopa združeno listo. Rojen je bil leta 1939, po izobrazbi je diplomirani sociolog. Je župan občine Nova Gorica, sicer pa je doslej opravljal veC kulturnopolitičnih funkcij. MIHA JAZBINSEK minister za okolje in prostor Član LDS. Rojen je bil leta 1941, po izobrazbi diplomirani inženir arhitekture. Bil je direktor Biroja Kamnik, Zavoda za urejanje prostora in podjetja Oikos-Design. Ministrstvo za okolje in prostor je prevzel že v Času Peterletove vlade, kot kandidat ZS, svoje mesto v vladi pa je ohranil tudi v obeh Drnovškovih vladah. IGOR UMEK minister za promet in zveze V vladi zastopa Slovenske krščanske demokrate. Rojen leta 1956, diplomirani ekonomist. Bil je elan vlade Lojzeta Peterleta, v kateri je vodil ministrstvo za planiranje. Javnosti je znan predvsem kot predlagatelj Sachsovega privatizacijskega zakona. V stranko se je včlanil po padcu Peterletove vlade. Velja za enega od vodilnih strankinih ekonomistov. RADO BOHINC minister za znanost in tehnologijo V vlado ga je predlagala združena lista. Rojen je bil leta 1949, po izobrazbi je doktor pravnih znanosti. Izkušnje za delo v vladi je pričel nabirati v zveznem izvršnem svetu, v katerem je bil elan Markovičevega kabineta. Delal je tudi pri gospodarski zbornici. JANEZ JANŠA minister za obrambo V vlado vstopa kot elan Socialdemokratske stranke Slovenije. Rojen je bil leta 1958, po izobrazbi je diplomirani obramboslovec. Javnosti je znan kot kolumnist Mladine, publicist, kritik nekdanje JLA in eden od akterjev afere JBTZ. Doslej je bil elan Peterletove in Drnovškove vlade. Je podpredsednik socialdemokratske stranke. MAKS TAJNIKAR minister za gospodarske dejavnosti V vlado vstopa kot minister iz vrst združene liste. Rojen je bil leta 1951, po izobrazbi je doktor ekonomskih znanosti. V dosedanji Drnovškovi vladi je vodil ministrstvo za malo gospodarstvo, sicer pa se je posvečal akademski karieri. BOŽIDAR VOLJČ minister za zdravstvo Je elan Zelenih Slovenije. Rojen je bil leta 1939, po izobrazbi je doktor medicinskih znanosti. Izkušnje za delo v vladi si je pričel nabirati, potem ko je na Čelu ministrstva za zdravstvo v Peterletovem vladnem kabinetu zamenjal Katjo Boh. Bil je tudi minister za zdravstvo v Drnovškovi vladi. MIHA KOZINC minister za pravosodje Član LDS. Rojen je bil leta 1952, po izobrazbi je diplomirani pravnik. Pred vstopom v vlado je služboval kot odvetnik, priznan predvsem kot specialist za t.i. tiskovne tožbe. Bil je predsednik območnega odbora odvetnikov Ljubljane. Ministrstvo za pravosodje je vodil že v prvi Drnovškovi vladi. LOJZE PETERLE minister za zunanje zadeve V vladi zastopa Slovenske krščanske demokrate, sicer pa je tudi predsednik te stranke. Rojen leta 1948, diplomirani geograf. Bil je predsednik prve vlade, izvoljene po demokratičnih parlamentarnih volitvah leta 1990. Vlado je vodil do maja 1992, ko so mu opozicijske in nekatere tedanje pozicijske stranke v parlamentu izrekle konstruktivno nezaupnico. SLAVKO GABER minister za šolstvo in šport Član LDS. Rojen je bil leta 1958, po izobrazbi doktor socioloških znanosti. Pred vstopom v vlado je bil predavatelj na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in elan strokovnega sveta RS za šolstvo. Šolski resor je vodil že v prvi Drnovškovi vladi. Novi vladni kabinet AVSTRIJA, KOROŠKA Četrtek, 21. januarja 1993 - DUNAJ / IMOCK ODGOVARJA HAIDERJU_ Avstrijskoslovenska meja nikakor ni sporna Haiderjeva natolcevanja iz trte izvita Ivan Lukan DUNAJ/CELOVEC -Srečanje slovenskih zgodovinarjev v Slovenj Gradcu je bilo za Haiderjevo svobodnjaško stranko povod, da je novembra lani postavila zunanjemu ministru Aloisu Mocku parlamentarno vprašanje v zvezi z avstrijsko-slovensko uiejo. Mock je Haiderju pred nekaj dnevi nedvoumno odgovoril, da nteja med Avstrijo in Slovenijo ni sporna in Pri tem namignil, da je Haider s svojimi svobodnjaškimi poslanci očitno zamenjal mejo uied obema državama z etnično mejo med Slovenci in Nemci, ki je bila predmet strokovne obravnave na tem srečanju zgodovinarjev. Mock v svojem odgovoru poudarja, da niti iz referata zgodovinarja dr. Boga Grafenauerja, niti iz drugih, ni bilo razbrati, da bi bila današnja av-strijsko-slovenska državna meja sporna. Obratno. Predstojnik zgodovinskega oddelka univerze v Mariboru, prof. Matjaž Klemenčič je celo v svojem referatu o »Prevrednotenju dosedanjih razsikav o slovensko-Uemški meji« izpostavil Uajnovejše avstrijske raziskave. Ostali referati pa da so bili namenjeni sko- raj izključno regionalni in lokalni zgodovini. Mock v svojem odgovoru nadalje navaja, da je Avstrija, ko je dne 15. januarja 1991 priznala Slovenijo, izrecno poudarila, da novo državo »priznava v njenih obstoječih mejah«. Nadaljnje pojasnilo o av-strijsko-slovenski meji pa ni potrebno, meni avstrijski zunanji minister. Za preprečitev nadaljnjih načrtnih špekulacij o avstrij sko-slovenski meji (predvsem v nemškonacionalnih krogih na Koroškem) pa je še dodal, da je po pravilih mednarodnega prava nesporno, da preide pri nastajanju neke nove države veljavnost pogodb o mejah ter pogodbe, ki vsebujejo določitve meja, avtomatično na teritorialnega naslednika. S tem v zvezi velja pogodba med Republiko Avstrijo in S FR Jugoslavijo o skupni državni meji z dne 8. aprila 1965 ter pogodba z dne 29. oktobra 1975 sedaj v razmerju z Republiko Slovenijo. To dejstvo je bilo izrecno potrjeno pri izmenjavi not med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo o nadaljnji veljavi določenih avstrijsko-jugoslovan-skih državnih pogodb z Avstrijski zunanji minister dr. Alois Mock dne 16. oktobra 1992, je poudaril Mock. Avstrijski zunanji minister je v pismenem odgovoru Haiderju tudi pojasnil, da je tradicionalno srečanje slovenskih zgodovinarjev podobno »Avstrijskemu dnevu zgodovinarjev«. Vrhu tega predavanja na tem srečanju niso nikakršna skrivnost, saj so rezultati srečanja dostopni tako slovenski kot mednarodni javnosti preko revije »Zgodovinski Časopis«. CELOVEC / PROTEST PROFESORJEV IN ŠTUDENTOV Pred vhodom v celovško univerzo je zrasel zid... Predvidene druge akcije proti krnitvi univerze M PRIREDITVE Ivan Lukan - Igor Schellander Četrtek, 21. januarja 1993 BELJAK Mestna hiSa - Paracel-zova dvorana: ob 19.30 podijska diskusija »Referendum o tujcih - da ali ne« s predstavniki vseh v koroškem deželnem zboru zastopanih strank, katoliške in protestantske cerkve ter platforme »SOS - sooclovek«. Petek, 22. januarja 1993 CELOVEC Slomškov dom: ob 19. uri Podelitev 14. Tisch-lerjeve nagrade NSKS in KKZ ekonomskemu in mestnemu svetniku Fricu Kumru. DUNAJ Klub slovenskih Študentov, 7. (Mondschein-gasse 11): ob 20. uri Podijska diskusija na temo »Kdor molči, soglaša!« -Ali obstaja razlika med Haiderjevo ljudsko zahtevo o tujcih in politiko koalicijskih strank. Sobota, 23. januarja 1993 BILCOVS Gostilna pri Miklavžu: ob 19.30 predavanje Andreasa Pampperla o mirovnem pohodu Dunaj-Sarajevo (z diapozitivi). SMIHEL-PLIBERK Farna dvorana: ob 19.30 »Ista Aogin - Zbledele vizije - Verschvvom-mene Visionen« trojezic-ni recital ob 500-letnici odkritja Amerike v izvedbi gledališke skupine Višje Sole za gospodarske poklice v Sentpertu pri Šentjakobu. CELOVEC/DUNAJ -Kako naj bi »gospodarska univerza na ozkem tiru« lahko postala nadregio-nalno privlačna, če nima ustrezno velike in zanimive ponudbe kot druge avstrijske univerze? Gre za tako imenovano kritično maso: Ce bo premalo študijskih in kombinacijskih ponudb, bo del študirajočih odhajal na študij drugam. Tako sprašujejo predstavniki celovških univerzitetnih učiteljev spričo dunajskega ministrskega načrta o ukinitvi izobraževalnih ved in novi strukturi na celovški univerzi. Dejansko v predlogih ministrstva ne vidijo nič drugega kot pa preusmeritev univeze v nekakšno visoko šolo za gospodarstvo. »Od začetka 1991. leta dalje«, je tako prof. Miil-ler na torkovi dunajski tiskovni konferenci, »so vse razprave in študije bile prav očitno namenjene izključni odstranitvi prvotne celovške univerzitetne koncepcije.« Zastopnik srednješolskih učiteljev Dotter: »Ce bi vedeli, da ministrstvo ne misli na resna pogajanja, bi šli v javnost že pred meseci.« Vsekakor bodo zdaj sledile protestne akcije, mogoča pa naj bi bila tudi stavka. Prvo akcijo so medtem študentje že izpeljali. V noCi na sredo so pred glavnim vhodom v celovško univerzo postavili dokaj velik zid. Z njim izražajo svoj protest proti načrtovani ukinitvi študijskih smeri filozofije in pedagogike. Razobesili so tudi nagrobno tablo in pod njo položili žalni venec. Na tiskovni konferenci na Dunaju so še povedali, da bo na zveznem ministrstvu za znanost in raziskovanje potekal še en pomemben razgovor o dokončni usodi celovške univerze. Razgovora se bodo poleg predstavnikov ministrstva udeležili tudi zastopniki univerze same ter predstavniki koroške deželne vlade in koroških deželnoz-borskih strank. VOLITVE / OBČNI ZBOR ZELENIH Novi volilni zakon naj predvideva 4odstotno klavzol za vstop v skupščino Terezija Stojsič CELOVEC - Delegati deželnega zborovanja Zelene alternative na Koroškem so se preteklo nedeljo v Celovcu izrekli za tako spremembo volilnega reda, ki bi tudi manjšim strankam omogočala vstop v koroški deželni zbor. ZAK konkretno predlaga, da bi - po zgledu zveznega volilnega reda - tudi na Koroškem uvedli 4-odstotno klavzulo. Predsednik koroških Zelenih Franz Ma-renits je v svojem poročilu povedal, da je njegova stranka že imela tozadevne razgovore z vsemi manjšimi strankami in gi- banji na Koroškem, razen z Enotno listo, ki se vabilu na razgovor ni odzvala. Na deželnem zborovanju, katerega sta se udeležila kot referenta državna poslanka Terezija Stojsic ter poslovodja zveznega vodstva Peter Altendorfer, je bilo sklenjeno, da bodo v prihodnjih mesecih izdelali programske smernice za volilni boj za dežel-nozborske volitve, ki bodo najkasneje spomladi leta 1994. Deželni zbor koroških Zelenih je potekal v delovnem vzdušju in brez večjih polemik. DUNAJ / V SOBOTO VELIKA MANIFESTACIJA NOVICE Avstrijska javnost proti Haiderju Organizatorji pričakujejo več kot sto tisoč ljudi Iz Koroške poseben vlak za Dunaj Ivan Lukan 17.000 dvojezičnih letakov proti referendumom ŽELEZNO - Iniciativa gradiščanskih Hrvatov, vokvirjena v široko akcijo »SOS-soClovek«, poziva s 17.000 dvojezičnimi letaki k solidarnosti in strpnosti do tujcev v Avstriji. Letake so razposlali na vsa gospodinjstva v dvojezičnih občinah na Gradiščanskem. Cilj akcije je, da se CimveC ljudi na Gradiščanskem ne udeleži Haiderjevega referenduma, poziv pa so poleg zastopnikov gradiščanskih Hrvatov podpisali tudi deželni in zvezni politiki socialdemokratske in ljudske stranke ter Zelene alternative, cerkveni dostojanstveniki in umetniki. CELOVEC/DUNAJ -Po uspešnih zborovanjih v Celovcu, Linzu, Salzburgu, ki se jih je udeležilo skupno veC kot 30.000 ljudi, je v soboto, dne 23. januarja, na Dunaju na sporedu vseav-strijsko zborovanje proti sovraštvu do tujcev in zoper rasizem. Zborovanje bo hkrati jasen odklonilni odgovor na Haiderjev referendum. Organizatorji pričakujejo med 100.000 in 200.000 udeležencev, prireditev pa se bo začela ob 15. uri na Ballhau-splatz, torej v neposredni bližini rezidence avstrijskega kanclerja. Po nagovorih predstavnikov komiteja »SOS-sočlo-vek« in »Platforme proti sovraštvu do tujcev in rasizmu« bodo demonstranti okrog Ringa oblikovali »verigo luči«, ob 18. uri pa naj bi Dunaj oz. Heldenplatz v centru mesta »utonil« v »morju luCi«. Tudi koroška platforma »Ljudje proti sovraštvu do tujcev«, ki jo tvorijo nemško in slovensko govoreči, se bo udeležila dunajskega zborovanja. Avstrijske zvezne železnice pa so za Koroško, kot tudi za druge zvezne dežele, v vozni red vključile posebne vlake, ki bodo demonstrante pripeljali v avstrijsko glavno mesto. Prvotna vozovnica za udeležence iz Koroške stane 300 šilingov, treba pa jo je naročiti v Celovcu pri Cafe Central (telefon 0463/512740) ali pri dvojezičnem Časopisu »Tango« (tel. 0463/502708), v Beljaku pa pri organizaciji Al-pen-Adria-alternativ (telefon 04242/22864). Posebni vlak se bo odpeljal iz Beljaka od 9.50, iz Celovca pa ob 10.16 uri. Odhod z vlakom iz Dunaja na Koroško bo ob 19.28 uri! Sobotna veledemon- stracija proti sovraštvu do tujcev in rasizem ni le jasen odgovor na Haiderjev referendum o tujcih, s katerim bo Avstrija soočena med 24. januarjem n 1. februarjem, temveC je poziv vsem, naj se v tem Času velikanskih sprememb v Evropi prizadevajo za strpnost in novo kulturo sožitja v Evropi. V komiteju »SOS-soClovek« in v platformi proti sovraštvu do tujcev in rasizmu sodulejejo ugledne osebnosti iz avstrijskega političnega, kulturnega, družbenega in cerkvenega življenja. CELOVEC / 25. jubilejni sejem gastronomije in turizma CELOVEC - V glavnem mestu Koroške bodo letos od 13. do 17. marca že oetinvajsetic priredili mednarodni sejem za gastronomijo in turizem »ČAST«. Sejem je eden najvecjih strokovnih sejmov na tem področju v prostoru Alpe-Jadran. Razstavna površina bo prvič presegla 20.000 kvadratnih metrov, v središču pozornosti letošnjega sejma pa bo promocija Italije, na kateri bo sodelovala tudi tržaška trgovinska zbornica. Na sporedu je tudi »avstrijski vinski salon« s 30 proizvajalci najkakovostnejših avstrijskih vinskih specialitet, Koroška pa bo predstavila svoje marketinške sposobnosti na področju kmetijstva. Na sejmu pričakujejo veliko število obiskovalcev iz Slovenije in Furla-nije-Julijske krajine. Jezikovni študij za »evropskega tajnika« CELOVEC - Didactica, jezikovni studio za gospodarstvo in jezike v Celovcu, prireja v spomladanskem semestru 1993 tečaj za poklic »evropskega tajnika«. Dve leti trajajoč tečaj zaključuje z mednarodno priznano diplomo, obsega pa štirijezično izobrazbo (angleščina, francoščina, španščina ter na izbiro italijanščina ali ruščina), trgovsko korespondenco, obratno ekonomijo, računalništvo, fo-notopijo ter izobrazbo za menedžerje. Pogoj za študij je zrelostni izpit, teCaj pa stane med 80.000 in 100.000 šilingov. Zadnji rok za prijavo je 15. februarja letos. V Celovcu konzulat BiH DUNAJ-CELOVEC - Poslovodja predstavništva Bosne in Hercegovine na Dunaju, Mahir HadžijahmetoviC, je vCeraj v Celovcu sporočil, da BiH načrtuje odprtje lastnega konzulata v koroški prestolnici. Poslovodja je v razgovoru z namestnikom koroškega deželnega glavarja Petrom Ambrozyjem dejal, da naj bi bil celovški konzulat na razpolago ne samo državljanom Bosne in Hercegovine, marveč bi lahko služil za organizacijo pomoči za vojne žrtve in begunce iz Bosne in v Bosni sami. Diplomat se je ob tej priliki zahvalil koroškemu prebivalstvu za pomoč beguncem. 12 novih glasbenih šol na Koroškem CELOVEC - Kolegij koroške deželne vlade je na svoji zadnji seji sklenil odprtje 12 dodatnih krajevnih glasbenih šol. Primerne prostore in instrumente bodo nabavili v Vrbi ob Vrbskem jezeru, v Grabštanju, na Bistrici pri Rožu, v Skocijanu-Kamen, ter v sedmih drugih krajih izven dvojezičnega ozemlja na Koroškem. Prvi slovenski dnevnik s koroško stranjo Časopis lahko kupite v naslednjih krajih na Koroškem: Celovec * Grabštanj * Rožek * Šmihelj/Pliberk Beljak * Hodiše * Selo * Št. lij Bekštanj * Kotmara vas pri Skocijanu * Št. Primož Bilčovs * Labot * Svatne * Struga Bistrica ob Zilji * Loče * Šteben * Tinje Brnca * Ločilo * Šentilj * Velikovec Borovlje * Miklavčevo * Šentjakob * Vernberk Čajna * Podrožca * škocijan * Vrba Galicija * Podgorje * Šmarjeta * Železna Globasnica * Psinja vas v Rožu Kapla Goselna vas * Podklošter * Šmohor * Žrelec VELIKO PRAZNOVANJE, MNOGO DENARJA, VESELJE, VSEBINE PA ZAENKRAT BOLJ MALO V Ameriki ni nič tako narobe da tega ne bi mogli popraviti Družina Clinton (Bill, Hillar/ in Chelsea) po predsedniški prisegi (Telefoto AP) Bruno Marolo, Ansa VVASHINGTON - Celo Donald Trump, nevvjorški milijarder, se je škandaliziral: »Kar se dogaja v VVashingtonu je prava norija«, je dejal. In res so mnenja v Ameriki o veliki predstavi, ki so jo tisoči spremljali v hladnem VVashingtronu, milijoni pa v copatah pred televizorji, deljena kot že dolgo ne. Dvomov je bilo na pretek o marsičem: o velikih stroških za manifestacijo, o ekshibicionizmu gostov, o neokusnih spominkih, med katerimi prednjači doprsni kipec Billa Clintona v oblačilih in podobi Julija Cezarja. »Inauguration day« naj bi stal 28 milijonov dolarjev, pravijo Clintonovi sodelavci. V VVashingtonu pa javno mnenje šušlja, da je bilo milijonov kar 38, največ v zgodovini ZDA. Organizatorji trdijo, da ni res in, medtem ko velike limuzine z damami v krznenih plaščih drsijo po asfaltu, naglašajo, da »davkoplačevalci ne bodo plačali niti centa«, saj so veliki gospodarski lobiji pokrili skoraj vse stroške. K temu pa dodajajo, da so bili stroški visoki, ker je bila prireditev odprta vsem. Bill in Hillar/ Clinton sta se udeležila otroške predstave, v kateri je med drugim nastopil tudi Kermit, žaba iz Muppet showa Vendar to ne vznemirja demokratov, ki seveda praznujejo. »Dvanajst let nismo imeli te možnosti,« pravijo tisti, ki so se zbrali z vseh koncev Amerike. In Harry Belafonte, ki je sodeloval na predsi-nočnjem koncertu (vstopnina 1.500 dolarjev) dodaja, da je končno napočil čas, ko se »lahko približamo vodnjaku«. Trenutek samo za izbrance. Da, ampak prejšnji večer je bil na vstop na generalko prost. To pa ni zadostovalo in Clinton se ne more izogniti kritiki, da se želi priljubiti predvsem »bogatašem, ki so finansirali njegovo volilno kampanjo«. Plačale so, kot rečeno, velike družbe: Merryl Linch, Nabi- NOVICE Clinton zamudnik VVASHINGTON - Novi Ameriški predsednik je znan med drugim tudi po tem, da rad zamuja. Tako je tudi včeraj, na dan, ko je postal predsednik ZDA, začel svoj dnevni program s 25-minutno zamudo. Moral bi) namreč oditi iz Blair house, rezidence za goste, ki je v neposredni bližini Bele hiše ob 7.40, prikazal pa se je komaj ob 8.45 s skledo kave v rokah. (ANSA) Predsednika proslavili s plesi VVASHINGTON - Včerajšnji slavnostni dan je v vseh ZDA potekel v znamenju najrazbčnejših ple-sov.Naj omenimo samo ples ameriških Indijancev, ples zelenih, ples homoseksualcev in lezbijk ter alternativni ples mladih republikancev, ki so se s potoki piva skušah pripraviti na vlogo opozicije. Bushevo maščevanje VVASHINGTON - George Bush se je pred svojim dokončnim odhodom maščeval bodočemu zakladnemu ministru Lloydu Bentsnu in mu s posebnim zakonom znižal letno plačo od 144 tisoč na 99 tisoč dolarjev. Med Bentsnom in Bushem je nekaj slabe krvi še iz sedemdesetih let, ko je demokrat Bentsen premagal republikanca Busha na volitvah za senat. (ANSA) Clintonu izročili »jedrski kovček« VVASHINGTON - Del včerajšnjega dneva je Bill posvetil študiju. Izročiti so mu namreč tako imenovani »jedrski kovček«, s katerim lahko sproži jedrsko vojno. Bushev svetovalec za nacionalno varnost Brent Scovvcroft mu je obrazložil, kakšna je procedura, ki omogoča predsedniku ZDA, da sproži jedrske rakete. Včerajšnja je bila le teorija, saj so kode, ki omogočajo predsedniku dostop do kompjuterja, izročiti Clintonu komaj po prisegi. George in Barbara bosta pisala spomine VVASHINGTON - Bush odhaja z nekoliko grenkobe, saj še ni prebavil volilnega poraza. Z ženo Barbaro odhajata v Houston, v Teksasu, kjer se bosta vsak iz svojega zornega kota lotila pisanja spominov. Bush bi potreboval milijon dolarjev, da si v Teksasu zgradi vilo in se tam naseli kot upokojenec. Zanimivo pa je, da so založniki baje pripravljeni plačati več za Barbarine spomine kot za spomine človeka, ki je do včeraj imel v roki usodo sveta... Hillary in Tipper dvojčici na odru VVASHINGTON - Hillaiy Clinton in Tipper Gore sta bili včeraj skoraj enako oblečeni: obe sta imeti modra površnika in klobuka iste barve. Nista si namreč telefonirati in tako nista vedeli, kako bosta oblečeni. Clinton se je najbrž spomnil na enega svojih predhodnikov VVilliama Henryja Harrisona, ki je na dan prisege dobil pljučnico in mesec dni kasneje umrl, zato Bill včeraj ni slekel plašča. Mnogo bolj športen je bil Gore, ki je ves čas bil v jopiču, kljub ledeni vvashingtonski temperaturi. ■ PREDSEDNIKI ZDA Knjiga rekordov Bele hiše VVASHINGTON - Bill Clinton je, za Roosveltom in Ken-nedyjem, najmlajši predsednik v zgodovini ZDA. To je zanimiv podatek, zanimive pa so tudi nekatere druge primerjave: STAROST - Najstarejši predsednik v ameriški zgodovini je bil Ronald Reagan. Ko je bil izvoljen je bil star 69 let, ko je odšel iz Bele hiše pa 77 let. Najmlajši pa je bil Theodore Roosvelt: ko mu je bilo 42 let, je moral naslediti VVilliama McKinleya. John Fitzgerald Kennedy je bil najmlajši izvoljeni predsednik: ob ustoličenju je bil star 42 let. ASTROLOGIJA -Clinton je rojen 19. avgusta 1946 v znamenju leva, tako kot Herbert Hoover in Benjamin Harrisom Sicer pa je bilo med najemnjiki Bele hiše največ škorpijonov, kar pet, sledijo pa vodnarji (štirje), med katerimi George VVashington, brez otrok Ansa Abraham Lincoln, Franklin Delano Roosvelt in Ronald Reagan. IZVOR - Clinton je prvi predsednik, ki prihaja iz Arkansasa. Največ predsednikov je Zdručenim državam Amerike »dala« Virginia, in sicer kar osem od skupnih 42. Sledijo Ohio (sedem predsednikov), New York in Massachussets. V Kaliforniji, največji ameriški državi, se je rodil samo en predsednik, Richard Nixon. DRUŽINA - Z eno samo hčerko, 12-letno Chelsea, Bill Clinton in soproga Hillary še zdaleč ne dosegata poprečja številčnosti družin ameriških predsednikov, ki so imeli poprečno 3, 75 otrok. John Tyler ima pri tem rekord, saj je imel, res da z dvema ženama, kar 15 otrok. Na drugem mestu je Henry Harrison z 10 otroki, vendar je ostal na predsedniškem mestu zelo kratek čas, saj je umrl mesec dni po ustoličenju. Sest predsednikov ni imelo otrok; med temi je bil tudi George VVashington. VERA - Bill Clinton je baptist, kot so bili tudi VVarren Harding, Harry Truman in Jimmy Carter. Njegova žena Hillary je metodi-stka. Edini katoličan v Beli hiši je bil John Kennedy. Trije predsedniki, to so Thomas Jefferson, Abraham Lincoln in Andrevv Johnson niso pripadali nobeni veroizpovedi. POKLIC - Clinton opravlja poklic, ki je najpogostejši med Abraham Lincoln, nobene verizpovedi ameriškimi prtedsed-niki: Kar 25 jih je bilo odvetnikov, preden so se začeli ukvarjati s politiko. Kar zadeva ostale sta najpogostejša poklica vojska in državna služba. Edina izjema je bil Herbert Hoover, ki je bil inženir. IZOBRA7.R A - Bill Clinton je, kot 33 svojih predhodnikov, dokončal univerzitetni študij. Med ostalimi devetimi so tudi Abraham Lincoln, Graver Cleveland in Harry Truman. POLITIČNA KARIERA - Clinton je 16. predsednik, ki je bil prej guverner ene izmed ameriških držav, Mnogo večje je število tistih, ki so bili poslanci al senatorji: kar 24. sco in druge. In tako je tudi ta »Inauguration day« izpadel kot odraz volje, da bi bila volk sit in koza cela. Ta želja je izhajala tudi iz Clintonovega nagovora. Američanom je povedal natanko to, kar so želeli slišati in zato so mu burno ploskali. Dejal je, da je treba »prenoviti Ameriko« in »vrniti prestolnico ljudstvu, kateremu pripada«. Povedal je, da bo treba »doma in v svetu »dobro narediti vse, kar je potrebno«. Osvojil je stavke in ideje Ken-nedyja in Martina Luthra Kinga, Jeffersona in celo Reagana, citiral je sveto pismo, predstavil se je kot pobudnik prenove v kontinuiteti, in z banalnim stavkom vzk- liknil: »prijatelji državljani, napočil je naš trenutek, ne zamudimo ga!« Zahvalil se je Bushu in mu zaploskal, nato pa je napadel dvanajst let republikanske vladavine, tupatam je spominjal celo na Rossa Perota. Iz rokava je stresel probleme Amerike: gospodarstvo, okolje, AIDS, oboroževanje. Vse skupaj pa je sintetiziral s trditvijo, da »v Ameriki ni nič tako narobe, da tega ne bi bilo mogoče popraviti«. Tudi znani Schultzev psiček Snoopy je v nekem stripu dejal, da »noben problem ni tako velik, da se mu ne bi mogli izogniti«. Snoopy je tipičen proizvod Amerike. To je očitno tudi Bill Clinton. Novi ameriški predsednik je moral tudi obvezno pozdraviti Bushevo psičko Millie (Telefoto AP) NIČ SKUPNEGA Z BUSHEM »Navade in razvade« predsednika Clintona VVASHINGTON - Obožuje Elvisa Prisleyja in Johna Kennedyja, nor je na hrano iz McDonaldov, prebira Marka Avrelija... Tudi po okusih je Bill Clinton popolno nasprotje svojega predhodnika Georgea Busha. Avtomobili: navdušuje se nad cabrioleti, v svoji garaži ima mustanga sinje-kovinske barve iz »legendarne 1968. letine«. Hrana: dobesedno požira mcdonalds’ove hamburgerje, z arašidovim maslom obložene kruhke, mangove sladolede in limoneve torte; pije cele litre ledenomrzle coca-cole. Zavrača trditve, da v MacDonald’sih prodajajo »visokoka-lorične smeti«, ker v njih lahko kupite tudi »kruhke s piščancem in solato«. Film: njegova uspešnica je »Točno opoldne« z Gery Cooperjem in Grace Kelly. Film je gledal kar devetnajstkrat. Heroji: njegova mama Virginija. Igre: križanke in karte. Knjige: »Sto let samote« Gabriela Garcie Mar-queza in Mark Avrelijevi »Spomini« sta mu najljubsi deli ob »Vrtincu« in Tolstojevi »Vojna in mir«, ne zavrača pa niti kriminalk. Šport: je zasvojen od teka, saj dnevno preteče vsaj šest kilometrov. Ura: na zapestju ima 29-dolarski timex irono-man s štoparico za tek. Najbolj priljubljeni državniki: Abraham Lincoln, Thomas Jefferson, John Kennedv, Franklin Roosevelt in VVinston Churchill. Glasba: igra na saksofon, ki se ga je naučil kot najstnik, da bi premagal samoto. Na pamet pozna besedila vseh pesmi Elvisa Presleyja, navdušuje se tudi nad Bobom Dylanom, Wyntonom Marsalisom, Kennyjem Michaelom Boltonom in nad skupino Fleetvvood Mac. Razvade: ženske, zagotavlja pa, da to spada v preteklost in se ne bo ponovilo. (Ansa) PLESI, DOLARJI, AVTOBUSI, O VSEM GOVORIJO: Številke, številke ■ ■■ VVASHINGTON - Številke so včasih zgovornejše od besed. O Clintonovem ustoličenju in o ameriških predsednikih sploh smo zbrali naslednje: 1 - Število plesov ob ustoličenju tretjega predsednika ZDA Andrevva Jacksona 3 - Ure trajanja »open house«, današnjega sprejema v Beli hiši, ko bodo imeli vsi državljani prost vstop. 4 - Število plesov ob ustoličenju Davida Eisenhowerja 5 - Predsednikov, ki so bili levičarji (vključno s Clintonom). 6 - Število plesov ob ustoličenju Richarda Nixona 7 - Plačanih komentatorjev, ki so občinstvu po zvočnikih opisovali včerajšnja dogajanja 8 - Število plesov ob ustoličenju Ronalda Reagana 9 - Število plesov ob ustoličenju Georgea Busha 10 - Število plesov ob ustoličenju Billa Clintona 12 - Število alegoričnih vozov na včerajšnji paradi. 19 - Vstopnina (v dolarjih) za včerajšnjo parado, koncert 24 godb s šestimi oslički, simbolom demokratske stranke. 50 - Vstopnina (v dolarjih) na »alternativni ples« republikanske stranke z naslovom »Mouming in America« (Žalovanje v Ameriki). 52 - Število ogrevanih šotorov, v katerih bodo prodajali spominčke, sendviče in obrtne izdelke. 125 - Vstopnina (v dolarjih) na enega od sinočnjih desetih plesov. 300 - Število avtobusov, s katerimi organizatorji prevažajo ugledne goste iz hotelov na slovesnosti in nazaj. 500 - Število pozivnikov, ki so jih razdelili 500 od skupnih 3.500 plačanih funkcionarjev na včerajšnji slovesnosti. 600 - Število javnih stranišč, ki so jih namestili ob cesti, po kateri je potekala parada. 80.000 - Cena, v dolarjih, ustoličenja predsednika Harryja Trumana 100.000 - Število cvetic, ki so jih uporabili za okrasitev krajev slovesnosti ustoličenja Billa Clintona 29 milijonov dolarjev - Stroški za ustoličenje Georgea Busha 29 milijonov dolarjev - Stroški za ustoličenje Billa Clintona, kot so jih navedli organizatorji. 38 milijonov dolarjev - Stroški za ustoličenje Billa Clintona, kot so jih izračunala sredstva javnega obveščanja RA e^UtN A LN^ŠTVO Z genetiko do manjših čipov M. E. Izdelovalci mikročipov bodo svoje izdelke lahko Se pomanjšali s pomočjo DNA, znamenite dvojne vijačnice, ki tvori dednino. Dvema evropskima raziskovalcema je namreč uspela tehnika »gojenja« .te molekule na ravnih površinah po natančno izbranem vzorcu. DNA sama na sebi ne bo del Cipa, z njeno pomočjo pa bo nanj narisano vezje, nekajkrat drobnejše, kot to dopušča današnja tehnologija. Cornelis Hollenberg iz Univerze v Diisseldorfu in Emesto di Mauro z rimske univerze La Sapienza sta se odločila za to tehnologijo preprosto zato, ker je DNA gotovo najbolje raziskana molekula velikanka, je razmeroma preprosto grajena in jo je mogoče sestavljati kot legokocke, z lahkoto in po natančnem naCrtu. Hollenberg in di Mauro sestavljata verige DNA s sintezo, ki je v molekulami biologiji že znana in utečena. Najprej zgradita en konec verige z zanko v obliki lasnice, ki se zvije in zlepi sama s seboj. Nanjo dodajata nove člene, nukleinske baze, v poljubno izbranem zaporedju in gradita razvejišča, staCišCa in ravne odseke, konce pa zapreta z novo »lasnico«. S programirano sintezo določenih zaporedij je mogoCe doseči kakršno koli omrežje, je zapisano v patentu. Nitka, sestavljena iz 3000 baz, je dolga le en mikrometer in verjetnost napake je le ena na milijardo. Debelina nitke je 1 ah 2 nanometra, odvisno od tega, ah je vijačnica enojna ah dvojna. Z doslej dosegljivo tehnologijo v industriji čipov so najtanjše žice debele približno en mikrometer, kaj je 1000-krat veC od verige DNA. Raziskovalca svoje mreže gradita na trdni podlagi s površino, ki odbija vodo, na primer iz polietilena. Na ploščo jo zasidrata s kapljico beljakovine, ki deluje kot mole-kulatno lepilo. Za ključne dele svojega omražja, kot so zaključene zanke ah stične točke, izbirata baze, za katere vesta, da se bodo spojile z beljakovino in tam tudi usidrale. Za ustvarjanje mreže elektronskih povezav uporabljajo zdaj v industriji vzorce, imenovane maske, ki jih polagajo na površino, pokrito s snovjo, občutljivo na svetlobo. Postopek take fotolitografije z odtiskanjem vzorca, odjedkavanjem in nanašanjem novih plasti večkrat ponovijo in postopoma zgradijo zaželeno vezje. Maske najprej narišejo v velikosti več metrov, nato pa jih optično pomanjšujejo, dokler ne dosežejo velikosti Cipa. Pri tem prihaja do napak, ki jih mreža DNA nima. Ta je grajena že v dokončni velikosti. Raziskovalca predlagata, da bi mreže DNA gradili neposredno na silikonski plošči, ki bi dele Cipa zaščitila ob nanašanju novega polprevodnega sloja. Po odstranitvi DNA bi ostalo omrežje, kjer novega nanosa ni. ASTRONOMIJA r Teleskopske nadrobnosti o črni luknji M. K. Znani Hubblov vesoljski teleskop je dal astro-nomon doslej najboljši vpogled v disk snovi, ki je vsrkana v Cmo luknjo. Tako vsaj domnevajo številni znanstveniki, pa tega za zdaj žal še ne morejo dokazati. »To je prvi primer, ko lahko urejeno ugotavljamo pline v disku v odnosu do okolja Črne luknje,« pojasnjuje Holland Ford, znanstvenik z univerze John Hopkins, ki je analiziral podatke vesoljskega teleskopa. Disk predstavlja jedro galaksije NGC 4261 v področju ozvezdja Device, ki je 45 milijonov svetlobnih let oddaljeno od Zemlje. Posnetek je bil napravljen s širokokotno in planetarno kamero vesoljskega teleskopa. VValter Jaffe z Leidenovega observatorija na Nizozemskem domneva, da je jedro po vsej verjetnosti Cma luknja z desetmilijonkrat večjo maso od mase Sonca. Galaksija je bila izbrana za opazovanje zato, ker je ena od naj svetlejših v tej zvezdni kopici. Prejšnja opazovanja z radijskimi teleskopi so pokazala-veC nasprotujočih si curkov, ki so izhajali iz vročih plinov, oddaljenih 80.000 svetlobnih let. Spektroskopski podatki kažejo ionizirajoče pline, ki se gibljejo s hitrostjo veC milijonov kilometrov na uro ah z enim odstotkom svetlobne hitrosti. Večina astronomov misli, da te pojave povzroča snov, ki je vsrkana v masivno črno luknjo v jedru galaksije. Disk je glede na opazovalca na Zemlji nagnjen za 60 kotnih stopinj, vendar jasno kaže na pesti-SCe galaksije. Ko bo Nasa konec leta 1993 opravila servis in popravilo vesoljskega teleskopa na zelo zapletenem poletu vesoljskega letala shutlle, naj bi bili raziskovalci sposobni z uporabo spektroskopskih podatkov raziskati gibanje plinov v nekaj deset svetlobnih let obsežnem področju domnevne Cme luknje. Tako bi z meritvijo mase dokazali njen obstoj. Hubblova širokokotna kamera je slikala črno luknjo v področju galaksije NGC 4261. EKOLOGIJA / AL GORE, POLITIK PRIHODNOSTI IN EKOLOŠKIH NAZOROV Avtoritativna knjiga za evropske politike V. Stefanovič a meriške predsed-ZA niške volitve so J. JLbile vedno politični dogodek svetovnih razsežnosti. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. Tako Časopisni kot elektronski mediji so na vseh zemljepisnih širinah osrednjo pozornost posvetili Bushovi in Clintonovi predvolilni kampanji. Po Clintonovi zmagi pa se je mrzlica brž polegla in vse je spet steklo rutinsko. Eden izmed taksnih "stranskih" dogodkov je bil tudi razglasitev Ala Gorea za podpredsednika ZDA. Mogli bi reci: nova stranka na oblasti, nova vlada, novi ljudje. Toda uveljavitev osebnosti Ala Gorea v osrednjih ameriških političnih krogih pomeni veliko veC. Al Gore je namreč predstavnik politikov novega, vizionarskega kova. To je politik, ki mu je zamisel o trajnem razvoju zelo blizu. Zanj bi mogli reci, da je v nasprotju z mnogimi politiki ekološko usmerjen oziroma na strani zelenih. Proti koncu lanskega leta je Jonathan Porrit v književni prilogi Timesa objavil recenzijo Go-reove najnovejše knjige Zemlja v ravnovesju. V tem delu Gore ne govori samo o okolju. To je obenem razmišljanje o gospodarstvu in tehnologiji, vrednotah in duhovnosti. Knjiga je tudi osebna, življenjska in čustvena. Ena izmed najboljših knjig o tej tematiki, ki jo je napisal kak aktiven politik, kot pravi recenzent. Gore ni hotel počakati, da bi kot večina njegovih upokojenih kolegov izpovedal osebne nazore in zamisli Sele po izteku kariere. To je raje napravil na samem začetku političnega vzpona. Za Gorea pravijo, da ni politik taksnega kova, kakršna je bila recimo nekdanja norveška ministrska predsednica Bruntlandova, ki se je ukvarjala z globalnimi ekološkimi vprašanji, hkrati pa je zamižala pred množičnim pokolom kitov v vodah lastne države. Goreove politične ambicije so bile vedno zelo visokoleteče -in takšne so tudi danes. Kot demokratski predsedniški kandidat je leta 1988 prestal bridke preskušnje, iz katerih pa se je veliko naučil, kajti spoznal je porazno dejstvo, da večine Američanov globalna ekološka vprašanja prav nič ne zanimajo. Kljub tedanjemu neuspehu ga imajo mnogi že zdaj za glavnega predsedniškega kandidata v letu 1996, kajti prepričani so, da njegov Cas šele prihaja. Gore je tipičen južnjaški demokrat, politik Jeffersonovega kova, strasten zagovornik svobodnega trga in podjetniške ustvarjalnosti, neomahljiv domoljub, starožiten in pristen baptist. Skupni imenovalec te zelo neznačilne mešanice značilnosti je t.i. "zeleno pridigar-stvo". Izraženi so bili dvomi o tem, kako in v kakšni meri bo tako profiliran in usmerjen politik mogel pomagati demokratom v boju za oblast. Se zlasti zato, ker so ga v Bushovem volilnem taboru že prej napadali kot ekološkega ekstremista. Očitno pa so se tako pesimisti kot zlonamerneži ušteli. V predvolilni kampanji, katere osnovna vprašanja so proračunski primanjkljaj, delovna mesta, domaCe težave in obnova "ameriške veličine", je Goreovo knjigo na prvi pogled razumeti bolj kot klic k odgovornosti kot opozarjanje na pomembne politične spremembe, kar je sicer njen temeljni namen. Prav to naj bi bila po mnenju strokovnih krogov Goreova šibka točka, tista, kjer naj bi bil ranljiv. Toda v ameriški javnosti opazimo neki paradoks, ki se mu zna Gore veliko preprosteje oziroma rahločutneje prilagoditi kot njegovi neusmiljeni republikanski kritiki in nasprotniki. Raziskave javnega mnenja so pokazale, da povprečni American od svojega predsednika zares pričakuje, da se bo posvetil predvsem reševanju domačih težav, ki navadnega državljana veliko bolj zaposlujejo kot mednarodna vprašanja, kakršna so Somalija ali Bosna. Po drugi strani pa tudi želi, da bi Amerika ostala voditeljica svobodnega sveta in da bi aktivno in konstruktivno izkoristila svoj položaj svetovne velesile oziroma da bi povedla druge države v skupno reševanje ekoloških problemov. V skladu s tem Gore zagovarja mnenje, da bi prav Amerika morala prete- žni del bremena prevzeti na svoja ramena. Sam je že leta 1988 doumel, da z altruizmom in celo s prosvetljiteljskimi lastnimi interesi za dobro planeta ni moC veliko doseči. Zato je zavestno potisnil v ozadje mnoga pomembna in sporna vprašanja, denimo vlogo oboroženih sil in groteskno porabo denarja za oboroževanje oziroma nespodbitno dejstvo, da je trajni razvoj čisto navadna iluzija, če ni oprt na korenito zmanjšanje obstoječih materialnih razlik na svetovni ravni. Gore je sklenil, da bo vso energijo usmeril v vprašanje, ki se mu zdi najvažnejše: Kako iz reševanja življenjskega okolja napraviti osrednje, organizacijsko načelo naše civilizacije? Zanj je to vprašanje celo usodnega pomena, in to toliko bolj, ker je že dolgo tega spoznal, da nenehne ekoapokaliptiCne grožnje zares pretresejo zelo malo ljudi. Njegova predstavitev ključnih ekoloških vprašanj je zelo razumljiva in nazorna, vendar jih sam obravnava predvsem kot simptome naše disfunkcionalne civilizacije oziroma kot neizogibne posledice fizičnih poškodb, do katerih je prišlo zato, ker smo se odtujili živemu svetu. Osrednja teza njegove knjige je ta, da so ekološke krize predv- sem krize sistema vrednot. Ateist, anarhist in po-svetnež bi zdaj najhrž porekli, da jih stvar ne zanima več. Knjiga Zemlja v ravnovesju je res globoko spiritualna. Gore kot baptist Čuti, da nam je dolžnosti "upravnika narave" naložil Bog in da te naloge zahtevajo posebne osebne in politične odločitve. "Kako more kdo slaviti Boga, hkrati pa globoko prezirati stvariteljstvo? Kako more kdo čednos-tno živeti z naravo, ki je dana od Boga, hkrati pa se s pustošenjem znašati nad njo? "... Zares, nihče Goreu ne more očitati, da se stvari ne loteva dovolj vizionarsko. Njegovo zgodovinsko mišljenje o tem, da smo naredili križ čez sistem vrednot, ki zdaj zelo slabo funkcionira, je zares impresivno, in kot avtor se pošteno in celovito loteva skrbi za pamet in duha (torej področja, ki se zdi večini politikov "prepovedano"). Sele tedaj, ko je nanizal in neizprosno analiziral te temeljne težave in značilnosti naše disfunkcionalne civilizacije, je spustil svojo politično bombo - globalni "ekološki Marshallov plan". Doslej je bilo le malo političnih zamisli, ki bi bile ekološko into-nirane v takšnih razsežnostih in s tako močnimi poudarki. Njegovi republikanski naspro- tniki se že zdaj malce posmehujejo njegovemu vizionarstvu in to zamisel ocenjujejo natanko tako, kot so britanski konservativci svoj čas ocenili manifest laburistične stranke. Toda mnogi komentatorji Goreovo politiko že doumevajo kot nekakšen strateški, marketinški in inovativni način razmišljanja, ki bi utegnilo rešiti današnji kapitalistični sistem pred njegovo lastno prirojeno destruktivnostjo. Večina ekologov, še zlasti tistih, ki odločajo na področju zaščite življenjskega okolja, bo do Goreovih zamislih in argumentov najbrž še precej časa zadržana. Kljub vsemu je spodbudno, da ideje takšne usmeritve in kakovosti izvirajo iz ameriškega političnega establis-hmenta. Se pa smemo vprašati, do kakšne mere bo Al Gore svoje zamisli mogel uresničiti, dokler bo opravljal sedanjo politično funkcijo. Ne glede na to pa bo zanimivo tudi videti, koliko tega, kar ameriški podpredsednik misli in predlaga, bo prešlo Atlantik in kakšen bo odmev v naših političnih krogih. Težko je verjeti, da bi kdo izmed vodilnih evropskih politikov danes mogel napisati tako avtoritativno knjigo. Al Gore je človek ekološke in politične prihodnosti. S prebiranjem njegovega dela se je moč marsikaj naučiti. NOVICE Pozdravimo Titane! NEW YORK - Astronomi že od začetka sedemdesetih vedo, da je na Titanu, največji Saturnovi luni, mogoče najti skoraj organske snovi, iz katerih se je razvilo življenje na Zemlji. Vendar pa naj bi bil po splošnem prepričanju oddaljeni satelit s temperaturo -1200C trajno zamrznjen, zato se organske spojine ne bi mogle mešati s tekočo vodo, ki je za razvoj nam znanih življenjskih oblik bistvenega pomena. Pred nedavnim pa so znanstveniki z Univerze Comell objaviti teorijo, po kateri se Titanova ledena notranjost občasno stati, tako da bi bila evolucija načelno mogoča. Domneva temelji na dejstvu, da je na Saturnove mrzle lune (in torej tudi na Titan) v zadnjih treh milijardah let padlo veliko meteoritov. KihetiCna energija meteorita se ob trku z zmrznjenim satelitom pretvori v toploto, ki led stati, obenem pa pljusne mešanico vode in organskih snovi po površju. Krater, ki nastane ob padcu meteorita, naj bi bil globok vsaj sto metrov. Ob površju se začne seveda takoj strjevati, notranjost pa naj bi v celoti zmrznila šele po 300 do 400 letih. Vrhnja plast ledu deluje kot izolator in varuje staljeni del lune pred zunanjim mrazom, kar naj bi omogočilo kemično evolucijo. Ce bi se izkazalo, da je ta teorija pravilna, bodo morati astrofiziki ponovno pretehtati svoje predstave o tem, kje vse je mogoče življenje. V tem primeru seveda še ne bi mogli reči, da se je na Titanu življenje že razvilo; vseeno pa bi bil to pomemben znak, da sega predbiološka organska kemija precej čez sedanje okvire. Kilovati iz kiloton CAMBRIDGE - Prvi primer predelave mečev v pluge po koncu hladne vojne je sporazum Združenih držav Amerike in Rusije o prodaji obogatenega urana iz odstranjenih sovjetskih jedrskih konic, ki bodo rabile kot gorivo za ameriške jedrske elektrarne. ZDA naj bi v naslednjih dvajsetih letih kupile 500 metričnih ton urana po še nedoločeni ceni, ki pa bo bržkone presegala milijardo ameriških dolarjev. V prvih petih letih bo Rusija priskrbela vsaj 10, nato pa vsaj 30 metričnih ton letno. Tako hitro pač lahko izločijo uran iz več tisoč jedrskih konic, ki so jih že ali jih še bodo vzeti iz uporabe. Celotni načrt si je 1. 1991 zamislil Thomas Neff, fizik z MIT, ki je vladi obeh držav tudi spravil za pogajalsko mizo. Rusi bodo predati moCno obogaten uran, ki vsebuje kar 97 odstotkov izotopa urana 235, ki ga potrebujemo za jedrsko verižno reakcijo. V naravnem uranu je tega izotopa manj kot odstotek. Ker je tako kvaliteten uran prvovrstno blago, bo zanimiv za vsako državo, ki razvija jedrsko orožje. Zato spremljajo program tako pozdravi kot svarila: mnogo bolje je, da kupijo uran namesto koga drugega Američani, hkrati pa bo treba ruske pošiljke dobro zavarovati pred roparji. Kraja tako močno obogatenega urana je namreč precej cenejša, preprostejša in hitrejša od gradnje tehnološko zahtevnih obratov za predelavo naravnega urana. Poleg tega pa je količina, potrebna za verižno reakcijo, razmeroma majhna - le 11 kg Čistega urana 235. Eden od načinov za zmanjšanje možnosti kraje bi bil, da bi obogateni uran razredčili že Rusi, preden ga bodo poslali v Združene države. Ker je uran iz jedrskih konic za civilno uporabo preveč koncentriran, bi ga z dodajanjem naravne uranove rude tako ati tako morati razredčiti. Gorivo za ameriške jedrske reaktorje vsebuje namreč le okoli 3, 5 odstotka urana 235. Ne glede na to, ati bo uran razredčen ali ne, bodo po mnenju strokovnjakov pošiljke v primeru nesreče lahko resno ogrozile okolje. Zabojniki za prevoz urana so grajeni za cestni promet in bržkone ne bi mogli kljubovati dolgotrajnejšim plamenom ladijskega goriva Thomas Neff predlaga dva načina prevoza, ki bi nevarnost kraje in možnost onesnaženja okolja kar najbolj omejila. Prva inaCica predvideva uporabo vojaških letal, s katerimi že zdaj prevažajo podobne tovore. Drugi predlog pa je še korak naprej pri predelavi meCev v pluge: z jedrskih podmornic naj bi odstraniti rakete in jih naložiti z obogatenim uranom. V eno podmornico je mogoče natovoriti desettonsko pošiljko. Ker je jedrske podmornice v resnici nemogoče izslediti, bi bil tovor popolnoma varen pred roparji. Poleg tega pa nesreča pod morsko gladino najverjetneje ne bi imela hujših posledic za okolje, saj se v najslabšem primeru lahko potopi. Je zajedalska bela mušica nova vrsta mrčesa? RTVERSIDE - Neznatne bele mušice, ki so predlansko poletje na povrtninah v Kaliforniji in Arizoni-naredile za veC kot 500 milijonov dolarjev škode, ne sodijo med krompirjeve bele mušice, kot so biti prepričani agronomi, marveč so povsem nova vrsta žuželk, ki so odporne na vsa doslej znana sredstva proti mrčesu. To so s posebnimi genetskimi testi in drugimi raziskavami ugotoviti znanstveniki s kalifornijske univerze v Riversidu v ZDA in svoja dognanja objaviti v najnovejši številki revije Science. Srebmokrila bela ipusica, kot so poimenovati novo žuželko, se je prvič pojavila poleti 1991. na nasadih povrtnin v Arizoni, Kaliforniji in še v nekaterih južnih državah ZDA in povzročila pravo opustošenje. Napadla je predvsem melone, bombaž, solato, zeleno in še nekatere povrtnine, iz njih sesala sokove ter pri tem izločala lepljivo snov, vabljivo za plesni. Videti je bila prav taka kot krompirjeva bela mušica, zato so znanstveniki meniti, da gre za novo različico te vrste. Begalo pa jih je dejstvo, da je bila žuželka odporna na pesticide in da je napadala tudi povrtnine, ki se jih druge mušice niso dotaknile. Zato so se vendarle odločili s pomočjo genetskih tehnik in proučevanja parjenja preveriti, Ce morda le ne gre za novo vrsto. Odkriti so, da so med belo krompirjevo in novo mušico razlike v njunih DNA in tudi, da imata različne encime. Ko so ju poskušali križati, so ugotovili, da oploditev ni mogoča. Kljub temu, da bo potrebno še več raziskav, raziskovalci s kalifornijske univerze menijo, da že dosedanje ugotovitve zadostujejo za trditev, da gre za novo vrsto mrčesa. Nekateri drugi entomologi jim sicer še oporekajo, vendar se vsi strinjajo, da je naslednji potrebni korak odkriti, od kod srebmokrila bela mušica izvira (prvič se je menda pojavila v specializirani vrtnariji za božične zvezde na Floridi). To bi jim namreč pomagalo odkriti njene morebitne naravne sovražnike in zaustaviti njen ponovni opusto-ševalni polet. (F. P.) ŠPORT O Četrtek, 21. januarja 1993 planinski svet Zdravniki Himalajci v SPDT V Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 je bilo zvečer, v priredbi SPDT, nedvomno zanimivo znanstveno predavanje o tem, kaj premore človek v gorskih višinah nad 5000 metrov in še više. V društvu se bodo predstavili trije ugledni zdravniki dr. Borut Spacal, dr. Rafko Dolhar in dr. Dani Žerjal, ki so se lanskega septembra udeležili medicinsko-znanstvene odprave v Himalajo, ki jo je organiziral Center za športno medicino iz TržiCa. Odprava je dopotovala v Kathmandu v Nepal in poletela najprej v Luklo v osrčje dežele šerp, Po odhodu so se udeleženci v spremstvu domačinov, v glavnem nosačev, napotili do baznega tabora pod Evere-stom. Med potjo, ki se je stalno dvigala do višine nad 5000 metrov, so zdravniki opravljali vrsto poiskusov in meritev na udeležencih odprave v zvezi z vzdržljivostjo in v prvi vrsti z dihanjem v izrednih pogojih pomanjkanja kisika. Na svoji poti pod Everest so zbrali obsežno dokumentacijo različnih podatkov in to svoje delo prikazali zvečer na predavanju, ki ga bodo obogatili z videofilmom in vrsto diapozitivov. Tema predavanja dr. Spacala, dr. Dolharja in dr. Žerjala je nedvomno zelo zanimiva in privlačna, zlasti za planince in alpiniste, ki se pri svojih vzponih v visokogorja stalno spopadajo s podobnimi problemi. Kot reCeno, je nocojšnje predavanje zelo znimivo in bo prav gotovo pritegnilo širši krog poslušalcev. ZaCetek ob 20.30. Sneg, sneg... Neugodne snežne razmere povzročajo precej težav ne samo turističnim središčem, ampak tudi našim prizadevnim organizatorjem smučarskih tečajev SPDT. Smučarski odsek je zastavil vse svoje sile, da bi tudi letošnji teCaji na snegu za začetnike in starejše mladince potekali čim-boljše. Zmanjkal pa je bistveni element: sneg. Kljub vsemu so se vaditelji in tečajniki v spremstvu staršev tudi prejšnjo nedeljo odpeljali v Rava-scletto in se povzpeli na vrh Zoncolana, kjer obstajajo še kolikortoliko dobri pogoji za smučanje. TeCaji so se redno odvijali, tisti pa, ki so prišli na sneg, da bi se malo nasmuCali, pa sploh niso prišli na svoj račun. Na progah je bilo veC travnatih zaplat in kamenja, da je bil še vsak spust tvegano početje. To se je poznalo tudi na žičnicah, kjer ni bilo nobenega Čakanja, pa tudi sicer na Zoncolanu ni bilo nobene gneCe. Ni kaj. TeCaji se nadaljujejo in v nedeljo bo avtobus spet vozil v Ravascletto. Prireditelji in vaditelji sicer upajo, da bo zasnežilo, vendar žal ni nobenih izgledov, saj vremenoslovci pravijo, da se bo še veC dni nadaljevalo suho in sorazmerno toplo vreme.. (L.A.) ZSŠDI želi sodelovati v delu 0KS Olimpijski komite Slovenije je imel te dni svojo tretjo redno sejo skupščine, na kateri so poročali o minulem delovanju, o nastopih na olimpijskih igrah, o uveljavljanju OKS-a na mednarodnih prizoriščih. Skupščine se je udeležila tudi delegacija ZSS-Dl-ja, ki jo je vodil predsednik za tržaško pokrajino Livio Valenčič. Po razpravi in diskusiji o delu te organizacije, je svoj pozdrav v imenu zamejskih športnikov prinesel tudi Valencie, ki je med drugim prikazal prisotnim delovanje in uspehe naših športnikov s Tržaškega in Goriškega. Zamejski predstavnik je poudaril važnost teh uspehov, ki morajo imeti pomen tudi za matico, kajti športni svet je enoten in ne pozna meja. V tej zvezi je Valencie prisotnim ponovno predlagal, da bi kooptirali v komite zamejskega predstavnika, ki bi po popravku pravilnika postal polnopravni Član te organizacije. Prisotni so z aplavzom sprejeli predlog, predsednik OKS-a Janez Kocjančič pa je zagotovil, da bodo na naslednji redni seji o tem govorih in si prizadevali, da bi že v kratkem tudi predstavnik zamejskega športa sedel v slovenskem olimpijskem odboru. Na tej seji pa je OKS že sprejel spremembo nekaterih pravil, ki zadevajo predvsem zaščito olimpijskih simbolov MOK in OKS ter nove mandate elanov odbora, ki jih bodo odslej volili vsako leto. Nova skupščina ima tako 37 elanov, sestavljajo pa jo predstavniki posameznih športnih zvez in nosilci zlatih olimpijskih odličij v posamičnih športih. V zvezi z opravljenim delom v lanskem letu je bilo poudarjeno, da je v bistvu najpomembnejše priznanje OKS s strani MOK, kar je bil pogoj za nastop slovenske reprezentance na zimskih in letnih olimpijskih igrah v Albertvillu oziroma Barceloni. Nastop slovenskih športnikov je bil pozitivno ocenjen, saj so slovenski športniki z osvojitvijo dveh bronastih kolajn in ostalimi rezultati v celoti izpolnili pričakovanja javnosti, poudarili pa so tudi izreden uspeh športnikov invalidov na paraolimpijskih igrah v Barceloni. Predsednik OKS Janez KocijanCiC je ob koncu zasedanja tudi podelil priznanja športnim zvezam. (M.S.) SMUČANJE / SNEGA PRIMANJKUJE Vrsta sprememb zaradi vremena Na tekmi v Sappadi poprečni dosežki Zaradi pomanjkanja snega so konec prejšnjega tedna odpadli tekmi v mladinski kategoriji in sicer sobotni veleslalom na Nevejskem Sedlu ter nedeljski slalom v Forni di Sopra. Tako so se nekateri mladinci in elani udeležili v soboto in nedeljo veleslaloma za mešCane b kategorije, ki je bil v Sappadi. Konkurenca je bila dokaj ostra, tako da so se morali naši tekmovalci zadovoljiti z bolj poprečnimi rezultati, Čeprav so mladinci solidno izpeljali tekmo. Tekmo so pripravili na progi Nazionale Monte Siera, start je bil na nadmorski višini 1580 m, cilj pa na 1280 m, sneg je bil kar v redu. Zmagovalec sobotnega veleslaloma je bil Maurizio Copetti (Ravascletto) s Časom 72.97, najboljši za naše je bil David Taucer (Brdina), ki se je s Časom 77.66 uvrstil na 26. mesto. Solidno je izpeljal progo tudi Kristjan Volpi (Brdina), Cas 78.98 pa mu je prinesel 41. mesto (2. mesto med mladinci). 107. mesto je dosegel Peter Ferluga (Brdina) s časom 87.91. Tekmovalec Devina Baldan Massimo je bil 119. s Časom 89.81. Na 156. mesto se je uvrstil Suber Rado s Časom 102.55. Na nedeljski tekmi je Peter Ferluga (Brdina) zmagal Nicola Selenati (GG.FF.UD) s Časom 72.82. Najboljše se je med našimi uvrstil Kristjan Volpi s Časom 77.05, k(i pa je zadostoval za 29. mesto. Giulio TauCer (Brdina) je za progo porabil 83.46 in s tem zasedel 82. mesto. Peter Ferluga je bil s Časom 87.29 111., 121. mesto pa jes Časom 88.68 pripadlo smučarju Devina Davidu Sossiju. Basso Pierpaolo (Devin) je bil 124. s Časom 90.32, medtem ko je tekmovalec Brdine Peter Ferfila s Časom 97.51 osvojil 147. mesto, 158. je bil na cilju Devincan Stojan Sossi s Časom 103.34, 160. pa njegov klubski tovariš Paolo Ga-rofolo s Časom 106.71. Takoj za njim se je uvrstil Rado Suber s Časom 108.75. Ne preveč dobrim rezultatom na rob pa velja povedati, da so imeli najmlajši smučarji pripadniki selekcije ZSSDI po zaslugi šef smučarskega centra v Sappadi Puntilija na razpolago progo, na kateri so lahko trenirali pod vodstvom Aleša Poljaka kljub velikemu .številu ljudi, ki so se v nedeljo zbrali v Sappadi. Kategorijo baby in ciciban Čaka v nedeljo slalom na Piancavallu, medtem ko bi se morali pionirji v soboto pomeriti v superveleslalomu na Zoncolanu in dan potem v slalomu v Clatu. Zaradi slabih snežnih razmer bo nedeljski slalom v Piancavallu, medtem ko bo superveleslalom v ponedeljek v Sappadi. Tam bodo skoraj isti tekmovalci nastopili tudi v sredo, ko je predvideno pokrajinsko prvenstvo, ki velja za Mladinske igre. (E.M.) NOGOMET / NAJ MLAJŠI Ob premoru Mladost tik pod vrhom Mladost - Muscoli Cervinjan 4:3 (1:1) STRELCI: Florenin (3), Gorjan. MLADOST: D. Devetak, Prinčič, Moro, M. Devetak, Gorjan, Jelen, Sergo, Černič, D. Ferle-tic, M. Ferletic, Florenin (Mk Jarc, Mt Jarc, Peric). Moštvo Mladosti je izkoristilo prosto soboto in odigralo prijateljsko tekmo z ekipo Muscoli iz Cervignana, ki v svoji skupini trenutno vodi na prvenstveni lestvici. Naj pri tem omenimo, da je Muscoli eno najveCjih centrov za mladinski nogomet v deželi, saj v svojih vrstah vključuje preko 170 mladih nogometašev. Gostje iz Cervignana so se v Doberdobu prikazali kot dobro uigrana celota in so večidel prvega polčasa imeli izrazito terensko pemoC. ZaCetek drugega polčasa je bil ves na strani gostov, ki s s prostega strela najprej povedli, nato pa rezultat povišali na 3:1. Izgledalo je že, da Doberdobci ne bodo ušli visokemu porazu, zgodilo pa se prav obratno! Z zagrizenostjo so se vrgli v napad in v 15 minutah obrnili rezultat v svojo korist (med drugim so zastreljali tudi 11-me-trovko). V tem delu igre je prišla na dan boljša telesna pripravljenost Kraševcev, ki so nasprotnika dobesedno strli. V soboto so odigrali tudi nekaj zaostalih tekem iz 5. rednega kola. Mossa je z zmago nad Isontino prevzela vodstvo na lestvici in je verjetno najresnejši kandidat za osvojitev prvega mesta. V prejšnjem kolu smo v našem komentarju izrazili presenečenje ob zmagi Pierisa nad Isontino. Tako je bilo zapisano v komunikeju, ki ga nogometna zveza pošilja vsak teden. Izkazalo pa se je, da se je sodnik zmotil in v svojem zapisniku zagrešil ime zmagovalca! Zmagala je torej Isontina in ne Pieris. Mladost je vsekakor trdno na 3. mestu. V soboto bo igrala zaostalo tekmo s Pierisom (od 15. uri). Z zmago, v katero ne dvomi, bo preskočila Isontino in se približala Mossi na eno samo točko. Ti dve moštvi bosta namreC počivali. Izidi zaostalih tekem 5. kola: Aris - Lucinico 0:1, Gradese - Pro Ro-mans 0:0, Pieris - San-rocchese 0:0, Mossa -Isontina 2:1. Začasna lestvica: Mossa 26, Insontina 24, Mladost 23, Opicina 23, Monfalcone 15, Pieris 14, Como 14, S. Sergio 12, Pro Romans 12, Gradese 12, Aris 10, Lucinico 9, S. Marco 6, Staran-zano 5, Sanrocchese 4, Romana 1. Vili Prinčič lestvici Končano košarkarsko državno mladinsko prvenstvo Končal se je regularni del mladinskega državnega košarkarskega prvenstva, na katerem nastopa tudi Jadran Farco. Za dopolnitev lestvice manjkajo še tri zaostale tekme, jadranovci pa bodo svojo tekmo nadoknadili v ponedeljek, 25. t.m., ko bodo ob 19. uri v telvoadnici doma Ervatti igrah proti Benettonu iz Trevisa, pri katerem igra tudi nova »zvezda« German Scarone. Naj omenimo le, da je Benetton v prejšnjem kolu premagal San Dona kar z 80 točkami razlike. IZIDI 9. KOLA: Jadran Farco - Menta Piu 79:93, Benetton - San Dona 167:87, Scaini - Stefanel 77:83. VRSTNI RED: Benetton Treviso 16, Scaini Benetke in Stefanel Trst 12, Menta Piu Gorica 8, San Dona 4, Jadran Farco 2. Ne glede na ponedeljkovo zaostalo tekmo proti Benettonu bo Jadran Farco igral v drugem delu tega prvenstva v tolažilni skupini, kjer se bo spoprijel z ekipami, ki so se uvrstile od 5. do 8. mesta v skupini iz Veneta in Lombardije. Dečki Proti premočnemu Stefanelu je bil poleg tega še okrnjeni Polet povsem brez moči. Poletovci pa bo-dob v prihodnjem kolu spet pred težko nalogo, saj bodo igrah proti drugouvrščenemu Don Boscu B. IZIDI 6. KOLA: Stefanel - Polet Zidarič 138:33, Poggi - SGT 99:51, Servolana - Don Bosco A 111:81, Libertas - Don Bosco B 57:74. VRSTNI RED: Stefanel 12, Don Bosco B 10, Servolana 8, Libertas 6, Polet Zidarič in Don Bosco A 4, SGT in Poggi 2. PRIHODNJE KOLO: Polet Zidarič - Don Bosco B, Don Bosco A - Poggi, SGT - Stefanel, Servolana -Libertas. Obvestila SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi elane smučarje, naj se ob priliki tečajev na Zoncolanu, udeležijo smučarskih izletov vsako nedeljo do 31. januarja. V avtobusih je več prostih mest na voljo ljubiteljem snega. Interesenti naj javijo svojo udeležbo načelnici smučarskega odseka Valentini Fachin (tel. 634648). SMUČARSKI KLUB DEVIN organizira 24. januarja prevoz in tečaj na snegu v Podkloštru (Arnoldstein). Za informacije in vpisovanje lahko telefonirate Skerku -200236 ali Sosiču 220423. SD BREG SMUČARSKA SEKCIJA obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za smučarski izlet v Gerlitzen, ki bo v nedeljo, 24. t.m.. Zainteresirani naj se oglasijo pri Miranu Zobcu na tel. št. 228297 po 19. uri. Potreben je veljaven dokument za odhod v tujino. INTERVJU S PREDSEDNIKOM TPK SIRENA LIVIJEM PERTOTOM Pertot: Pri Sireni je prostor tako za vrhunskost kot za rekreacijo Bojan Pavletič Zimsko morje ima poseben Car. Ce stojiš ob obali v kasnem sobotnem popoldnevu, studen vetrič pa ti potisne roke globoko v žepe in se preko omegljenega, rdeCega, zahajajočega sonca z razprtimi krili leno zapelje galeb, potem v vsem tem zaslutiš tudi nekaj koso-velskega. Njegovi bori, brinovke, starke, Kras, vse to se nekako preliva v to naše morje. Naše morje. Da, ob razpotegnjeni ter s kamni in skalami zadelani tržaški obali je v Barkovljah presledek, kjer morje v razdivjanih burjastih dneh s penastimi valovi buta v kamenje in zemljo, kot bi jo hotelo zalizati vase. Tu je delček našega morja, naše obale, na katerem si je svoj sedež postavil Tržaški pomorski klub Sirena. Pred zelo lepim in urejenim sedežem pa, na še nekoliko neurejenem zemljišču pred njim, na katerem so zloženi v zimskem počitku čolni, jadrnice, jadralne deske in druge v navideznem neredu (ki je tako nujen za vsako pravo obmorsko vzdušje) je tekel pogovor z mladim predsednikom Sirene, inž. Livijem Per-totom. Tradicija slovenskega pomorstva izhaja od tod, živela je od Barkovelj do Devina, ne na današnji obali Slovenije, v severni Istri. Se Čutite povezani s to tradicijo? »Absolutno ne. Manjšina je sploh izgubila stik z morjem. Nekaj pomorske zavesti iz preteklosti je sicer ohranjene pri nekaterih nekdanjih ribiških družinah, kot je BogatCeva, to je pa vse. Postali smo kontinentalen« Kaj pa Barkovljani? »Barkovlje v svoji duši niso obmorska vas. Vaščani so bili vedno bolj navezani na zemljo, kot na morje.« Potemtakem Sirena ni barkovljansko društvo? »V tem smislu ne. Domačinov je le kakih 20 odstotkov, nekaj manj je Rojancanov, ostali člani pa stanujejo do Milj do Križa. Pri tem je zanimivo, da Kontovelci težijo bolj k Sireni, Openci pa bolj k sesljanski Cupi, čeprav so bolj oddaljeni od nje, kot od nas.« Predstavite svoj klub našim bralcem nekoliko podrobneje. »V klubu se ukvarjamo z jadranjem, športnim ribolovom, rekreativnim pomorstvom in družabnostjo. Jadralcev, ki uradno tekmujejo je kakih 20, od teh 5 do 6 dobrih, kakovostni vrh pa predstavlja, seveda Arianna Bogateč. Ribičev je kakih 40 do 50, ob teh je pa še 350 drugih elanov. Društvenih plovil imamo 25.« Tako razvejana dejavnost, ki sega od popolnega zaCetništva tekmovalcev, pa preko Arianne Bogateč do prisotnosti na olimpijskih igrah, terja gotovo veliko organizacijskega napora. »Naše društvo opravlja izredno delo in morda je tudi v vsej državi bolj malo sorodnih klubov s tako razvejano dejavnostjo in takimi uspehi. Za to imajo, poleg tekmovalcev samih, njihovih družin in trenerjev, gotovo največ zaslug odborniki. Teh je 15, so zelo zavzeti za delo, kar se tiCe pomorskih veščin pravi strokovnjaki, manjka pa nam nekaj takih, ki bi bili usmerjeni bolj upravno, uradniško.« Trenerji? »Teh je občasno pet ali šest. Od teh sta dva 1., t.j. najvišje kategorije. Omeniti pa moram tudi, da naši elani opravijo za društvo ogromno prostovoljnega dela, zlasti upokojenci.« Kakšna pa je vaša starostna struktura? »Mladih imamo kakih 60 in so vsi aktivni jadralci oz. tekmovalci. Med odborniki pa nam zelo primanjkuje onih, v starosti od 20. do 30. leta. Odborniškega naraščaja imamo bolj malo.« Odnosi s Cupo? »NekoC so bili nekoliko napeti, toda zdaj sodelujemo zelo dobro.« Stiki preko meje? »S Slovenijo so še vedno dobri, s Hrvaško pa so postali zgolj formalni.« Kako gledajo na vas italijanski sosedje? »Sosedna društva so do nas razpoložena zelo prijateljsko, z izjemo društva Societa Triestina della Vela, ki je nastrojeno precej šovinistično, pa so nam naklonjena tudi vsa ostala. Enako nas visoko ceni tudi federacija. Prejšnji predsednik Filipčič je namreC naše društvo organiziral tako dobro, da uživa pri FIV res velik ugled.« V jadralnih klubih se navadno zbira bolj "elit- na” družba. Je tako tudi pri vas? »Sploh ne. Mi smo zelo odprt, športno usmerjen klub.« Ce je tako, potem imate gotovo svoj pogled že usmerjen v bodočnost. »Tako je. Svoje glavne napore bomo namenili ustvarjanju novih tekmovalcev, skušali bomo ohraniti z Arianno stik s kakovostnim vrhom države in na mednarodnem področju, tja pa si želimo plasirati poleg nje tudi kakega jadralca v razredu "laser”, ki je novost v olimpijskem programu. Imamo pa tudi "suho-zemski” program: v naCr-tu imamo namreč dograditev našega centra. Postavili bi radi še 150 m2 veliko skladišče in pa zgradili balinarsko stezo.« In sredstva za vse to? »V glavnem jih moramo "iznajti” sami. Podpor skorajda ni, enako sponsorizacij, družba kaže zelo malo razumevanja za individualne športe in tako je treba računati le na članarine in še kaj...« Kljub temu zavzetosti med Članstvom ne manjka. »Vse prej kot to. Najbolje to potrjuje velika prisotnost Članstva na občnih zborih in drugih društvenih akcijah.« Kaj predstavlja morje vam osebno? »K pomorstvu sem rišel slučajno, iz ošarke. Sem torej prišlec in ne pomorski naroje-nec. Kljub temu je morje danes postalo poezija, ki me ločuje od ostalega sveta in njegovih tegob. Morje me'je prisvojilo in mu zdaj ves pripadam.« Odbojka Borovke in Soča zlahka do točk MLADINKE Bor Friulexport -SanfAndrea 3:0 (15:6,15:2,15:1) BOR FRIULEK-PORT: Zadnik, Per-narcich, A. in M. Faimann, Dolhar, Gruden, Bezenšek, Vidah, Calligaris. Proti Sant’An-drea so borovke zaigrale s postavo, ki -razen A. Faimanno-ve in Calligarisove -nastopa v prvenstvu deklic, kljub temu pa niso naletele na enakovrednega nasprotnika. Ze s servisi so spravile gostje v težave, žoge, ki pa so le prišle na Borovo polovico, so plave v protinapadih brez težav izkoristile. DEKLICE Soča - Pro Romans 3:0 (15:0, 15:3,15:3) SOČA: V., E. in M. Cemic, K. Devetak, V. Florenin, P. Mozetič, S. Pellegrin. Tokrat so naše brez težav osvojile 2 točki in se prepričale o svojih sposobnostih. Ekipa iz Romansa ni bila močna, toda dekleta so bila zelo visoka in kar spretna v napadu in bloku. Naše pa so večino toCk dosegle na sredini. Le v zadnjih točkah so se nasprotnice nekoliko opomogle, vendar proti razpoloženim soCankam niso mogle dosti.(S.P.) TENIS / PRVENSTVO AVSTRALIJE NOGOMET / PRIJATELJSKA TEKMA Izločen tudi Domov tudi Michael Chang (Telefoto AP) MELBOURNE - Na odprtem teniškem prvenstvu 'Avstralije, prvi letošnji preizkušnji za Grand slam, vsak dan prinese kako presenečenje. V moški konkurenci sta v dvobojih drugega kola izpadla še dva nosilca skupin. Američana Michaela Changa (St.6) je izločil rojak VVheaton, Nizozemca Richarda Krajicka (št.8) pa specialist za igro dvojic Witsken. Prvi favorit, rdečelasi Jim Courier, je proti Weissu gladko zmagal, vročina pa je načela njegove živce, tako da bo moral zdaj zaradi nesramnih gest plačati tisoč dolarjev globe, še do- datnih 500 pa bo moral odšteti, ker se je po dvoboju sprl še s sodnikom. Prenapet je bil tudi Nemec Stich v dvoboju s Francozom Santorojem. Rezultat takega obnašanja je bil 500 dolarjev glohe. Ponedeljkov »likvidator« Borisa Beckerja Šved Jarryd je dvoboj z domačinom VVoodbrid-gem predal zaradi nevzdržnih bolečin v mečih. V Zenski konkurenci sta izpadli 8. nosilka No-votna in 12. McNeilova. Zaradi trebušne gripe je vprašljiv nadaljnji nastop Capriatijeve, ki se je že odpovedala igranju dvoje z Grafovo. Argen-tinka Sabatinijeva pa je brez težav izločila zadnjo predstavnico klavrne italijanske odprave v Melbournu Baudonejevo. Brez težav je zmagala tudi 1. nosilka Monika Seleš. Včerajšnji pomembnejši izidi: Moški - 2. kolo: Courier (ZDa) - VVeiss (ZDA) 6:2, 7:5, 6:4; Siemerink (Niz) - Cesnokov (Rus) 6:1, 6:3, 6:4; Medvedev (Ukr) - Koslovvski (Nem) 6:0, 6:1, 6:0; Stich (Nem) - Santoro (Fr) 6:7 (3:7), 6:2, 4:6, 4:6, 6:4; VVitsken (ZDA) - Krajicek (Niz) 6:4, 1:6, 6:1, 6:4; Brugue-ra (Sp) - Grabb (ZDA) 6:1 6:7 (5:7), 7:5, 6:0; VVheaton (ZDa) - Chang (ZDA) 6:4, 6:3, 1:6, 6:3; Stolten-berg (Avstral) - Mancini (Arg) 0:6, 4:6, 6:1, 6:2, 6:4; VVoodbridge (Avstral) - Jarryd (Sve) 6:1, 6:1, 2:0 in predaja; Korda (Češka) - Eltingh (Niz) 7:6 (7:0), 6:2, 6:3; Forget (Fr) - VVoodforde (Avstral) 6:3, 6:2, 6:3). Zenske - 2. kolo: Ore-mans (Niz) - Reinach (J.Afr) 6:1, 6:1; Tauziat (Fr) - VViltrud (Nem) 6:2, 4:6, 6:2; Garrison Jackson (ZDA) - Faber (ZDA) 4:6, 6:4, 6:2; Sabatini (Arg) -Baudone (It) 6:0, 6:1; VVhite (ZDA) - Novotna (Češka) 4:6, 7:5, 6:2; Seleš (Jug) . Strandlund (Sve) 6:2, 6:0; Martinez (Sp) - Javer (VB) 7:5, 6:1 Provis (Avstral) - Mcneil (ZDA) 3:6, 6:1, 6:1. Sacchijeva Italija je še vedno uganka Zadetka Baggia in Maldinija, a prave igre še ni Italija - Mehika 2:0 (0:0) STRELEC: Baggio v 55. in Maldini v 80. min. ITALIJA: Pagliuca, Mannini, Maldini, Di Mauro, Costacurta (Bare-si), Vierchovrod, Bianchi (Lentini), Albertini (D. Baggio), Mancini (Casira-ghi), R. Baggio, Signori. Prijateljska tekma proti Mehičanom, zmagi navkljub, prav gotovo ni razvozlala vseh ugank okrog Sacchijeve nogometne reprezentance, ki je Čedalje bolj kritizirana. Skromni, a organizirani Mehičani so se v Firencah izključno branili, tako da prav gotovo niso pomagali Italijanom, ki v z igralci natrpani polovici igrišča Mehičanov niso imeli lahkega dela. Zato pa tudi ni Čudno, da je bil najbolj uspešen prav Roberto Baggio, ki se je z nekaj solo akcijami in lepim zadetkom pobotal s svojimi nekdanjimi navijači Fiorentine, ki so mu odhod v Turin k Ju-ventusu pred dvema letoma še kako zamerili. Niso pa prizanesli reprezentanci Včeraj popoldne je v Latini igrala prijateljsko tekmo tudi mlada reprezentanca Italije in z golom Panuccija v 89. minuti premagala Romunijo z 1:0. Na sliki AP: Baggio je bil sinoči najboljši mož v reprezentanci azzurrov. Danes stari rallyja Monte Carla MONTE CARLO - 61. mednarodni avtomobilski rally Monte Carla bo startal danes iz petih evropskih mest, med katerimi je tudi Turin. Letošnji rally bo potekal v znamenju velikih novosti, ki zadevajo predvsem voznike. Tako je svetovni prvak Sainz od Toyote prestopil k Jolly Clubu in bo vozil lancio, Auriol in Kankkunen pa sta zapustila Lancio, da bi sedla v japonsko vozilo. Miki Biasion bo vozil na ford escortu, ki de-bitira na tem ral- tyju. Letošnja dirka, ki se bo končala v sredo, bi morala biti precej zanimiva tudi zaradi spremenljivih vremenskih razmer. Snega sicer ne bo, vozniki pa vseeno ne bodo imeli lahkega dela, saj bodo ceste ponekod poledenele in zato nevarne. Poleg Sainza, Auriola, Kankku-nena in Biasiona sta favorita za končni uspeh še Armin Schvvarz in Kenneth Eriksson na mitsubishiju. Letošnja zanimivost pa je tudi v tem, da bodo morale vse avtomobislke hiše uporabiti bencin brez svinca, najmanjša teža vozila je lahko 1.200 kg, novosti pa zadevajo tudi gume. NBA / ČEZ MESEC DNI NA SPOREDU ALL STARS GAME New Jersey v odlični formi Jordan dosegel kar 64 točk Charles Barkley »divjal« za sodnikom, a ga na srečo ni ujel Vanja Jogan Med ekipami, ki so trenutno v najboljši formi, so prav gotovo New Jer-sey Nets, ki so v zadnjem tednu dobili vse štiri tekme v intenzivnem prvenstvenem sporedu NBA lige. V postavo se je po dvakratni odsotnosti vrnil tudi Dražen Petrovič (15, 19, 26 in 20 toCk), ki je na vsaki tekmi bistveno pripomogel k zmagi lastnega moštva. CURCICEV DALLAS SPET ZMAGAL: Pepelka NBA lige je poskrbela za nov podvig. Z izidom 113:103 so si Mavericksi privoščili Detroit Piston-se, bivši član ljubljanske Olimpije Radosav Curčič pa si je doslej priboril nekaj minut igranja na srečanje in dosegel 33 točk v enajstih tekmah. BARKLEV »ZBLAZNEL« IN NAPADEL SODNIKA: Potekale so zadnje sekunde tekme New York - Phoenix, pri stanju 106:103 za Knick-se pa je Barkley (27 točk in 15 skokov) skušal izenačiti z metom za tri točke. Obramba New Yorka je čvrsto posredovala, sodniki pa niso dosodili prekrška in zmaga je pripadla domačinom. »Hudobni« Charles se ni vdal in ostro nagovoril sodniško trojico, skočil je na zapisnicarsko mizo in se kot ranjena zver pognal proti enemu od mož v sivem, ki pa mu je k sreCi zbežal. Barkley je po tekmi izjavil, da ga nič ne zanima, če ga bodo denarno kaznovali, saj mu s tem ne pridejo do živega. JORDAN, TOČKA VSAKO MINUTO: Zvez- . . isiah Thomas (št. 11 - Detroit Pistons) v boju s Smithom (N.Y. Knickerbockers) da zvezd krepko Čuva prestol najboljšega strelca, za to pa mu je občasno dovolj tudi nižja mi-nutaža kot običajno. Proti Bostonu je Jordan igral le 30 minut, dosegel pa je 29 točk in tako le delno znižal povprečje 32, 2 toCk na tekmo. Pred kratkim je Michael prekoračil mejo 20.000 toCk, za to pa mu je bilo dovolj 620 tekem (32, 3 toCk na tekmo). Boljši od njega je bil le bajeslovni Wilt Chamberlain, ki je isto mejo presegel v samih 500 tekmah (40 točk na tekmo). ALL STARS GAME BO 21.2.: S alt Lake City se vneto pripravlja za tekmo leta, ko se bosta pomerili izbrani postavi Vzhodne in Zahodne konference. Med novinci je največ glasov dobil Shaquill 0’Neal, ki je prejel že 43000 glasov veC kot Patrick Evving. Največ glasov si je seveda nabral Jordan pred soigralcem Pippenom, na zahodu pa doslej vodi peterka Hardaway (Golden State), Drexler (Portland), MuUin (G. State), Barkley (Phoenix) in Robinson (San Antonio). NOV REKORD SEZONE? JORDAN 64, SEVEDA!! Michael Jordan se je spomnil, da že nekaj Časa ni zabeležil novega rekorda, proti moštvu Orlando pa je izkoristil vzdevek nasprotnikove ekipe Ma-gic in zaigral v tem stilu: dosegel je 64 toCk (27:49 v metu iz igre in 9:11 s Črte prostih metov) ter 6 skokov, Chicago pa je izgubil z izidom 128:124. V zadnjem tednu so se še izkazali K. Malone (Utah) 38, Daugherty (Cleveland) 37, Edvvards (Clip-pers) 36, Olajuvvan (Houston) 35, Harper (Dallas) 35, Hawkins (Philadelphia) 35, Marčuljonis (G. State) 34. VZHODNA KONFERENCA Atlantic division: New York 22-14; New Jersey 22-15; Boston 20-19; Orlando 16-16; Philadelphia 14-20; VVashing-ton 11-25; Miami 10-24. Central division: Chicago 26-11; Cleveland 22-15; Charlotte 17-17; Indiana 18-19; Atlanta 17-18; Detroit 17-19; Mihvaukee 14-22. ZAHODNA KONFERENCA Midtvest division: Utah 24-11; San Antonio 22-13; Houston 20-16; Denver 10-25; Minnesota 7-25; Dallas 3-30. Pacific division: Phoe-nix 25-7; Seattle 25-10; Portland 24-11; LA Lakers 19-16; Golden State 18-19; LAClippers 18-19; Sacramento 14-21. PRIMORSKA LIGA Hvalevredna pobuda in zelo koristne tekme Branko Lakovič TRST - Pvi del prve članske Primorske košarkarske lige je za nami. Predstavniki italijanskih in slovenskih društev, ki se udeležujejo te prireditve, so se v torek sestali, da bi ugotovili, Ce je pobuda doslej dosegla svoj namen. Prisotni so si bili edini, da so bile tekme izredno koristne in da se je vse, razen nekaterih manjših »kiksov« (preveč »domači« sodniki), izteklo v najboljšem redu. Postojna, ki naj bi se udeležila turnirja, je morala sicer odstopiti, saj je bila zaposlena kar na treh frontah (v evropskem in državnem pokalu ter v SBA ligi). Zamenjala jo je Iskra iz Nove Gorice. Koper pa je zaradi organizacijskih težav, ki jih je premostil šele pred kratkim, odigral v vsem prvem delu le eno tekmo, tako da je bil izločen iz turnirja. Sicer pa so vsa druga srečanja, razen tekme Iskra - Kon-tovel, ki jo bodo odigrali kasneje, redno odigrali. Kaj pa po prvem delu menijo nekateri predstavniki nastopajočih društev? Gregori (Servolana): »Za naše moštvo so te tekme izredno koristne, saj igramo proti ekipam, ki so močnejše od nas in ki imajo drugačno košarkarsko šolo. Zelo hvaležna se mi zdi tudi pobuda, da bi ob koncu tega turnirja pripravili zaključno prireditev, na kateri bi se vse ekipe in vodstva društev srečali in preživeli nekaj ur v prijateljskem in vedrem raz- položenju.« Meden (Kraški zidar Sežana): »Turnir je kot nalašč, da imajo ekipe skoraj vsak teden prave trening tekme pred prvenstvenimi srečanji. Na tem turnirju imajo možnost za igranje tudi mladi, ki si tako nabirajo predragocene izkušnje.« Zuccolotto (Italmonfal-cone); »Z velikim zadovoljstvom smo se odzvali vabilu za nastop na tem turnirju in si želimo, da bi postal tradicionalen. Možnost imamo, da igramo prave trening tekme, ki so za nas še kako koristne.« IZIDI 7. KOLA Kontovel - Kraški zidar 76:86, Latte Carso - Bor Radenska 89:67, Iskra -Italmonfalcone 79:68, Koper - Jadran TKB neo-digrano. LESTVICA PO 1. DELU Kraški zidar Sežana 12, Jadran TKB in Servolana Latte Carso 8, Iskra Nova Gorica in Italmonfalcone Tržič 6, Kontovel 2, Bor Radenska in Koper 0. PRIHODNJE KOLO Kraški zidar - Bor Radenska (27.1. ob 20.00 v Sežani), Latte Carso - Italmonfalcone (3.2. ob 21.00 v Trstu, Altura), Iskra - Jadran TKB (2.2. ob 19.30 v Novi Gorici), Kontovel prost. Turnir se bo konCal 14. aprila s 14. kolom, v začetku junija pa bo zaključna prireditev, najverjetneje na Poletovem odprtem igrišču v Prosvetnem domu na Opčinah. NOVICE Kanadčanka Race najhitrejša na treningu HAUS - Na včerajšnjem treningu smuka, tekmovanji za svetovni pokal bosta na sporedu v petek in soboto, je bila najhitrejša Kanadčanka Kate Pa-ce z dobre pol sekunde prednosti pred Američanko Hilary Lindh in skoraj sekundo pred Nemko Martino Ertl. Atleti bojkotirajo prvenstvo RALEIGH, North Carolina - Nosilci zlatih olimpijskih kolajn Mike Conley, Michael Johnson in Gwen Torrence ne nameravajo nastopiti na dvoranskem atletskem svetovnem prvenstvu, ki bo marca v Torontu. Z bojkotom protestirajo proti odločitvi Mednarodne atletske zveze IAAF, da na njenih tekmovanjih ne bo denarnih nagrad. Atlete zlasti moti, da je IAAF za štiriletno televizijsko pogodbo dobila 91 milijonov dolarjev, ki jih športniki ne bodo niti videli. Ce spora ne bodo rešili, Čaka podobna usoda tudi atletsko svetovno prvenstvo v Stuttgartu, za takrat pa svoj bojkot napoveduje še nekaj ameriških atletov. Pieren se bo poslovil ŽENEVA - Švicarski veleslalomist Hans Pieren je včeraj napovedal svojo “upokojitev” po koncu sezone. Pieren, ki bo v soboto star 31 let, se je tako odločil že decembra, na njegovo odločitev pa ne bi vplival niti morebitni naslov svetovnega prvaka. Njegova največja dosežka sta bili drugi mesti v Kranjski Gori in domačem Adelbodnu lansko zimo, v torek pa je bil v Veysonnazu šesti. Angleža v francoskih bolidih PARIZ - Francoska ekipa formule 1 Ligier se je odrekla svoji tradiciji, da ima v moštvu francoske voznike. Kot je objavil novi šef moštva Cyril de Rouvre, bosta letos njihove dirkalnike vozila Angleža Mark Blundell in Martin Brundle. Bill Koch pred odločitvijo SAN DIEGO - Ameriški jadralec Bill Koch, zmagovalec zadnjega America’s Cupa, se mora v naslednjih šestih mesecih odločiti, ali bo leta 1995 branil svoj naslov. Milijarder si je sicer našel še eno jadralsko “zaposlitev” - denarno bo podprl priprave ameriške jadralske reprezentance za olimpijske igre v Atlanti leta 1996. Davisov pokal brez Beckerja BONN - Nemški teniški zvezdnik Boris Becker je svojemu reprezentančnemu kapetanu Nikoli Pi-liču sporočil, da letos ne bo nastopal v nemški reprezentanci v Davisovem pokalu. Becker je Nemčiji pomagal do zmage v tem tekmovanju v letih 1988 in 1989, letos pa se želi posvetiti drugemu teniškemu cilju - spet postati številka 1. Sydney - prijazno mesto SYDNEY - Med kandidati za organizacijo olimpijskih iger leta 2.000 je avstralski Sydney do Človeka daleč najbolj prijazno mesto. Avstralski gospodarstvenik John Perkins je v neki svoji študij primerjalno obravnaval sto velikih svetovnih mest, pri čemer je upošteval stopnjo kriminalitete, gostoto prebivalstva, življenjske stroške, komunikacije in storitve, stopnjo izobraženosti, otroško umrljivost, promet in stopnjo zračne in akustične onesnaženosti.Po tej študiji zavzema Sydney drugo mesto, Manchester 20., Milan 27., Berlin 35., Taškent 43., Peking 64., Istanbul pa 75. Prebivalstvo in občinski možje avstralskega velemesta so rezultate študije sprejeli z velikim zadovoljstvom, nekoliko pa je razpoloženje zagrenil podatek, da je na prvem mestu tradicionalni domači tekmec...Melbourne! Klima je ena bistvenih postavk študije, ki ji Perkins daje 30-odstotno težo. Idealna klima zahteva temperaturo 25 stopinj, 50-od-stotno vlago in sedem dni padavin v mesecu. Na lestvici obravnavanih mest zavzema v tem pogledu prvo mesto Caracas, zadnje pa Sankt Peterburg. Od olimpijskih kandidatov je Sydney 13., Taškent 53., Milan 59., Istabul 60., Peking 79., Manchester 88. in Berlin 89. Thomas Doli pri Laziu do konca junija 1996 RIM - Nemški nogometaš Thomas Doli je do 30. junija 1996 podaljšal pogodbo, ki ga veže na La-zio. Doli je star 27 let, k Laziu pa je prišel v sezoni 91/92. Z novo pogodbo naj bi Doli letno zaslužil približno dve milijardi lir. Iz italijanskega nogometnega sveta pa je prišla tudi vest, da je Piša na brezplačno posojilo' odstopila Aston Villi danskega veznega igralca Enricka Larsena, ki pri Piši ni našel mesta. Japonski nogomet vztraja: »remije bomo ukinili!« TOKIO - Kljub nasprotovanju mednarodne nogometne zveze FIFA v prihodnjem japonskem prvenstvu ne bo neodločenih izidov. Deset japonskih prvoligaških klubov bo v prihodnjem tednu poslalo na sedež FIFA v Ziirich pismo, v katerem bodo pojasnili, zakaj vztrajajo pri svojih stališčih. Eden glavnih razlogov je menda v tem, da je zamisel izredno popularna med gledalci. Več kot 70-odstotkov obiskovalcev tekem turnirja Nabisco cup, na katerem so preizkusili nov sistem, se je namreč izreklo za ukinitev neodločenih izidov. Projekt japonskega združenja poklicnih klubov predvideva igranje dveh podaljškov (vsak po 10 minut) in morebitnega dodatnega izvajanja enajstmetrovk. Vsaka zmaga naj bi odslej veljala štiri točke, poraženec pa bi dobil le eno. Letos krajša Marcialonga TRENTO - Pomanjkanje snega ne bo ogrozilo letošnje izvedbe tradicionalnega smučarskega teka Marcialonga, potrebno pa bo skrajšati progo za približno 14 kilometrov, zatrjujejo prireditelji te znane množične prireditve v Italiji. Start bo letos v kraju Campestrin, prihod pa, po 56 km, v Cava-leseju. Za zdaj je prijavljenih 5.300 tekmovalcev (med temi tudi lanska zmagovalca Italijan De Zolt in Rusinja Bondareva) in rekreativcev. wXy ::xyxyx